Chicago, HL, pondeljek, 28. januarja (Jan. 28), 1924. WALL 8TRSBT KUPIL DE M0KRATSK0 K0NVEN OUOI ^.fcil, exempt* t^ißd HolidAT«. year XVII. I» VETA SLOVENSKE NARODNE POD PORNE JEDNOTE Uv«4aitki la «psavaHki P- II sesT a Unsii s av. Offl» sf paMtasSla aesr Uweaski «v«. 1 T«UpksM! UwaAsls mtJ ß** S*5S2 M >•,«. .t iu po«t-tn- •t CktMso. U lin ott, uod.r iS« Art «f Cor^r... «f Hawk S. 18T». SvkMriptU« M OO STJV.—NUMBER 23. Pregled dneve» ie- godkov. Amerika, efcploiij» v premogovni Johnston Cityju, Iii. 37 BS enako str||na glunktownu, }'»•; Incev správljenih na t>o eksplozi-31 tropel \ Edidge ¿agrozils kaznijo kriv- • t oljuem bkandalu. Lntnosti i* duhovnikovega ¡¡J^bnoetl-o umoru Carilla g« na dan. Inozemstvo, knin položen v zakasni grob | iteklom, kjer bo lahko ie vi- KaeDonald odpravil tajno di vmacijo ia Anglijo, fciiča so pozdravili v Rimu a k (1) zastavo. ¿trelha v tovarni V Nemčiji; irtvih. Strašni eksploziji v premogovnikih. 37 premogarjev mrtvih. Kakih dvajset tolasno poškodovanih. Mnogo trupel je tako močno ožganih, da »e jih ne da spoznati. Vzrok te strašne nesreče je baje neznan. Ob času eksplozije je ▼ rovu delalo 375 «nož. Nad sto in sto moških se je prostovoljno oglasilo za reševalno delo. V mestu Johnston City je društvo št 91 S. N. P. J. Enako strašna katastrofa je zadela rudarje v Shanktownu, Pa. 31 trupel mrtvih rudarjev že spravljenih na površje. V ŠKANDALU MORAJO KAZNOVANI. fernarični tajnik * ja prestavil |at momaričnih oficirjev, ker so jamprotovali veliki oljni trans akciji. IŠBDCET NAMERAVA PRE-EJCATI NAJEMNINSKI PO GODBI. Johnston Oity, 111. — V premo-gokopu premogovne družbe Cre-rar--Ctinen Coal Co. se je pripetila velikanska eksplozija. Sedemintrideset premogarjev je ubitih, pol ducata jih je težko telesno poškodovanih in ducat drugih manj nevarno ranjenih. Mnogo trupel, ki so jih prinesli na površje iz jame, je bilo tako ožganih, da se jih ni dalo istovetiti ali identificirati. Med mrtvimi ata tudi poslovodja Herbert McCullougl^ in boss Jesse Ford. Kaj je zakrivilo ie strašno raz-strelbo. ni šev dognsno. Drftvni rudarji in drugi, ki so sesnsnjeni rudniškimi eksplozijami, trde, da* jo bilo smatrati ta premogo-kop za izredno varen rov, v kolikor se to tiče plinovih razstrelb. Eksplozija se je pripetila v petek popoldne. Tedaj je bilo 375 moških na delu v jami. . Možje blizu vhodov eo ae rešili, ali tisti, ki so delali blizu vhodov Stev, 9., 10., 11. in 12., kjer je pri šlo do dejanske eksplozije, so bi« ♦i vjeti. Reševalni oddelki ao prihiteli is Berrina in Bentona, 111., ter ae PAŠIC IZROČIL REKO ITALIJI. Rim je bil okrašen s Jugoslovan-skimi zastavami, ko sta Paši« ia Ninéió podpisala reško pogodbo. "Italijani in mi amo sdaj prijatelji", je rekel Ninšič. ¡fsihington, D. 0. — Predsed Coolidge je s svojim kabine tklenil, ds morajo biti mor ižne oljne rezerve, oddane Do enyju in Sinclairju v najem, vr; ijila, danega prejšnjemu no-injemu tajniku Fallu, preden je oddal ealifornijske rezerve Do-enyju in teapotdoqiske pa Sinc-airju v najem, je kabinet izključ-razpravljal na tej konferenci. Xa koncu te dolge seje je bilo taljeno, da morajo biti kazno-vse osebe, ki so količkaj ca- K d v ta škandal. Predvsem o za vprašanje, kako bi ae o posameznike, odgovorne za jno