Ameriška Domovi ima
JTTt Ti i a i
AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 16, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LX — VOL. LX
Caslro označil pomoč Latinski Ameriki za miloščino — beračem
Pide’/ Castro je v ostrem govoru proti Združenim državam označil Kennedyev predlog za fesno sodelovanje Združenih držav in držav Lat. Amerike za gospodarski in socialni napredek za “miloščino beračem.”
HAVANA, Kuba. — Predsednik kubanske vlade in vodja njene revolucije Fidel Castro upo-rabi vsako priložnost za napad na Združene države. Dolži jih, da podpirajo nasprotnike njegove revolucije, da skušajo organizirati na Kubi protirevolucijo. Načrt predsednika Kemnedya za obsežno ameriško pomoč državam Latinske Amerike pri njihovem naporu za gospodarski m socialni napredek v okviru demokratičnih ustanov je Castro označil kratko za “miloščino beračem,’’ ki naj te trdnejše ukle-no v voz yankijevske politike.
Castro je obdolžil Združene države, da so dale njegovim nasprotnikom oborožen brzi čoln, s katerim so ti pretekli ponedeljek močno poškodovali petrolejske čistilnice Texaco v Santiago, hladni tisk trdi, da se je čoln P'0 napadu zatekel v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo.
Kennedyu je Castro sporočil, dr. bo preje v Združenih državah prišlo do “revolucij*.&pt( na Kubi do uspešne protirevolucije.”
Pomoč Nkrumahovi Gani
WASHINGTON, D. C. — Predsednik afriške države Gane Kvarne Nkrumah je nedavno obiskal predsednika Kennedya v Washingtonu. Ob tej priložnosti sta gost in gostitelj razpravljala tudi o gospodarskih težavah Ga-ne- Ta ne more prodati vsega Pridelka kakaa.
V vladnih krogih preudarjajo, če ne bi Združene države kupile cd Gane odvisen kakao in ga Uporabile za čokoladno mleko v zveznem programu južin za šo-]arje.
Nkrumah je bil nad sipreje-^em v Washingtonu in nad no-virrt predsednikom ZDA zelo navdušen. Odkup odvišnega ka-bo to navdušenje brez dvo-še povečal, kar bo koristilo KDA v mednarodni politiki, posebno v Afriki.
Ciper sprejet jv Skupnost narodov
London, vel. Brit. — skup-
nost britanskih narodov je pri sedanji konferenci predsedni-k°v vlad sprejela v svojo sredo Ciper.
Skupnost se bo v bližnji pri-hodmjoBti še povečala, ko bodo nekatera ozemlja, ki so sedaj v britanskem imperiju, dobila Lstnost neodvisnih držav. v Predsednik države Ciper nad-S’kof Makarij je dobil povabilo in Oldipotoval v London, da bo sode-°val pri nadaljnem zborovanju zastopnikov Skupnosti.
Novi grobovi
Anton Železnik
Včeraj zjutraj je umrl v St. Alexis bolnišnici 73 let stari Anton Železnik s 3599 E. 78 St., doma s Straškega hriba pri Bošta-nju na Dol., odkoder je prišel pred- 55 leti. Pokojni je bil član Društva Mir št. 10 SDZ, pevskega zbora Zvon in Društva Najsv. Imena. Dokler ni 1. 1955 stopil v pokoj, je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co. Žena mu je umrla 1. 1957. Zapustil je sina Antona, hčer Mary in vnuke. Pogreb bo v sobo-,o zjutraj ob 8:30 iz Ferfolieve-ga pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Albert J. Sestak
V Euclid Glenville bolnici je preminul Albert J. Sestak, star 42 let, stanujoč na 6372 Highland Rd. Pogreb oskrbuje Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavod na 458 E. 152 St.
----o-----
(z slov. naselbin
PITTSBURGH, Pa. — Včeraj popoldne je umrl po dolgi bolezni očim glavnega predsednika Ameriške bratske zveze 86 let Stari Jakob Lavrič, Blažev iz Loke v fari Prečna na Dol. Pogreb bo v soboto zjutraj.
Nehru presenetil Nikito
NEW YORK, N. Y. — V krogih Združenih narodov prevladuje prepričanje, da je bil Nikita Hruščev, predsednik sovjetske vlade,'zelo iznenaden, ko je Nehru objavil, da bo Indija poslala v Kongo eno brigado borbenih čet.
Vcdnik Sovjetske zveze naj bi bil dotlej do neke mere trden, da je Nehru v sporu z Zahodom v vprašanju Konga na njegovi strani. Znano je, da je Nehru podpiral ves čas pok. Lumumbo In se izjavljal proti predsedniku Kasavubuju in njegovemu vojaškemu poveljniku gen. Mo-butuju.
Čestitka: raztrgana kapa
V mnogih vaseh ob Moravi in Kolulbari imajo običaj, da sorodniki raztrgajo kapo srečnega očeta, ki se mu je rodil prvi sin.
Za kapo se spopadejo, potem pa rečejo, da bo imel še toliko otrok, na kolikor koscev jo scefrajo pri prvem napadu.”
Kasavubu protestiral proli prihodu Indijcev
Predsednik republike Kongo je označil pošiljatev indijskih čet v Kongo za “nedopustno vmešavanje” v notranje zadeve Konga.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Predsednik republike Kasavu-bu je še iz Tananarive na Madagaskarju, kjer se je vršila konferenca kongoških politikov, pozval Združene narode, naj ne napravijo nobenega koraka glede Konga, dokler ne bo konferenca končana. Nato je poslal glavnemu tajniku Združenih narodov oster protest proti po-šiljatvi indijske borbene brigade v Kongo.
Vsi protesti niso zalegli, indijske čete so včeraj ameriška letala začela voziti v Kongo. Te predstavljajo trdno borbeno e-noto pod poveljstvom lastnega brigadirja in z vsemi pomožnimi enotami.
/Kasavubu je nejevoljen na Indijce, ker so ves čas podpirali odprto pok. Lumumbo in dajali potuho tudi njegovim pristašem. Indijca Dayalo je kongo-ška vlada obdolžila pristranosti v korist lumumbovcem. Največ zaradi tega, ker je on na čelu cele akcije Združenih narodov v Kongu, je prišlo tudi do napetosti in spopadov med domačim vojaštvom in četami Združenih narodov. Nehru je pristal na oahod mdijske brigade v Kongo pod pogojjem, da te ne bodo uporabili v podporo vlade Kasavubuja. S tem pogojem je pokazal jasno svoj odnos do Kasavubuja in njegove vlade, ki ga Združeni narodi priznavajo za zakonitega predsednika Konga. Za takega ga priznava celo levičarski Gizenga v Stanleyvillu, ki se je pred časom proglasil za Zakonitega naslednika Lumumbe.
Voz brez železa
V nekaterih vaseh okoli Se-mizovca na primer v črni Rije-ki, v Jugoslaviji, imajo nekateri kmetje še vedno vprežne vozove, ki ni na njih niti enega kosa železa. Celo platišča so lesena, vsi sestavni deli voza so spojeni z lesenimi cveki.
V prihodnjih 4 letih žele razdelili za 8 bilijonov odvššne ameriške hrane
WASHINGTON, D, C. — Direktor federalne agencije “Hrana za mir” George McGowern, je predlagal, naj se podaljšajo pooblastila, ki omogočajo prodajo odvišne ameriške hrane revnim deželam in zlasti zavezniškim narodom po izredno nizkih cenah za tuje valute, kadar je pa posebna stiska, pa tudi dovoljujejo poklanjanje take hrane brez plačila.
V naslednjih štirih letih naj bi Združene države predale na ta način za 8 bilijonov dolarjev take hrane državam, ki za njo zaprosijo in se z njimi sporazumemo in tistim, ki bi jih priporočila organizacija Združenih narodov kot žrtve izrednih nesreč, ki so povzročile lakoto.
Podaljšanje starih in nova pooblastila so potrebna, ker so dosedanja vsa izčrpana s pogodbo', ki smo jo sklenili z Indijo, kjer smo obljubili, da ji bomo dali v naslednjih štirih letih, 17 milijonov ton pšenice v vrednosti 1,300,000,000 indijskih rupij.
Posebno pozornost; bo agencija v prihodnjih letih posvečala ju-žno-ameriškim državam. Predsednik je to že napovedal v nagovoru na južno-ameriške poslanike v Beli hiši: Program, ki daje hrano radi ohranitve miru bomo v Južni Ameriki izvajali kot izredno nujen in ga bomo razširili. V vsaki državi hočejo ne samo kriti potrebe nujne hrane, ampak oskroeti primerne rezerve, ki naj preprečijo nastopanje lakote.”
Z Brazilijo je v tem oziru sklenjen poseben dogovor, prav tako s Kolumbijo in Venezuelo. Dobrot programa bodo po dosedanjih načrtih deležne posebno tele države:	Indija, Pakistan,
Koreja, Turčija, Egipt in Brazilija.
Nagla rast Amerike
WASHINGTON, D. C. — Leta 1900 so imele Združene države 76.2 milijona prebivalcev, lani pa jše 179.3 milijona ali 135 odstotlkov več.
Pri tem naglem porastu prebivalstva je igralo svojo vlogo tudi vseljevanje, ki je bilo obsežno zlasti v letih pred prvo svetovno vojno.
JUŽNO AFRIŠKA UNIJA BO ZAPUSTILA - SKUPNOST!
Predsednik vlade Južno-afriške unije je včeraj umaknil prošnjo za sprejem Unije kot republike v britsko Skupnost narodov, ker ,so predsedniki vlad držav članic vstrajali odločno na obsodbi rasne oolitike Južno-afriške unije. — Javnost iznenadena, Verwoerd napoveduje začetek konca Skupnosti.
LONDON, Vel. Brit. — Na splošno iznenadenje konference Skupnosti narodov se je Južno-afriška unija včeraj odločila zapustiti Skupnost, med katere ustanovitelji je bila. Predsednik vlade Linije Hendrik F. Verwoerd je prišel do spoznanja, da so vodniki ostalih držav članic preveč nepopustljivi do njegove politike ločitve ras in je zato prošnjo za sprejem Unije kot republike v Skupnost umaknil. Poudaril je, da je svojim tovarišem na konferenci povedal, da “ta zveza svobodnih držav ne more preživeti, če se bodo predsedniki vlad držav članic vmešavali v notranje zadeve posameznih članic, namesto da bi se ukvarjali z zadevami, ki se tičejo skupnosti.”	--^	—-
Odkar se je Južno-afriška unija odločila za ločitev ras z zmago Burov v vodstvu dežele, je postalo njeno članstvo v britski
Skupne sti narodov nekaj nego- JOHANNESBURG, J. Af.
p r e nehala biti član skupnosti narodov.
