47. številka.
V Trstu, v sredo 12. junija 1889.
Tečaj XIV.
,.E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden. vnnko sredo in soboto oh 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. 8. — ; izven A vat. 9.— gl. za polu leta „ 3.—: „ „ 4..50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ PoBamiene Številke se dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v Tritt p° " nnv*i
v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe fcrez priložene naročnino ta ujtravništvo ne ozira.
EDINOST
dopisi ne poHiljftjo uredništvu * ulici Carintiii št. 2M. Vnako pinmo mora biti Irankovano, ker nefrankorana se ne sprejemajo, Rokopisi ne no vračajo.
Oglasi in oznanila ne račune po 8 nov. vrstica v petitu ; la naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
oliaeglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice Ud. «« račun« po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in Inaerato prejema upravništvo v 'ulici Carintia 28. Odprte reklamacije ho proste poStnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V «>1iiioh( J« moCc,
Volitev.
(Dalje.)
Uprav duhovščina bode največ v oči sovražnike slovanstva radi česar se tudi vanjo z vso silo zaletajo vedeČ se po starem reku : udarimo pastirja in razkropile ae bodo ovčice.
Naši duhovniki so ubozemu, siromašnemu narodu v resnici pastirji, dušni in telesni voditelji. Saj Istra ima le malo oveČjih trgov kder bi se shajali uradniki, učitelji in inteligenca. V najodaljenih kra-jeh duhovniki so edini, do katerih bo more prosti ljud obrniti v potrebi. Duhovnik mu je na strani z dobrim svetom ▼ duševnem obziru, potolaži ga in spomni oa trpečega Zveličarja. Ali tudi v svetnih sadevah duhovnik mu je edini svčtnik, koji ga v potrebnem poduči in mu prebere vse odloke in dopise javnih oblast-nij, z katerimi ima ubogi kmet opravka.
Tudi učitelj je duhovnik narodu; uči ga branju in pisanju, posojuje mu knjige in časnike ter razloži vse novice, ki se godfc po svetu. Brez duhovnikov bil bi istrski kmet zgubljena duša, živeč v pu-atini, pozabljen od VBega sveta. Ako bi ga ista duhovščina ne podučila ter mu predočevala velike nevarnosti, ki lehko zanj od tega nastanejo, udal bi se isti kmet v svojoj priprostonti in naivnosti kmalu pjavicam in brezsrčnim špekulantom, ki bi ga drli in rubili.
Sveta dolžnost katoliškega duhovnika veže prostemu puku pomoči ne samo v duševnih, temuč tudi v telesnem obziru, osobito v krajeh, kjer nema druzih oseb, do katerih bi ao mogel udano v potrebi zateči. Tudi narodne zadeve namestile so ae celo v najprostejši narod. Zavest, da smo sinovi jedne majke Slave, ter imamo v Avstriji enoiste pravice z druzimi narodi, ta zavest si je našla pot uže v srca naj-priproatejšega kmeta. Zakaj bi pač i mi ne uživali ravnopravnosti, ki plačujemo državi davku in pristojbine, ter nosimo enaka
bremena in teže kakor drugi narodi ? Znano je predobro, da so si istrski Lahi sami sebi ohranili upravo in nadvlado tudi nad slovanskim življem Istre ccl6 v poznejšej dobi, ko je bila v Avstriji razklicana ustava. Ta vpliv nad Slovani prihaja Lahom še od dobe, ko so po delih Istre gospodarili ozkosrčni Benečani, koji so dosledno le svojemu jeziku pomagali na površje. Laški jezik je ostal nenaravno uradni jezik v Istri ter se obdržal do današnjega dne. Ali razmere so se od tedaj mnogo spremenile. Istrani so sicer toliko Slovani kolikor Lahi, ali prvi so prastanovniki te dežele, čije kmetske občino so obljudevali celo v časih, ko je laško prebivalstvo v pobrežnih mestih čeloma izumrlo vsled strašanskih kug, — drugi so pa naseljenci preneseni v Istro ob časih benečanske vlade.
Čeprav so Slovani v izdatnej večini, kajti zavzemajo nad dve tretjini vsega prebivalstva, ukazujejo jim še vedno njihovi oholi sosedi. Njihov jezik kraljuj • v uradih in šolah in Slovan je po njih še vedno nazivan „ščavo" — suženj, dober največ, da plačuje davke in pristojbine ter da mu lahonska gospoda rubi zemljišča in kuče.
Žalostno je še vedno stanje v Istri, kojo po pravici zovemo „tužno". In uprav to žalostno stanje sprevideli so slovanski duhovniki nastavljeni po istrskih župnijah. Vsem je srca oplamtela iskra nesebične ljubezni do tega dobrega naroda; razvideli so slab položaj, v katerem se je narod po svoji uekrivdi nahajal. Ne samo duševno ampak in gmotno ga je hotel sovražnik preobladati ter mu odvzeti zadnjo moč. Hotel ga je istinito učiniti svojim „sužnjem* !
I uprav proti tej brezbožnej misli, proti nekristijanskemu ravnanju z pripro-stimi a pobožnimi Slovani v Istri, uprla se je slovanska duhovščina in še vedno se upira učeč ubožni narod spoznavati
Stvarnika in zajedno tudi pravice, ki so mu po božjih in človeških zakonih odmerjene.
Odločen boj proti krivici ! to jej je bilo gaslo in upirajoč so sovražnej sili, ki je hotela pokončati jezik in navade slovanskega rodu v Istri, borila se je in se še vedno bojuje proti demoralizaciji in korupciji, ki našemu narodu prihaja od brezbožnih Lahonov.
i Mila materinščina, dragi nam slovanski jezik, je edino zmožen napraviti jez . proti pohujšanju in brezverstvu. Narod, ki je ostal nezvest lastnemu jeziku in na-• vadam, kmalu se je oprijel tudi tuje vere. Enako se jo bati tudi za slovanski narod, kateri, čem bolj se navzema tujega jezika in navad, tembolj se tudi navdušuje z tujim duhom in — brezvorstvom.
Kje se je pač never9tvo največ usta-' novilo ako ne uprav v Italiji, sedežu sv. katoliške ceikve ? Tam je v sedanjem času nevera doma; povsod rabuke in upori proti cerkvi; po vseh časnikih in knjigah sramotno grdonje cerkve in njenega vladarja sv. očeta papeža ; iz šol se je ve-ronauk čeloma odpravil in duhovnik ni j varen lastnega živenja. Take so razmere I v Italiji in enake namerujejo uvesti La-( honi tudi sem. Saj v Trstu kakor v Rimu . proslavljajo prckucuha in veri zagrizenega I sovražnika Giordana Bruna, ter dovolč za i njegov spomenik 200 lir. Saj Iredenta z j peklenskimi čini proslavlja svojega „prvaka in mučenika" Oberdanka! Vsakdan I vidimo, kam cikajo težnje naiih Lahonov j in kakšni so jim nameni: — uničiti slo-j vanski jezik na Primorskem, spreobrniti I slovanski rod k brezverstvu ter ga nav-; dati s svojimi prekletnimi idejami in ga [slednjič priklopiti sostradanej Italiji, La-bonsko delovanje v naših de-j žela h ni samo nevarno slovanskemu jeziku in navadam, ampak tudi našoj starodavnoj katoliške j veri!
Sveta jo tedaj ideja narodnosti na Primorskem ter izborno služi kot sredstvo ohraniti s pomočjo narodnega jezika tudi katoliško vero, ki bo je v narodu tako utrdila in se mu prikupila, da jo smemo imenovati „njegovo narodno svojstvo". — Slovanska duhovščina torej delu ju popolnoma v Bmislu in po zapovedih cerkvenih zakonov ako v narodu zavednost širi ter utrjuje ljubezen do vsega kar jo z narodom sklenjeno. Sovražnik katoliške vere je pač oni, ki graja to njeno obnašanje in nespametno bi ravnali celo škofje ako bi duhovščini prepovedali vdeleževati bo narodnega življenja! —
Česa so pa volitve ako ne izraz tega živenja P	(Dalje prili.)