transakcijo, podvreči po- 1TL "ravosodni minister ali general- ivezni pravdnik Daugherty je U v četrtek zvečer iz Washing Florido. dosedanji dogodki ao fJ - Tajnik Denby, ki je zaplc I1 oddajo oljnih rezerv v na-|priznal, da mu je bilo pre P^ka nasutega V oci. ~ Doheny se jc odpeljal v g /V.., r v svojem posebnem 'a |m,ih-c noto za $100,000, 1,1 j" J" dal Fnll in ki jo za-P "d njega preiskovalni sc » dd^k. Kokcl jo, da se vrne MHj». /vc"or v Washington. - Kali jp bolan v postelji, ima zdravnik na do- Hk"Miik«' Zr-velj-ja. f ~ Senatorja Caravay ln »k sta konfrrirala o besedilu J»': */-dimije, ki im« |>iti ^J1'' in v kateri je rVan,J ns j predsednik pre- * n»J m momaričnih oljnih ' litittnnki voditelji v »o vrnite v v -J" "••'•jI. oljnih rezerv in j- proti vaem ti-I 1"" /ttldfteni v ta škandal. • - Mknvnik Zevelv ji- pove *jj;» -»»u odseku, .'da j.- po rfSinclairjevega de- IL ' **»■> '„di stroške v Rusijo, r- ' "^Minik Coolidg« j« de- de, sa katerimi so bili zajeti delavci, ter odvajati «trupene pline, ki so Rušili nesrečne žrtve. Najprej je prišlo poročilo, da so rudarji v spodnjih rovih na fvarnem. Rečeno je bilo, da je. kakih štirideset mož v spodnjih oddelkih tega premogokopa nepoškodovanih in na varnem. Ti da so to telefonirali iz globine. Potem sc je reševalcev zopet polastil strah. Kajti telefonska zveza je bila nenadoma prekinjena. Izprva so mislili, da so Šli vjeti rudarji v kak drug oddelek. Ali ko se je jel valiti gost dim iz globin, je tudi to npanjc «plavalo po vodi. Na sto in sto moških se je priglasilo za reievalno delo, ko ao Štirje zdravniki iz mesta Johnaton City naznanili, da hočejo iti doli v globino, kjer so se vlekli stru-peni plini. Minilo je šest dolgih ur po eksploziji, preden se je reševalcem posrečilo predreti hodnike, kjer je smrtonosna razstrelba uničila toliko Človeškimi življenj. Našli so mrtva trupla ležati raztreseria po tleh. naleteli na težko poikodovn Hi m, 26. jan. — Jugoslovanska bela (i) zastava je včeraj vihrala poleg italijanake prvič v vzgodo-vini Rima, kar je snačilo, da je konec »petletnega konflikta rad Reke. (Jugoslovanska zaatava je trobojnica; bela zaatava pomen kapitulacijo. Op. ur.) Jugoslovanski ministrski pre sednik PašiČ in minieter za vnanje stvari Ninčič «ta prišla v Rim včeraj p poldne in predlošila Mussoliniju pripravljen doku ment," pogodbo miru in prijatel; stva"» ki je bila podpisana neka ur pozneje, ko so zvedenci uredi vse podrobnosti. "Prepričan sem, da je ljudstvo obeh dežel zadovoljno, ko je sdsj konec starega konflikta in ko se Washington, D. C. — (Fed. Press.) — Demokratski krogi, ki podpirajo predaedniškega kandidata MeAdooja, pravjjo, da je Wall Street* prtzifljal McAdooju velik udarec, ko je kupil narodno konvencijo demokratske strank« na javui dražbi. Konv«ncija se ima vršiti V Now Yorku za oeuo $250,000. — Wall Street je sdaj na1 delu, t konvencija sprejme reakclo* ni program, nakar je finanč-tiim kraljem vseeno, kdo je no-miniran za predsedniškega kandidata. — lato politiko vrši Wall Street v republikanski Stranki. mL- Lenin položen v grob iz stekla« i' ^ Stotiaoči spremili voditelja ruake revolucije k počitku v začaapem grobu. Na zahtevo delavcev in kmetov sa truplo pozneje premesti v mavzolej na Rdečem trgu, kjer bo pod steklom