Ameriška Domovina
<ii	.'v .	4
mra
ni
NO. 17
AM€MCAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOV€NIAN
MORNING NfiWSPAPGR
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 2. 1982
VOL. LXXX1V
IZJAVA POLJSKIH ŠKOFOV Iz Clevelanda in okolice
ZAHTEVA TAKOJŠEN ICOIEC VOJAŠKEGA VLADANJA
Delavci Ford Motor Oe. odobril' znižanje plač i velika večino 3:1
DETROIT, Mich. — Delavci Unije avtomobilskih delavcev (UAW), zaposleni v tovarnah Ford Motor Co., so z veliko večino 3:1 glasovali za sporazum, po katerem bodo znižane njihove plače in druge ugodnosti za milijardo dolarjev tekom prihodnjih dveh let. Odobritev pomeni, da si bo Ford Motor Co. prihranil milijon dolarjev dnevno na račun delavskih plač.
V zameno je Ford Motor sprejel omejitev svoje pravice, zapirati svoje tovarne oz.
, obrate, prav tako je garantiral delovno mesto oz. redno plačo vsem delavcem z daljšo delovno dobo, ki jih bo moral morda začasno odpustiti iz službe. V celoti bo pogodba traiala do 14. septembra 1984.
• ^ ^
Dejstvo pa je, da je o sporazumu glede znižanja svojih plač glasovala le manjšina tistih Fordovih delavcev, ki bi se lahko udeležili volitev. Pravico do glasovanja je imelo 170,000 članov UAW, glasovalo pa jih je le 59,616. Od teh jih je bilo 43,683 za sporazum, 15,933 pa proti.
Mnogi, ki so glasovali za sporazum, dosežen med pogajalci Ford in UAW, so dejali,' da v resnici niso imeli izbite. Tisti, ki so bili proti, pa so zatrjevali, da bo odločitev za znižanje delavskih plač odprla pot drugim podjetjem, da zahtevajo isto od svojih delavcev.
Delavci Chrysler Corp. so tudi odobrili določeno znižanje svojih plač, pri General Motors Corp. pa niso mogli doseči sličnega dogovora predstavniki te firme in UAW.
----—o-----—
Zvezna vlada predlaga olajšanje pravil glede odlagališč strupov
WASHINGTON, D.C. — A-gencija za varovanje okolja (EPA), ki je urad zvezne uprave, bo predlagala precejšnje olajšanje pravil glede odlagališč strupenih tekočin in drugih strupenih snovi. V zadnjih letih je zvezna vlada pod raznimi pritiski zaostrovala strogost teh pravil, v Reaganovi administraciji Pa prevladuje mnenje, da so šli predstavniki varovanja o-kolja predaleč.
■ Smisel predlagane spre-uiembe dosedaj veljavnih pravil glede teh odlagališč je v tem, da bo veliko lažje podjetjem in drugim proizvajalcem strupenih snovi, le-te zakopati ali jih sežgati itd.
Predstavniki organizacij, ki se zanimajo za varovanje o-kolja, so že vložili pomisleke pri EPA, pravijo tudi, da se bodo obrnili na sodišče in na zvezni kongres. Pravijo, da je predlagana sprememba nedopustljiv korak nazaj v prizadevanjih za varovanje človekovega in naravnega okolja.
Reaganova vlada meni, da bo uspela s svojim predlogom deloma zato, ker so sedanji stroški, povezani z vzdrževa-njom odlagališč strupenih ^ sriovi, ogromni, in škodujejo arneriški industriji, ki je že itak y gospodarskem zastoju.
Novi grobovi
Adolph Jalen
V	St. Augustine Manor nego vališču je umrl Adolph Jalen, oče Kennetha in Elaine Jahnke, 5-krat stari oče, brat Mary Skvarča, član ADZ in KSKJ. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, ob
9.30	dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 3. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
John Kostainschek
V	soboto, 27. februarja, je na svojem domu umrl 63 let stari John Kostainschek, mož Helen, roj. Mann, oče Mrs. Stan (Helga) Kurinčič in Franka (Massillon,! Ohio), stari oče Julianne Kostainschek in Anthonyja Kurinčiča, brat Franka, Marije Geržina in Therese Kovačič (vsi v SFRJ), zaposlen kot strojnik pri Parker-Hannifin Corp. do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Roberta ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš.
Frank Jereb št.
V	četrtek, 25. februarja, je umrl 75 let stari Frank Jereb st.,1 mož Stelle, roj. Plaga, oče Nancy McGee, Mrs. Kenneth (Barbara) Coppo, Franka ml. (Kalif.), očim Susan Wright in Elaine Brewer, 8-krat stari oče, brat Mae Gubane, Charlesa ter pok. Josephine Jeg-lich Krašovec, Thomasa, Julie Oblak in Vere Doran, stric, zaposlen kot točaj pri Gerl Cafe do svoje upokojitve, član dr. št. 37 ABZ. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Križa ob 10. dopoldne, od tam na Kalvarijo.
Aiine Urbas
V	ponedeljek, 22. februarja, je v St. Vincent Charity bolnišnici po operaciji na srcu umrla Anne Urbas, sestra Anthonyja, Eleanore in Helen (pok.). Pogreb je bil v četrtek, 25. februarja, iz pogrebnega zavoda Zak na St. Clair * v
III.
Cerkev se je morala vdati
v to, da se je boj proti njej sprožil. Na rednem pomladanskem zasedanju konec a-prila 1981 v Zagrebu je škofovska konferenca Jugoslavije k razpravljanju o Stepin-cu izjavila: Smo “priče spontanega spoštovanja, ki se neprestano razodeva na njegovem grobu. Upamo, da bo Cerkev nekega dne izrekla svojo sodbo o tem spoštovanju in o osebnosti kardinala Stepinca z nravno-verskega vidika, ko bo vsa pričevanja nepristransko ocenila.” Poleg tega se je v izjavi glasilo: “Katoliška Cerkev v Jugoslaviji .. . deluje v trdni edinosti in sodelovanju škofov naših narodov.”
Iz odstavka o Stepincu je moč razbrati, da se Cerkev v Jugoslaviji ukvarja z mislijo o razglasitvi kardinala za blaženega ali celo za svetnika, sicer ne tako brž, a tudi ne šele v naslednjem tisoč-
Vse ostrejši napadi na ekonomsko politiko predsednika Reagana
WASHINGTON, D.C. — Gospodarska poiltika, ki jo je začrtal predsednik Ronald Reagan že lani ob prevzemu predsedniške dolžnosti, doživlja iz dneva v dan ostrejšo kritiko od tistih, ki trdijo, da pomeni ta politika pravo katastrofo za Amerikance z nizkimi dohodki.
Ekonomist Arthur I. Blau-stein je dejal, da bodo vsled Reaganove politike letos kar 4 milijoni Amerikancev dodani h kategoriji najrevnejših občanov, tistih, ki potrebujejo državno socialno podporo za golo preživljanje.
Znižanje zveznega davka in druge finančne ugodnosti, ki jih je lani uzakonil zvezni kongres pod močnim pritiskom Reaganove administracije, nadaljuje Blaustein, pomagajo že itak bogatejšim slojem ameriške družbe, ne pomenijo pa nič oz. celo škodujejo revnejšim slojem.
Vpliviii republikanski senator Robert Dole (R.-Kans.) je priznal v intervjuju na programu Face t he Nation CBS televizije v nedeljo, da prevladuje splošno mnenje v ZDA, da Reaganov gospodarski program pomaga predvsem tistim, ki te pomoči ne potrebujejo, in škoduje predvsem tistim, ki so te pomoči potrebni.
Verujemo, je rekel Dole v imenu republikancev, da bi morali vsi prispevati h gospodarski obnovi ZDA, tudi bogati. Dole je načelnik odbora za finance v zveznem senatu, on in drugi republikanci ter konservativci že govorijo c možnosti povišanja nekaterih zveznih davkov, posebno tistih, ki naj bi jih plačevali bogatejši Amerikanci.	|
Težava v tem je, da predsednik Reagan baje še vedno nasprotuje takšnemu povišanju zveznih davkov.
------o-----
Sporočajte osebne in krajevne novice!
Ave., v cerkev sv. Vida, kjer je pogrebno sv. mašo daroval rev. Jože Simčič, nato na pokopališče Vernih duš.
letju. Namig na enotnost je imel očitno namen državi prekrižati račune, da bi mogla škofe med seboj razklati. Med hrvaškim in slovenskim katolicizmom so iz preteklosti nekatere sporne točke, ki jih je skušal komunistični režimi že večkrat izrabiti — in ne vselej brez uspeha. Sedaj se je oblast znašla pred strnjeno fronto hrvaških in slovenskih škofov: škofovska konferenca je sestavila svojo izjavo enoglasno.
K razpravam o Stepincu je tri tedne kasneje dejal sekretar hrvaške partije Srb Milu-tin Baltic: “To vprašanje je za nas odločeno, odločili so ga zakoni... Ne mislimo se z njim več ukvarjati.”
Konec julija — medtem so izbruhnili nemiri na Poljskem — je Baltic nadškofu Kuhariču oponesel, da se on in nekateri drugi cerkveni voditelji natezajo, da bi oživili kontrarevolucijo in razširili narodno mržnjo ter
VARŠAVA, Polj. — Poljski škofje so izjavili, da zahtevajo takojšen konec sistema vojaškega vladanja v državi, ki ga je bil proglasil gen. Jaruzelski že 13. decembra lani, in izpustitev vseh tistih, priprtih na podlagi pravil tega sistema. Poleg tega, želijo škofje nekakšen narodni sporazum, v katerem naj bi igralo vlogo tudi delavsko gibanje Solidarnost.
Škofovsko zasedanje v Varšavi je trajalo dva dni, predsedoval je poljski metropolit in nadškof Jožef Glemp. Pred nedavnim je bil škof Glemp v Vatikanu, kjer se je pogovarjal s papežem Janezom Pavlom II. o zadevah v domovini.
Zahodni opazovalci poljskih razmer soglašajo, da je izjava škofov najmočnejša doslej. Menjio, da bo veliko vplivala na razpoloženje Poljakov, ko bo prebrana v vseh 18.000 župnijah, kolikor jih je v Poljski.
Škofje so bili dokaj kritični do gospodarskih ukrepov oz. sankcij, ki jih je zoper Poljsko. podvzel predsednik V Ronald Reagan. Rekli so, da se globoko zahvaljujejo za vso pomoč, ki jo je Poljska prejela iz tujine in izjavljali, da Poljska še vedno potrebuje takšno pomoč iz tujine v prid gospodarske stabilizacije.