Kaj hočemo?
Slovenci smo majhen narod, prav šibka vejica mogočnega drevesa slovanskega. Toda še to majhno število narodiča slovenskega preganja prav okrutno neprijazna nam politička usoda. Razdelila nas 'je namreč med tri različne države: Cis-litavijo, Translitavijo in Italijo, od katerih 'ima vsaka svoje posebne visoke težnje, ki 'niso posebno prijazno narodiču našemu. I Le v Cialitaviji zamoremo se nadejati, da ' tudi nam prisije kdaj solnce boljše sreče, 'ako si bomo znali izkoristiti najpriprav-:nejša trenotja. Toda tudi v naŠej polovici ! velike Avstrijo položila jo kruta usoda I svojo neprijazno roko na narodiČ slovenski, kakor da bi nam hotela dokazati skrajno nevoljo, da še živi ta krotki, golobji na-rodič slovanski. Razdelila nas je nič ! manj kakor na šest pokrajin, s S e-|fltimi pokrajinskimi vladami, s šestimi 1 glavnimi mesti, da morajo oči narodiča ! našega biti obrnene na šest raznih krajev, uklanjati še šesterim pokrajinskim oblastim in zakonom. Prebujajočim ao Koroškim Slovencem zapovedujejo nemško-liberalni
PODLISTEK. 0 našem učiteljstvu.'
Izvestno si mislite, gospod urednik, da jo mogoče „Boris" uže zginil so svetovnega pozorišča, ker je mahom utihnil njegovo strune glas. Vedeti morate pa, da se v človeškem življenji vrše različne „faze", vsled katerih mora človek spremeniti mčr svojega delovanja. Ena takih faz nastopila je baš i pri starem čudaku Borisu. Da pa ne zaideto, gospod urednik, ae svojimi mislimi in supozicijami na krivo pot; Boris je ostal narodu svojemu, kar je bil in bode — njegov ljubeč, zvest otrok. Polastile so se ga bile le neke čudne muhe in neka duševna umornoat. Počakati je pa hotel tudi malo, da bi videl so-li njegovi sveti i njegovi na delo-klici obrodili kaj sadu. Vzel je zatoraj svojo popotno palico v roko in hajd! na pot po naši okolici, da vidi nasledke svojega pri-digovanja in besedovanja. In videl je in slišal in spoznal, kar ga je napolnilo z besno jezo. V svojej Ijutosti bi bil najraje začel mahati so svojo debelo gorjačo po raznih plečih. Menda bi bilo to mazilo
bolj koristilo nego vse njegovo besedovanje. O pravem času se pa domisli, da bi mu enako početje utegnilo pripraviti no baš preimenitno zavetje. Da pride v okom enakemu dogodljaju, ubral je urno pot pod noge in se napotil proti domu. Pod svoj mirni krov prišedši, čutil je, kako se je razlil v njegovo razljučeno srce nek blagodajen mir in neka tiha žalost ga je obšla. Konečno se otreso i to in vzemši pero v roko namenil je zopet oglasiti se. — —
Kmalo bodo minulo leto odkar sem bil pisal marsikaj „o našem šolstvu" in „o našem petji". O tej priliki sem se pač skliceval v prvi vrsti na naše učitelje, češ: oni imajo največ upliva, največ oblasti. Mislil sem, da bode vendar kako zrno padlo na rodovitna tla in obrodilo sadu. A od misli do resnico je velik korak. Videl sem, da je bilo vse moje prizadevanje v tem pogledu malone pri vseh le — bob v steno.
Povdarjal sem, da bi se v prvi vrBti gojilo, kolikor mogoče, narodno petje in ' da bi so prizadevalo odstraniti tuje ničvredne popevke. Koliko se jo storilo v to svrho sem uvjdel, ko sem slišal velike
in male, ki so na vse grlo kričali ono „moderno" laško poskoenico. Šo zdaj me bole ušesa od onega rjovenja in neubra-nega petja. Ne le, da so odrastli popevali, marveč i šolska deca. In rekli mi bodo učitelji, da oni niao krivi. Za Boga! Kar se šolsko mladino tiče, mislim, da imajo vendar oni razvon starišev največ upliva in oblasti. Zakaj ne prepovedo otrokom enacega petja? Zakaj jim ne polagajo na srce nelepoto in zloglasnost enakih pesnij? Zakaj ne zagroze s kaznijo onim. ki bi se drznili prepevati v tujem jeziku? A kaj mi pomagajo vsa vprašanja, ko mi je vzrok popolnama znan, Zakaj? Zato, ker so naši učitelji malone vsi mlačni, kor jim je narod deveta briga, ker delajo v prvi vrsti le za želodec in vse drugo pošljejo „rakom žvižgat". Zakaj? Zato, ker so skoro vsi nasi učitelji prestrahopetni, ker so prodali uže davno avojo narodnost in narodna čuvstva, ker se boje, da so ne bi zvedilo njih „panslavističnega" delovanja in se jih ne bi pozvalo „na raport".
To so razlogi, ki pouzročujejo, da narodna zavest čedalje bolj gine, da narod čednljo bolj nazaduje i da se daje sovražniku v past.
Smejati se pač moram, če pomislim, kako so bili „novo pečeni" učitelji uneti j za narodno stvar, kako so obljubovali in zatrjevali si vzajemno, kako bodo delali le milemu narodu v proupch. Kam so zginilo vso one obljube? Kam jo šla ona navdušenost? Razpršila so jo pač liki megla pred vetrom.
Kaj bi se potegovali za narodno pravice, ko bi jim to doprineslo le neprilik in nevšečnosti — koristi nikakoršne! Kaj bi delali za naš borni narodič, ko ni to po volji slavnim mogotcem? Kdor me plača, ta je moj gospodar — zanj moram delovati, njegovo idejo širiti. — O res plemenitost srca, vzvišenost mislij i vzorov! A kaj bi pač jadikoval, kaj bi težil po teh BVetili vzorih, saj sam naš mili Gregorčič toži, češ:
„Vzore pokopali so". Da i ta sveti vzor, sveto, plemenito to čuvstvo, ljubezon do domovino gino in se ruši v prah in razvaline.
Žalost in nepopisna bol obideta človeka, ko vidi, kako oni možje, ki imajo najugodnišo priliko pomagati bornemu narodu, gledajo z indiferentnim! čuvstvi, kako se mala peščica narodnjakov trudi in ubija,
gospodje v Celovcu, o katerih naklonjenosti smo pač zadosti prepričani; Štajerski Slovenci morajo gledati tja gori v Gradec, v to „najbolj nemško mesto* — kakor Nemci trde — in ljubezen onih gospodov liberalnih in konservativnih brez izjeme, nam je tudi znana; Slovenci v Trstu in okolici robujejo slavnoznanemu magistratu, ki noče vedeti le za Slovence, ampak kaže tudi svojo očitno mržnjo do vsega, kar le diši po Avstriji ; demonstruje proti vsem patrijoticnim slavnostim s svojo nenavzoč-no8tjo, nasproti pa podpira razne patri-jotične slovesnosti ono stran veliko luže; pošilja tja tržaške lire, kakor n. pr. pred malo dnevi za monument verskemu odpadniku in ubeglemu minihu Giordanu Brunu ; Isterski Slovenci in Hrvatje robujejo znani laški gospodi v Poreču, ki je znana po svoji protislovanski strastni za-griženosti; Goriški Slovenci — niso sicer na slabem, pa bodočnost jim nikakor ni posebno gotova; jedino Kranjska se nema ' več bati tujega gospodstva — dokler; je obdana in obkrožena izključno 1 s slovenskim življem. Malo nas' je torej, in še ti smo tako uaodepolno! razdeljeni, da se je pač ravno pri nas naj-' bolj uresničil rek : Divide et impera — I razdeljuj in vladal bodeš. Razdeljeni smo,' zato nas tuji življi vladajo in nam deli) pravice po svoji volji.