vedno vidno. Deputaclje iz vseh krajev Rusije obiskale Moskvo. Mnoge anekdote pričajo, da je Lenin živel skomno in pošteno. um GASE MED MOLITVIJO VROČE P0-L—ŽENSKO. "Naši odnoiaji z Italijo bodo za naprej vedno boljži in bolj prija teljski. V Jugoslaviji amo val zadovoljni s pogodbo; tudi največji in najtrdovratnejši naaprotniki pogodbe so odnehali. Kajpada, v akupščini je še nekaj opozicije in mnogi bodo pobijali pogodbo, ampak fakt je, da je pogodba podpisana, vprašanje Reke in dru* ga vpražanja ao poravnana in za Obe deželi ae zdaj začenja doba prijateljstva." Moskva, 26. jan. — Na aplošuo zahtevo ruakih delavoev in kmetov so sovjetski oblastniki sklenili, da se truplo Vladimir ja lljlča Ulja uova-Leniua shrani V grobu take vrste, da bo truplo vedno vidno. Miljoni, ki zdaj ne morejo priti v Moskvo in videti ljubljonoga vodi telja, bodo potem imeli priliko, da ga vidijo vsak čas, kadarkoli pri de jo v Moskvo. V ta namen se sgradl na Rde čem trgu mavzolej, v katerem bo ležala odprta krsta z Leninom pod stoklom, tsko da so bo lahko Ohicago, SI. — M rs. Charlottel v'dno Vei ,0 Lelsfcd, ki je imela ljubavno ras- bU1 .n.a 1Kdo6oro mer je s duhovnom in župnikom}'*«, postavljajo« sačasni mevžo-svoje cerkve, je stopila v petek M. ▼ Peterem ee jutri shrani popoldne na oder za priče p^d truplo za toliko čssa, da bo ae-sodnikom Foellom. ' »ldtm «ul111 mavzolej. Delavci ao Najprej je dejala, da ao jo no- »orali a dinamitom razstrellfi govurjale oerkvene sile, naj ovr- smrsnjen tlak, prodno^so mogli že svojo izpoved bo. Potem pa je iskopstf temelj, povzdignila svojega^noža ter ga Nepregledne čete žalova cev še pohvalila, ker ji je pomagal na v®d"° korakajo v Dom unij, kjer tako fin našin, da je prišla reaul- lešl htAn, Domneva ae, da je do ca na dan. danes najmanj pol miljona oseb In malo poprej, preden jo bil poaotilo Dom unij in korakalo sodni dvor odgoden, je pričela roirao mrtvaškega odra. Danes so pri povedati v pestrih slikah, kako P^«« Moakvo prve deputaclje je bilo, ko ae je abajala s svojim delavcev in kmetov is Petrograda župnikom v njegovi aobi cerkve- drugih oddaljenih krsjevj vsak nega lupnižča v Osk Psrku ns vlak pripelje nove deputsclje. vogalu oest Qtove in Ontarlo. Kakor dolge procealje romarjev, Jn potem ae je pričeU zgodba o N pomikajo bataljoni delaveev in triletnem prittdevanju človeka, kmetov, delsvk ln kmetie od kolo-kateremu Je lenaka docela saupa- dvora po ulicah do hiše žalosti, la, zgodba, ki nam pripoveduje, Msjpssdaj zapojejo bataljoni pa kako je duhoven z vplivanjem »«n žalostinko. Pred Domom unij svoje vere priklenil nase prazno- gorita dva velika ognja na trgu, verno žensko. pri katerima s«f grejejo žalovaiel, Lelandova ženS je povedala, ki čakajo po cele ure, predno pxJ kako je župnik prvo baptistovske | dejo na vrsto eerkve Carl Čase pričel siliti va MacDONALD POKOPAL TAJNO DIPLOMACIJO. Položaj v Mehiki. Ameriške bojne ladje ao ss vrnila pred Tamploo, ko se je sopet pojavila vstaška topničarka. Tampico, Mehika, 20. jan. — Vstaška topničarka "Zaragoza" se je danes zopet pojavila pred pristsniičem Tsmpica. Kmalu po-tem sta priplula v luko dva ameriška rušile«, ki sta sc pridružila križarki "Richmond", katera J« tukaj že nekaj dni. ■P Vstali poročajo, da je Obrego- ne