Britske
Javnost v Uniji vznemirjena
tovega. Lani se je dežela pri vo_ litvah z malo večino izjavila za republikansko obliko, ki bo uvedena s prihodnjim junijem.
Tedaj bo Južno-afriška unija pravno prenehala biti član Skupnosti narodov. Ne smemo pozabiti da imajo v Skupnosti večino barvni narodi in ne več belci. Tem je rasna politika Južnoafriške unije pravi trn v peti. Proti njej sta se odločno izjavili Kanada in sama Velika Britanija.
Pripravljene jo “trpeti”
Tekom več dni trajajoče debate je postalo jasno, da so predsedniki vlad držav članic proti rasni politiki Južne Afrike, vladalo pa je prepričanje, da bodo te “trpele” Južno Afriko v svoji sredi, pri tem pa njeno rasno politiko javno obsodile kot nezdružljivo s človečanskimi pravicami in enakostjo ras.
Predsednik južnoafriške vlade Henrik J. Verwoerd se je trudil na vse načine, da bi tako javno sodbo preprečil. Ko je videl, da to ni mogoče, je umaknil predlog za sprejem Unije kot republike v Skupnost. Tako bo Južna Afrika z 31. majem, ko bo postala n e o d visna republika,
Zvezno pomoč vsem šolam, samo javnim ah nobenim?
Washington, D.IC. — Federal- podčrtati, da se mu z izvršitvijo
rJAm ♦ COLD
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno in hladneje. Najvišja temperatura 40.
na pomoč šolam, tako osnovnim kot tudi srednjim in visokim, je bila v Kennedyevem programu od vsega začetka. On pravi: Današnja tekma življenja zahteva, da Amerika razvije vse svoje talente do najvišje mere možnosti. Daši je naše šolstvo dobro, ni najboljše in naši najbujši nasprotniki so nas s svojimi totalitarnimi metodami v nekih panogah vzgoje in izobrazbe mladine prehiteli. V specijalnih najmodernejših panogah in predmetih šolajo toliko svoje mladine, da se bo to v desetletju občutno poznalo. Amerika mora dati svojemu naraščaju vse možnosti, da se izobrazi v najboljši in na j višji meri. Pokazalo se je, da občine, države in zasebne ustanove tega ne zmorejo. Treba je pomoči federalne vlade.
Na tej miselni osnovi je delala posebna komisija, ki jo je Kennedy imenoval, še predno je bil izvoljen za predsednika, in predložila svoje poročilo takoj, ko je prevzel posle. Hptel je
te naloge zelo mudi, ker jo smatra za nujno in prevažno, tako da ne trpi odloga.
Na drugi strani so se takoj oglasili svarilni glasovi, ki so vse močnejši, odkar je Kennedyev predlog v razpravi. Kennedy je namreč upošteval predlog in mnenje svojih strokovnjakov, ki so ga prepričali, da morajo pomoč dobiti samo državne osnovne šole in samo učiteljstvo na teh šolah, ne morejo pa biti deležne nikake pomoči zasebne in cerkvene šole, ker bi to bilo proti naši ustavi.
Predsednik je predložil pomoč študentom srednjih in visokih šol brez razlike, v kake zavode hodijo v šolo, torej tudi tistim, ki obiskiyjejo zasebne in cerkvene visoke šole, med o-snovnošolsko mladino pa je n. pr. 6 milijonov otrok, ki hodijo v cerkvene, župnijske in druge zasebne katoliške šole, izključenih od vsake pomoči zaradi “ustavnega vprašanja”.
Dvignili so se katoliški škofje
v obrambo pravice enakopravnosti katoliške mladine in staršev. Priznajo, da ustava ne trpi verskih šol v javni upravi, niti občinski, niti državni, niti federalni, vendar pa s tem ne ukazuje, da morajo biti otroci in starši vselej, kadar gre za denarne in druge materijalne u-godnosti držav in federacije, kaznovani, ko hočejo obiskovati župnijske šole, do česar imajo ustavno zajamčeno pravico.
Obe stališči, tako Kennedyevo, kakor stališče katoliških škofov, imata svoje zagovornike tudi v Kongresu in načrt, ki ga je predsednik predložil, je prišel v križni ogenj ne samo strokovnih, ampak tudi političnih debat. Pojavilo se je še tretje stališče, ki dokazuje, da koncem koncev federalna pomoč v tej direktni obliki sploh ni tako potrebna, kot se v javnosti trdi.
Strokovnjaki, ki branijo to stališče sodijo, da je sedanji šolski sistem v zadnjih letih dosegel čudovito velike uspehe, zgradil presenetljivo mnogo mo-
Vest, da je predsednik vlade u-maknil prošnjo za nadaljnje članstvo Unije v Skupnosti narodov, je javnost do neke mere naravnost zaprepastila. Ta se zaveda, da bo Južna Afrika s tem postala še bolj osamljena v mednarodni politiki na splošno, v Afriki pa še posebej. To bo imelo slab vpliv na njeno gospo-
Iz Clevelanda in okolice
i
Seja in sv. obhajilo—
Društvo dvor Baraga št. 1317 kat. borštnarjev ima jutri zv. ob osmih v šoli sv. Vida važno sejo. Asesment bodo pobirali od 6:30 dalje. V nedeljo je skupno sv. obhajilo v cerkvi sv. Vida pri osmi sv. maši. Po maši zajtrk. Seja—
Jutri, v petek, zvečer ob 7:30 bo v SND na St. Clair Ave. seja Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Člani so prošeni, da se seje za gotovo udeleže.
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri, v petek, zvečer ob navadnem času sejo v SD'D na Re-cher Ave. v direktorski sobi. Zadušnica—
Jutri ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Kirn ob 2. obletnici smrti.
Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Terezijo Kašič ob 13. obletnici smrti.
V	soboto ob 8:30 bo v cerkvi Karmelske Matere Božje v Wickliffu sv. maša za pok. Jožefo Simončič ob 4. obletnici smrti.
V bolnišnici—
V	bolnišnici sv. Aleša je že od 7. marca resno bolan Anton Strniša z E. 73 St. Leži v sobi št. 273. Bolnik je sin Mr. in Mrs.
Brazilski predsednik se ne meni za kritiko
darstvo. Nihče ne bo rad vlagal | Anton Strniša z Norwood Rd. kapitala v deželo, kjer je večna !	------o------
nevarnost notranjega upora ne-zadovoljne večine prebivalstva.!
V Londonu skeptični
LONDON, Vel. Brit. — Pred-j sednik britanske vlade Macmillan se je trudil na vse načine, da bi Južno-afriško unijo obdržal v Skupnosti. To mu ni uspelo, ker so bili predsedniki vlad držav z večino nebelega prebivalstva preveč odločni v obsodbi rasne politike Južne Afrike.
Del javnosti obžaluje izstop Južne Afrike, ki je bila skoro tri četrt stoletja med najvažnejšimi deli imperija in nato Skupnosti narodov, vendar pa upa, da bo imel na dolgo dobo več dobrih kot slabih posledic za samo Skupnost.
Sen. Thruston Morton bo ostal :načelnik GOP
WASHINGTON, D. C. — Sen. Thruston Morton iz Kentucky a je že pred volitvami izjavil, da bo odstopil kot načelnik republikanske stranke. Zdaj je to misel opustil, ker bi v slučaju njegovega odstopa prišlo do borbe med pristaši Nixona, Rockefellerja in sen. Goldwaterja za vodstvo stranke.
dernih šolskih zgradb in izpopolnil učiteljsko osobje do za-vidne mere. Takemu sistemu lahko zaupamo, tako pravijo, da bo tudi še tiste naloge, ki preostanejo, prav zadovoljivo in zadosti hitro rešil. To zaupanje je vsaj toliko opravičeno, kot je zaupanje v novotarijo s federalno pomočjo, ki nosi s seboj nevarnost centralizacije, uniformiranja in enostranosti vzgoje in pouka.
Predno bodo kongresni odbori končali zaslišanja, ki naj osvetle cel načrt z vseh strani, bomo slišali gotovo še zanimiva mnenja. Bati se je le, da bi vprašanje ne ostalo na zanesljivih tleh strokovne debate o najboljšem šolstvu in najboljšem načinu pouka, ampak, da se sanese na versko-politično področje in tam iz razprave nastane gonja, ki jo ženejo bolj strasti kot pa resni WASHINGTON, D.C. — Pred-preudarki in razlogi. To bi bila huda nevarnost za stvar, pa tudi za predsednika in demokrate, ki morajo stvar izpeljati srečno ali pa bodo trpeli krepko škodo v javnem mnenju.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Senat je sinoči odobril predsednikov predlog za pomoč gospodarsko posebno prizadetim področjem v višini $394,000,000. Predlog je bil odobren tudi v bančnem odboru Doma. Upajo, da bo še pred koncem tedna odobren v obeh domovih in poslan predsedniku v podpis.
sednik Kennedy je na tiskovni konferenci poudaril, da Združene države ne bodo dovolile, da bi se komunisti polastili države Laos v Zadnji Indiji.
Državno gospodarstvo hoče spraviti v red z varčevanjem in vzpostavitvijo reda v upravi.
RIO DE JANEIRO, Braz. — Novi predsednik Quadros ni samo nov v zunanji politiki, kjer vse kaže, da hoče voditi Brazilijo v skupino neutralcev, ampak je nov tudi v svojih notranjepolitičnih in gospodarskih ukrepih.
Skupini zastopnikov poslovnega sveta je izjavil: ‘Moram uporabiti hude, grobe in temeljite odredbe, da bi vodil državo k ozdravljenju. Razumite me: Pri 44 letih sem dosegel pved-sedništvo, torej najvišje mesto, ki nanj človek more upati. Sedaj nimam in ne morem imeti nikake druge ambicije več kot služiti svojemu narodu dobro in koristno. Kritika ali pritrjevanje me nič ne zanimata!” Quadros je res v vsem obnašanju tak. Proti vsem pravilom in izročilom ga nič ne briga, kaj se godi v parlamentu, niti to ga ne zanima, ali bo imel večino za svoje zakonske predloge ali ne. S člani vlade se je sestal vsega dvakrat.