Ravno zato pa, ker smo tako usode-' polno razdeljeni, jo boj za popolno ravno- i pravnost naroda našega silno težaven ; ne moremo se z uspehom boriti proti sovražnim težnjam, proti ponemčevanju in itali-: janizovanju, ker nimamo le jednega nasprotnika, ampak toliko, kolikor je nasprotnih' pokrajinskih večin. Proti osrednjej vladi Dunajski je boj prav lahek in mi vidimo, da ustreza opravičenim težnjam našim, koliko krat se do nje obrnemo, proti pokrajinskim sovražnikom. *) Toda osrednja vlada pri današnjih okolnostih tudi ni vsemogočna,. če pokrajinske oblasti nimajo volje vršiti naredeb osrednje vlade. In mi vidimo, kako mnoge pokrajinske oblasti slabo marajo za naredbo Dunajske vlade. Kaj pokličemo častitim čitateljem v spomin one grozne upore deželnih zborov proti' nedolžnemu slovenskemu vknjiževanju, toda I osrednja vlada držala se je trdno stališča narodne jednakopravnosti. In vonder se še ne vrši povsod to slovensko uknjiževanje, če niso prosilci zadosti zavedni; nezavednosti se pa še vedno krivica godi: zakon i pa ne dela razločka mej narodno zavestjo ali nezavestjo, kajti pravično načelo; velja za vse jednako. Koliko bojev pač imamo za slovensko uradovanje in1 dopisovanje ? Osrednja vlada nam tudi tu' dajo pravico. Naj opozarjamo le na naj-'
•) Drugim narodom deli namreč hlebe a nam i bo zadosti... mrvice (Op. lir.)
da bi rešila narod propada i pogube. Niso sicer vsi naši učitelji (o učiteljicah ne govorim, ker pravijo, da ni varno stopiti ženskam na noge!) take „creature", ki gledajo svoj stan le z materijalnega stališča, ki vidijo v njem le sredstvo v življenje. Imamo tudi take, ki poznajo ime« nitnoat svojega poklica, ki delujejo narodu' v korist. A teh je tako borno malo, da bi Be človek res najraje milo zjokal, ko to pomisli.
V nasej okolici imamo 17 slovenskih (sic!) učiteljev t. j. učiteljev, ki poučujejo v slovenskem jeziku in ki so slovenskih starišev sinovi. Izmed teh 17 učiteljev dobe se menda le 3 ali 4, koji goje res narodna čuvstva in širijo narodno zavest. Ostali so pa „schiavi del potere* in celo nekatori „agitatori del loro volere*.
Taki bodo pač, če pred ne ■— izvestno sodnjega dne, ko bode Vsesodnik povprašal po njih dejanji in nehanji, ko bodo vprašal, kako so reševali svojo nalogo, skesanim srcem rekli: „Mea culpa, mea culpa". A takrat bodo vse zastonj. Kosanje bodo prepozno in brezvspešno.
(Konec prih.)
novejši odlok glede ravnopravnosti slovenskega jezika pri našem magistratu. Pa zaradi tega nismo še prav mnogo na boljem ako ne bomo za vsak slučaj odločno tir-jali svojih pravic. Koliko pa je Slovencev, ki bodo zares neomahljivo zahtevali slovenskih odgovorov in rešitev P Zakon je uže sam na sebi pravičen, da brez sile deli vsem jednake pravice.
Iz tega se učimo, da dokler nam bodo delile pravico dosedanje pokrajinsko večine, nimamo se nadejati lepših dnij, naj nam bode Dunajska vlada še tako prijazna. Z našimi boji in napori si morebiti priborimo kako mrvico, kako važno načelno razsodbo, toda priboriti Ri ne moremo nič tacega, da bi smeli brezskrbno gledati v bodočnost. Treba je, da si priborimo nekaj trajnega, nekaj takega, kar zagotovi narodu bodočnost ter izključi za vse čase tuj e gospodstvo : to je, da se popolnoma' I izvrši načelo narodne jednakopravnosti, ki je izražena v 19. členu ustavnega zakona. . Ta važni čltn se še ni izvršil s posebnim zakonom, to jo očiten neuspeh slovanskih ; državnozborskih zastopnikov, ki so menda . še dateč od prave poti vodeče k splošnemu miru iu blagostanju.
i Će pa hočemo, da se ta člen izvrši v korist vseh narodov avstrijskih, treba nam j (je biti zelo previdnimi. Najpoprej imejmo i ! pred očmi, kaj koristi vsemu narodu, in ne , ; kaj bi lo na Kranjskem koristilo. Celo-kupnost narodova bodi naš prvi uzor! Će i kaj tirjamo, naj bode to v imenu vseh Slovencev brez obzira na pokrajinske meje. Proč s pokrajinskim separatizmom, kajti Slovenci smo! — Drugič bodi nam živo pred očmi, da li morebiti s svojimi težnjami ne obtožujemo stališča drugim svojim slovanskim bratom. Ako je tako, potem glejmo , drugih potij, kajti celokupnost slovanska j bodi nam mila in draga: Slovanskega ozemlja ne prepuščajmo sovragom niti za lek! Tretjič pazimo na svoje sedanje te- j žave in bolečine in kak osni so uzroki naše narodn« bolezni. Tem j uzrokom poiščimo primernega zdravila, ki obstoji v tem, da uprav umevamo in j težimo, da se prav izvrši tolikokrat imenovani čl. 19. ustavnega zakona.
Naša narodna bolezen je uprav naša razcepljenost, o katerej smo menda zadosti jasno govorili zgoraj; ona huda mora, ki tlači naše narodno živenje, je ona ne-' srečna uprava, ki daje manjšine pokrajinske v popolno oblast večinam, takim večinam, ki vidijo v deželnej manjšini le svojega nasprotnika, kateremu niti dihati ne privoščijo, ter se hočejo temu na škodo širiti in utrjevati svojo moč za vse čase. Naša bodi skrb, da izginejo te nezdrave, pogubonosne razmere!
Žalibog, da se pri nas na Slovenskem še niso vsem razumnikom oči odprle, kako bi bilo mogoče odpraviti tako žalostno stanje ter zagotoviti narodni obstanek po-slednjej slovenskej koči. Zares, mi ne mo- i remo razumeti, kako celo naši „prvaki", ki hočejo biti nekaki voditelji naroda na- ■ šega, še ne razumejo, da tavamo s svojo i politiko v temi, ki nikakor ne vodi k luči ' boljše sreče. Mirno smo gledali, kako si naši odlični možje nasprotujejo celo v na- i čelnih vprašanjih, namesto da bi ta peščica mož stala trdno, kakor skala za i jedna in ista načela. Kako naj bode potem 1 naša borba vspešna? Mirno smo gledali, kako si neka vrsta gospode v vsem in ] povsod nasprotuje, kar je zlasti za vse i Slovence zunaj dežele Kranjske jako pogubonosno. Gospodje na Kranjskem bi morali znati, da za beneškimi in ogerskimi Slovenci pridejo lehko na vrsto Slovenci na Goriškem in Štajerskem, potem po pot na Kranjsko ni več pretežavna. Zato pa se moramo vsi Slovenci, vsi avstrijski Slovani boriti po jednem in istem načrtu, kako da naj se izvrši važni člen 19. — In o tem hočemo izpregovoriti v jednem prihodnjih člankov, da bodo jasne tirjatve slovanskega naroda na Primorskem, kar bo moralo imponovati tudi vsem razum-
nikom, prvakom in narodnim voditeljem dežele Kranjske.	K r n o v.
Govor drž. posl. dra. Tonklija
v državnozborskej aeji dne 8. /naja.
(Konec.)
Hočem tukaj navesti neko primero. Ćesto se kaže na kraljestvo italijansko in proslavlja tamošnje napredke.