premogarjev, ki si niso mogli j nova ofenziva na zapadni fronti pomagati. ustavljena. Hkupirm petnajstih mož je bila j|exico city, 26. jan. — Zvezne v groznem položaju. Domala vsa. ¿etc „0 vfcraj oavojile Tuxpan. obleka je bila raztrgana raz njib, | ^ruga zmftga federalcev je bila v tako strašna je bila ekuplozija, Hft|jIJtt ( vil v svoje mreže, kadarkoli je prišel v stik z njo. Najprej se Lelandovka ni zmenila 'za duhovnova prizadevanja mialeč, da je njegova prijaznost nekaj čisto nsravnegs in primernega pa spodobnega. Ko si js po. tem duhoven še nadalje prisade, val, da bi jo dobil pod svojo kontrolo, nI opazila, da je to razmerje ljubavno. Preveč ju .zaupala temu Človeku, ker je mislila, da je duhoven vse kaj drugega kakor drugi ljudje. Lelandova žena je potem po* drobno opisala prizora, ki so s« vršili odtlej, ko je prvič položil zsljubljeni duhoven svojo roko ns njeno rsmo, iu pa dotlej, ko jo je pri vil k sebi ter jo poljubo-val, Mfd tem početjem je duhoven vmešaval med vroče poljube razne molitve in vpletal med strast-ne objeme resn* verske razprave. DUHOVEN DI DBKLIOINA OPOROKA. PET ŽRTBV V POŽARU. 1'otteville, Pa. -r Mati in njeni itirje otroci so bili sežgani v og nju, ki se je vnel dne 23. t. m. ter legalo glasno jokanje in obupno' npepelil njihen dom v Middlepor j vpitje žena in mater mrtvih pre-, tu nedaleč odtukaj. mogarjev. Organizacije ao posle-' Andreiv HarUlla je bile • le na sto toplih prigrizkov in »'«»i ifg„bljeus, ko se je izvile iz rok ga Ione vroee kave pred jamo, kjer „rojj), p^j |*r M vrgla v ogMij^ i Food Du Lae, Wis. — Okrožni I vodja metodistovske episkopslne cefkvs duhoven W. I». Leek je bil imenovan med tistimi, ki so, k a kor je povedsno v predlogu, vlo* ženem ns sapuštoinskem sodišču, izvajali protipostaven vpliv na gdčno Kli Antonieto Nheeftr, ko je delala avojo oporoko. Bksplosija v Nometji. mnogo »J *r I **» II, Mil . \ CDal dingove administre- "jmk Denby. ki je oljnih r najemov '"ninriinega depsrt ' •'•krog. je dej«]|si Hter KoHs ds mora biti po nje i Trupla devet na 3. strsni.) je bilo oboje rszdeljevsno med Žene in otroke tistih delavcev, ki so bdeli, ko se je rszvijsls ts grozim trsgedijs. • Ijuih aajemih nI- V tem mestu j< veliko podpor •»zpraee na kabinet Jih je vdelejiil on Merseburg. Nemčija, jan. N.jveš zmerni Co., so sprsvili ns površ^ kog. Š*m ' W' Tajnih ssstankov s tujimi dipl* mati ne bo vaš. Ograja oksog palače ministrskega predsednika odstranjena. Delavska vlada js proti revolueljl v Indiji i preobrat mora priti po ustavnih potih. ... ' London, 26. jan. —> Ramsay MacDonald je včeraj pokasal, da angleška delavska vlada ne bo trpela tajno diplomacije v odnoša-jlh S tujimi visdaml^ MseDonsld jo včeraj konferlral s dr. Kd. De-nnlem, ministrskim predsednikom Oehoslovakije, Takoj po konferenci je povedal poročevaleem, da sta govorila o-rešitvi reparacij iu drugih evropalflh prob^mov. Be-neš gre sdaj v Paril, kjer infor* mira Polncareja o detajlih prihajajoče mednoradne konferenco, ki jo namerava sklicati MacDonald. MacDonald je povedal Renešu, da jo trebk dobiti Nemčijo v Ligo na. rodefvT On almpatlzlra s Nemčije, niš red ps ne vidi aedanje ncmžke vlade, ki je pod kontrolo Stintless ln drugih nemških profitsrjev. MseDonsld je dalje povedal