Glede cerkvenih zadev v Poljski so škofje zahtevali “popolno svobodo za versko življenje”. Zahtevali so obnovitev vseh tistih versko u-sm er j enih ustanov in publikacij, ukinjenih s proglasitvijo vojnega stanja, kritizirali so poskuse, v katerih so o-blasti skušale odstraniti križe in druge znake verskega značaja, postavljene na javnih oz. vidnih mestih, ter nasprotovali nedavnim poksusom, o-živeti propagiranje ateizma med mladino.
Gen. Jaruzelski
Včeraj je vojaški samodržec, gen. Wojciech Jaruzelski
mržnjo do socialistične družbe in njenih ustanov. Za slog tega Baltičevega govora so značilni izrazi kot “Kuharič in še nekateri gospodje”, “nekatera gospoda katoliške Cerkve”, “ti gospodje”. Bolj hladno in pičlo je izrazil isti dan svejo misel jugoslovanski notranji minister Hrljevič, Hrvat, ki stoji na čelu tajne policije:	“Posamezniki iz cer-
kvenih krogov poskušajo pod-netiti nacionalizem in napadajo politično ureditev. Zanje v Jugoslaviji ni svobode.” A ostri spor med državnimi oblastmi in katoliško Cerkvijo, predvsem na Hrvaškem, se ni vnel le ob nasprotujočih si sodbah o Stepincu. Ze v božičnem govoru 1980 je nadškof Kuharič oblastpike opomnil, naj spoštujejo Versko svobodo občanov, tudi tistih v ječi, in sploh človekove pravice. S tem v zvezi je omenil tudi pravico do pismenih vlog na najvišje oblasti. Za to je imel razlog. Novem-
odpotoval v Moskvo, kjer se že pogovarja z najvišjim sovjetskem vodstvom z Leonidom I. Brežnjevom na čelu. To je prvič po 13. decembru, da je gen. Jaruzelski zapustil Poljsko, vsaj v kolikor je javno znano. Dvoma ni, da bo poljski voditelj dobil močno podporo v SZ za svoje u-krepanje zoper Solidarnost in druge oporečnike. Bolj vprašljivo je, menijo poznavalci sovjetskih zadev, ako bo general prejel več gospodarske podpore iz Sovjetske zveze.
Porota v AtlanH, Ga., obsodfia 23-leinega Waynea B, Williamsa
ATLANTA, Ga. — Po sodni obravnavi, ki je trajala devet tednov, je porota lokalnega sodišča obsodila 23 let starega črnca Waynea B. Williamsa, fotografa brez zaposlitve, zaradi umora Nathani-ela Cater j a in Jimmy j a Ray-ja Pavnea.
Cater in Payne sta bila dva od 28 črncev, umorjenih tekom 22 mesecev v Atlanti in okolici. Preiskovalci so bili prepričani o tem, da je bil odgovoren za Skoraj vse te u-more en sam zločinec. V mesecih po aretaciji Williamsa, trdijo preiskovalci, ni bilo v Atlanti nobenih umorov več na način, ki ga naj bi uporabljal obsojenec Williams.
Čeprav je bil Williams sojen samo za dva umora, preiskovalci zatrjujejo, da ga lahko povežejo vsaj s 21 drugimi umori.
Sodnik Clarence Cooper je izrekel kazen dosmrtne ječe za Williamsa v obeh primerih, kar pomeni, da bo lahko Williams zaprosil za pomilostitev čez 14 let. Ni pa seveda rečeno, da jo bo dobil.
Williamsovi odvetniki so že izjavili, da se bodo obrnili na prizivno sodišče. Williams sam še vedno trdi, da ni kriv zločinov, zaradi katerih je bil obsojen.
bra 1980 je več kot 40 hrvaških občanov, med njimi u-glednih znanstvenikov, pisateljev, umetnikov, odvetnikov in tudi nekaj duhovnikov, predlagalo v vlogi na jugoslovanski zvezni parlament zakon o pomilostitvi vseh političnih zapornikov. Kmalu zatem je bil prijet študent Paraga, zavzet katoličan, ki je zbiral podpise za to prošnjo in jo tudi sam podpisal. Njega je imel nadškof v mislih, ko je v božični pridigi vprašal, ali je po ječah v skladu z zakoni, če vržejo npr. koga pozimi v nezakurjeno betonsko celico. Paraga so maja 1981 postavili pred sodišče. Pri glavni razpravi je preklical priznanje, ki ga je bil dal v preiskovalnem zaporu, in rekel, da ga je od njega tajna policija izsilila z mučenjem. Sodišče se za to ni zmenilo in Paraga obsodilo na tri leta ječe.
(Dalje prihodnjič)
Občni zbor—
Clevelandski Štajerski klub vabi vse svoje člane in članice v nedeljo, 7. marca, ob treh popoldne v Baragov dom na St. Clair Ave. na občni zbor. Navzoči bodo izvolili nov vodilni odbor in se pogovorili o nadaljnjem poslovanju kluba.
Seja—
Danes, v torek, ob sedmih zvečer v SDD na Recher Ave. ima podr. št. 14 Slovenske ženske zveze sejo.
Primorci vabijo—
Slovensko-ameriški Primorski klub vabi rojake na svojo večerjo in ples, ki bo v soboto, 13. marca, v Slovenskem narod, domu na St. Clair Ave. Poleg večerje, ki jo bo pripravila ga. Smolič, bo krajši program, na katerem bosta nastopila pevski zbor Jadran in Slovenski folklorni inštitut v Ameriki. Rezervacije in pojasnila lahko dobite na tel. 831-1954.
Kosilo MZA—
V	nedeljo, 14. marca, priredi Misijonska Znamkarska Akcija svoje vsakoletno kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Okusno kosilo se bo serviralo od 11.30 dopoldne do
1.30	popoldne. Članek na 2. str.
/
Knjiga tir. Kobala tu —
Končno je v Baragov dom na St. Clair Ave. prispela najnovejša knjiga plodovitega slovenskega pisatelja dr. Andreja Kobala:	Slovenec v
službi F.B I. in druge zgodbe ameriških Slovencev. Knjiga vsebuje 239 strani in stane le $5, po pošti pa $7. Imajo jih več v zalogi. Knjiga bi morala biti v vsaki slovenski knjižnici. Pišite na naslov: Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. Zahvala—
Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu se iskreno zahvaljuje vsem, ki so se nedeljskega kosila udeležili, prav posebno pa še kuharicam in vsem, ki so na kakršen koli način doprinesli k uspehu kosila.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo fare sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo v nedeljo, 7. marca, pri sv. maši ob osmih zjutraj, popoldne ob dveh pa redni sestanek v društveni sobi. Članice so vabljene, da pridejo v velikem številu.
Oltarno društvo fare Marije Vnebovžete ima skupno sv. obhajilo to nedeljo pri sv. maši ob osmih, ob 1.30 popoldne bo ura molitve, nato pa mesečni sestanek.
Za mlade športnike—
V	nedčljo, 7. marca, bo Swiss Haus restavracija na Rte. 307 v Madisonu darovala ves prebitek od vseh obrokov, serviranih od 10. dop. do 10. zv. športnemu oddelku šolskega sistema v Madisonu. Ta oddelek si mora zagotoviti $16,000 do 15. marca. Brez tega denarja ne bo mogoče finansirati športnih aktivnosti v tem sistemu. V Madisonu biva mnogo Slovencev, mnogi otroci le-teh obiskujejo šole tega sistema. Spominski dar—
Ga. Julijana A. Tonkli je darovala $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin na pok. moža Lojzeta Tonkli. Iskrena hvala!
Namesto cvetja—
Frank .Grmek, Scarboro. Ont. je daroval v tiskovni sklad Ameriške Domovine namesto cvetja na grob mame Kus v Torontu $20, prav tako namesto cvetja na grob Jakoba Mesca v Torontu $20. Za velikodušen dar se iskreno zahvaljujemo!
Raznašalec—darovalec—
G. Frank Capuder, ki vestno raznaša Ameriško Domovino po senklerski naselbini in je zelo aktiven pri Klubu upokojencev senklerskega okrožja, je poleg vsega tega tudi prispeval $10 našemu listu. Zavednemu rojaku g. Capudru hvala lepa!
Požar—
Preteklo soboto zvečer je požar zajel del zgradbe na E. 61 St. in St. Clair Ave. Zgorelo je prvo nadstropje vzhodnega dela te večje zgradbe, spodaj je popravi j alnica radio aparatov in televizorjev.
Voinovich pri Reaganu—
Včeraj je bil župan George V. Voinovich v Washingtonu, D.C., kjer se je udeležil skupaj z drugimi župani in predstavniki ameriških mest sestanka v Beli hiši s predsednikom Ronaldom Reaganom. Med drugim so udeleženci sestanka apelirali na Reagana. naj pristane na ukinitev že uzakonjenega letošnjega znižanja zveznih davkov za 10 odstotkov in naj poveča izdatke za obrambno tajništvo le 7 namesto predlaganih 10 odstotkov. Prihranjen denar naj bi šel za programe socialne podpore, ki jih radikalno zmanjšuje predsednik. Reagan je poslušal, a ni za las spremenil svojega stališča.
-—--o------
VREME
Oblačno danes z možnostjo naletavanja snega do 1 inča. Najvišja temperatura okoli 35 F. Spremenljivo oblačno jutri, a nekaj hladneje. Naj-višja temperatura okoli 30. V četrtek zopet oblačno z najvišjo temperaturo okoli 32 F« ----------o------
Zadnje vesti
•	Moskva, ZSSR. — Danes dopoldne je pognal svoj avtomobil skozi vrata ameriškega veleposlaništva mlad par iz ukrajinskega mesta Lvov. Sovjetski policisti, na straži pred veleposlaništvom, so bili presenečeni in po mednarodnem pravu niso mogli priti na ozemlje veleposlaništva. Mlada Ukrajinca sta se pogajala z ameriškimi diplomati 5 ur in pol, potem sta zapustila veleposlaništvo prostovoljno in vstopila v taksi ter se odpeljala. Podrobnosti o incidentu še niso znane.
•	Washington, D.C. — Včeraj je 5,000 visokošolcev demonstriralo v tem mestu zoper predlagano znižanje izdatkov zvezne vlade za program, po katerem so ti študenti upravičeni do posojil za kritje stroškov šolanja. Posojila imajo zelo nizko obrestno mero, študenti zatrjujejo, da brez teh posojil ne bodo mogli nadaljevati s šolanjem.