Navesti hočem vzgled, kako se je v Italiji vršilo pravosodje in sicer že minulo stoletje. Pred menoj imam pravdo, ki je tiskana. Ta pravda je bila nastala mej dvema občinama, ki sta obe pripadali republiki beneški. Jedna sedaj pripada Avstriji, ker so jo leta 1815, kakor tudi mojo rojstno občino, odločili od Beneškega in pridelili Primorju, vsled česar sem jaz še vedno ostal Avstrijec. Bil je prepir za neko rebro. Občina, ki je sedaj avstrijska, bila jo postavila apnenico, ker je hotela popraviti farovž in je po omenjenem rebru tudi kozo pasla. Prišlo jo do 100 mož iz sosedne občine Ćrni vrh — in vidite, da je ime slovensko — podrlo je apnenico in odgnalo sedem koz, in vsled tega se je začela pravda zaradi motenja posesti. Priče so bile poklicane v Benetke, mej drugim jedna iz mojega rojstnega kraja. Prišle so tja dne 30. maja 1791 in usojal se bodem prečitati, kako je bilo nadalje (čita):
„Venuto in uffizio a citazione eoc. Antonio Crast qu. Pietro, nativo ed abi-tante della Villa di Borgonna, lavoratore di campagna, testimonio nominato sopra il Capitolo primo" itd., to ae pravi, prišel je Anton Krast, rojen in stanujoč v Ber-goni, kmet, kot priča. Popraša se glede prvega poglavja. Petem se pravi ondi (čita):
„Interrogato in qual luogo si trovasse lui esaminato il giorno 22 giugno 1786, risponde in un linguaggio non intendere che poco la lingua italiana."
Odgovori v nerazumljivem jeziku in da se znamenjem razumeti, da le jako malo razumi italijanski.
„Per la qual cosa fu intermesso I' esame e fu commesso al testimonio An-1 tonio Crast di trattenersi fuori dell'uffizio, j donde ecc."	|
Vsled tega se je zaslišanje pretrgalo in rekli so, da naj zunaj počaka.
„L' Illustrissimo ed Eccelentissimo Bignor Luogotenente veduto ecc., e vo-! lendo ecc." Poklicali so dva tolmača.
»Ha ordinato, che 1' esame di Anto-1 nio Crast sia assunto col mezzo delli due interpreti Vincer.zo Germaz e Valentino Paolin qu. Lorenzo, nativo della Pieve di Solcana Imperiale, e da 20 anni circa demmorante in questa citta, fa il sensale."
Prideta ta dva tomača Vincencij Germaz Francov iz Prage, 18 let že bivajoč v tem mestu in Valentin Pavlin pokojnega Lorenca iz župnije Solkanske, ki je ce-, sarska — in jo blizu Gorice; stanujoč že 20 let v tem mestu in je mešetar.	j
Dalje ne bodem čifal, temveč navesti hočem le vsebino.
Tolmači se zaprisežejo in se jim naroči, da naj izpovedo popolno resnico in dado na zapisnik.
Najprej se pokliče jedno pričo in za-priseže v njenem jeziku. Potem se naroči tolmaču, da jo opominja na svetost prisege ter prevaja vprašanja. Drugi tolmač mora poslušati in potrjevati, da je prevod pravi. Potem odgovarja stranka; prvi tolmač prevede in drugi mora potrditi prevod, in še le potem se zapiše v zapisnik.
Primerite s tem, gospoda moja, razmere na Koroškem, kjer se priče zasliša-vajo brez tolmačev, in primerite s tem, kako pri nan na Goriškem in v Istri stranke, ki ne znajo italijanski, brez tolmača za-slišavajo, kjer vender gre za mojo in tvoje ali za kriminalne zadeve, za čast in svo-
bodo (Klici na desnici: Tudi za živenje!) — kadar gre za živenje pokličejo seveda tolmače, — in rekli bodete, da so bile pravne razmere v republiki beneškej boljše, nego so pri nas. Pravda pa še ni pri i koncu- (Veselost.) Gre za lastnino onega rebra. Pravda vede se v Tolminu. Zaslišale so se v Italiji, pri dr. Preturi v Tar-cintu, priče v večen spomin. Tam je posloval tudi slovenščine vešč sodeč, ki je služil v Tolminu, po 1866 letu vrnil se | v Italijo in ondu bil nastavljen. Tudi ondu, vzlic temu, da sodeč zna slovenski, po-I klicala sta se dva tolmača in se je po-j stopalo popolnoma na jednak način kakor j v republiki beneškej. Će primerjate to postopanje in naše, reči morate, da je naše slabše.
Sedaj prehajam k drugi stvari. Tiče i se rešitve slovenskih ulog pri nadsodiščih, pri višjih instancah.
i Konstatovati moram v korist apela-I cijskemu sodišču Graškemu, da je vsaj , "krenilo gledp slovenskih ulog to sodišče, kjer prihajajo tudi slovenske razsodbe po prvej instanci, da se v slovenščino prevedejo in v slovenščini uroče stranki.
j Kako je pa v Trotu ? V Trstu do-j bivamo na slovenske uloge, na pritožbe ■in razsodbe prva instanca le italijanske ali nemške rešitve. To vender ni v korist pravosodju in se ne strinja z današnjo j izjavo Njega ekscelence, da se nimreč i imenujejo uradniki po potrebi naroda in I po državnih osnovnih zakonih. Pravica in potreba govorita za slovenske rešitve, in , nadejam se, da je Njega ekscelenca dovolj moža, da bode zahteval od uradnikov, da ustrezajo potrebam naroda, da bodo tudi . v Trstu na slovenske ulogo so izdajale , slovenske razsodbe. To se tem ložje zgodi, ker so pri apelacijskem oodišči v TrBtu I nastavljeni uradniki, ki so zmožni sloven-; ščine in hrvaščine, in zatorej ne gre, da dobivamo od apelacijskega sodišča, ki ima ( vender potrebne zmožnosti, rešitve v tujem jeziku.
Pa tudi to postopanje ni pravo, ki je priljubljeno pri nadsodišči v Gradci, kajti nasprotuje sodni instrukciji, katera se je potrdila s cesarskim patentom iz leta 1853, drž. zak. št. 81, in ne ugaja § 197. in si. in specijelno ne § 211, po . katerem se morajo odločitve izdajati s podpisom predstojnika sodišča in ekspeditnega predstojnika. Prosimo torej, da se odpo-uaore temu nezakonitemu postopanju. Ker | so pri apelacijskem sodišči v Gradci svetniki, ki znajo tudi slovenski tu ni nobene j težave. Pri prevodih so pa ni tako lahko utopiti u duh razsojajoČega sodca. Lahko i se pripeti, da je prevod drugačen od iz-j virnika, dočim bi se to ne zgodilo, če bi oni prevajal, kdor je razsojal, kar bi moral . storiti, ako je zmožen jezika.
I Tega postopanja pa tudi zaradi tega ne moremo odobravati, ker nižjim instancam naklada bremena. Vsi juristi vedo, da se sodišča prve stopinje, katerim se z vsakim novim zakonom nalože nova bremena, ne morejo obkladati s prevajanjem. Po tem pa more sodni urad lahko izogniti se prevajanju, treba mu je le razsodbo napraviti nemški, pa ima ložje, ni mu treba prevajati. Tega postopanja pa ne moremo : odobravati, ker bi kratilo nam priznane pravice in zaradi tega prosim Njega oks-, celenco da naj priganja, da bodeta apela-' cijski sodišči v Trstu in Gradci izdajali odločbe o slovenskih razsodbah prve ins-[ tance v slovenščini. To velja tudi o naj-: višjem sodišči.