poroiTValeem, da bo po vukl seji kabineta ixdany kratko poročilo o raspravak in SaključkiU seje. Tajrtlh MtJ n<'t»o 'feČ. Prvi «In. ki ga j« isvršll MacDonald, je bil, da je velel'odstranit i leaeno ograjo, ki j« zapirala vhod v Downing St., kjer je palača mi* nistrskega predsednika in drugI vladni uradi. To ograjo je dal postaviti Lloyd Cleorge za Časa koa-lieijake vlade, ko so a« redno vršilo demonstracija bresopseluih delaveev pred palačo. MacDonald je tudi obveatll Jav-noat o avoji politiki naprtim Indiji. Nacionalisti n« bodo opravili ničesar a silo. Ves preobrat v Indiji mora priti z izohratbo ljudstva in volitvami. Stavka žclcsničarjev, ki traja že šesti dan, je naredila velik kao« v industrijah radi pomanjkanja prs-moga iu vagonov. Do danes še nI kakega znamenja, da pride kmalu konec stsvke. Ml TOBAK, HI OFOJKB PUA OB BBOO STARAL Ali hočeš živeti I0U 1st t Potem si nikar ne delaj skrbi radi tobaka, „iti »e radi Iganjal Tobak in žganje pa prideta v po-štev, Izberi si prave starše! Kajti podedovalnost js tisto, ksr ti utegne podaljšati ali pa tan", ki podrobno opisuje, ksko I skrajšati življenje, ao fašlsiuvski rablji ustrelili ao-1 Tako sklep« dr Us^imoihJ Pearl elsllstilnegs governerjs, njegove z univerze Johns Hopkins«. Ts zdravnik preiskuj« in pnučsva dolgost /u depart, ment biometrije. V listu "Journal of the Am«* riean Medical Assoeietion" .xa zadnji teden piše takolst "Hliriinpeidenet odvtotkov mo- Dr. Scmaško .zdravstveni komisar, je včera| poročal, da je odbor za aranžiran je pogrsbe, kateremu nsČcluj« Djerdlnski, prejel peticije moskovskih delavcev, da se Lenin ne pokoplje v rsprtan, grobu, temvoč naj se položi v tak ' (Dalje na 3. atrani.) Podrobnosti o Carilla. umoru o umoru socialističnega governor-ja v Vucatanu ni več nobenega dvoma, ko io končno prišli na dan detajli o njegovi eksskueiji. New York, N. V. — (Federated Press.) Govorice, katero je razne* sel reakeionsrni, katolilki list "Kaeelsior" v Mesleo Cityju, da Carillo ni bil umorjen, paš j»e da ao akrivja neige v Yucatauu, so ae raiblinile v nič, ko Je prišla t« dni številka lista "Revista de Vuea- tri brale In devet drugih delav skib voditeljev dne 3. jauuarja v [življenjsko Merili, glavnem mestu Yueatana. List |>oročs. ds «o vatsši, ki so zadnji teilen v deeembru «trmoglu. vili »oci« listič no vlado v Yueata-ni, .aretirali trlnkjst vodilnih s*>-eialistov, med temi tudi CsrttJsJšklk usd 1><, let stsrik, J« vživslo du« 2. januarja. Fašisti so jib ts-,opojne pijače, «Nekateri ao Jih koj po»t«vlll pred fsrslčno, brutal . vžh'«H edo č«z mero, no vojno sodišče |«d obtožbo, ds< "Dvsiniridesst odstotkov žensk« so "kslili jsvni mir'. Sodišč« j« katerih povprefn« starost j« *ua-l»o kratki far»i in lire« proeesa¡šala 9H.S leta, Je vživelo alkohol, krat koma lo obsodil* vseli trinajst "Petdeset odstotkov miiškili Je mol na smrt. rabilo tobak, FkiiekiieiJa m- je i*\riil« 3. Ju- "Visoko st«ro»t se d« dos«»ei a nu«rj« ob pol petih zjutraj »ia vžlvanjem o|Hijnih |»ija« In rai#o dvorii^u zaporov v Meridi. < srillo t tobska ali p« bre« olHijega,' «a* je Wt prvi ustr« Ijen. Ho ji bil po ključuje svoj elsnrk dr. Pearl, stavljen k /idu, so gs vprašali* če > Htarši njegovih ljudi so doms ims ksj povedsti. CaHllo j« mo| |la v«l dmskali vUobO st«n»sl in čat — ln prav jriasof.lšatie»ploh|im«li vslik« družine, j« rtčrti«i_i u»o«e| piivedati fašistovski drhall I »Ufern blanko. . /a »jim je bil« ns enak način * —— uteorjeuiii njegovllj drugo«. I)omu"ve sr. d« p* razširiti veet, > « namenom, da n« prolefarte 1 d« sosjst so da mi l«ei*>i msIoim « j# ( srlllo še ÍA imtulaüio ra*ka"e r Mehiki. Zopet eden asmski separatist ubit. I guidon. 