Nasprotniki ga že na/padajo kot diktatorja, ki se ne briga niti za mnenje članov svoje vlade. Parlamentu je sporočil, naj sprejme njegove predloge, kakršni bodo ali pa naj prevzame odgovornost za propast države, ki mora slediti.
Quadros je v gospodarski in notranji politiki, po vsem dosedanjem delu sodeč, konservativec in bo zahteval skrajno šted-njo kot osnovo gospodarske ozdravitve, ki jo mora najprej izvesti, kajti nasledil je bilijon dolarjev primanjkljaja v državnem proračunu.
------o------
— V Montevideo, prestolnici Urugvaja, živi eno tretjino vsega prebivalstva države.
Ameriška Domovina

6117 St Glair A ve. — HEndenoa 1-0628 >— Clevaland j, Ohia
National and International Circulation
Publish«* daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Pdbiiabsr: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary
NAROČNINA i
£a Zedinjene države:
112.00 na leto; $7.00 za pol leta; |4>00 na 8 mesece Z* Kanado in dežele izvea Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
(Jnlted States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $8.00 for one year
Mfc PRAVI TONi % HRIBA
83
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 53 Thur., March 16, 1961
Nova pota naše zunanje politike
Izraz “nova” je samo zasilen, ne pomeni, da je Kenne-dyeva administracija že prišla do nove metode v naši zunanji politiki. Vporablja še staro, toda z nekaterimi spremembami, ki so interesantne, pa radi tega še ne vodijo sigurno do uspeha. Primerjali bi jo lahko z velikim vozljem, kot je na primer Chicago. Od tam gredo proge v vseh smereh. Nekatere imajo samo en tir, druge dva, tretje več, tudi do šest. Če prešteješ število tirov na progi, pa dobiš približno sliko o važnosti krajev, ki jih proga veže.
Tak diplomatičen vozel je postal v naši zunanji politiki Washington. Minuli so časi, ki sta predsednik in njegov državni tajnik z lahkoto stalno opazovala delo diplomatov in jim stala ob strani s svojimi nasveti. Smatralo se je takrat za nekaj, kar se razume samo po sebi, da je bil naš poslanik v posameznih državah tisti kanal, ki so tekle skozi njega vse zveze s tujimi vladami, ki niso iskale nobene druge nove poti do ameriških vodilnih politikov. Danes je položaj bistveno drugačen.
Nova poslaništva so rastja zadnja leta v Washingtonu kot gobe po dežju. Smo že blizu številke 100 in še ne vidimo konca. Zato moramo odpirati stalno nova poslaništva v državah, ki zanje ne bi hotel nihče jamčiti življenske dobe preko prvega desetletja njihovega obstoja. Preden bodo stavbe za poslaništva dodelane in preden se bo poslaniško osobje vživelo vanje, bo morda države že zmanjkalo. Vse to je posledica komunistične taktike, da je treba ustvarjati čim več novih držav, brez ozira na to, ali so sposobne za samostojnost ali ne. Pravice do obstoja jim ne daje izpolnitev vseh pogojev, ki jih stavi tradicija in statut ZN za vstop novih članic v ZN. “Pravico” do obstoja jim daje presoja Kremlja, ali bo komunizem imel od nove države dosti koristi. Tako se je dogodilo, da je Kremlj odbil prošnjo Mavretanije za sprejem v ZN, ne zato, ker Mavretanija nima ne boljših in ne slabših pogojev za samostojno državno življenje kot ostale afriške države, ampak zato, ker so v Kremlju mislili, da je dobro, da se prikupijo Maroku, ako glasujejo proti sprejemu Mavretanije v ZN. Tako smo prišli že tako daleč, da mora naše državno tajništvo misliti na novo poslaništvo, kakor hitro Kremlj začne govoriti simpatično o zarodku kake nove države.
Druga novost, ki se je razpasla v diplomaciji, je želja' po časteh in važnih naslovih. Vsi hočejo biti veleposlaniki, povsod je treba ustanavljati veleposlaništva, da s tem počastiš državo, ki se, ji hočeš prikupiti. Tako raste družaben ugled veleposlaništva, z njim vred pa tudi število veleposlaniškega osobja. Danes se samo male države zadovoljijo s poslaništvi.
V diplomacijo je vdrla še tretja novost: čim bolj blesteče naslove imajo diplomatje, vem hujše se morajo boriti za svoj ugled in pomen. Poleg rednih diplomatskih kanalov je tok časa ustvaril še izredne v obliki raznih posebnih poslanikov državnih poglavarjev. Tipa takih posebnih osebnih poslanikov sta bila polk. House za Wilsona in Hopkins za Roosevelta. Z njima je ustanova “posebnih osebnih poslanikov” postala tradicija v ameriški zunanji politiki, toda ne v Evropski, azijski ali južno-ameriški, kar je treba samo pohvaliti.
Kot zadnjo novost moramo omeniti sestanke zunanjih ministrov. Včasih so to bili dogodki prvega razreda, danes je promet med prestolicami posameznih držav, tako lahek, da se ministri sestajajo brez težav.
Ko je Kennedy prevzel vodstvo administracije, je rekel, da ni navdušen za zveze s tujimi vladami po velikem številu kanalov in da je najbolje, ako pridejo poslaniki zopet do svoje stare veljave. Vendar je moral napraviti zelo hitro par zanimivih izjem: v ZN ni imenoval samo novega veleposlanika Stevensona, ampak mu dodal kar par poslanikov. Tehnično je to opravičljivo: v ZN ima Stevenson opravka s skoraj 100 “enakovrednimi” poslaniki, veleposlaniki itd. Ne zmore sam tako ogromnega dela, potrebuje pomoči. Da se tudi poslaniki sploh hočejo razgovarjati s Stevensonovo * pomožno” diplomacijo, mora ta imeti primerne naslove.
Tako ima Amerika s tujimi vladami že dva kanala, ki ne bosta usahnila, dokler bodo obstojali ZN: redne zveze preko akreditiranih poslanikov in recimo dodatne zveze preko diplomacije ZN. Začelje funkcijonirati že tretji kanal: Kennedy je poslal po svetu svojega osebnega poslanika Har-rimana.
Mož je gotovo na svojem mestu: znan je doma in po svetu, ima skušnjo v diplomatski službi, je bogat in mu ni treba gledati na potne stroške. Četrti kanal se bo odprl v kratkem, državni tajnik Rusk gre na konferenco SEATO \ vzhodno Azijo in bo spotoma obiskal še par drugih držav.
Kennedyeva administracija jo je torej zavila s polnimi jadri v tiste diplomatske metode, ki so Eisenhovverjevi prinesle tako malo sreče in uspehov. Želimo novemu predsedniku več sreče in uspehov od “novih” poti v diplomaciji, to-
Joliet, 111. — Tam nekako o-rog Pepelnice je bilo nekega popoldne. Lepo toplo popoldne je bilo, kakor da je prišla gledat pomlad, če ji bodo na razpolago kake “jerperge” drugi mesec. Kako se je pomlad, če je prišla tisto popoldne k nam res vasovat pomlad, pomenila o vsem z onimi mojstri in specialisti, ki “ronajo” vreme in letne sezone na naši Majki -Zemlji, mi ni podrobno znano. Obnašala se je pa res tako in nekam nam namigovala: Kmalu bom pr j vas, le malo potrpite, kmalu pridem in na naših vrtovih, pašnikih in travnikih bom priklicala na dan vijolice in druge rožice. Za one, ki so pa prijatelji -grenkega regrata, ji bom poklicala v življenje tega, da ga bodo lahko nabirali in jedli kolikor ga bodo hoteli. Verjemite ali ne, jaz sem ji v duhu kar pritrjeval in ploskal. Saj vendar vse to si jaz in mnogi drugi želimo. Samo hitro naj pomlad pride, sprejeli jo bomo z odprtimi rokami in kar se nas tu tiče, ji ne bomo delali no-bene sitnosti pri njenem iskanju “jerperg“ med nami. Kar pride naj, naša vrata so ji na stežaj odprta noč in dan.
Ampak prav tisto popoldne, ko se je isto nagibalo že proti večeru, je na “porču” moje sosede nastal nekak šum in glasno govorjenje. Le kaj bi bilo, me je zanimanje dvignilo iz mojega sedeža. Stopim, k oknu in ga malo odprem. Kaj sem slišal? Moja soseda, ki je zelo natančna žena in ki svojih gotovih pravic ne žrtvuje nikomur na ljubo, je glasno povdarjala svoji prijateljici, ki je prišla tisto popoldne k njej v vas. Kaj je povdarjala?
“Veš kaj Neža, to me pa jezi,” je vehementno naglasila, “da so zadnje leto podražili telefon. Posebno pa še to^ da vsakih nekaj mesecev spreminjajo številke in tiste začetne črke “Exchange”. Saj ne vem, če je že leto ali še ni, ko so nam dali novo ime za “Exchange”, ki je bilo “Saratoga”. Zdaj so pa tudi za začetne črke določili številke. Vsega skupaj je treba poklicati ali zavrteti na tistem “dial” sedem številk vsega skupaj. Prve dve sta številki “72” nato pa še pet številk, vsega skupaj sedem številk. Včeraj, ko sem tebe klicala, sem “ringala” menda vse “cifre”, kolikor jih poznam, pa se m; ni posrečilo dobiti zvezo s teboj. Potem mi je pa “ope-
da odkrito dvomimo,, da bi se naše voščilo moglo uresničiti. Problemi v zunanji politiki so zamotani že sami po sebi; ako jih zamotajo še različnimi kanali, ki vsi vodijo iz enega mesta v drugo, potem je nevarnost zmešnjav in nesporazumov povečana, kar ni bilo nikoli in nikjer diplomaciji v korist.
BESEDA IZ NARODA
kljub temu, da besede niso zdaj več poceni, ampak če jih govoriš po telefonu, so drage kakor sam “žefran”. Zadnjič sem klicala mojo hčer, ki je zdaj doli v Texasu v Dallas, in smo kajpada malo “poklepetale”, pa me je to stalo okrog štiri zelene dolarje! Pa naj še kdo reče, da so besede poceni,” — je ozlovolje-na pristavila zraven soseda.
Potem sem okno zaprl. Sam pri sebi, sem si mislil, prav ti je, kaj pa tako rada “klepečeš”. Pa se nauči na kratko povedati kar imaš za povedati, pa kmalu piko napravit svojim stavkom, pa bo račun za “klepetanja” po telefonu manjši.