Sedaj se vračam k nekej izjavi prvega contragovornika. Menil je, da bodo Slovenci zahtevali še vseučilišče in senat pri najvišjem sodišči. On nema povsem napak, i Će zahtevamo — in mi moramo zahtevati — da sodni uradniki uradujejo in sodijo j v slovenščini in da v tem jeziku občujejo z nami tudi politična in finaučna oblastva, zahtevati moramo tudi Bredstva, da ae bode mogeče tudi ta jezik popolnoma naučiti
Uradni jezik z njegovim obličnim slo-gom je vender nekaj druzega kakor navadni jezik. Mi zahtevamo torej po pravici, da se za aktuelne pravoznanske predmete, civilno pravo, civilno pravdo, kazensko pravo, kazensko pravdo in za upravoznan-stvo na vseučilišči v Gradci osnujejo posebne stolice s slovenskim učnim jezikom, kakor se je to že bilo zgodilo 1849 leta. Potem bomo mogli po pravici zahtevati, da bodo pravniki, ki bodo prišli iz te šole zmožni jezika in bodo slovenski uradovali.
Kar se pa tiče senata, bode pa itak do tega prišlo ko bomo dosegli pravico, ki je nam zajamčena po ustavi, da se bode namreč nam uradovalo v nižjih instancah v slovenščini. Kajti potem se bodo tudi pri najvišjem sodišči morali nastaviti taki možje, ki bodo zmožni slovenščine.
Tudi tukaj se ne postavljam na sta« lišče narodnosti, temveč le na to, da imamo pravico in dolžnost zahtevati, da uradniki, ki so poklicani, da sodijo narodu našemu, tudi znajo njegov jezik; kajti le potem se bode utrdilo zaupanje v sodne uradnike, le potem je pričakovati varnega razsoje-vanja, kar je pa v interesu pravosodja in le potem se bode uresničil pregovor: Ju-stitia regnorum fondamentum (Odobravanje na desnici. Govorniku častitajo).
Politični pregled.
Notranje dežele.
Volilno gibanje je po vseh avstrijskih deželah jako živahno. Ne samo v naši Istri, tudi na češkem bije se hud boj mej tremi strankami, StaroČehi in Mladočehi stojć si nasproti, a proti obema strankama bore se Nemci, ki se nadajo, da jim domači razpor mej Čehi pripomore k zmagi ▼ marsikaterem okraji, kjer bi sicer propali. Btaročehi boje se, da radikalna narodna mladočeška strani' a pridobi preveč mandatov, kar bi bilo voliki vladno-narodni stranki na škodo. Listi obeh strank bijejo mej sabo hud boj ter si prizadevajo s vsakim sredstvom okoristiti se, na škodo svojemu tekmecu. Kakor stvari stoje, kaže se da Mladočehi pridobe več, sedežev v deželnem zboru.
Tudi v Galiciji Be je začelo meščanstvo nekoliko gibati ter hoče postaviti svoje kandidate, ne da bi se dogovorilo in sporazumelo o tem s plemstvom. Delovanje poljskega plemstva v deželnem in državnem zboru pač ni tako, da bi se mu mogel meščan in kmet — brezpogojno udati. Čas je, da se ta dva stanova naposled vzbudita ter se postavita na svoje noge. To bi bilo posebno gališkim Rusom v korist.
V ogerskem ministerstvu bodo zopet neke premene. Ministerski predsednik Tisza ponuja grofu Gezi Teleky-ju notranje ministerstvo, katero je do sedaj sam vpravljal.
Dogovori mej Ogersko in Hrvatsko so dovršeni. Hrvatski mogotci so so Madjarom posebno prikupili, kajti Hrvatska je plačevala Ogerski do sedaj po 55% svojih dohodkov za naprej bode plačevalo po 56%, tako da jej ostane za svoje potrebe samo 44%. — Tu je res lepa pridobitev takozvano „narodne stranke".
Vnanje dežele.
~^Novi ruski prometni minister je izdal naredbo s katero nalaga vsem železniškim uradnikom v poviselskih in baltiških zemljah, da uredujejo izključljivo v državnem t. j. ruskem jeziku. Vsak uradnik mora se izkazati, da je popolnoma vešč ruščini. V nekaterih krajih pušča se uradnikom 6 mesecev časa, da se priuče ruščini, v drugih krajih pa le kratek rok. Ker so se poljski uradniki uže pred leti priučili ruskemu jeziku, obrnona je ostrost te naredbo bolj proti Nemcem v baltiških deželah, ki vedno kljubujejo ruskej vladi, ter bi, ako so tudi v deželi v veliki manjšini te zem-
lje proglasili nemškimi. — No kakor kažr, jim ne pojde po sreči.
Na srbskem je met-opolit Mihajl zopet zasedel svoje mesto ter stopil na čelo srbskej cerkvi. Prejšnji metropolit Teo-dozji in nekoliko škofov je odstopilo. Ta dogodek z veseljem napolnjuje vsacega Srba, kajti Mihajl je pravi narodni mučenik in ljubljenec narodov. Milan ga je 1880 1. odstavil ker se jo protivil njegovei volji. Metropolit Mihalj se je moral umakniti kneževej silji, šel je na Rusko, pred pa še proglasil ministre kot odpadnike od vere. Več let ni si upal knez Milan imenovati novega metropolita. Se le ko je bil priznan kraljem je na to mesto poklical Teodozija, katerega je mazilil pokojni srenjski patrijarh Angjelič. Teodozij je storil vse po kraljevej volji ter naposled tudi razvezal njega zakon s kraljico Natalijo. Vso njegovo ravnanje posebno zadnji čin je narod razburil in ko je Milan odšel mu ni bilo več ostanka v Srbiji. Umaknil se je Mihajlu, katerega ves narod ljubi in spoštuje. Nemški dunajski listi pišejo, da je ta dogodek naperjen proti Avstriji. Dunajski židje pač mislijo, da so mora na Srbskem še vedno vršiti po njih volji, vse kar je res srbsko, pravijo, da je Avstriji sovražno.
Mej Bolgarsko in Rusijo vrše se dogovori, kakor poročajo francozki in angleški listi. Rusija zahteva, da Bolgari odstranijo Koburga ter da ae v slučaju vojske postavijo na rusko stran. Ako Bolgari te pogoje prav premislijo, uverijo ee lahko, da jim ne bode preveč teško ustreči jim.
Na nemškem dvoru imajo sedaj perzijskega šaha v gosteh. Perzijski vladar je bil na Nemškem prijazno sprejet.
V italjanski zbornici je razmera Durando-Piccoli, ki je pri nas in v Italiji vzbudila toliko krika rešena. Zbornica je sprejela dnevni red, ki izraža konzulu Durando v Trstu popolno zaupanje ter mu priznana, da je taktno postopal. Crispi je v svojem govoru omeuil, da neki notranji neprijatelj tožno ščuva proti trojni zvezi, katero bi rad razrušil, kar se mu pa nikdar ne posreči. S tem je pač meril na irredento, kaj poreko na to naši lahončiči. Morda mu pošljejo kako petardo v odgovor?
Domače vesti.
Opozarjamo t g. naročnike, koji dosedaj niso Še izpolnili svoje dolžnosti s plačancem naročnine za naš list, da to kolikor mogoče prej store.
Razne dolžnike, kojim smo že večkrat priložili znane rudeče listke, spominjamo še enkrat, da nam naročnino dopošljejo.
Upravništvo „Edinosti".
Iščemo sotrudnika za naš list, ki bi bil popolnoma vešč slovenščini ter uže nekoliko izkušen v novinarstvu. Ponudbe naj se pošiljajo „uredništvu", ki je pripravljeno, dati vsakemu natančnejše informacije.