2b Jen. \ odja srpa-ISlksr h ellt je bil danes ubit V porénjukl vasi Danau, porošajo is flerliim PROSVETA ^tLo novium f^jiif^ffi.y011 TitKA itO^EnilCE WAitÓOWl'VoOt^Ófc^E JI C«e« of&Jyr p» dofO»t Horalatna: ZMltajM« drfeve «U la »t.tt se tri ■ aa tri i.....n, t» aa -■■...-■ — .— "........" HMU M *H, kar tmm ra *• SU»—I« H—fa—I 1—im S—Mg. _ OvsmI Arfvwtiang rmte* Qfl StMfil ■ y'-"^Vt—n__— ImWcriatkHi! United Stofoe («a—et CMoego) —i Ceaada M yar>f| IM II 50. «nd foreign eomrtriaa W oo yer y—y.___ ▼ AMi b. pr. (Jm. 91-14) p*Uj »m«|« ímw m »mW»« " MrAtiM. FwoWu i* pn«*- ZAKOTNO BANK1RSTVO IN POSLEDICE. Italijanski nafejeniki v Chicagu so zopet za eno skuinjo bogatejši. Ako se bodo iz te skušnje kaj naučili, Je seveda odprto vprašanje, kerJo ni zanje prva skušnja te vrste. SVoj denar so hranili na banki, ki je imela nekam čudno razdeljeno svoje bančne prostore. Od spredaj je bila prodajalna za kruh, zadaj je bila omrežena kajba, v kateri je "bankir" sprejemal zaupani denar, pisalna miza in dva stola. Policija sodi, da so italijanski naseljeniki zaupali temu zakotnemu barkirju do $250,000, od katerih najbrž ne bodo videli rdečega centa. Detektivi so prijeli bankirjevega očeta, ker "bankirja" ni bilo doma. Oče je pa izpovedal, da nima z banko JU leta in leta stikov, ker jo vodi njegov sin in je njegova lastnina. ; Med tujezemskimi delavci je v navadi, da ne zaupajo denarja pravilno inkorporiranim bančnim zavodom, ker je 2e tudi takih zavodov precej bankrotiralo in so vlagatelji izgubili del svojih vtog. Nekateri hranijo denar doma, drugi ga zaupajo svojim rojakom, katere smatrajo za poštene ljudi. Tako se rodi zakotno barkirstvo. Taki zakotni bankirji ne predlože svojih računov državi, tudi državni pregledniki rfe nadzorujejo njih poslov. Z zaupanim denarjem lahko razpolagajo po svoji volji, ker jim nobena postava ne predpisuje, kako smejo posojevati zaupani denar. Lahko ga vlože v nevarne špekulacije, ali pa v navadne banke, od katerih oni prejemajo obresti, vlagatelji morajo biti pa še hvaležni, da dobe ves denar brez obresti, kadar vprašajo zanj. Marsikateri tak Eakotni bankir je obogatel na ta način, da je nosil denar na banko, katerega so zaupali njemu drugi ljudje, ker ga Sami niso hoteli nesti na banko. Od denarja, ki so mu ga Zaupali drugi, je prejemal po tri do štiri od sto obresti, dasiravno ni izvršil drugega dela, kot da ga je sprejel od stranke in nesel na banko, kateri stranka ne zaupa. Med Slovenci ni dandanes več razširjeno zakotno bankirstvo, je pa še med drugimi Jugoslovani in tujezem ski delavci, ki prihajajo iz raznih krajev Evrope. Slovenci •o menda spoznali, da je bolje, da sami nesejo denar na banko in zanj prejmejo obresti, mesto da ga izroče drugemu v shrambo, da ga on nese na banko in vleče od njega obresti. Slovenski delavci lahko precej store, da sfe ta navada odpravi tudi med