•	Seoul, J. Ko. — Južno-korejska vlada je pomilostila kar 2800 političnih oporečnikov in drugih oseb.
Slabo leto za katoliško Cerkev v Jugoslaviji
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. - 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Iridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
U	No. 17 Tuesday, Marcr 2, 1982
ničena v razmerju do ljudi. Navadno to spoznamo v napakah in slabostih do ljudi; te lahko vodijo do izbruhov, ki zmanjšujejo svobodo v človeku samem in jo težijo uničiti tudi v ljudeh, do katerih ima kake obveznosti, čeprav včasih samo obveznosti olike, ki je naj nižja stopnja ljubezni. Naše delo v javnosti je posebno v težavah, ki se jim ni mogoče popolnoma izogniti, je merilo
naše osebnosti in tudi, merilo naše osebne svobode. Ni dovolj, da se varujemo vsega, kar omejuje, zmanjšuje ali vodi do uničenja svobode; svobodo moramo gojiti in hraniti. To vršimo uspešno z ohranjevanjem svojih osnov--nih človeških pravic, najprej v nas samih, potem pa tudi v razmerju do drugih. O tem bomo razmišljali v samostojnih dopisih, ki sledijo.
P. Fortunat OFM
Iz newyorske prosvefe
Merilo osebne svobode
masnarr---— -- —^ 'vzn**-
LEMONT, 111. — V sklepu
enega mojih zadnjih dopisov v AD sem zapisal, da je Janez Pavel II. govoril vsem. predvsem pa Poljakom, da lahko ohranjamo narodno kulturo, ako jo živimo in o-plajamo. Slovenci v . Ameriki so to vršili na različne načine,; in na raznih področjih. Nobenega dvema ni, da so bili v tem vodilni slovenski misijo-; nar ji. Obljubil sem, da bom o tem nekaj napisal.
Prav je, da to obljubo čim-prej izpolnim. Slovenski misijonarji, ki so v-prvi polovici prejšnjega stoletja prihajali v ZDA, posebno v Minnesoto, Michigan in Wisconsin, niso delovali med Slovenci. Tu in tam so koga srečali; le posamezni Slovenci so bili pod vplivom njihovega misijonskega dela. In vendar so ti misijonarji prinesli s seboj slovenske tradicije, iz katerih so črpali zase in za druge duhovno hrano in z njo oplojevali svoje misijonsko delo. Tega ne moremo razumeti, dokler ne spoznamo in ne pridemo do prepričanja, da so v duhovnem življenju, posebno v verskem delu duhovnega življenja stvari, ki morajo biti vraščene v človekovo osebo.
Naj smo res “sami ob sebi” — osebe, ki je vir naše duhovnosti v nas samih! Že ob pojmu duhovnost doživimo, da je tor v nas sila, ki dejansko vpliva in vodi celotno človekovo udejstvovanje. To je tista sila, ki ustvarja v človeku svobodo. Svoboda je vrednota, ki ne visi nekje v zraku in ne le pojem, razložen v besednjaku, marveč je dejstvo, ki obstoja v človeku ali pa svobode ni. Žal ljudje v svoji površnosti navadno cenijo svobodo, ko jo izgubijo.
Motili bi se, ako bi mislih, da je piogoče svobodo popolnoma uničiti. Zunanje znake svobode, ki so zelo važni in ima vsakdo od njih pravico, da jih uresničuje posebno v razmerju do ljudi, je mogoče s silo omejiti. Ker pa ti zunanji znaki izhajajo iz osebe človeka, iz njegove zrele o-sebnosti, svobode ni mogoče uničiti. Kadar so zunanji znaki svobode preprečeni ali o-mejeni, ustvarja nasilje junake — spoznavalce svobode. Ako je nasilje tako močno, da je človek na zunaj uničen, imamo mučenika.
Sedaj doživljamo, da so,politične in gospodarske sile pod močnim pritiskom dela in prizadevanja za uresničenje človekove nedotakljivosti o-sebnih pravic. In doživljamo tudi, da je to prizadevanje sila, ki je ne morejo omalova-
ževati državne veselile. Zato se napetost v mednarodnem svetu spreminja v besedni boj v pojmovanju in razlaganju pomena in načina uresničevanja človekovih posebnih pravic.
Smo torej v času, ko smo prisiljeni, da tudi v svojem osebnem življenju, tudi in, še posebno v . tihoti in samoti; spoznavamo, kaj pomenijo za nas osebnd pravice in kako jih moramo-Ceniti;, in gojiti. Te so skupno s svobodo duhovna vrednota, ki jo moramo tudi sami uresničevati. Pri tem prizadevanju pa igra za slehernega izmed nas važno vlogo okolje, v katerem se razvija naše udejstvovanje. Tu bi lahko zapisal življenje, a raje rabim besedo u-dejstvovanje. Kdor namreč ceni svobodo in dela za njo sam s seboj in v sebi, se dobro zaveda, da je njegovo u-dejstvovanje merilo svovode, /v kolikor je uresničena v njegovi duhovnosti. To preprosto pomeni, koliko je njegova svoboda praktično ures-
Vabilo m kosilo Misijonska Znasnkarske Akgšje
.CLEVELAND, O. — Zopet se oglašamo in vabimo, da se udeležite kosila Misijonske Znamkarske Akcije, ki bo v nedeljo, 14. marca. Kosilo bo na razpolago od pol dvanajste do pol druge ure v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Za o-kusno kosilo je cena vstopnici za odrasle po $5, za otroke po $2.50. Vstopnice lahko naročite, če kličete 881-5163 ali 481-3768.
Kot vsako leto, tako bodo tudi letos stojnice za ročna dela, mačka v Žaklju, rože in pecivo. Da bo vse to založeno, lepo prosimo, da pomagate in darujete, kar lahko prispevate, ali spečete pecivo. Vse bo z dobro voljo sprejeto.
Ko opazujemo naše družabno življenje, ugotavljamo, da so različira društva, ki družijo ljudi istega okoliša. Vse več pa bi moralo biti podpore Misijo nski Znamkarski Akciji, ki združuje katoličane slovenskega porekla v pomoč misijonom,- Naši slovenski misijonarji niso šli iskat pustolovščin med različne narode, pač pa so čutili božji klic, se odzvali in čakajo na nas, da jim pomagamo. Odzovi! e se vabilu in pridite na kosilo 14. marca k .Sv. Vidu.
Vaš vabi
v MZA Cleveland
1.	Pustni torek
Februarska prosvetna ura, ki jo že nekaj let posvečamo veselju in humorju, je letos kakor nalašč padla na pustno nedeljo. Ali se še spominjate, kako smo peli? ... “Lan’ sem bil Špeha sit, letos pa zelja!” V tej blaženi deželi nam neke stvari morda res manjkajo, za jesti imamo pa vedno dovolj, morda celo preveč, tako da se nam res ni treba na-tepati samo s kislim zeljem. Pa smo ga vendar v nedeljo imeli. Babniki so pripravili ,odlične kranjske klobase — tako so mi povedali drugi — in zelje, ter za take tiče, kakor sem jaz, ki ne smemo jesti klobas, pa okusno telečjo obaro ... Zašel sem! O tem bi moral pisati na koncu poročila, ker smo tudi jedli šele na koncu ure. Ne zamerite! Danes, ko to pišem, je pustni torek in v nosu imam še vedno duh po kranjskih klobasah in zelju, ki jih v nedeljo nisem smel jesti. Duh pa. menda ne škodi!
2.	Maškarada
Teden dni pred uro smo . imeli maškarado. Ker ne vem, ali bo o njej kdo pisal ali ne, bom omenil tudi njo.
Maškarada! In to pod okriljem in v korist fare! Že več let jo imamo in vsako leto je uspešnejša. Pred 50 leti bi bilo kaj takega nemogoče! Danes je in je prav tako! Ne vem, ali so kje molili za nas in naše grehe, ker smo plesali. Ako so, Bog jim povrni, čeprav dvomim, da je bil kak greh storjen. Celo jaz ne čutim, da sem grešil, ko sem občudoval dve mucki, ki sta imeli dobro postavico in lepe noge. Svoje občudovanje sčm celo javno priznal.
Hoteli so me spraviti v komisijo, ki je kasneje odločila, katere maske so bile najboljše in najbolj originalne. Takrat še nisem vedel, da bo nastopil tudi papež, ker ga v sprevodu mask ni bilo. Odklonil sem mesto v komisiji, češ, da čutim, da bi ne mogel biti nepristranski, ker bi glasoval na prvo mesto obe mucki. Prvo nagrado je dobil F. Cerar — papež. Tudi jaz bi glasoval zanj in pozabil na mucke. Bil je res odličen. Maske seveda ni imel, ker je ni potreboval. Po obrazu je namreč tako podoben papežu Janezu Pavlu II., kakor jajce jajcu. V ornatu, v katerem je bil, bi mogel vsakogar potegniti za nos.
Drugo nagrado je prejel J. Krošelj.— šerif, tretjo obč mucki, četrto Simon Kregar — kmet in peto L. Kolarjeva — kravja deklica. Videl sem, da so bile mucke všeč tudi kmetu, ker ju je nekoli-kokrat pobožal z lopato po ritki.
Od otrok je dobila prvo nagrado Inge Zupančič — giz-dalinka, drugo Gromova — angelj, tretjo Sandi Burgar in M. Kolar -— igralni karti, in peto Marko Burgar — dra-kula.
Poleg muck mi je bil zelo všeč mladi par, fantek in punčka, verjetno brat in sestra. stara morda 6 let, ki sta med starejšimi pari plesala valček in polko. Bila sta srč-
kana., Fantek se je obnašal kot pravi kavalir. Na koncu plesa je deklico poljubil na rdeča lička tako naravno, da sem se moral smejati. Križana gora! In to je bil včasih greh!
Spomnil sem se, kako sem kot otrok opazoval od daleč plesalce na gasilski veselici. Ko sem prišel domov, sem sezul čevlje in začel plesati bos po vrtu za hišo. Mama me je videla in vprašala, kaj me razganja. Razganjala me je mladost... ki je že dolgo ni več ... in ki je bila tako lepa...
3.	Prosvetna ura
Po otvoritvi smo zapeli vsi od vodstvom organista pesem “Pridi Gorenje”. Polno zasedena dvorana je dobro sodelovala.
L. Burgar je recitiral Milčinskega veselo zgodbo “Iz strahu korajža”, njegova o-troka Sandi in Marko sta pa zapela pesem “Ppišel je ciganček”. Bernard Puc je deklamiral pesem “Pust” in Tone Jenko je recitiral veselo zgodbo “Tujec”, ki govori o izkustvih, ki jih je imel neki tujec v Parizu s francosko policijo.