Sv. Birma. Kakor vsako leto vršila so je tudi letos za binkoštne praznike delenje sv. birme v stolni cerkvi sv. Justa. Vdeležencev in birmancev bilo je i letos izredno veliko. Osobito lepo je bilo videti naše vrle okoličanke v svojih krasnih nošah skoraj izključljivo v narodnih barvah in belih lino načipkanih pečah. fcle pred leti jo bilo videti mnogo več slovenskih okoličank v svojih noša, koje se žalibog sem ter tja uže menjavajo za mestne. Kar nam ni bilo preveč povšeči, bilo je tudi, da so birmanke, zale slovenske deklice bile oblečene ponajveč gosposki. Saj je vendar narodna noša tako krasna ter se tako podaje tudi ma jhnim otrokom; zakaj pač pačimo našo deco /. tujo obleko ! Mi se žalostjo zabilježujemo to resnico pri tem pa visoko čislamo one vrle okoličanke, ki so še vedno ponosne na svojo nošo ter s tem branijo narodno svojstvenost. Možka noša je uže skoraj čeloma izginola ker je bila neki nepraktična; tega pri
ženskej noši ni opaziti radi česar je upati, da narodu ostane kot posebno svojstvo. Upamo, da bodemo imeli priliko opazovati. krasno to nošo prihodnji teden na sv. telesa dan pri procesiji v Trstu in v okolici.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu.V ponedeljek dne 10. t. m. nabrali so j škedenjhki pevci zbrana v gostilni J. San-cina-Nemoca gld. 2.04 ; v tabakarni gosp. j Sancina-Drejača predali dva rodoljuba 31 novČ.; neka škedenjska rodoljubkinja darovala je en gld. Hvalevredno! Živeli!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imelo dne 5. junija svojo XXVI. sejo. Navzočni: Prvomestnik T. Zupan. Odborniki : dr. vit. Bleiweis-Trste-niški, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec, dr^ Vošnjak, Audrej Zamejec, A. Zlogar. Od nadzornikov: Gospod Oroslav Dolenec. — Blagajnik gospod dr. Vošnjak naznanja dohodke in troške od zadnjo sejo. Prispevke je poslalo dozdaj 26 podružnic. Neki rodoljub je podaril družbi delnico Narodne Tiskarne. — Tajnik A. Zlogar poroča, kako jo izvršil ukrepe zadnje seje. Mej tem sta bili ustanovljeni podružnici: Kamnik z okolico in ženska podružnica v Gorici. Snuje se podružnica na Koroškem. Osobito razveselivna so poročila načclni-štev goriških podružnic. — Kot III. zvez. „Knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda* izide v kratkem spis o Val. Vodniku, namenjen mladini, a bo dobro došel i udeležencem o bodoči slavnosti pri odkritji Vodnikovega spomenika. — Odb. J. Murnik poroča o Tržaški šoli. I. mesto učitelja-voditelja podeli se g. Mihaelu Kamuščiču; II. mesto pa učiteljici Josipini Delkin. — Dr. Bleiweis poroča o prošnji za podporo z večjo vsoto, ki se vsliši. — Nekoliko manj važnih prošenj je bilo uslišanih. — Druge nenujne zadeve se zaradi „Matičnega" zborovanja odlože za prihodnjo sejo. —
Volitve volilnih mož za isterski dež. Zbor. Kakor je v zadnji številki omenjeno v okrajih voloskem in koperskem zagotovljena je zmaga narodnih poslancev, tudi za lošinjski okraj se zdaj ve, da je zmaga naša, ker narodna stranka ima v tem okraji izvoljenih večinoma enoglasno 32 volilnih mož in nasprotniki 14. V porec-kem volilnem okraju je hud volilni boj. Dozdaj so v tem okraji volile občine Grižnjan 7, Višnjan 7 in Motovun 7 mož, na katerih izid do zdaj še ni znan; nasprotniki pa imajo izvoljenih 17 in to v Umagu 4, Bujah 7, Vižinadi 2 in v Črnemvrhu 4. Dne 13. t. m. voli Oprtalj 4 moža, 16. t. m. Vrsar 6 mož iu 17. t. m. v Poreč 8 mož v občinah bode posebno hud boj. V pazinskem in puljskem okraju vršo se volitve ta in prihodnji teden. Narodna stranka ima v obeh okraji veliko upanja, da zmaga.
Otročarije. (?) Neznan potepuh je prinesel v nedeljo večer proti 9. uri pred vrata na vhodu hiše št. 21 v ulici Carintia neko stvar zavito v papir. Nek otrok ki je Šel po stopnicah bacnol jo čudno stvar z nogo po stopnicah. Ali kmalu na to se zasliši močen pok. Ona stvar je bila namreč — navadna bomba, s katero se jo najbrže kak iredentarski otrok igral ter jo pozabši pustil prav pred uhodom v stanovanje italijanskega konzula Durando. La-honski listi nazivajo te hrabre čine „nedolžne otročarije" ; mi pa trdimo, da so to dejstva tajne sekte ki tukaj pripravlja pot odrešenju ter ruje proti vladi; ista sekta ima dobrih prijateljev in zagovornikov v tukajšnjih židovskih listih in tajnih Članov tam doli v deželi polente. Prašamo pa slavno vlado : Quousque tandem . . . bo strla glavo iredentarski hidri, ki prevladuje nad mirnimi Avstrijci in tepta avstrijski čut ?
Narodna vzajemnost v okolici. V ponedeljek 10. t. m. zbrali so se v krčmi „pri družtvu" v Barkovljah udje treh oko-ličanskih zborov. Razen vrlih pevcev druž-tva „Adrija* bili so navzoČni „svetoivan-ski pevci", ter nekoliko udov „rojanskega
pevskega zbora*. Pelo se je izvrstno krasne naše zbore, med občnitu odobravanjem občinstva. Omeniti nam je pri tej priliki, da so bili navzoči tudi nekateri udje Gretskega „Italijanskega pevskega zbora", kateri so vedno odobravali nase narodno petje. Dal Bog, da bi se i oni vrgli v naročje vrle „Adi^je", ter opustili tujo petje. — „Adrija* jih radostno vsprejme v svoje naročje. Oni dan pa je uvestno pokazal narodno vzajemnost med okoličani.
Možka podružnica družbe sv. Cirila in Metod a na Greti pri Trstu poziva na prvi redni občni zbor ki bode v nedeljo dne 16. junija t. 1. ob 5. popol. v prostorih gostilne Jakoba Ferluga na Greti. Dnevni red : 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo zapisnikarjevo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Posamični predlogi in želje. 5. Volitev novega načelnistva. Čestite družabnike vabimo, da se v obilnem številu udeleže tega važnega zbora.
Usodepolna napaka urinila se jo v predzadnji naši številki v dopis „Iz Istre" govorečem o naših kandidatih v Koper-ščini. V rečenem dopisu preporoča dopisnik našim volilccm nekega Franzo. Po pomoti so nam jo to vkralo v list, kajti nikdar ni nam na kraj pameti bilo tega gospoda proglasiti kandidatom ter ga pre-poročati našim volilcem. Naša kandidata za ta okraj sta ona dva vrla moža, ki sta do sedaj zastopala naš narod v Poreču. Kakor čujemo so naši nasprotniki brž uporabili pomoto našega lista ter so hoteli s tem varati narod, no upamo, da so tamošnji rodoljubi obvarovali narod zmot, da je volil, kakor drugod po lairi — narodno! Vsacega rodoljuba prosimo, naj po svojej najboljšej moči pomaga popraviti to napako, da naša stvar no trpi nobene škode ! —
črnogorski prestolonaslednik Danilo in knjeginje Ana, Anastazija in Helena odpotovali so 11. t. m. na cesarski yachti „Greif", katero jim je dal naš cesar na razpolaganje na Koko, kjer se ukrcata, tudi knez Nikioa in kneginja Milica. Visoka gospoda odpljuje na istej ladji v Kotor od koder se povrnejo v Črnogoro.
Žalostna smrt dveh bratov. V nedeljo popoludne sta se igrala poleg neke luže pod sv. Jakobom dva dečka natikajoč žabe, ' ki so pluskale po vodi, kar uakrat so jeden preveč nagne čez lužo ter vanjo pre-l verno. Njegov bratec hotel ga je neki | rešiti ter planil po njemu, ali tudi on j zdrkne v vodo ter nobeden dveh več iz I nje ne prileze. Čez kake pol ure prideta mimo dva druga dečka, koju, zagledavša ona dva v vodi, planeta vanja, da ju rešita ali bilo je prekatno kajti oba sta bila užo mrzla. Eden izmed njih imel je v ponedeljek iti k sv. birmi.