Vidite, tako je na svetu. Skrbi imamo neprestano, zdaj radi tega, zdaj radi onega. Menda mora že tako biti.
* NOVICE OD VČERAJ, DANES IN JUTRI. — Glasovi o raznih dogodkih v zadnjih volitvah še vedno niso utihnili. Kjer prideta dva politikarja skupaj, že začneta naštevati razloge, zakaj so v zadnjih volitvah pogoreli. Pri nas je velika večina volilcev republikanska. Demokrati so navadno vedno v manjšini pri nas. Tako smo navajeni in pravimo: kar je bilo dobro za naše prednike, je dobro tudi za nas. Za predsedniškimi volitvami smo imeli tudi občinske volitve za supervisor-je in tudi mirovne sodnike smo volili. Imamo večkrat pa tudi mestne volitve za priključitev tega ali onega dela predmestne okolice k našemu mestu. Tako počasi rastemo naprej in naprej. Ko te nove dele okolic priključujemo ali vključujemo v naše mestne meje, mi pride na misel neki naš rojak, ki je pred več leti imel dom tam na koncu Bluff ulice, kateri konec so pozneje odrezali radi preureditve kanala. Vsake dve leti je dogradil en nov “štibelc” hiše. Družina se mu je množila in ko se je pomnožila za kaka dva člana, pa je začel nositi skupaj deske in druge reči in je žagal in zbijal noč in dan, dokler ni nekaj dodatnega dogradil k hiši. Tako zdaj mi delamo z mestom. Ko rastemo, pa se malo raztegnemo na enem, zdaj na drugem vogalu našega mesta. Če bomo takole rastli, bomo naše mesto kmalu razširili v tak obseg kakor je Rim, ki stoji na sedmih gričih. iSaj na to so mislili menda tudi naši pijonirji, ki so rekli v prejšnjih časih naši slovenski naselbini “Slovenski Rim”. To seveda zato, ker Slovenci v Jolietu smo imeli prvi naj večjo in naj lepšo slovensko cerkev v Ameriki in taka je še danes naša veličastna cerkev sv. Jožefa, ki stoji nam Slovencem in vsemu mestu v ponos, kakor mogočna katedrala. Ta bo govorila in pričala o naših dobrih vernih slovenskih pijonirjih še dolgo dolgo in o njihovi podjetnosti za
to omenili zadnjič pri Juretu, našemu znancu, in belokranjskemu sorojaku Nicku, je ta dejal: “Veste fantje, to bi pa še rad dočakal na tem svetu, da bi se peljal na veselo rajžo na luno!”
Barba se mu je zasmejala in dejala: “To bo še vse lahko, saj si bogme mlad, kar še malo počakaj!”
Tudi drugi smo se smejali pri tem, ker Barba včasih kar kako dobro pristavi k našim modrovanj efh in razgovorom. Torej malo potrpljenja je treba, pa znamo doživeti še vse.
*	LETOŠNJA ZIMA JE BILA RADODARNA s snegom. Že decembru ga je nam poslala o-bilne zaloge in deloma v januarju. Zadnji mesec v februarju ga je pa nam nabrisala in napihala, da smo ga imeli nad 10 palcev. Zameti, ki jih je povzročila močna in huda burja, so pa bili po enih krajih do pet čevljev visoki. Mesto je imelo veli ko stroškov z odkidavanjem sneg;a, od marsikje so ga pač morali voziti proč, ker drugače ni bilo mogoče priti do prometa po ulicah in cestah. Farmarji pa pravijo, da bo to dobro za nekatera posestva. Tako je, enim sneg prav pride, drugim ne.
*	NOVI GROBOVI. — Zadnji mesec je tu umrl na težkih poškodbah, ki jih je zadobil v avto nezgodi 38 let stari Charles Ažman, ki je živel na 2221 University Avenue. Umrl je v bolnici sv. Jožefa. Nezgoda se je pripetila na Plainfield cesti, ko se je vračal s prireditve v domu A-merican Legion Post št. 1080. Pokojnik je bil veteran zadnje svetovne vojne.
— V Kankakee v Derrwood Convalescent Home — okrevališču, je preminul 63 let stari John Kozaglav, kjer se je zdravil zadnjih šest let. Bolehal je dolgo. Delal je več let v tukajšnji jeklarni. A še leta 1930 je moral pustiti delo. Bil je samec in v Jolietu zapušča nečakinjo Mrs. Louis Tomažič in več nečakov in nečakinj v Clevelandu.
— Pred nedolgim je umrl v jolietski bolnišnici sv. Jožefa znani rojak Jožef Jeriša, star 65 let, ki je bival na 658 No. Broadway cesti na našem hribu. Pokojni je bil dolgo let zaposlen pri Northern Illinois Gas Co. Pred malo več kakor dvema letoma je odšel v pokoj. Zadnja leta je bolehal. Bil je član Družbe sv. Družine št. 1 in član Northwest Recreation Cluba. Pokojnik je prišel v Ameriko leta 1912. Bil je rodom iz vasi Jakovice pri Planini na Notranjskem. Leta 1913 se je poročil z Ano Kič, ki je prišla istega leta 1913 v Ameriko in je rodorn iz Martinje vasi pri Mokronogu.
V zakonu so se jima rodili trije sinovi, Joseph Jr. in Anton bivata v Jolietu. Sin Anton je kapitan ognjegaškega oddelka v Jolietu. Viljem pa živi v Madi-sonu, Wis. Zapušča žalujočo ženo Ano, tri sinove in več vnukov in vnukinj. Sorodnikom iskreno sožalje! Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa.
Vsem umrlim naj sveti večna luč in naj počivajo v miru!
Tone s hriba.
Kulturna kronika
Thomas Beecham umrl
Pretekli teden je umrl v Londonu vodilni angleški dirigent, vodja Kraljevega filharmoničnega orkestra. Mož je dočakal 81 let. S svojo ženo se je odpravljal na počitnice v južno Francijo, ko mu je smrt pretrgala nit življenja. Beecham je najpomembnejši angleški dirigent v 20 stoletju. Imel je ogromen vpliv na glasbeno življenje svoje dobe in to ne samo kot dirigent, ampak tudi s svojimi spi-
vedno
retarca” pojasnila, naj najprvo večjo in boljšo bodočnost Ame-“zaringam številki 7 in 2” nato pa tvoje “umare” in šele tedaj 'i se oglasila. Kaj pa mislijo tamkaj tiste “operelarce”, da imam jaz časa 24 ur na dan “ringati” telefon? Kaj pa če bi na smrt zbolela? Saj bi v takem slučaju lahko devetkrat umrla, predno bi prišla kaka pomoč.”
“Zakaj so pa to zopet spreme-
rike.
Novic vsakovrstnih je dosti med nami.
Ves svet in mi z njim pa stojimo na pragu novih časov, nove bodočnosti, v kateri so pred nami nova odkritja in iznajdbe. Pravijo, da to prihodnje četrtletje bosta veda in znanost postavila nas med planete in na
V času obiskanja
Cleveland, O. — Slovenski oder bo ponovil Gregorinovo pasijonsko igro “V času obiskanja” v nedeljo 19. marca v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu.
bolj strnjenem im enotnem delu zmogel.
Gregorin je pri svojem “pasi-jonu” uporabil poleg svetega pisma tudi druge vire. Pisatelje prvih dob krščanstva in delno celo ustno izročilo. Gotovo je, da je dejanje, vodilna nit ista kot pri pasijonu biti mora, pa vendar ima nekaj svojskega, ne. kaj kar more dati samo igralcc-umetnik, pisatelj in kar tudi ni zadnje; prepričan katoličan. “V času obiskanja” je moderen odrski tekst, ki bo ostal umetnina za vse čase. Pa ni samo besedilo in lep jezik tisto, kar odlikuje to delo, tudi po dogajanju, odrskem razpletu in umetniškem stremljenju je za nas Slovence nekaj novega. Je poln igralske moči, ki mora najti pot še v tako plehko človeško dušo, in ravno to je, kar daje stvaritvi naslov umetnine.
Tekst nosi pečat Gregorinove duše; njegovo svojstvenost, del njegovega življenja. Gregorin je dejanje doživljal, ne samo kot igralec, ko je neštetokrat igral vlogo Kristusa; temveč kot stvaritelj j .pisatelj im režiser. Med vlogami, ki so mu bile najdražje, je bila gotovo vloga Kristusa, ki je zavzemala prvo mesto med njegovimi osemstotimi stvaritvami, liki, osebnostmi in značaji, ki nam jih je pokazal Gregorin v 40 tih letih svojega umetniškega udejstvovanja na oderskih deskah slovenske Talija
Kot rečeno: Gregorin ni bil samo igralec, bil je tudi pisatelj globokih in za slovenske razmere svojskih oderskih testov. “Oče naš,” Kralj z neba, “V Času obiskanja” so tiste mojstrovine, ki bodo spet našle: pot nazaj na slovenske odre, kadar bo umetnosti duha dana svoboda, ki so ji danes v Sloveniji tako kruto zamašili usta. In takrat bo tudi Gregorin našel mesto, ki mu pripada. Do takrat pa nam je svetal vzgled umetnika, ki m klonil pred režimom in ulico, ki ni menjal svojega prepričanja z vsakim vetrom. Preko zaporov, zaplemb, zaničevanj in zapostav-Ijan je ostal resnični umetnik, ki ljubi svobodo in zanjo tudi trpi, če treba. Vrgli so gazelo iz ljubljanske drame, pa zato ni klonil. Gradil je drugod, pomagal kjerkoli ga je klicala dolžnost. Prepričan sem, da so bile razmere v katerih je živel krive, da je moral sorazmerno mlad v grob.
V srcih svobodnih odrskih u-metnikov, najsi bo to poklicnih ali onih, ki samo iz ljubezni do slovenske besede žrtvujejo svoj čas in talente — pa bo ostal Gregorin simbol upanja in vere
nili,” je vprašala njena prijate- planete. Ljudje se bodo prepe-
Ijica.