Na koncu prvega dela sta nastopili mala Breda Vodlan, ki je z mamino pomočjo recitirala ‘“Čur, muri, božji volek” in Nežka Pfeifer, ki je deklamirala “Nagajivko”. Burgarjeva, Zupančičeva in Pfeifer jeva so že stalne in preizkušene predvajalke. Breda je nastopila prvič. Kakor je težak prvi korak v življenju, tako je tudi prvi nastop na odru. Ko bo nastopila večkrat kakor so Burgarji in Zupančiči ter Nežka, bo tudi bna postala korajžna in samozavestna.
V	odmoru smo slišali, da sta se nam zahvalila za božične pozdrave tudi škofa Jenko in Lenič.
V	svoji sredi smo pozdravili dr. Vladimirja Pezdirca iz Buenos Airesa ter — uganite koga — urednika AD dr. Šušlja. Ta nas je res presenetil! Profesor Neilsen ga je pripeljal in kakor vsak član prosvete, je tudi on sedel za mizo in čakal, da mu prinesejo požrtvovalni Babniki kavo.
Dragi g. urednik, v imenu newyorških prosvetarjev se vam zahvaljujem za obisk. Pridite večkrat! Postregli vam bomo z dobrimi klobasami, zeljem in okusno kavo. In en kozarček vina bomo spili na vaše zdravje.
Po odmoru so najprej nastopili Zupančiči. Andrej je recitiral pesem “Pust”, nato je s sestro Inge zapel v duetu “Lan’ sem ji kupil.. .”, nakar je njuna mama zapela solo “Dekliško tožbo”.
Nato smo začeli z zbadljivkami. Te človekove razvade in napake pretiravajo in povečajo, naredijo iz muhe slona, ali imajo želo, ki včasih zadene včasih zgreši. Kdor nima smisla za humor, je u-žaljen, tisti, ki ga ima, se pa od srca smeji in veseli.
Nastopil je vsakoletni glavni junak februarske ure Karl Klezin in v originalnem kn-pletu obdelal vse farane, župnika, Kregarja in'mene'pa; še
posebej. Hvala, Karl, vsa dvorana se ti je stoje zahvalila.
Magda Vassilev je recitirala zgodbo o ljubljanskem Simonu, ki je vzela na . muho našega nemirnega duha Simona Kregarja. Brcoklynški Jože ga je osvetlil z vseh plati. Nakazal je njegove sposobnosti organizatorja, arhitekta in kuharja in povedal, da še vedno občuduje mlada dekleta. In kdo jih ne? Simon je bil tako vesel, da je recitatorko objel in poljubil, dvorana je pa ploskala.
Na koncu smo slišali zbadljivko na račun našega župnika. Ker imam že od mladih let posebno, spoštovanje do duhovskega stanu, ne bom navajal vsebino zbadljivke.
Zaključili smo s pesmijo “Kje so tiste stezice”.
Naslednja večja predstava bo farni dan, ki ga organizira naša sposobna in požrtvovalna gospa Judita Prelog. Ona je organizirala tudi maškarado.
V predpustu smo bili dvakrat res veseli. Ali nam res kdo to zameri? Pazila sta na nas župnik in celo papež ... Jutri se začenja post. V postu bomo delali pa pokoro, Vse ob svojem času!
Dr. Zdravko Kalan
Poročilo o knjižni loteriji Slovenske Kulturne Akcije
i
■ w.ms- 'W mm
Komentar za vas
Dolgost življenja našega, je kratka.
Kaj znancev je zasula že lopata!
Odprta noč in dan so groba vrata,
al’ dneva ne pove nobena prat’ka.
Naslov Prešernove poezije “Memento mori” bi se preveden iz latinščine v slovenščino glasil “Spomni se smrti”-. Smrti se moramo spominjati skozi vse leto in ravno zaradi smrti je prav, da se vsaj včasih v tem postnem času vprašamo in pomislimo, kako je kaj z nami v duhovnem pogledu.
V	prvi postni nedelji smo v farnem oznanilu Sv. Vida lahko čitali iz prvega pisma sv. Petra: “Odložite torej vsako hudobijo in vso zvijačnost in hinavščino in nevoščljivost in vse opravljanje.” Nemogoče mi je bilo, da se ob tem prvem Petrovem pismu ne bi vprašal, kakšni smo Slovenci v tem pogledu.
Vsekakor imamo precej napak in slabosti, toda v pravem smislu besede: -hudobnost, zvijačnost, hinavščina, nevoščljivost in opravljanje morda le nismo toliko kot tisti, katerim je sv. Peter namenil pismo, da pa ne bomo takšni tudi postali, pa bo prav, da se udeležimo misijona, ki bo v tem postnem času v cerkvi sv. Vida.
V	zadnji prilogi verskega tednika Družina se nam lepo opisuje, kaj pravi sv. Pavel o ljubezni in kaj pravimo mi.
PAVEL PRAVI, .
DA LJUBEZEN JE
potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, se ne ponaša, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, se ne napihuje.
MI PA PRAVIMO,
NAJ PAMETEN ČLOVEK
se ne pusti dolgo vleči za nos,
vrača toliko, kolikor dobi, privošči vsakomur, kar mu po pravici pripada, pazi na svojo čast ih skrbi za svoje dobro ime, pazi na pravila lepega vedenja.
pazi, da hi prikrajšan pri
Poročilo o tej loteriji se je malo zakasnilo. Žrebanje se je vršilo takoj po božiču, sporočilo o izidu pa je prišlo do nas šele sedaj. Argentina je namreč tako daleč od nas, tlači jo velika inflacija, zato se doli vse bolj počasi vrti in obrača. Zato se je tudi tole poročilo malo zakasnilo. Poročilo o izidu je bilo tiskano v januarski številki Glasa SKA, ki je šele zdajle prispel. Dvesto številk je zadelo in dvesto ljudi bo dobilo lepe knjige Slovenske Kulturne Akcije. Zadetih številk nam ni treba objavljati, ker so posamezne izžrebance že obvestili o dobitkih in jim bodo v kratkem zaželjene knjige poslali, če jih že niso.
Zanima nas, če to poročilo pregledujemo, koliko srečk so prodali v tej knjižni loteriji in kdo jih je kupil. Pričakovali so in upali, da bodo prodali okrog pet tisoč srečk. To bi bil sijajen uspeh. Prodali pa so jih samo 1472. Največ jih je kupila Argentina, okrog 160 posameznikov. Razveseljivo je dejstvo, da je med argentinskimi Slovenci toliko zanimanja in smisla za slovensko besedo. Osebna propaganda pri prodaji srečk je k uspehu nedvomno pripomogla.
Na drugem mestu so Združene države. Tukaj so prodali 301 srečk in to 83 osebam. Precej posameznikov je kupilo po deset srečk, zatp je število prodanih srečk kar, precejšhji. Tudi drugod, kakor' n.pr. v Trstu, Italiji, Kanadi so prodali precej srečk. Vendar je število vseh prodanih srečk riizko, zlasti če pomislimo, koliko je naših ljudi v Ameriki in koliko jih je še razkropljenih po svetu, Med nami je dokaj ljudi, ki so dobre situirani.
V Glasu SKA so objavljena imena vseh teh, ki so srečke kupili, bodisi v Argentini, Združenih državah ali pa kje drugje. . Nemčije, Avstralije n. pr. ni v seznamu. Morda bi bilo dobro objaviti ta seznam v Ameriški Domovini. Tako bi videli, kdo je tukaj pri nas srečke kupil, kdo jih ni. Morda je bolj prav, da ta seznam ni objavljen. Ko pregledujemo ta seznam, takoj opazimo, da v njem ni marsikaterih vidnejših ljudi, ki tukaj prebivajo. Ne vem, kaj se je zgodilo? Morda niso brali oglasov o tej loteriji v Ameriški Domovini? . Morda Ameriške Domovine sploh ne berejo, ker je nimajo naročene. Morda jih slovenska literatura sploh ne zanima? Propaganda za prodajo srečk pač ni bila najbolje organizirana.
Treba bi bilo iti od človeka do človeka, zlasti k izobražencem, in jim ponuditi srečke v nakup. Treba bi bilo tudi več govoriti in razlagati o' pomenu SKA za vse naše izšel
*4 +»+**+**********■
svojih pravicah, se ne pusti imeti za norca, si pomirja vest s preštevanjem desetih zapovedi, je zdravo ambiciozen ih persepktiven.
(Iz Družinske priloge)
Pogosto si pomirimo vest tako, da napakam, ki jih imamo, spremenimo ime in jih ne smatramo več za greh. Pri tem pa pozabimo v skrbi za 'svojo udobnost na vse tiste, ki so lačni, bolni, osamljeni, pozabimo pa tudi na zadnji Prešernov verz:
Zna biti, da kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva-molče trobental bo: Memento mori!
M. Merela
Ijence in sploh za vse sloVf stvo, kako nam je kultura f trebna in zlasti pisana bes| Samo dvoje ali tri članki izšli o tej reči v Ameriški ® movini in nekaj oglasov, č odziv ni bil najboljši. Zgk1 da se naši ljudje, najbrž t’ izobraženstvo, ne zanima h vekaj za slovensko literat' in slovensko slovstvo. Sl je za naš obstoj in za kult" našega naroda zelo pomernl51 Slovenci v Združenih drža' bi jo morali bolje podpret' Končno naj omenimo še1 selo dejstvo, da so fina* SKA sanirali in dolgove f čali. Našli so nekaj meed11 ki hočejo ostati anonimni so darovali precejšnje vS1 s katerimi so dolgove p0! čali. Med njimi je tudi s* nji predsednik g. Lado i1 ček, ki je pred leti posodil nar SKA. Ta je preostali ^ kar ga je še bilo, kar odpi Tako so sedaj spet na tN tleh. V bodočnosti bo SKA občasno spet izhSi najbrž vsak drugi mesec, vij a Meddobje v štirih št«' kah na leto in zna biti, kakšne knjige, kakor sOj izdajali v preteklosti. jim vso srečo in stalen ihlj Slovenska javnost v ZdP, nih državah pa naj bi v ( dočnosti bolj in lepše pow, to našo slovensko ustano'6 se naročila na izdaje SI^
M.11
Odkrit je grl? larantaiiij®
Že celo zadnje stoletji naše zgodovinopisje ve| ma bavi s prepisovanje111,, ga, kar so napisali o n3st, zgodovinarji in pisci, n vsem nemški. Od Nemc^j so prepisovali srednje-eh sko zgodovino tudi Angle([ za njimi Amerikanci. slovenski narod ostal zgodovine”. Ali res?