Lehko si mislite neskončno tugo ubo-zega očeta, ki ju je videl oba motva pred seboj!
Blagoslovljenje zastave. V Orehku blagoslovila se bode prihodnjo nedeljo t. j. 16. t. m. ob 5. uri popoldne zastava narodnemu bralnemu družtvu. Vsa svečanost vršila se bodo na vrtu preblago-rodne gospo Nolli.
Obrtniška izložba v Zagrebu. Odbor hrvatskega deželnega družtva za obrt in industrijo je izdelal načrt za deželno obrtniško izložbo, ki so ima leta 1891. v Zagrebu obdržavati in s ktero bo spojena tudi deželna gospodarska izložba. Trajala bo od 15. srpnja do 15. listopada 1891, sodelovali bodeti tudi Dalmacija in Bosna. Izložba se bo napravila v poslopju „Hrvatskega doma" ;u so stroški prera-čunjeni na 210.000. gold.
Dober teran. Z dežele se nam piše: Včeraj sem bil v Tomaji, da se vdeležim tamošnjega misijona. K svetemu opravilu se je zbrala brezbrojna množicu, pred cerkvijo je poslušala misijonarja — pro-povednika, ki je na vzvišenem kraju izpod baldahina govoril množici na srce. Po kon-
čanej pobožnosti pa vprašam prijatelja: „No, kje bi dobil kapljo terana, pristnega terana pravim, n« glavobolnega petijota." Nasvetoval mi je, naj grem v gostilno tomajskega mesarja Franca Nabergoja, kjer se baje toči dobra kaplja božja. In res, moj prijatelj se ni lagal. Gosp. Nabergoj toči v svoji gostilni jako dober in zdrav teran po 32 kr. liter. Ker je omenjeni gostilničar tudi prijazen in naroden mož, priporočam ga javno, da ga potovalci obiskujejo. Kdor torej želi kazarec dobrega terana popiti, dobi ga v Tomaji pri Francu Nabergoju!
GosiiotaKfi ni trpim stvari.
Bolezni želodca.
i" spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodcnica in kronična driska, zdravi se naj vspešnele s PIC-COLI-jevo -ESENCO za ŽELODEC*. koju je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelovale l.j lekarnar Picccli v Ljubljani (Dunajska resta) proti poštnem povzetju
V steklenicah po la nove. se prodaja v Trstu v lekarnaii : Biasoletto.pl.Loiten-burg, Liprundi, Poz-zatto , Praxmarer,
i \ Prendiui, Kavasini, (Varstvena znamka). Rovig> SftrflVftl ^
magistratom), Serravallo, 8kopzyn«ky, Snttina in Zanet-J — V Istri v lekarnah: iŽori»y Angelini, Pitij Massermann, Carbucichio, Kodinis ; Dinjan Rek, Rradamante ; Koper Giovannini, Favento ; Piran Fonda, Lion : Pazin Lion ; Novigrad Tain-Imrini; Poreč Candusio; Visimda Patelli ; I)uje Itonetti in v večini lekarn v litri, Primorju, Tirolu, Dalmaciji, trn Kranjskem, Štajarskem n Koroškem.	' 12—5 -
•5353522552 SBSHSUS2S2S151SESH51SES1SHO
S	500 goldinarjev	3
u dobi vunk, kdor z Klekner-jevo patentno uni-a verzalno vodo, ne pobeli platno, volnlno,
K"1 svilenino, slamnike, les, kosti, vseh vrst peresa ^ itd. brez vsake škode in je naredi kakor nove.
500 goldinarjev
dol.i vsak, koji dokaže, da Klekner-jeva patentna univerzalna voda z črnilom, sadjem, vinom itd. pomazanoga blagu brez škode popolnoma ne očisti
500 goldinarjev
dobi vsak, koji dokaže, da se z Klekner-jevo patentno univerzalno vodo ne ohrani in očisti sodov, kupic, steklenio, vrčkov in drugo posode bolje, kakor z parom in vsakim drugim sredstvom.
500 goldinarjev
dobi vsak. koji dokaže, da Klekner-jeva patentna univerzalna voda ni izvrstno sredstvo za ozdravljenje vsakovrstnih bolezni, za či&če-njo perila bolnikov, zabrani nalezltive bolezni.
500 goldinarjev
dobi vsak, kdor z rabo Klekner-jeve patentne univerzalne vode ne ozdravi vso bolezni kože ,* ker podpolno garantiram, dn ta vse nečistosti kože, pege, žulje itd. prežene in z umiva-njem roke mehke in bele naredi. Zategadel Kje posebno gospem priporočena in je tudi " bolje, kakor druga koBmdtička sredstva. Lepa, gladka in mehka roka povišuje ljuboznjivost vsake gospe.	1-12
500 goldinarjev
dobi vsnk. čegar zobovje % porabo Klekner-jeve patentne univerzalne vode ne postane lupo in belo. kakor tudi tisti, kojega bi po rabi Se zobe boleli ali imel neprijeten duh iz ust.
500 goldinarjev	Sj
dobi vsak, kdor dokaže, da z Klekner-jevo }3 patentno univerzalno vodo najčernejši lasje v kratkem času lepo plavi no postanejo Cena izvrstne te vode i« radi tega, da si jo more vsak omisliti, male steklenico na po-skusnjo samo 50 kr. in so dobiva odino-le pri Lu i »o Tranquillini, Wien, VI. Mariahilfer-strasse 25, II. Stiege, Th. Nr. 15.
liospouarsKe m trpim stvari.!
Riunione Adriatica di Sicurtfc.
To družtvo imelo je dne G. t. m. ob 6. uri zvečer svoj redni občni zbor, na katerem se je prebralo družtveno bilanco za leto 1888.	J
Iz bilance je razvidno, da je družtvo tudi to leto napredovalo in uložilo vse svoje moći, da vsem pravednim zahtevam zadovolji.
Čistega dobička je imelo 272,248 gl. Od tega se je po družtvenih pravilih odbilo 21.751 gld. za reservni fond tako, da ae je moglo razdeliti na svako akcijo dividendo od petdeset gl.
V upravnem letu 1888. „Riunione Adriatica di Sicurta" je za vse zavarovalne oddelke na premijah uterala (inkasiralo) lepo svoto okoli deset milijonov gold., a izplačala za naneseno škodo gld. 6,930.425.
Od časa svojega začetka izplačalo je družtvo za razne osiguranine vkupno 148 milijonov gold.
Družtveni reservni fond je narastel leta 1888 na 12,106.040 gld.; zatorej za 700.000 g), več od leta 1887.
Navedene številke nam jasno kažejo, kako važno je to družtvo, katero je uže prebilo pol veka svojega obstoja. Zavoljo svoje točnosti pri izplačevanju zavarovalnino in soiidnosti je, na daleč poznato, torej naša priporočba tega družtva samo ob sebi ni potrebna.
Po prečitanej in odobrenej bilanci prešlo se jo poleg dnevnega reda na do-polnitveno volitev upravnega odbora.
Bili so izvoljeni: za ravnatelja gosp. baron Pavel pl. Ral i, za pregledovalca računov g. grof Emilij Alberti de Poja, a za njegovega namestnika g. dr. Miroslav P e r u g i a.