“Kaj zlomka vem! Nekaj pojasnjuje, da se število prebivalstva po tej okolici tako hitro množi in s tem seveda je treba več in več telefonov inštalirati in da ni druge pomoči kakor u-vesti to. Ljudje radi govore in treba je več in več telefonov. To
Ijevali s planeta na planet z zdaj še nepojmljivimi hitrostmi. Na Luno, na Mars, Venero in druge planete bo človek z zemlje hitreje prišel, kakor pa zdaj prideš z naše Chicago ceste gori na naš hrib. Ne čudite se, to še ni tukaj, a pravijo, da bo preje,
Slovenci imamo dva velika
odrska teksta pasijona, ali trplje-| Vstajenje, kar je tako lepo po-nia in poveličanja našega odre- (kazal v svojem velikem tekstu —
senika Jezusa. Prvi “Pasijon” je za oder pripravil pisatelj F. S. Finžgar in sicer že pred prvo svetovno vojno. V tem svojem delu Finžgar dosledno rabi tekst svetega pisma in ga odrsko ne moremo šteti med najboljše, ker je razbit na mnogo slik, in zaradi tega nehote vzbudi v gledalcu dolgočasnost; igralec pa ne mo-
kakor si predstavljamo. Ko smo!ve nuditi tega, kar bi morda
V času obiskanja.
Majhen je naš narod. Pre-majhen, da bi našel mfesto na zemljevidu. Pa ima ljudi, ki so s svojim delom, s svojim idealizmom s svojim značajem daleko nad onimi, o katerih govori današnja ulica. In eden takih je tudi pred mesecem umrli igralec slovenske drame Edvard Gregorin.	M T I
si o glasbi, svojimi govori in pripombami v javnosti.
Moderni umetnik o moderni umetnosti
“Današnja moderna umetnost je gnila, ker je družba bolna. Čl ovčk si dela utvare, da bo zagospodoval vsemu materialnemu svetu, pa materializem in tehni. ka njega zasužnjujeta. Umetnost modernega človeka umira. Tak slikar v obupu; zaveda se, da ne vidi nič in ne veruje nič kot je v laspio praznoto. Ne bomo imeli zdravega slikarstva, dokler ne bo družba ozdravljena.” Tako priznani ameriški slikar WU. liam Congdon.
Njegove slike so v umetniški galeriji v New Yorku. Bil je v vrsti umetnikov: Kleina, Hoffmana, Matte, Pollooka. Dobivali so za svoje slike “zaklade” posvetne družbe, sedem do deset milijonov lir. Kupci so z nakupovanjem teh del le potrdili svojo duhovno zmedenost, trdi Congdon. Pristavlja, da je Pollock bruhal svoj pekel (— svojo notranjost) v vsemogočih barvah na platno, dokler ni napravil samomora.
Congdon je postajal nezadovoljen sam s seboj. Iskal je rešitve v umetninah in motivih Benetk, Indije, Grčije, Egipta, Sahare, Rima.
Pa ne eno ne drugo ga ni umirilo: ne velikanski nagrobnik Taj Mahala iz alabastra in nešteti poganski templji v Indiji, ne zlata Akropola v Atenah, ne silne piramide v Egiptu, ne samota Saharske puščave, ne večni Rim. Iskal je miru in oproščenja od greha. Pa mu ga ta umetnost ni dala.
Zatekel se je v Assisi. Tam so mu leta 1951 rekli, da je nemiren, ker je protestant.
Leta 1959, po skoraj 10 letih proučevanja in iskanja resnice, je prestopil v katoliško Cerkev. Tako je vesel in zadovoljen, da je hotel vso oblikovno umetnost opustiti. Pa mu je škof Sheen iz Nev/ Yorka, znan po svojih govorih po radiu, rekel: “Uporabljajte božji dar (—slikanje) v njegovo slavo.”
“Kristus me je rešil brodoloma. Reševati hočem druge s slikanjem. Njegova resnica nad-kraljuje vsak drug Vir navdih-njenja (inspiracije).” Sedaj silno veliko slika, seveda v krščanski inspiraciji.
(Kat. glas) ------O-------
Ih sprejel kmelskega delavca
Cleveland, O. — Anton Menič, sedaj v AAI Refugee Camp, San Antonio Pontecagnano, prov. Sa-lermo, Italija, rojen 22. oktobra 1906, kmetovalec na Sedlu, pri Novi Gorici, je' sprejet za imigracijo v Ameriko, če bo mogel dobiti človeka, ki bi ga1 sprejel v stanovanje in mu pomagal dobiti prvo zaposlitev.
Mož je bil kmetovalec vse svoje življenje. Imel je lastno posestvo. Je poročen, žena in otroci so ostali v Jugoslaviji, ker je moral bežati nenadoma. O-troci so vsi odrasli, tako, da bi kasneje skušal dobiti k sebi samo ženo.
Kdor bi mogel pomagati, dati pivo stanovanje in delo na farmi ali pa kako drugo delo, naj, prosimo, sporoči na: 1156 Washington Blvd., Mayfield Heights, Cleveland 24, Ohio. Vsem, ki bi mogli pomagati, -se vnaprej zahvali
Liga KS A
•----6------
ŠE VEDNO...
Neko dunajsko sodišče je povabilo pričo na obravnavo. Pošta je vabilo vrnila s pripombo “Naslovljenec mrtev”.
Pomotoma je sodišče ponovno poslalo vabilo, ki ga je pismonoša vrnil s pripombo “Naslov-
M. J. 'Ijenec še vedno mrtev’
Iuio«mI Erurg Tbmndmy, for the Jugoslavs ia Wiscoasia
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsin«
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
AUrssfl
AD CsauasslnHsas
OSZOk PUULIBHIMQ COMPAN1 Marica R. Stsst, PubUshsr U« 80. Ith St ■ilwaskes 4, Wl*. TcL Mltdhell (-4171
Sem in tja po Milwankea
Milwaukee, Wis. — Dne 6. ^arca je umrla Mary Gross, s 4018 W. National Ave., v staro-sti 83 let. Zapušča sina Emila in hčeri Josephine Waigner, An. gelino Fuzer, Mary Marolt, Ka-therino Zaleznik ter sestro Jose-Phino Krefel. Pogreb se je vr-iz Ermenčevega pogrebnega zavoda v cerkev Sv. Janeza E-Vangelista na Holy Cross pokopališče. Bila je članica društva
6. J. p. Z. Sloga, Ženske Zve-ze št. 12. ter društva krščanskih ^ater fare Sv. Janeza Ev. Naj počiva v miru!
Umrl je 65-letni Joseph Žagar lz Mequon (milwauski okraj), Pl'eje je živel na 4538 W. Lisbon Ave. V Milwaukee zapušča brata Antona in Miha, v staremu kraju pa sestro Jožefino. Pogreb se je vršil iz Ermenčevega Pogrebnega zavoda v cerkev sv. Janeza Evangelista na Holy Cross pokopališče. Bil je član društva Badgers št. 584 SNPJ in Pleskarske unije št. 781. Naj Počiva v miru!
*
M petek, soboto in nedeljo, 24., 25- in 26. t. m. se bo vršila v cerkvi sv. Janeza Evangelista tri-onevnica, ki jo bo vodil Rev. dr. Jože Gole. Govori bodo v slovenskem jeziku, ob sklepu v ne-doljo pa bo pridigar govoril tudi angleško. Slovensko . govoreči Mrami so prav uljudno vabljeni, da se te tridnevnice udeležijo. Tukaj je tudi lepa prilika za opravljen j e velikonočne dolžnosti.
G. župnik in odbor cerkve sv. Janeza Evangelista se prav lepo Zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri čiščenju farne dvorane tu kuhinje. Bog plačaj!
Kampanja za prispevke v nadškofijski sklad za dobrodelne ustanove je v teku, zaključek bo v nedeljo 26. t. m. Kvota za faro ®v- Janeza Ev. je $2,955 in g. zupnik p. Klavdij ponovno kliče ~~ BODITE RADODARNI!
*
, Brihodnjo nedeljo 19. t. m. bo-do v farni dvorani (gym) Marici6 Pomoči kristjanov na West •A-llis servirali “pot-luck” večer-j°. Cena $1. Vsi vabljeni. v Velikonočne šolske počitnice šolarjev Marije Pomoči kristja-.ii°v, West Allis, se prično 29. t. in trajajo do 5. aprila.
Mii-
Nova policijska odredba v dwaukee je, da se morajo od-straniti iz pivnic (taverns) vse haprave, ki služijo v prilog igra-če tudi za male vsote. Ta-0 na primer bodo morali gostil-ničarji, restavraterji in drugi,
katerih prostori služijo občinstvu razvedrilo, vreči ven vse pinball stroje, morebiti celo “kocke” dice in karte.
*
Pretekli teden je turist iz Chicaga vozil s precejšno naglico proti Milwaukee. Dva milwau-ška detektiva sta ga ustavila ter ga opozorila glede prehitre vožnje, nakar je Čikažan potegnil iz žepa dva bankovca po pet dolarjev teh jih ponudil policistoma, češ, da “tako delajo” v Chicagu. Detektiva ista ga odpeljala na milwauski rotovž, kjer je turist prihodnji dan povedal sodniku Seraphimu, da je nekdanji čika-siki policist ter da “. . . tako delajo v Chicagi” (s podkupnino seveda). Sodnik je dognal, da turist ni bil nikdar član čikaške policije ter mu razložil “kako delamo v Milwaukee.” Obsodil ga je ha sto dolarjev kazni za vsaki petak, ki ga je ponujal detektivoma — $200, $10 za laži — nastop ko policist in $20 kazni za prehitro vožnjo, skupaj $230. Radovedni smo, ako se bo kaznovani turist talko kmalu povrnil v Milwaukee.
*
Mesto Milwaukee je prišlo po končanem ljudskem štetju (1960) na 11. mesto po velikosti širom dežele. Bilo je na 12. mestu, za mestom San Francisco. Po ponovnem štetju prebivalcev mesta San Francisco je prišlo na dan, da so šteli kot meščane posadke ladje, ki so bile za časa štetja zasidrane v pristanišču S. F. Po-pinavljeno število prebivalstvo, je: Milwaukee, 741,324, San Fran. cisco, 740,3136.
*
Zima nam je bila dolgo prav naklonjena. Dočim je bilo širom dežele kakor tudi v neposredni bližini Milwaukee in okolici 16 večjih viharjev, nalivov in snežnih zametov smo v Milwaukee in okolici imeli razmero, rpa pomladansko vreme. Kar naenkrat pa — v sredo, 1. marca se je obrnilo. Snežilo je kot za stavo, padlo je 12 palcev snega in nastali so zameti v mestu in na cestah, kar je seveda povzročal precejšni vihar, ki je spremljal sneg.