Nekaj kritičnih pretre5^ zvezi s suženjskim tol^J njem slovenske preteki0^ prišlo v zadnjem času, h pokazali popolnoma n^h no sliko o slovenski ni ji in slovenskem dog^l, v stoletjih, ki so slediH-potrebe so jokali Cank3fj drugi pesniki in pisatelj1^ dozdevno hlapčevsko sko usodo. In tragično j da je njih tarnanje šolske knjige, iz kator,; uči mladina ter. se nam povsem negativnega $e° na slovenstvo.
J
Odkriva se, da njenje ni pomenilo za tanijo zasužnjenja, kot J j
mačilo liberalno
zg°dy
pisje še v prejšnjem st0
pač pa njeno vključuj Evropo in s tem obst°J i venstva. Narodi, ki se ■ pokristjanili, so izgini J kazal se je drugačen P13;
bojev Slovencev s Tu^'
F'
Novo pa je povsem je Karantanija imela t11 , sten grb, kakor drug6 J dine v cesarstvu. S .j
tf.
študijo je bil ta kratkim odkrit in raZ^ njegova politična in vinska vsebina. Studil3 kmalu objavljena.	1
Nova slovens ka f°J preteklosti z imenitno p i liko, z grbom, ki spad3 J, najbolj zanimive, pa tu hjj prve, ki so se sploh p°l3 srednjeveški Evropi-
če še niste narod1 Ameriške Doniovi,,| postanite še dand


Kanadska Domovina
STANE PLESKO:
Slovenska inteligenca - kje si?
Namen tegale pisanja ni škodljivo razburjanje duhov, ampak kritičen in dobronameren pogled v globino naše slovenske družine. Vsa pohvala tistim, ki na različnih družbenih področjih stopajo naprej in kažejo na bisere, ki so našemu narodu lastni. Njihova zasluga je, da smo Slo-i venci ostali, kar smo in da imamo, kar nam drugi še niso ukradli.
Pišem torej za tiste, predvsem za tisto slovensko inteligenco, ki je nekje na papirju, v javnem življenju pa je nikjer ni.
Gotovo vsi radi slišimo, če se o nas govori, da smo kulturen, veren, priden, pošten in zaveden narod. Kulturni smo res, posebno v primerjavi z nekaterimi drugimi narodi; o globoki veri pričajo številne cerkve, saj ima skoraj vsak hrib svojo cerkev ali vsaj kapelo, še večje in lepše so po naših mestih; tudi narod garačev smo, kar so vedeli nekdanji avstrijski gospodarji, poznejši srbski despot j e pa so znali to krepost spretno obrniti v svojo korist; o slovenski poštenosti je že francoski oficir za časa Ilirije zapisal, da na Slovenskem ni umorov ne kraje, tako da ljudje svojih hiš ne zaklepajo-
Nekateri bi radi v isto višino spravili tudi slovensko narodno zavest, kar pa je zelo • dvomljiva ugotovitev. Verjetno si niti ne upamo priznati, da je naša narodna zavest ali zavednost zelo šibka; točneje rečeno:	v naših boljših kro-
gih je bila vedno drugotnega pomena, zato smo kljub vsem drugim vrlinam skozi vso zgodovino sužnji močnejših, v novejši zgodovini celo podložniki manj kulturnega naroda. Od koder bi morala svetiti luč, je skozi stoletja potegnjena črta osebnih ambicij poedihcev, ki so nas pogosto oropale vsega, za kar je narod prelival celo kri.
Kar zavidam Poljake, U-krajince ali Hrvate, ki znajo biti v vprašanju svojega naroda tako eno, brez ozira na to, kaj svet o njihovi gorečnosti misli:	ko gre za dobro
naroda, pozabljajo na medsebojne razlike, vsak hoče vsaj delček doprinesti k skupni stvari in vsi se združujejo v en glas pri zahtevanju skup- . nih koristi. Slovenci smo v tem pogledu drugačni: združujemo se, ko je že skoraj po nas, kot je to bilo v revoluciji, pa še tedaj je izobražen-stvo razdeljeno stalo ob strani.
Slovenci znani po zvestobi
Vsaj donedavnega smo bili Slovenci znani po svoji zvestobi. Navajeni smo biti hlapčevsko vdani podložniki, ki pustimo, da drughmislijo za nas, zadovoljni smo z vsem, kar pade od gospodove mize, zelo redki pa so bili med nami tisti, ki so se zavedali, da imamo kot narod ne le dolžnosti, ampak tudi pravice. To so bili povečini pesniki in pisatelji, ki so razdajali svoja čustva, za kar pa je zvedelo le malo ljudi,* kajti narod je bil preprost in v zemljo obrnjen.
Razumljivo je, da noben od tujih gospodarjev ni posebno skrbel za kulturni razvoj Slovencev, ker preproste ljudi je laže vladati kot šolane. Slovenskim duhovnikom gre pri-
znanje, da so se slovenski jezik, naše šege in navade1 sploh ohranile, obenem pa je Cerkev s svojim načelom, “če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo”, tudi veliko pripomogla, da smo znali le trpeti in kvečjemu tiho upati. To podedovano potrpljenje je bilo všeč tistim redkim izobražencem, katerim se je bolje godilo kot večini naroda (kmečkega ljudstva), ker so s tem stregli tudi svojim gospodom, katerim so bili sami prav tako pokorni in vdani. Prepričani so bili, da s službo cesarju delajo tudi za svoj narod.
Tako je “pomlad narodov” leta 1848 našla Slovence nepripravljene na svoj prihod. To je bila vidna karakteristična lastnost vseh slovanskih narodov pod Avstrijo, Slovenci pa smo taki ostali prav do konca prve svetovne vojne, ker smo v svoji hlapčevski miselnosti boj za Avstrijo enačili s koristmi svojega naroda in svoje zemlje. Ko je prišel čas, nismo vedeli, kaj smo, še manj, kaj hočemo. To spet velja posebno za izobraženstvo, ki bi mota- , lo narod Voditi, kmet je bil navajen samo garati, moliti in ubogati.
Po 1. svetovni vojni
Naravnost absurdna je bila politična nezrelost med prvo. svetovno vojno. Vsi drugi slovanski narodi pod Avstrijo so zahtevali odcepitev svojih dežela od matične države. Slovenci smo v takoimenova-ni majniški deklaraciji 1917, leta zahtevali avtonomijo v trializmu. Na lastno, svobodno državo, kar bi v danih razmerah kot zrel narod morali storiti, tedaj niti misliti nismo upali. Še o avtonomiji v okviru Avstrije ?mo zakrivali menda zato, ker so svobodo zahtevali vsi drugi narodi. Nismo pa vedeli — kaj potem?
Drugi Slovani so proti koncu vojne dobili svoje države, Slovenci smo bili brez programa, zato te zahteve nismo iznesli, Srbi tudi niso računali z nami, ker smo bili predaleč, ali pa preblizu Avstrije in preveč Avstrijci. Znašli smo se izven Avstrije, zaradi svoje lojalnosti v taboru premagancev, zato nas ni nihče maral in smo bili takorekoč po sili potisnjeni v državo SHS. Če bi imeli svoj državni program, bi z malo več narodne zavesti morali zahtevati, da postanemo na svoji zemlji svoj gospod. Ker nismo imeli ne enega ne drugega, smo zamudili to edinstveno zgodovinsko priliko-, kar nas tepe še zdaj. Krivda za to pa je na tistih, ki so iz nas skozi tisočletno sužnost nare-' dili narod nezahtevnih trpinov, ki smo živeli zato, da delamo za druge.
V Jugoslavij smo prišli z dežja ped kap, kjer nas usoda pere še zdaj, a smo se morda prav zaradi tega končno le zavedeli, da smo svojski narod, s svojim jezikom, na svoji zemlji, z nam lastnimi navadami ih tradicijo, s sicer pohlevno pa slavno zgodovino'. Kakor smo bili po prvi vojni vsem v napoto in nekako po sili sprejeti v Jugoslavijo, tako so nas naši slovanski “bratje” s svojo “kulturo” prisilili, da smo se zavedeli svoje drugačnosti in svojskosti.
Ko še je rodila Jugoslavija, so Srbi hoteli Veliko Srbi-
jo in nič več. Pri tem so spregledali dejstvo, da so Hrvati prav tako hoteli Veliko Hrvaško. Ker je bilo zemlje premalo, so se interesi križali in nastalo je srbsko-hrvaško vprašanje, katerega je Aleksander dušil z diktaturo; ki je povzročilo strašno prelivanje krvi med drugo svetovno vojno v domovini, v begunski vladi pa stalne spore, kar je spet v veliki meri pripomoglo, da so Zavezniki začeli podpirati Tita.
Da, prav neprestani prepiri v begunski vladi, ki niso dopustili, da bi ta pripravila program za osvoboditev in povojno ureditev države, so krivi, da je prišlo do Tito-šubašičevega sporazuma, kar j je Jugoslavijo vrglo v sovjetski blok. Zanimivo pri tem je tudi, da so se med seboj dajali Srbi in Hrvati, slovenski zastopnik je imel kvečjemu možnost poslušati, kako se kregajo. Spet nov dokaz, koliko smo Slovenci pomenili večjim jugoslovanskim narodom.
Med obema vojnama smo bili takratnim gospodarjem le molzna krava, ki je redila tiste, ki se niso posebno gnali pri delu. Ker so slovenski politiki v Beogradu bili pripravljeni bolj kimati kot zahtevati, je kot sad te politike zapostavljanja in izkoriščanja Slovenija postala zelo rodna njiva za strankarske napetosti, katere so podžigali komunistični prekucuhi in iz Slovenije naredili deželo, kjer je preteklo največ krvi. Zanesljive statistike govore, da sta okupacija in rdeča revolucija • terjali 10% vsega prebival- % stva; to številka je za Slove- 'i nijo še višja. To je bilo mogoče tudi zato, ker je bil narod nezaveden, vedno navajen drveti za vsakim, ki je znal lepo govoriti.
Tako se je komunistična revolucija začela, ko se je narod nevarnosti zavedel, je bilo prepozno. Vzrok te narodne nesreče je (izvzvemši večino duhovnikov) spet slovenska napol inteligenca, ki je v svoji oholosti vedno mislila, da je nekaj več kot kmet ali delavec, vedno nekaj posebnega in za višje cilje postavljena. No, saj drugačna je res bila: najdlje je mislila avstrijsko, najgloblje se je priklanjala srbski čarši-ji in najprej je sprejela komunizem. Vse, karkoli, samo narodu se ni znala približati. To se pravi, da je naša inteligenca za narod naredila najmanj. Seveda, ta greh se ne drži vseh; so izjeme, kot sem zapisal že na začetku.