Edina, velikanska
ip—i
zaloga papirja za tapetarje I TVRDKA
Bernhard Ticho
in velika zaloga
SPANJSKIH STEN
20-104
pri
G. ĐERTIN-U
Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko.
iaaaaaaaaaaaaaai
4	I
J Sova trgovina olja* J
( Podpisani javlja p. n. občinstvu, ) | da je otvoril v hiši št. 9 na novem trgu )
JPiazza della Zontai
I	i
|	trgovino	|
J olja, octa in mila. >
4 Ker imam dobro blago, izvrstno pu- ^ 4 Ijezko olje in niske cene, morem ) 4 z vsakim tekmovati in nadejam se obil- ) 4 nega obiska.	)
J	Giusto Petruzclli, I
j	Piazza della Zonta št. 9. I
Kwizda-ja jjjlfi*
c. k« izklj. priv.	^ ^^
restitucijonalni cvet
(voda za pranje konj)
Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jače-nje pred in po velikem trudu in po deli daje konju posebno vztrajnost o dirkah itd.
1 steklenica gld. 1.40. (C)
Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije.
Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vodno Kwizde preparate in da se pazi na gorenjo varnostno znamko.
Pošilja se po rošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg
Fran/, Jo h. Kwizda,
o. kr nvBtrij»ki in knilj. rumunski dvorni dobavitelj z h živinozdravni&ke preparate.
Bratje „Sokoliu !
V nedeljo 16. t. m. bode v dvorani hotela Europa „Jour- j Fix", pri katerem nastopijo drugikrat pred občinstvo udje, našega dramatičnega odreka, j Vabljeni ste torej, da «e mnogoštevilno udeležite. Zabava bode' krasna. — Ustopnina je 20 novč.
Na zdar ! Trst, 12. junija 1889.
Odbor.
Rezbarstvo v Grtidenu na Tirolskom, kjer ve- • čina prebivalcev o njem živi, poznano jo radi Hvojih dobrih i delkov že več stoletij. Največ se pofejo prebivalci z re/.barenjem svetih podob, v tej stroki se posebno odlikuje leta iSUO vstanov- j ljeni zavod J. 11. Purger - ja, kojega crkve-1 dim dostojanstvenikom za napravo crkvenih in j kiSnih žjtvenikov, t abe rn a k e 1 n ov, kri-' ževih potev, jaslic itd. priporočamo. Cene no pogledom na dobro in lepe delo jako nizke. Mnogo svedočeb crkvenih oblastij in dostojanstvenikov izrekajo so jako ugodno o rezbarskih izdelkih I' urgorjevega zavoda.
Dunajska borsa
11. junija.
Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld	Ki 30
„ v srebru — — — „	P5.b5
Zlata renta------- - „	100.80
5°/o avstrijska renta — — — — — „	lOO.GO
Delnice narodne banke — — — — «	907.—
Kreditne delnice — — — — — — „	75
London 10 lir sterlin-----„	119 10
Francoski napoleondori — — — — „	9 17
C. kr. cekini — _____ — n	5.63
Nemške marke — — — — — — — .	58 '20
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
najnoveje konstrukcije v raznih velikostih.
Olivne stiskalnice in olivni mlini Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini
Mlatilniee, čistilnice, jrepli, robkainice za turšico, sejalnike, pluge itd.	20—8
Priprave z a suSenje Kadjft in zelenjHve. Rezilniee za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni.
Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78
Katalogi in vsakeršna pojasnila na zahtuvanjo zastonj in franko. Prikupcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo.
I
Podjetje Zimolo-vo
za sijajne pogrebe.
Pisarna: Corso Št. 37; skladišče: via del' Instituto Št. 15.
Preskrbuje pogrebe, prenafta truplja kamorkoli, toliko po auliem, kakor po morju, napravlja mrtvaške odre, ima veliko zaloga pozlatenih mrtvaških trug iz kovin, bele obleke iz organtina od 60 kr. naprej, obleke iz grimiza od 3 gold. naprej; belo lakirane truge po 1 gold. in naprej, pajčolane in podglavnike za mrtve po 20 kr. in dražji; vence z trakovi in napisi, vence iz porcelana in biserjev, kamelije z pajčolani od 14 kr. naprej; sveče, cvetlice in vse potrebne mrtvaške rečij se dobivajo pri
Podjetju Z1MOLO, Corso št. 37
po tako nizkih cenah, da se mu ni bati tekmovanja.
Podjetje Zimolo-vo za sijajne pogrebe.
Pisarna: Corso St. 37; skladišče: via deli'Instituto št. 15.
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lastnej hišii	20-13
pošilja proti povzetji:
Tkana Ovčja volna
dvostruke SirokoHti. trpeti*. -ela obleka, lo m. t for « SJ>
ludiisk' Foul*
volne, dvostroko iirok, eela obleka. 10 m«r, f. r»
Novosti za obleke za tiospe
po luijnovHjgpj Šrgi ppop:i«ito Bliigo v vseh harvnh. Hvostrok 10 m^t. f. H
Crni 1>rno
saksonski izvod. dvn9m>ki> S rnk la celo • bleko. 10 m-trov f. i.50
Progasto blago za obleke
60 ctm široko, najtiuvej^i vzorki, 10 met f »O
Volnali ryps
v vs<-h barvah. 6.0 iMrn Širok, 10 metrov f 3.HO
Dreldrath (TrožiSje)
iiBjbnljSa vrsta, 60 cim. iiroko, 10 metrov f. 3.NO
Aquard blago
gO ctm. Široko najnovejši vzorci, 10 metrov f. 3 SO.
Francoski Voal
10 m» trov, eleg>inti>a obleka, ki se daje prati, for a.—
Košulje za gospodo, lastno dftlo
bele ali ba-vane 1 ko« I a f. 1 »O,
Il.a t. i to	__
Ženske koSulie
iz Sifona in platna, fi>m nletene, 3 kom , for. 9 KO
Ženske košuljo
'a močnega platna «ffipkntni 6 komadov f. 3.2R
Dom-če platno
1 komad, 30 vatlov V, for: -l.CVO 1 ' 9° » »/♦_•
Kiug-Webe
boljša n. go platna 1 koma 1 s . Širok, 30 Vatlov f. O -
Sifon
1 komad, 30 vatlov, I a f. 5.RO, najbolj S« vrste f 6.50
Kannafas
i kom. 30 vatlov, lila f. 4 HO 1 » 30 • rtidnS • s tO
Kanavas iz niti
1 kom. -0 vatljev. lila in rndeS f «.—
Oksford
more pr ti, dobra vrsta, 1 kos 30 va'lov f. 4.SO
Angl. Oksfort
najboljSi. jako priporočljiv, 1 k^mad, 80 vatlov f. « ao
Garnitura iz rip«a
sestojeća iz 2 pnstelj-iih preprinjal in namiznega p'ta svilnatimi fr&nzaml far, -i -
Garnitura iz iute
1 p s'eljnlb rogrmjrtl in "umizin-Ra prta u franznmi f 3.RO
Jute zastor
jiirSki vzorek: nodpolnl for*. ao
Holandsk« dolgp nr*»proqe (nstankl)
10—12 metrov dolge. 1 ostanek f a.OO
1 Poletna ogrirjača
dolpa namo volna f 1.90
Koniska plahta
jako Hobra. 100 ctm. do'ca, 130 ctm. Sirokn, f. l.SO
Odeje za fljakerj*
cnrokomrneiie, 1 komad f, 9 KO
Tovarno skladišče suknena bla^a
Brnsko sukno
Od«t • n^k 3 10 m' trov 7a rindpolno moiSko obleko f. a »5
Moderno snkno
10 met., jako flno kompl. niožko opravo, for H —
Poletno če§ jano sukno
ostanek /a komp mo?.ko opravo, more prati, *> 40 m. dolgo. f. a,■■■■
Brnsko moderno blago
Ontanek za podpolno možko oi.l^ko 3.10 m»trov doltro for o SO
Priložnost za kunnvanje! Brnski ostanki sukna.
1 ostanek za 1 kompl. moifko obleko 3.10 met. for I 50
Blago za površnje suknjo
najfinejše vrste, za celo anknj f.
Vzorki	brezplačno In franco. Za dobro
blago	in točno posiljatev se jatrči
■	Elegantno izvedena zbirka
I	uzorcev z 400 znamkami g.
I	krojačem nefrankovano.
Lnstnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiakurim Dolenc v Traru.