Na delo so šla vsa možna mo-' torna vozila — samo snežnih plugov je bilo na cestah 283 — na tisoče delavcev je šlo v boj proti nezaželj enemu snežnemu gostu ter so do sedaj nepridiprava vsaj za silo premagali. Veliko ljudi je bilo prisiljenih prenočiti v tovarnah ali drugih javnih prostorih, ker ni bilo rednega
pmmES fumiim CJOOIOMG WATER HEATING
cuHHES mmejm
'stm.mvm-ELEcm/r
AS ELECM?
'SMmnmr
'm&mmm/r/ff
'vsmmjms
mmMGour
VOURE SAFE ANO SURE M/JTH AIR -THAT'S PURE »N YOURALL ELECTRIC
HOME
J;	POWER
Live Better .	. EI e c t r i c a 11 y
Aleksander Petofi:
KRVNIKOVA VRV
ROMAN
Tudi Petofijeve pivske pesmi so vredne pozornosti. V ljudski pesmi pa je bil pravi mojster.
Te se odlikujejo po svoji preprostosti, po živahnosti, po bogastvu na izrazih, po vseh vrlinah, ki jih ima prava madžarska narodna pesem. Teh pesmi se je madžarsko ljudstvo učilo na pamet in jih še danes poje.
Njegovi dramatični poizkusi se. niso obnesli. Literarni zgodovinarji tudi ne omenjajo na dolgo in na široko njegovih del v prozi. Vendar pa je roman “Krvnikova vrv”, ki ga prinašamo v prevodu, zelo znan med čitajočim občinstvom; preveden je tudi v več jezikov. K temu uspehu je gotovo pripomogla nepeta vsebina in sto odstotna romantika, ne vselej v najboljšem pomenu besede, ki jo naletimo v slehernem prizoru, človek se ne more iznebiti nekega notranjega odpora proti glavnemu junaku ki se proti koncu še stopnjuje, četudi kaže obilo !epih potez. Vidi se, da je bilo pisatelju mnogo ležeče na vnanjem učinku. Vfendar pa Se delu pozna, da ga je pisal umetnik. Posamezni odlomki dovolj jasno pričajo o tem. Za prozo prav tako kot za pesmi veljajo besede, ki jih je zapi-
sal o njem madžarski literarni zgodovinar Toldi:	“Realna
vsebina, naivna doumost, občutje, notranja vez med prirodo in duševnim življenjem, svežost in lahkota v poteku, stvari primerna raznolikost opisovanja. . . ” Kdor pozna njegov življenjepis, lahko vidi, kako so mnogi prizori v romanu tesno oslonjeni na njegova življenska izkustva.
Domnevajo, da so prinesli obročke Arabci približno v osmem stoletju. Sčasoma so se razširili po vsej Indiji in so celo postali znamenje zakonskega ' stanu žensk hindujskega rodu.
Posebne lepe čelne okraske — pravijo jim “tika” — iz biserov, zlata in tudi diamantov imajo v Bengaliji in Utar Pradešu, hkra. ti pa je “tika” obvezni sestavni del okraskov južnoindijskega bharanaitjamskega plesnega sloga. Največ svobode pušča plesna tradicija oblikovanju uhanov in drugih ušesnih okraskov, ki so v posameznih pokrajinah pri istem plesu kaj različni. “Gunguru” ali “handžira” se imenujejo o-kraski na gležnjih; z žvenketom poudarjajo ritem in so značilen
pesmi, a ker je imel sicer izredno močan liričen talent, vendar pa ne epičnega, se mu tudi te niso docela posrečile. V nekaterih so izredna le posamezna mesta. Dobra pa je ljudska povest v verzih “Junak Janoš” in pa lirična povest “Bolond Istok.”
Petofijeve pesmi so prestavljene v vse kulturne jezike, umetnostni kritiki so ga uvrstili med najpomembnejše svetovne lirike, “če hočemo pravilno oceniti njegov talent”, pravi nekdo, “moramo primerjati njegova dela s tistimi deli največjih pesnikov, ki so jih ustvarili do svojega dvejset šestega leta, nato šele bomo videli, da je bil Petofi eden izmed najčudovitejših pojavov svetovne literature.” (Konec)
Zlagal je tudi pripovedne dedatek h glasbeni spremljavi.
Tudi za “obvezne” okraske pri določenih starih, zlasti obrednih plesih imajo v oddaljenih pokrajinah različna imena, kar tudi po svoje dokazuje starost in hkrati doslednost v indijski plesni tradiciji
Pri obrednih plssi sposlujejo Indijci sMavno iradidjo
Indija je dežela klasičnih ljudsikih plesov, ki jih prirejajo ob različ. nih priložnostih in za katere se plesalci tudi oblečejo v tradicionalne kostime, ki so se v minulih stoletjih kaj malo spremenili, poznajo se le občasni vplivi raznih verstev, določene spremembe pa nastopajo tudi v skladu s časom, ki zahteva ustrezneje oblikovane tradicionalne figuro in tudi nove plesalce kot dodatek k določenemu številu ude. ležencev plesnega nastopa.
Po indijiskih plesnih ornamentih spoznamo kaste, družbene razrede in tudi pokrajine, kjer so nastali. Med izkopaninami so zgodovinarji našli tudi plesne pripomočke in okraske, ki o njih sodijo, da so stari morda celo 5,000 let.
Izbrane plese z natančno določenimi kostumi in okraski imajo zlasti v Bharanatjamu, Manipu-riju in Kathakaliju. Kot primer vzemimo južnoindijski slog (Bharanatjam) okraskov na plesnih kostumih, ki o njih sodijo, da se niso že dolga stoletja bistveno spremenili!
Značilen dodatek bharanat-jamslke plesne noše' so cvetice, lepotne pike, posebna frizura ter okraski iz zlata, biserov in diamantov. Za bh a r an a t j am ?ki plesni slog so okraski za lase, čelo, nos, ušesa, tilnik, roke, zapestja ih gležnje natančno predpisani. Zna-
premeta. Avtobusi so bili križem cest in avti so obtičali v zametih. Zrakoplovni promet je bil popolnoma ustavljen, pešci izmučeni niso mogli pota nadaljevati itd. Tako je bilo v sredo — 1. marca. Danes, v nedeljo, 12, skoraj ne bi mogli misliti, da smo v zimskem času — ako bi nam ne pričala bela odeja, ki poknva prirodo.
starodavnih,, čilnost starega plesa v tem sloki obrednih jgu so opisne kretnje z rokami in
Zdravje iz rasilin
Statistični podatki kažejo, da izdeluje sodobna farmacija kakih 4 tisoč zdravil iz rastlinskih snovi. Skoraj 90 odstotkov teh zdravil so odkrili v zadnjih nekaj desetletjih.
Star britanski pregovor pravi, da “po eno jabolko na dan prežene zdravnika iz hiše.” Vsakdo ve, da so vitamini med temelji človeške ;hrane, saj vplivajo na tek, na prebavo in na presnavljanje v organizmu. Profesor Burger iz Leipziga je nedavno s poskusi dokazal, da jabolka preprečujejo vnetje in da se rane celijo hitreje vsakomur, kdor uživa to sadje. Poskuse je delal profesor na prostovoljcih. Z utravijoličnimi žarki je povzročal vnetje na koži, vendar se je
z vsakim prstom posebej, gibi z bolezen kaj kmalu pozdravila,
glavo in z nogami, poseben pogled in značilna drža, vse v skladu z davno zasnovanim obredom ali z določeno priložnostjo (slavjem itd.), prt čemer plesalci z vsemi pripomočki pripovedujejo to ali ono življenjsko zgodbo. Primer: če plesalka pripoveduje zgodbo o ženi, ki čaka na odsotnega moža, ima povsem drugačne okraske in dela drugačne plesne' gibe kot takrat, kadar ima v mislih ženo, ki jo je mož zapustil.
Pri nekaterih plesih imajo plesalke v nosu posebne obročke. — Prvi zapiski o njih segajo v deseto stoletje, drugi plesni okraski pa so očitno mnogo starejši.
če je dobival pacient razen običajnih zdravil tudi sadne sokove. Zanimiva ugotovitev: vnetje je bilo hujše na koži ljudi, ki so uživali predvsem meso in drugo beljakovinsko hrano.
Raziskovalec ne pripisuje te zdravilne lastnosti vitaminom, temveč drugim, za zdaj neznanim snovem v sadnih sokovih. Po njegovem mnenju vplivajo te sestavine na krvne žile v tem smislu, da prihaja po krvi večja množina snovi, potrebnih za zdravljenje vnetja. Zanimivo je tudi, da rastlinski antibiotiki ne povzročajo alergičnih reakcij.
Posebne raziskave so spreme-

35. letnic«) imm&i
26. marca bo minilo 35 let odkar smo začeli našo trgovino. Dolga so ta leta in še prekratka, ker leta gredo tako hitro naprej. Ob tej priliki se želimo zahvaliti vsem našim cenj. odjema'cem posebno tistim, ki so še z nami po 35 letih za vso naklonjenost in prijateljstvo.
Zatorej ob naši obletnici Vam nudimo posebne cene ra želodcih, orehih in drugem in zadovoljni boste, ko boste imeli vse te dobrote na mizi za Veliko noč.
VOŠČIMO VSEM PRAV VESELE PRAZNIKE
Uliti. I MRS. IMS OSWALD
17205 Grovewood Ave.	IV 1-7S18
....--.
MMY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177
Popolno pogrebno službo vršimo sedaj iz Grdinovega pogreb, zavoda na LAKE SHORE Blvd.
Na razpolago smo vam podnevi in ponoči... Samo Telefonirajte!
Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in petek od 2. do 7. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru.
ZDRAVILO ZA STARE IN MLADE
Gospa Anna Marsoun iz Santa Ana, California, piše:
Gospodje: — že večkrat sem či-taia, kako Tatra čaji pomagajo ljudem. Sedaj verjamem, da je to resnica, ker so ti čaji izvrstno poma-gali tudi vsej naši družini, starim in mladim. Zaradi tega zavzemajo že več let prvo mesto v moji medicinski omarici. če se slabo počutim, ali trpim zavoljo zaptrja, vetrov, nespečnosti, itd., si skuham malo Tatra čaja št. 1 in ta mi hitro pomaga. To je moja oblažitev in res uživam v tem prijetnem čaju. Stara sem že 76 let, bila sem dolgo časa bolna in poskusila sem vsa mogoča zdravila; toda ta izvrstni — dobro delujoči čaj mi najbolj pomaga, da izčistim svoje telo. Prepričana sem tudi, da je vaš Prsni čaj za kašelj od prehlada boljši in cenejši nego zdravila. če bi dobila zaradi krvi po telesu neke vrste kožne izpuščaje, kar srbi in peče, pomaga v tem slučaju Ematca čaj. Vsakdo se lahko z zaupanjem obrne na Tatra zeliščne čaje.