Narodna zavest pred 2. svetovno vojno
Šele tik pred 2. svetovno vojno se je narodna zavest dvignila tudi med študenti. Verjetno je k temu precej' pomagala tudi jugoslovanska, ne preveč “bratska” politika napram Slovencem. Mnoga kulturna in prosvetna društva po deželi, kot so bili Orli, Fantovski odseki, Dekliški krožki, med študirajočo mladino pa Akademsko društvo Straža, Tomčevi Mladci, KA, Križarji ih druga so o-pravljala važno narodnostno delo. To ni bila samo psihoza bližajoče se vojne, ampak izraz resnične narodne zavesti ,in idejne zrelosti te mladine, ki se je upala javno postavljati nasproti levičarsko, u-smerjenim profesorjem in precejšnji • večini študentari-je, ki je vdano capljala za svojimi učitelji. Velik odstotek prvih partizanov je prišel iz dijaških vrst.
Toda začetek je bil tu in to jedro je bilo zdravo. Na žalost je ta preporod prišel prepozno. Mnogi voditelji te mladine so pod komunističnimi likvidatorji padli sredi Ljubljane, drugi na . deželi, mnogi v Vaških stražah in kot vrnjeni domobranci. Zakaj? Ker so bili Slovenci in katoličani... Emmer, Kikelj, Župec, prof. Ehrlich, Pavčič, Grozde, Mravljetovi, Novakova ... in na stotine drugih .., Že dolgo jih ni več, toda njihovi zapiski, pisma in govori še zdaj govore, da so bili pošteni in zavedni Slovenci, ki so se pripravljali na službo za narod in so hoteli Slovenijo spet približati Bogu. Morali so pasti po ukazu KP: “Pobijte inteligenco, da bo Slovenija laže in hitreje postala del sovjetske brezrazredne družbe!”
Takih fantov danes Slovenija'nima več.
Kmečke mladine ni več
Tudi zavedne kmečke mladine danes ni. Kvečjemu je vdana Partiji, ker je to zvezano s koristmi in privilegiji. Kmetija ne vleče več. Vse
drvi v tovarne, med stroje, kjer odbije osem ur, s tem pa potrga življenjske korenine, ki so včasih pomenile trdnost, zavest, poštenost in veselje brez računanja, in srčni mir, ki ga daje samo narava in Bog.
Če ob misli na deželo in kmeta tako rad rabim besedo preprost, s tem gotovo ne mislim kaj slabega ali manjvrednega. Nasprotno! Na to besedo bi rad pripel vse narodne svetinje, kar jih hrani naša zgodovina. Kmet je vedno in povsod opravil svojo dolžnost. Njegova je zasluga, da je naš rod skozi stoletja pbstal. Ker je od zore do mraka garal, ni imel časa za neumnosti, ki so in tudi še danes trapijo mestnega škri-ca. Prav zato je v svoji preproščini vedel, kaj je njegovo in kaj je prav, in kadar je bila mera polna, je zrojil in udaril. Dokaz za to so kmečki upori, tabori proti Turkom in tudi domobranci, ki so se uprli naj večjemu sovražniku vsakega naroda — komunizmu.
Kaj ima v primeri s to zvestobo pokazati mestni gospodek ali izobraženec? Nič, po--polnoma nič! Kvečjemu bolne sanje in iskanje sebe, kar je skozi vsa stoletja uničevalo sadove žuljev in krvi.
(Dalje prihodnjič)
Nadškof dr. Alojzij Šuštar o razmerah v Sloveniji
dolžnost čeprav tudi vem, da ne gre vse tako hitro in ne tako lahko. Treba je imeti veliko potrpežljivosti. Včasih je razlika med teorijo in prakso:	nekateri dokumenti so
tako dobri, da jih je človek vesel, praksa pa je drugačna. Je pa tudi obratno. V programu zveze komunistov so na primer še vedno izrazi, kot da je vera zabloda ipd. Imeti bi morali razumevanje tudi za to, da se vseh predsodkov in nezaupanja ne morejo tako hitro otresti zlasti tisti, ki so vse hudo doživeli, bodisi na strani Cerkve ali pa na strani Osvobodilne fronte. Mladi pa nam večkrat pripovedujejo, da teh stvari ne doživljajo tako kot starejši.
— Je upati, da se bodo ~ mladimi rodovi presegla tudi bremena preteklosti?
O tem sem trdno prepričan, to vidimo tudi na ekumenskem kot na narodnostnem ali ideološkem področju.
Nova generacija išče najprej to, kar nas združuje in ima veliko razumevanja za vsakega, ga sprejema in se hoče z njim povezati. Seveda pa bodo na obeh straneh še zmeraj tudi radikalni elementi, ki poudarjajo razlike zaradi lastne identitete. Vendar menim, da izražanje lastne identitete ne izključuje medsebojnega razumevanja.
— Ko že omenjate “radikalce”:	ali dopuščate, da so
radikalci tudi na vaši strani, ali zaznavate njihovo navzočnost tudi v Cerkvi?
Seveda jo. Radikalec je na primer človek, ki radikalno živi svoje krščanstvo. To pa v naši družbi večkrat označujejo kot klerikalizem. Ne bi rekel, da je vse, kar se hitro etiketira kot sektaštvo ali kot klerikalizem, v mirni presoji res mogoče tudi tako o-značiti. Morda bi bilo včasih pametno, da bi presodili, kaj je to.
— In torej tudi karate vaše duhovne s o d el a vce, kadar menite, da z določenimi postopki zbujajo nezaupanje?
Prizadevam si, da ne bi zaradi netolerantnosti ali ozkosti prišlo do zaostrovanja. Če pa doživljam stvari, ki so za-
Nadškof dr. Alojzij Šuštar
V sobotni prilogi osrednjega ljubljanskega dnevnika “Dela” z dne 20. februarja 1982, je izšel dolg in zelo zanimiv intervju, ki ga je imel ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar z novinarjem Aptonom Rupnikom.
Povod za intervju naj bi bila nedavna okrožnica papeža Janeza Pavla II. o človeškem delu. Na začetku sta dr. Šuštar in novinar Rupnik res precej govorila o tem, najzanimivejši je bil tisti del pogovora, v katerem je dr. Šuštar govoril o razmerah v Sloveniji oz. odnosih med Cerkvijo in oblastjo.
Spodaj začnem z objavo tega dela pogovora. Ur. AD.
(Delo): Ko gre za premagovanje še preostalih. predsodkov in nezaupanja iz preteklosti, gre verjetno obema stranema — Cerkvi in samoupravni socialistični družbi — približno enaka dolžnost, da gojita strpnost in dobro voljo, da iščeta skupne rešitve in interese. Od najbolj odgovornih družbenopolitičnih delavcev v SR Sloveniji večkrat slišimo kar ostre kritike na račun postopkov, ki jih označujemo v političnem jeziku kot sektaštvo, se pravi, na račun nespoštovanja določil in duha naše ustave in samoupravne socialistične skupnosti. Ali tudi vi pokarate vaše duhovne s o d e l a v ce, kadar menite, da z določenimi postopki zbujajo nezaupanje in sumničenja pri družbenopolitičnih organih?
(Dr. Šuštar): Res si posebej prizadevam, da bi premagovali predsodke in nezaupanje. V tem vidim , svojo posebno
me nesprejemljive, pravim duhovnikom in vernikom: dajmo, razjasnimo jih, povejte natančno, napišite, da bom skušal posredovati, da bi stvar v mirnem pogovoru rešili ...
— ... jih tudi karate?
Tudi, če je potrebno in jih opozorim. Do težav prihaja zlasti tam, kjer duhovniki naletijo na nerazumevanje ali nasprotovanje. Marsikdo mi pravi: vi živite v drugem razmerju, jaz živim v konkretnem, zato moram sam presoditi. Meni pa gre za to, da se tudi v konkretnih primerih stvari ne zaostrujejo, temveč jih v pogovorih skušamo reševati ob upoštevanju pravic in dolžnosti, ki jih imamo verni in neverni. '
— Kakšna bi torej bila vaša celovita ocena o stanju odnosov med Cerkvijo in samoupravno socialistično družbo pri nas?
Dovolite najprej besedo o Cerkvi in družbi. Cerkev živi v naši socialistični samoupravni družbi. Zelo podpiram misel, da imamo vsi enake dolžnosti. Teh dolžnosti se mi zavedamo, čeprav je morda utemeljitev teh dolžnosti nekoliko različna. Mi jih utemeljujemo predvsem z evangelijem. Mislim, da je obojestranska pripravljenost, da bi bili odnosi čim boljši. Že na novoletnem sprejemu sem pa rekel: ne gre samo za dobro voljo, marveč tudi za konkretne dokaze. Pripravljen sem se zavzemati za to na strani vernih. Isto pa pričakujem od družbenih predstavnikov.
Radi govorimo o odprtih vprašanjih. Taka so šole, bolnišnice, karitativna dejavnost, graditve cerkva in polna enakopravnost vseh. Reševali smo že nekaj takšnih vprašanj z obojestransko dobro voljo. Sem za to, da se čim bolj odkrito pogovarjamo o naših skupnih interesih, o človeku, kulturi, skrbi za okolje itd. Potrebne so skupne rešitve, da bi preživeli težke čase, ki niso le naša posebnost.
— Tožite torej nad razlikami med teorijo in prakso?
Včasih so nekatere izjave tako lepe, ko pa jih preverjamo v praksi, pravijo, da so za neskladja odgovorni krajevni dejavniki. Tu bi se rad zavzel, da bi se zavračanje sek-taštva pokazalo čimbolj tudi v konkretnih primerih. Včasih imam vtis, da za nekatere stvari ni nihče odgovoren.
— Za kakšen način razčiščevanja ste bolj, za več “diplomatskega” ali več javnega? Kako naj se bičajo napake, tudi na vaši strani?
Sem za operativen in učinkovit način; najprej za dogovarjanje med neposredno odgovornimi in prizadetimi — ne za javnost. Po drugi strani pa moramo včasih o težavah tudi javno, govoriti, da ne bi javnost imela vtisa, kakor da sploh ni nobenih problemov. Računati moramo tudi s svetovnimi sredstvi družbenega obveščanja, ki govorijo o Jugoslaviji kot o socialistični državi, v kateri ima Cerkev določene pravice, nekaterih pa ne.