Vas pozdravlja rojakinja
ANNA MARSOUN.
*
ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki povzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Ce so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajiate ali odstranite. če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno, Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA it, I, za 60 skodelic, $1,00
• • •
PECTORAL — PRSNI CAJ it. 2, Znan. stvena mešanica najboljiih zelišč za za* časno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada, Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00,
• • •
REMOLEK ZELIŠČNI CAJ št, 3, Zna-menita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1,00,
• « •
EMATEA ZELIŠČNI CAJ št, 4. Prirejen iz tekom razdobij preiskušenih zelišč, ki jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek
$1,00
• • • .
RENEX ZELIŠČNI CAJ št. S. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1,00.
• • •
Vsak zavitek čaja stane $1,00, SEST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5,00 12 za $10.00. Pri vsaki škatlji čaja dodajte 10c za poštnino, 15c za Kanado, 25c za druge dežele. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovite takole:
Tatra Company, Dept. !0
Box 60, Morrisville, Pa.
■ E*.	■ ! šMle" i.. ji'
nile v trditev prvotno domnevo,' da so v mnogih rastlinah snovi, ki zatirajo viruse gripe. Zelo zdravilne snovi v boju proti virusom vsebujejo med drugimi rastlinami koprive in korenje. Sovjetski zdravstveni strokov-njalkti so ugotovili, da je na primer v peteršilju precej alkaloida, Td pomirjevalno vpliva na živčni sistem, prav tako pa je z uživanjem peteršilja mogoče zadržati prenaglo delovanje srca.
Celo v krompirju, ki z medicinskega stališča do nedavnega ni bil posebno zanimiv, so odkrili zelo koristne snovi. Po mnenju medicinskih raziskovalcev krompir zelo pomirjevalno deluje na starostno onemoglo srce, iker pospešuje njegovo delovanje in baje znižuje krvni pritisk.
GARRY OWEN PLESNI KLUB vas vabi na
PLES SV. PATRICIJA
V SOBOTO 18. MARCA 1961 ob 8:30 zvečer
v Slovenskem narodnem domu na 6409 St. Clair Ave.
Igra svetovno znani orkester Butler iz Toronta
Pridite in pripeljite svoje prijatelje!
TUDI DARILO
Ko se je igralec Fischer vračal s sprejema prt dunajskem prosvetnem ministru, ki mu je podelil odlikovanje, je pred vrati stopil k njemu starček in ga prosil za avtogram.
Igralec je začudeno pogledal prosilca, ki je brž pojasnil: “Sam ne zbiram podpisov, pac pa se navdušuje za to vnuk ki ima prav danes rojstni dan.”
Ženske dobijo delo
Dekleta od 17 do 26
Likanje in pregibanje rjuh, prevlek, srajc. Skušnja ni potrebna. Oglasite se od 9. do 3. pop.
MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (54)
Delo dobi
Iščem žensko, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Približna starost 60 let. Lahko stanuje v hiši. Michael Francis, 977 Addison Rd. UT 1-7143.	—(55)
Moški dobijo delo
Izdelovalec klobas
Splošni mesar, zmožen vseh mesarskih del, rezanje mesa na drobno in na debelo. Pismene ponudbe z navedbo znanja poslati na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave. pod značko “Sausage maker”. Tajnost zajamčena.	(54)
MALI OGLASI
Stanovanje se odda Pet sob s kopalnico na 1285 E. 55 St., zgoraj. Za pojasnila kličite EN 1-9808.	(54)
Sobe se odda
5 sob se odda zgoraj. Oglasite se na 1087 Addison Rd. —(53)
V blag spomin
DEVETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA BRATA
Anthony J. Erjavec
!u je preminul dne 16. marca 1952
Devet-let hladni grob'Te krije in spomin nam žalosti srce, vcepi Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko.
Žalujoči:
MARY SCINKOVEC, FRANCES VADNAL, sestri ANDREW SCINKOVEC,-LUDWIG VADNAL, svaka
i Cleveland, O. 16. ntarba W61.
Ranch tipa hiše
Ravno smo dobili za prodajo več hiš, ranch tipa, nekaj novih in skoraj novih, v okolici Richmond Heights.
Blizu Neff Rd.
in Lake Shore Blvd. dva bungalows na enem prostornem lotu erta ima štiri sebe, druga ime pet sob. Lastnik želi ponudbo.
John Knific Sr. Really
820 E. 185 St. IV 1-9980
Delo išče
Mlada žena išče delo za čiščenje uradov ali za pomivanje posode v dopoldanskih urah. Kličite HE 1-0628 in pustite naslov.
(55)
Hiša naprodaj v So. Euclid
2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, ve-lifce sobe (semi-ranch), panela-sta razvedrilna soba, preproge. Priključena garaža. Lot 50x150. Lastnik se seli. Ne zamudite prilike.
SUMMIT & BAILEY
MU 1-6329
Urad odprt od 9. do 9. zvečer. Po 9. uri kličite LI 1-8662. (54)
V Euclid
5-sobna Colonial hiša v fari sv. Križa, blizu E. 200 St. Zaprta veranda, razvedrilna soba, garaža, nizki davki. Kličite KE 1-9544. s	(54)
oay
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding
JOHN J. POZNIK In SIN GL.enville 1-3830 982 East 152nd Street CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTXTT

mmm
Carsi Memorials
Kraška kamnoseška obrt
1542!» Waterloo Ril,	IV l-STi”
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL,-
NICA NAGROBNIH SPOMENIKOM
^ §|
i
i
i
i
s*
Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM I
I. del


Nekaj dni nista spregovorila. Žalar ni silil za Blažem. Celo izmikal se mu je.
Potlej je Blaž zbolel. Griža. Napil se je vode.
Opoldne mu je Žalar porinil k postelji kos prepečenca.
Blaž je skozi zobe stisnil zahvalo.
Med njima je ležala misel na Silvo.
Potlej je Blaž moral na ambulanto. Čez deset dni se je vrnil.
Zvečer je poklical Viktorja.
“Dobil sem pismo od Silve. Pozdravlja te. Oprosti mi, kar je bilo zadnjič. Živci. Nisem Lak kot si ti.”
Žalar mu je stisnil roko.
Tako sta se na zunaj pobotala. Toda Viktor je čutil, da si v notranjosti nikdar ne bosta blizu. Saj je moralo priti do prepira. Drugače ni moglo biti. Jezero popije studenec, ne more pa studenec jezera.
Blaževa plitvost Žalarja boli.
Tako je pisal tudi Silvi.
“Za Blaža se bojim; nima hrbtenice, kakor bi jo moral v teh okoliščinah imeti. Kralj z Betajnove.”
Silva ga je dobro razumela. Žalar je prepričan, da mu ni zamerila.
Saj ve, kako je z Blažem. Nikdar se ne bo dvignil čez sebe.
Prenizko je zrastel.
Silva mu je odpisala in se mu oprostila zavoljo dnevnika.
Viktor ni bil hud.
Blaža je bolezen močno potrla. Shujšal je in se vase potegnil. Žalarju se je zdelo, da preračunava pot za bodočnost. Ob neki priliki je sam načel po-
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
GAS STATION SOUTH SIDE LOCATION. REAL MONEY MAKER. Priced right for quick sale. Owner leaving city. No reas-1 enable offer refused. Call AB 4-1480 ask for Tom Lowery. (53)
LUNCH ROOM WITH BUILDING. Parking lot in rear. Owner leaving city. Priced right for quick sale. Well established. A real opportunity for right party. 8118 S. Ashland. RA 3 9478.	(53)
TOY, CANDY STORE and building for sale or rent. Near St. Maurice School. Priced right for quick gale. Well established. A real opportunity to the right parties. LA 3-0305.
(53)
GROCERY & FOOD SHOP — A real money maker. Priced right for quick sale. Owner leaving city. Call ST 8-3280. Ask for Phyllis.
GAS STATION — Real opportunity for right party. Priced right for quick sale. Owner leaving city. Call Mike CA. 6-8396.
GROCERY & MEAT MARKET — A real money maker. Owner leaving city. Priced right for quick sale. Well established. Call Henry BE. 7-5252.	(54)
GROCERY — MEAT MARKET PLUS BLDG. 4 rooms, fully equipped, tile bath, 3 car brick gar. Close to everything. Owner leaving city. Will sacrifice for $16,500. Well est. 11367 S. Champlain. WA 8-9078.
(55)
govor.
“Bolan se mi zdiš!”
“Ne morem se navaditi.”
“To je najhujša bolezen v internaciji. Hujša kot griža.”
Zalar previdno napeljuje pogovor.
“Čutim in veliko premišljam. Ne najdem poti, ki bi vodila boljše kot ostale.”
Žalar čuti, da ga je ujel. “Povedal sem ti jo koj ob prihodu. Poskusi. Druge glej.”
Blaž gleda v tla.
“Nekateri si znajo pomagati. Vidim jih.”
“Judeži!” sikne Žalar.
“Ali pa tudi ne,” skoraj dahne Blaž. Žalar je prepričan, da je Bregar v to, smer iskal pot.
“Mislim, da ima vsak pravico živeti. Ali si moreš predstavljati večje razočaranje kot ga občuti človek, ki mu povedo, da sme domov, pa že umira.”
V Blaževih očeh je obup in groza.
“Tebi se tega ni treba bati. Bogate starše imaš. Toliko boš dobil, da ne boš izbiral."
“Ni samo hrana, ki drži človeka pokonci.”
Blaž se skoraj trese.
“Ni samo hrana, to si prav povedal. Človek ne živj samo od
CHICAGO, ILL.
HILL BROTHERS
Moving & Hauling. Very low rates. Call anytime. Fully insured. Satisfaction guaranteed.
938 N. Wells. Call DE. 7-6462.
(55)
HELP WANTED — FEMALE
COMFORTABLE HOME AND WAGES for woman to assist handicap woman. Please call HI 7-5399.
(54)
HELP WANTED — MALE
WANTED: 4 Men to work three evenings per week, and some Saturdays. 21 yrs. and over. Car necessary. Pay day every Friday. Steady part time work. Call KE 2-6171.	(53)
12 BOYS (Full and Part Time Jobs now available. Call any time. HU 6-6701.	(53)
REAL ESTATE FOR SALE
CICERO — 1414 S. 56th Court — 3 Bedroom brick home, tiled kitchen and bath. Gas heat, garage. Priced right. Selling on account of illness. Immed. occupancy. By owner. TO 3-6975.	(53)
PALOS HEIGHTS — Owner leav-ing city. 5 rm. house. 2 bdrms. Fam. size cab. Kit. comb. Fam. utility rm. Att. IVfe car gar. Patio. W-W crptg. S & S VSj acre wooded lot. Low taxes. Priced right for quick sale. FU. 8-3593.	(53)
PARK RIDGE — Asking $27,500. By owner. 3 bdrm. ranch. Beaut. Indscpg. 100x200 lot. Walk to trans., schls. Att. gar., firepl. Crptg., drapes. Enel, porch. Stove, refrig. TA. 5-6088.	(55)
NORTHLAKE — By owner. 1 year old cape cod. 3 bedroom brick. 2 car garage. $17,950. Fillmore 4-2585.	(54)
kruha.”
Žalar ima sklenjene roke na kolenih.
“Tudi od besede, tudi od te.”
Kakor da govori sam sebi.
Blaž ne ve več kaj reči.
Potlej oba ležeta spat.
Ponoči Žalar ne more spati. Blažev obraz mu ne gre izpred oči.
“V njem je sklenjeno. Ne bo vzdržal. Ob polni skledi bi šel na krivo pot.”
In mu je bilo žal zavoljo Silve.
V torek je dobil Žalar paket od Silve. Ni mogel razumeti. Blaž je dobil pismo. Paket je dobil od doma pred slabim tednom.
Zalar išče Blaževe oči. Ne vzdignejo se.
Prepečenec, nekaj ocvirkov, piškoti in kozarček medu, tudi cigarete so.
Žalarju je nerodno zavoljo Blaža. Vidi, kako Bregarju gore ušesa.
“Če hočeš, vzemi kaj, Blaž!”
Zdaj šele dvigne glavo.
“Hvala, Viktor. Tl nimaš nikogar. Jaz še imam in bom še dobil.”
Žalar ne more prav uganiti, če ni v Blaževih besedah zasmeh. Vendar stopi k njemu in mu ponudi cigareto. To Blaž vzame.
“Pisala mi je, da ti bo nekaj poslala, ker nimaš nikogar. Saj je prav.”
Žalar ne more drugega reči:
“Dobra je.”
Ve, da Blaž laže.
Ponoči, ko že vsi spijo, Žalar premišlja in počasi grize piškote. Te je Silva sama spekla. Ni mu ušlo, da je na vsakega z iglo vbodla črko.
“PREGLEJ NATANČNO VSE. SILVA.
Triindvajset piškotov, triindvajset črk.
Žalar počasi melje z zobmi. V enem je papir, mogoče prav v tem, ki ga drži v roki.
Ne more strpeti. Saj bi rad kakšnega prihranil, toda teh pet, ki jih ima v roki, mora pojesti. Najbolj debeli so videti.
Tiho je, samo dihanje je slišati. Blaževega najbolj. Žalar je prepričan, da Bregar ne spi.
Zdaj Žalar čuti, da zobje ne-
kaj držijo. Srebrni papir, v katerega je navadno zavita čokolada.
Ne da se mu več jesti. S tresočo roko nese piškot pod zglavje.
Jutri bom prebral.
Leži in strmi v plahto. Sliši korake straž, pesek, ki šumi. Zdi se mu, kot da je nocoj tako lačen, tako prozoren, da duh leži poleg njega in se meni s telesom.
“Silva ti je bližja kakor včasih.”
“Da!”
To je rekel duh.
Potlej se telo premakne. Žalar se ozre v kot. Blaž sedi na slami z glavo v dlaneh.
Žalar čaka na dan.
Koj, ko se je zasvitalo, je segel po piškotu. Iz odgriznjenega dela je silil papir.
Viktor ga izlušči iz staniola. Droban, svilen listič, črke drobne, da jih komaj bere.
“Povej mi ,kako je z Blažem? Po pravici. Piše mi, da hira in naj napravim prošnjo zanj. Slišal je, če jo podpiše collonelo Bissanti, da je gotovo rešena. Veruješ mi lahko, če bom kaj mogla napraviti zanj, bom iz u-smiljenja in ne iz ljubezni. Blaž v meni ugaša. Zdrava! Ti, Viktor, ostani Kačur. Kraljev z Betajnove je toliko. Vem, da se boš vrnil. — Silva.”
Žalar obrača listič. Morda je še kaj napisanega v kakšnem kotičku. Nič več.
Potlej porine papirček v hlačni žepek, kjer je včasih nosil uro.
Blaž je bil videti pobit.
“Si slabo spal?” vpraša Žalar.
“Vsak živec ima svojo misel, toda ne morem naprej. Če ostanem tu, bom umrl.”
“Ne boš, živel boš kot drugi. Verjemi. Obrni misli v drugo smer. To ti bo pomagalo.”
“Ti ne veš.”
Sklonjen gre Blaž ven. Žalarju se zdi, da je zaspan.
'fi
V soboto zvečer je bilo v šotoru živahno. Pogovor je načel Stržinar, nekje od Žužemberka.
“Kaj mislite, fantje, kdaj se bo ta hudič nehal?” Žalar se je oprl na komolec.
“Verjemite: hiša razpada. Ko
se bo posula, bomo prosti. In to! ni več daleč.”
“Prekleto, da jo je udel,” krehne študent. “Prav tako bo.”
“.S silo goniš vola, človeka nikoli.”
In Žalar spet leže.
Blaž ni rekel besede. Tudi premaknil se ni. Zjutraj je bilo vse v redu. Pred kosilom je prišel komandant. Dolgo je vpil. Tolmač je prevajal.
“V šotoru se je’ nocoj zabavljajo čez moč slavne italijanske države. Komandantu je znan šotor. Če se storilec sam javi, mu bo kazen omiljena, sicer bo trpel cel šotor.”
V vrstah je nemir. Kje neki se ne zabavlja?
Žalar je bled kot zid.
Potlej tolmač pristavi:
“Stražar je pogovor sam čul.”
“Prekleto,” sikne študent poleg ŽSlarja., Viktor išče z očmi Blažev obraz.
Miren je.
Potlej Žalar stopi naprej. Stražarji ga odvedo. Sredi popoldneva ga privedo nazaj pretepenega. Nato ga privežejo za dve uri na kol.
Dvakrat se je onesvestil. Polili so ga z vodo, da se je zavedel.
Zvečer se je privlekel v šotor. Legel je brez besede. V Blažev kot se ni ozrl. Zjutraj je vstal z drugimi vred. S težavo se je vlačil, vendar se je mučil, kakor se je pač mogel.
Pivi je krehnil študent.
“Preklet tisti, ki je tožil. Stražar ni bil.”
. “Mogoče je vse!” je izdavil Žalar. Rad bi pogledal Blaža, pa si ni upal. Bal se je, da bi bral izpoved v njegovih očeh.
Potlej je Blaž sam prišel.
“So te močno stolkli, Viktor?”
Glas mu je trepetal.
“Tistega, kar so hoteli, niso zadeli.”
Žalar ga je predrl z očmi.
“Nekateri stražarji razumejo slovensko,” se davi Bregar.
“Vem,” je kratek Žalar.
Dober teden je Viktor trd in zbit.
Čez štirinajst dni so Blaža klicali v pisarno. Vrnil se je s cigareto.
Kakor oni takrat.
Žalar mu je trdo stisnil roko.
Slroh's pivo je bolj osvežujoče ... lu so 4 stvarni razlogi zakaj!
Vse tri gornje primesi gredo v varjenje Stroh’s piva. Za dosego najfinejšega okusa je Stroh’s pivo varjeno z ognjem pri 2000°. Varjenje z ognjem napravlja Stroh’s
lažje, mehkejše. Ugotovite sami. Vprašajte za edino ameriško, z ognjem varjeno pivo še danes!
TAVERN AND LIQUOR STORE. Est. 15 yrs. Income bldg. Northwest side location. Good year round neighborhood business. JU 3-1019.
BERWYN — South. By owner. 4 yr. old, 4% rm. brk. bi-level, bsmt. Gas ht. Thermopane thruout. 2 car gar. $18,500. PI. 9-2046.	(55)
Ugajalo vam bo
je
lažje!
The Streh Brewery Company, Detroit 2£y Michigan
Med Blažem in Žalarjem je stala negotovost kakor usmrajena voda.
Marsikakšno noč Viktor ne more spati. Blaža ni več v šotoru. Dobil je službo v pisarni in ima svojo sobico.
“Nisem mislil, da mi bo italijanščina tako prav prišla. Vsaj malo sem zadihal.”
Žalarjeve oči preiskujejo Bregarjev obraz.
“Si Silvi že sporočil?”
“Ne še. Saj veš, koj bi si mi-
slila, da sem se tiščal naprej. Poznaš jo.
“Morda imaš prav. Po navadi Judeži pridejo naprej. In ona je tako natančna.”
Blaž se na hitro poslovi.
*
Prvi transporti so odhajali domov. Po petdeset, po sto. Žalar ni nikomur zavidal.
Takoj po prvem transportu je prišel Blaž k njemu.
“Domov odhajajo.”
“Vem.”
NAROČITE SI ZDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
PRISTNE DOMAČE MESENE, RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE
pri
ŠPEHAR'S SQUARE DEAL MARKET
prej na 19807 CHEROKEE AVENUE sedaj smo prevzeli od SLOV. ZADRUŽNE ZVEZE na
712 E, 200 St. - KE 1-7777
RUDY ŠPEHAR, lastnik
Dovažamo tudi na dom, kjerkoli v Clevelandu
Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljamo po pošti naročila.
Pivo in vino lahko vzamete ven, ali vam dostavimo
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St..l'/002 Lakcshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-208S	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene

i
S
I
i

Si«
Drage neveste!
i
I
i
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Jglasite se pri nas in ^oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
*117 St. Clair Ave.	Cleveland I, Okio
HK 1-06211
W v^-tr^TjFje-jSir.isrjpiararjerjivjtrjrjrjsrjv^
%
I
§
I
5
i
\
X
'J=
DVOJNI POSEL — Floyd Heldson v Blanchardville, Wis., je vaški brivec, pa tudi pobiralec davkov. Oba posla opiavlja v istih prostorih. Na sliki ga vidimo pri britju enega sovaščanov in davkoplačevalcev.