— Na nedavnem novoletnem sprejemu za predstavnike verskih skupnosti ste omenili, da domači in tuji tisk in druga sredstva javnega, obveščanja pozorno spremljajo odnose med Cerkvijo in našo s a m o'up ravno socialistično družbo. Gotovo vam je znano, da v zahodnem tisku večkrat radi poudarjajo, da so ti odnosi v Sloveniji bolje urejeni kot v nekaterih drugih delih Jugoslavije. Ali delite takšno mišljenje? Kje, so po vašem mnenju razlogi za to?
Rekel bi, da temeljni problemi za Cerkev v Jugoslaviji niso bistveno različni, čeprav
v tujem tisku večkrat poudarjajo "a-Tike med posa-meznipii p---deli v Jugoslaviji. Za leto 1981 pa sem res imel vtis, da se je pokazala precejšnja razlika med Hrvaško in Slovenijo. Na Hrvaškem so se pojavile stvari, ki jih pri nas ni bilo: napadi na nekatere cerkvene predstavnike po televiziji, radiu in v časopisih. Zaradi tega se je v Cerkvi pojavila nujna potreba obrambe.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
Zdravje je največje bogastvo
Washington, D.C. — Ame-, riške bolnišnice so v letu 1981 zaračunale za posteljo v “in-tensive-care” sobi dnevno po $356, kar znaša 18% več kot v prejšnjem letu.
V mnogih mestih pa je stalo še veliko več, kot je zgoraj navedeno povprečje. Najvišje je bilo v Los Angelesu, kjer ko računali za posteljo V “intensive-care“ sobi dnevno po $687, najnižje pa je bilo $91 v Clevelandu, Miss.
Ta statistični pregled je bil objavljen v “Equitable Life Assurance Society of U.S.”. Podatki so povzeti po poročilih iz 2.658 ameriških bolnišnic. Predstavnik te organizacije je navedel nekaj glavnih vzrokov za takšna izredna povišanja:
Pomanjkanje izkušenih bolniških strežnic.
Znatno povišanje števila bolnikov v starosti nad 65 let. Stroški zdravljenja za stare ljudi so skoraj dvakrat višji zaradi njih onemoglosti in ker stari ljudje običajno o-stanejo dalj časa v bolnišnici.
Splošna inflacija.
Postelje v “intensive-care” so v bolnišnicah najdražje, ker so bolniki v teh sobah pod stalnim n a d z o r s tvom zdravnikov in bolniških strežnic. Tem bolnikom je treba nuditi tudi več kompliciranih tehničnih zdravstvenih aparatov.
Povprečna cena za privatno sobo v bolnišnicah je v letu 1981 znašala $152.50, soba z dvema posteljama (semi-private) pa $151. Toda to je povprečje, kajti bolnišnice v večjih mestih zaračunajo znatno več. V zgoraj navedenih cenah pa niso vključeni stroški za zdravniške obiske, operacije in zdravniške preiskave itd.
Dokler smo zdravi, čestokrat godrnjamo, da zastonj plačujemo naše zavarovalnine. Če pa nas bolezen požene v bolnišnico in celo na operacijo, pa bi nam v nekaj tednih stroški pobrali vse prihranke ali celo dom.
Seveda bo tudi pri teh sicer dobrih programih treba zelo paziti na izkoriščevalce in ako so bolne osebe bolj zadovoljne z oskrbo na domu kakor bi bile v javnem okrevališču.
------o------
Za pravični mir
New York, N.Y. — Kardinal Terence Cook, New York, ki je kot ameriški vojaški vikar odgovoren za dušno pastirstvo vseh katolčanov v a-meriški armadi in njih družin, je napovedal načrt za u-stanovitev “House of Prayer” in “Study for Peace in 1982” v okviru ameriškega vojaškega vikariata. Kardinal Cook je rekel, da bo ta center odprt kmalu po novem letu. Delovanje v njem bo posvečeno molitvam in medverskim študijam v skupnem prizadevanju za dosego pravičnega miru.
-----o-----
Poravnajte naročnino pravočasno!
Ideologija in utopija
Generalka za uničenje Slovencev?
Značilno je, da je bilo vsem tem ideologijam skupno to, da so bile zavzete za prikazovanje slovenskega ljudstva kot večno suženjskega. S tem sta hoteli nemško-nacionalna ter iredentistična ideologija vcepiti v slovensko zavest občutek sramu in manjvrednosti, kar naj bi imelo za posledico, da bi se slovenski ljudje ponemčevali oz. poita-lijančevali. In v resnici je ta namen v veliki meri dosegel svoj cilj.
Panslovanstvo pa se je prikazovalo v vlogi rešitelja iz omenjenega “suženjstva”. In ta dokončna rešitev naj bi pomenila prav tako poslovanj e-nje oz. v državi SHS po prvi vojni pojugoslovanjenje, po-srbljenje ter s tem dokončno varnost pred germanstvom in iredento, ko Slovenci ne bi bili več tako majhen narod (in seveda ne več Slovenci, kar pa se je zamolčevalo).
Slovenci smo nekako uspeli izvoziti preko teh ideologij in stopiti v 20. stoletje, nismo pa se rešili ideoloških usedlin, ki so jih ta gibanja zapustila v mišljenju naših izobražencev in oblikovalcev narodne misli. Saj je bil npr. celo Cankar vse življenje nesrečen zaradi slove rtskega večnega hlapčevstva. Njegova proletarska zavest je to sprejemala kot neke vrste karizmo. In poleg njega cela vrsta književnikov, pesnikov, ki je v tem dozdevnem suženjstvu videla posebno vrednoto, bila zaradi tega nesrečna. Iz teh nesrečnostnih občutij pa so potem kovali doživete stihe in se navdihovali za umetniška dela oz. se čutili kot rešitelji nesrečnega ljudstva. Še danes si zato naši pisatelji in pesniki ne dajo vzeti prepričanja o slovenskem suženjstvu, podložni-štvu in hlapčevstvu.
“Self-fulfilling Prophecy”
In kot posledica tega, da ga nenehno opevajo, ponavljajo in širijo, jev resnici to, da se slovenski ljudje obnašajo suženjsko, hlapčevsko. V sociologiji imenujejo tak pojav “Self-Fulfilling Prophecy”.
Razkrinkati ga pa gotovo ni preprosto. Zakaj v prejšnjem stoletju so ga oblikovali že na avstrijskih univerzah, katere je zajel nemški nacionalizem t.j. liberalni ter judovski profesorji. Od njih so se učili naši pisci in pisatelji in nikoli podvomili v univerzitetne resnice. In ker jih je tudi panslavizem, ki je tedaj pomenil “rešitev”, prepričeval o istem, se to vprašanje vse do danes ni razčistilo.
Posledice tega so hude. Slovensko izobraženstvo se je v vedno večji meri navdihovalo iz tujih vzorov. Pomisli-m'o le na divjanje slovenskih liberalcev, ki so se v svojih orgijah povsem zgledovali po čeških in po nemških. Pomi-mo na fantaste ilirizma in panslavizma, kot sta bila Vraz ali Matija Maj ar Ziljski. Pomislimo na zaverovanost slovenskih klerikalcev v Rim, ki pa je bila med vsemi ideologijami še najbolj nedolžna. Pomislimo na zaverovanost slovenskih komunistov v Stalina, pa na Kocbekovo socialno krščanstvo, ki se je navdihovalo po francoskih in nemških zgledih in se končno pridružilo stalinistom. Pomislimo na današnje “pokoncilsko” krščanstvo v Sloveniji, ki se je že skoraj povsem odtujilo slovenskim vrednotam, kot so bile tra-
dicionalne pobožnosti, cerkveno petje, procesije — do tiste najbolj preproste, kot je procesija za dež; tiste preproste prošnje k Bogu “Daj nam danes naš vsakdanji kruh .. Namesto tega se ponuja holandsko krščanstvo, “doživetja” v Taizeju, južnoameriška o s v o b o d ilna teclogija ipd. Marijanska pobožnost da je zastarela. — Ker pač v tujini pravijo tako. Slovenci pa da moramo biti “odprti” svetu, odprti za “napredne” ideje.
Fantastične p r e d s t ave o popolni družbi, tudi ■ krščanski, imenujemo utopija. Toda za njimi se skrivajo drugi nameni. Tisti, ki zastopajo te utopije, hočejo pač prevladati v javnem življenju in si prisvojiti vodilna mesta. Že v starem Bizancu je divjal boj zoper svete podobe, ki je bil v resnici le zakrinkan boj za prevlado določene interesne skupine. In ta boj zoper podobe se ponavlja že stoletja.
Tudi trditve o suženjskem slovenstvu imajo svoje zakulisne cilje, kot smo že prej razložili. Rešitev slovenstva v SHS po prvi vojni je bila le rešitev pred naj hujšim, ne pa resnična rešitev. Prav tedaj se je bilo namreč skovalo takšno odurno zgodovinopisje, takšne teze o slovenskem suženjstvu, ki jih še nemško zgodovinopisje ni zmoglo. Iznesel jih je ljubljanski zgodovinar Ljudomil Hauptman in so se v bistvu obdržale do danes, ker prijajo tudi proletarskemu in komunističnemu nazoru o večnem suženjstvu.
Ozadje se nam razjasni, če upoštevamo, da je bil kralj Aleksander član lože, kot se širi prepričanje in prav tako tudi vodilni slovenski zgodovinar Milko Kos. Lahko tudi mnoge druge slovenske osebnosti na ključnih mestih. Pro-stozidarstvo pa je bilo poleg nemškega nacionalizma, iredentizma in judovstva eno glavnih sovražnih gibanj nasproti slovenstvu.
Resnica o “suženjstvu” Slovencev
Kaj je resnica glede tega “suženjstva”?
V Karantaniji so Franki po pridružitvi uporu Ljudevita Posavskega (820) res zamenjali domačega kneza, a ne vodilne plasti plemstva. To je ostajalo slovensko in tako tudi čutilo, poudarjalo svoje stare politične pravice, vodilo ustoličevanja in zaprisege v slovenskem jeziku (nazadnje 1728) se sklicevalo na slovenstvo Koroške (Christal-nick, še proti koncu 16. stoletja). In prišleki so se vključili med deželne stanove, ki so bili nosilci deželne oblasti, nekakšen srednjeveški parlament. Zakaj^so Dalmatinovo Biblijo založili prav deželni stanovi t.j. plemstvo, če naj bi bili “Nemci” (1584)?
Nikakih dokazov ni, nadalje, da bi bili vojvode kot Eppensteini ali Spannheimi pa grofje Lurnski, kasneje Goriški imenovani ter mnogi drugi sploh kdaj prišli v Karantanijo od zunaj. Kljub temu jih vztrajno označujejo za “nemško” plemstvo.
In da je plemstvo govorilo slovensko, dokazujejo med drugim tudi pisma grofice Marenzi v Trstu svoji materi (1686-90), pa vzklik koroškega plemstva Ulriku Liechten-', steinu “Buge waz primi Gral-va Venus!” (1227). Pa toliki dokazi slovenske zavesti plemstva. Med temi tudi zmaga kranjskih čet nad Turki pri Sisku (1593) pod vodstvom Andreja Turjaškega. Vse to se seve zamolčuje, sa-
mo da je ugodeno ideologijam.
Kaj je na tem, da je slovenski jezik “majhen”?
Slovenski jezik priča s svojo dvojino, da ima neposredno korenino v indoevropejski pradavnini. Da je torej ne le med slovanskimi, temveč tudi med indoevropsko jezikovno skupino najbolj izviren. Slovenska kmečka kultura je prakultura, stara tisočletja. Če smo Slovenci ostali to. kar smo, in se nismo pomešali v nove narode, v katerih bi bili lahko številnejši narod, a ne več Slovenci, je v resnici še veliko silnejše, kot pa biti pripadnik kakega večmilijonskega naroda. Koliko narodov na svetu se lahko ponaša s predzgodovinsko korenino. — In vse te stvari nam zamolčujejo! S kakšnim namenom? Edino s tem, da se čutimo ' manjvredne in se čim-prej stopimo s sosedi. In to v
taki meri, da so celo naši lastni izobraženci prepričani, da s slovenstvom “ne smemo pretiravati”.
Slovenci v svetu imajo zato veliko poslanstvo. Ne smejo se ozirati na sedanje razmere v Sloveniji in čakati, kaj bo rekla univerza v Ljubljani, ki je že od prejšnjega stoletja pod nadzorom ideologij. Kritično morajo preveriti vse nagrmadene izkrivljene predstave o slovenstvu, katerih resnični namen ni odkrivanje prave slovenske podobe, temveč vcepljanje negotovosti med slovenske ljudi, zato da bi se potujčevali. Predstaviti slovenskim ljudem v svetu in doma podobo pravega slovenstva, ki ga slovenski ljudje v resnici prav dobro slutijo, a jih ves ideološki propagandni stroj prepričuje o nasprotnem. Mar naj si še naprej sami pripravljamo svoj pogreb?
i.	š.
■! ; i
KOLEDAR
društvenih prireditev
MAREC
13.	— Slovensko-ameriškl
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igral bo Alpski sekstet.
13.	— Klub slov. upokojencev
na Waterloo Rd. priredi vsakoletno pomladansko večerjo in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Serviranje večerje od 5.30 do 8. zvečer, za ples igra Markic-Zagger orkester.
14.	— Misijonska Znamkarska
Akcija (MZA-CMA) priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo se bo serviralo od 11.30 dop. do
1,30	pop.
20.	— Pevski zbor Jadran
priredi svoj pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7. zv. Za ples igra Ray Polantz orkester.
21.	— Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne.
27. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi večerjo in koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
27.	— Pevski zbor Zarja priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.	— Dramatsko društvo
Lilija uprizori veseloigro v štirih dejanjih “Stric v Toplicah” v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zače-; tek ob 3.30 popoldne.
APRIL ,
3.	— “Fantje na vasi” iz Toronta priredijo koncert ob
7.	zvečer v dvorani župnije Brezmadežne na Brown’s Line v Torontu.
17.	— Tabor DSPB Cleveland priredi pomladni “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Igrajo Veseli Slovenci.
18.	— Pevsko društvo “Slovan” poda koncert v Slovenskem društvenem domu na Rechep Ave. Začetek ob
4.	popoldne.
24. — Pevski zbor Planina
priredi pomladanski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave. na Maple Hts. Po koncertu ples.
MAJ
1. — Pevski zbor Korotan
priredi svoj vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Pričetek ob 7.30 zvečer.
8.	Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
16. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. — priredi Materinski dan v parku.
22. — Mladi harmonikarji
prirede svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30' zvečer. Po koncertu domača zabava.
30,	— Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dah za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights, Chardon Rd.
31.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v parku.
JUNIJ
5.	— Dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja. Počaščeni bodo 50-letni člani.
6.	— Otvoritev Slovenske
pristave s piknikom.
20. — Tabor DSPB Cleveland
poda spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega vrha Slovenske pristave, za pobite Slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo.
20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku.
JULIJ
3. in 4. — V Lemontn, 111. bo
praznovanje spomina 120-letnice smrti slovenskega svetniškega kandidata, škofa Antona Martina Slom-šeka. Praznovanja se bo udeležil tudi mariborski škof Franc Kramberger. Istočasno bo vseameriško slovensko romanje v Le-mont.
18.	— Misijonska Znamkarska Akcija ima svoj piknik na Slovenski pristavi.
21.	— Klub slov. upokojencev priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd.
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v parku.
AVGUST
1.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
22.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku.
SEPTEMBER
19.	— Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop.
26 — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
2.	—- “Fantje na vasi” iz Clevelanda prirede koncert ob 5. obletnici svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. uri zvečer.
3.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku.
9.	— Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
9. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer prireditev na Cleveland State univerzi.
16. — Tabor DSPB Cleveland
priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Igrajo Veseli Slovenci.
16.	— Klub slov. upokojencev
v Nevburgu-Maple Hts. priredi vsakoletni banket s plesom v Slovenskem domu na E. 80 St. Serviranje večerje od 6. do 9. zvečer, za ples igra od 8. do 12. orkester Ed Buehner.
17.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
31. ,— Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.	^
31. — Slomškov krožek postreže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od
11.30	dopoldne do 1.30 popoldne.
NOVEMBER
6. — Štajerski klub priredi
vsakoletno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
13. — Belokranjski klub prireja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester.
DECEMBER
19. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi Božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Zdravslveno zavarovanje sta potovanju
Mnogo ljudi se v tem času pripravlja na potovanje v tuje države, da tam preživijo svoje počitnice. Predno se odpravite na pot, skrbno preglejte, koliko kritja vam nudi vaše bolniško zovorovanje, če vas kaj prizadene v tujini.
Nekatere privatne zavarovalnice krijejo stroške zdravljenja tudi v tujih državah, prav tako kot če bi zboleli v Ameriki. Toda glejte, da dobite za vsak zdravniški račun potrdilo. Ko se vrnete v ZDA, predložite zdravniške račune svoji zavarovalni a-genciji; ako ste zavarovani pri podjetju, predložite račune uradu podjetja. Brez potrdil ne boste prejeli povračila stroškov za zdravljenje.
Vsekakor pa preglejte svoje police bolniškega zavarovanja, če imate kritje tudi za slučaj, če vas prizadene nesreča ali bolezen na potovanju v tujini.
Deset nasvetov
Če želite z drugimi ljudmi dobro shajati je pametno, da upoštevate sledečih deset nasvetov:
1)	Pazite na svoj jezik! Povejte manj, kakor mislite.'
2)	Ne dajajte preveč obljub. Kar obljubite, izpolnite!
3)	Nikoli ne zamudite priložnosti izreči prijazno besedo svojemu bližnjemu!
4)	Zanimajte se, kaRo živijo drugi, kako so zadovoljni v službi, zdravje v njih družini itd.
5)	Bodite veselo razpoloženi, ne vrtajte po majhnih problemih in razočaranjih.
6)	Bodite dostopni do mišljenja drugih. Razpravljate, toda ne prepirajte se! Bodite strpni, kadar se ne strinjate!
7)	Izogibajte se obrekovanju, ki škoduje in razdvaja!
8)	Ne razburjajte se, če kdo o vas slabo govori, živite tako, da jim ljudje ne bodo verjeli!
10) Ne pričakujte za vsako delo priznanja in pohvale. Ravnajte po najboljši vesti in bodite potrpežljivi. Z nevsiljivostjo boste pridobili prijateljstvo ljudi.
Prijalers Pharmacy
St. Clair Ave. & E. CS St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
MALI OGLASI
For Rent
Efficiencies and 1 bedroom apts, including heat. , Lake Shore bus line. Euclid beach area. References and security deposits. No children. No pets. Call 481-6883 or 531-2882 after 10 p.m.
(15-18)
For Sale
Big dresser, dresser with mirror, picture, mirror and small table. E. 60 St.
Call 391-9344
(15-18)
Will Buy
Antique furniture, coins, gold, silver, anything old including old coin operating machines.
Call 641-7738
(15-22)
ROJAKI POZOR!
Izvršujem vsa dela na hiši, znotraj in zunaj. Kuhinje, porči, stopnice. Betoniram privatne ceste (driveways). Brezplačen predračun. Kličite 944-1470 ali 486-5545. ‘
(x)
FOR SALE
2 Earn., modern, income $425 per mo. Owner retiring, low 30’s. Principals only.
942-7699 or 391-8684
(13-16)
HOUSE FOR SAl¥
Immaculate 6 rooms up and 6 down. Near former Euclid Beach area. Call Rich at
(business)
1483.
486-6727 or 406-
(14-17)
V NAJEM
Odda se 5 soh, spodaj, na Norwood Rd.
Tel. 881-9859
(14-17)
HOUSE FOR RENT
Arcade Ave., up.
Call 521-6496
(14-17)
FOR SALE
7 room bungalow at 1080 E. 71 St., aluminum sided, full basement. Immediate occupancy. Double brick garage.
Call 631-8151 days only.
(16-19)
FOR SALE
3 Family home with Tavern. Liquor. St. Vitus area. Illness forces sale. Call 621-3774 days or 944-7659 eves.
(16-17)
~ V NAJEM
3 sobno stanovanje na St. Clair se odda starejši osebi. Kličite 881-4787
(17-18)
Želim kupiti stroj za rezanje mesa (electric meatgrinder), ako kdo ima, n?,j pokliče 431-4576
(17-13)
GRDIN0VA POGREBNA	ZAVODA	
1053 East 62 St.	431-2088	1
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300	1
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM		I
15301 Waterloo Road /	531-1235	I
Let Your Life Insurance Work for You
American Mutual has a new concept which combinesŽ your life insurance with an exciting new benefit program ! Scholarships, social activities, and recreational facilities pro-1' vided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations | in Ohio. For further information, just complete and mail! the coupon below.	i
American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is ....................................
»Ž
il
'4'
Name
Address
City...............State
if
4
lx