drugimi tujezemskimi delavci, ako pod-uče svoje tovariše pri delu, da ne nosijo denarja hranit zakotnim bankirjem. / Na tisoče in tisoče tujezemskih delavcev je izgubilo vse svoje prihranke, ker so jih zaupali zakotnim ban iirjem. Res je, da tudi inkorporirane banke včasi bankrotirajo in vlagatelji izgube del svojih prihrankov. Vseeno jc pa denar na inkorporiranih bankah veliko bolj varen kot pri zakotnih bankirjih. Inkorporirane bknke so saj pod nekim postavnim nadzorstvom, zakotni bankirji pa niso pod nobenim. Ako pa kdo ne zaupa denarja inkorporiranim bankam, ki so pod državnim ali federalnim nadzorstvom, tedaj je tukaj poštna hranilnica, v kateri lahko naloži svoje prihranke. Poštna hranilnica plačuje po dve od sto obresti, ampak denar je-v nji varno naložen. Prav nič se ni treba bati, da bo denar izgubljen, ako je naložen na poštni hranilnici. Zakotnemu bankirju se navadno tudi ne zgodi kaj Izredno hudega, ker si z denarjem, za katerega je opeharil svoje rojake, najame dobre advokate, da ga potegnejo is kaše, ako pride v roko pravici. Navadno pa tak sakotni bankir izgine ob pravem času, da ga še prijeti ne morejo. Amerika je velika in če ne pobegne v stari kraj, •e sopet kje drugje nastani pod drugim imenom, kjer si kmalu pridobi zaupanje svojih rojakov. Kadar si je pri dobil s sladkim jesikom zaupanje svojih rojakov, pa sleparija zopet znova prične. Zadnje čase pazijo lokalne oblasti v nekaterih državah in večjih industrijskih mestih precej na zakotne ban- ^¡^ kirje. Ker pa tujezemski delavci navadno žive življenje sami zase in v svojih kolonijah, jim oblasti pridejo težko na sled. V nekaterih državah pa sploh ne love zakotnih bankirjev, ker še vedno velja načelo: "Pasi sam, da ne boš opeharjen za svoje prihranke." — (Veliko vo-zelje u Delnicama.) Korcapodenc-nim putem saznajem, kako je delniški narod imao izvanrednn velika svečanost i veeelje. DJevoj-ke bile u bjelini, pucalo ae, kiti-lo i pjevalo. Čovjek, k<*ji je bilje-de kilometare odelječeo od ovog rodnog mjeete, ona za onaj teški život 1 vječitu mizeriju, ko-ju poživljuje t«mošnji narod. Ne bi al mogao zamialltl, kakova "orečo" je pohodila ta j narod, koja ga tako obradovala i razve-teiilz. Velika "zreča" in veaelje gosto-jI ae u tome, jer au im došU četi-rl novi crkveni zvonovi. Eto ti tome ee oootpji velika radost, i ako su nedeave teška i kuborno vremena, itak taj narod nekako naamoga tn pOtrebnu avotu novs-ds si nsbsvi zvonove, koji če svojim jskim glasom 4*zivati ih na pokornost, atrplfvost,' kueanje, puzanje po koljenima i »klepanje robu nz vruču roolitvu i uzdiša je, de im ze zvemoguči amiluje. V ratno doba tomu naroda od-uzeti m mu zvonova, koji en bili na daleko 1 široko znani po svo-joj veličini i mllozvuku. te pre-topljeni su u topove, pomoču ko-yih os ubijoo narod i prolje*ala čovjecljs krv. Rekao aam, da prijerstni svo-novi bili su veliki i milozvučni, z kojima ae delnički narod ns ds-leka Šnjima ponoeio, pa čok više, prisvsjso im neku čarobna moč i šilu, ds su u stanju zaustsviti tuču i druge y zl^ štetne vihrove. Poeebns moč 1 snaga ubrsjals ae avetom Ivanu, tsko je blo kršten nsjvečl svon. I tsj avsti zvon zs svojimi pobrstimi Lukom, Mirkom i Mstijom, pretopljeni aa u topove i bluvsll topovsks zrns a 'ne pri jo tel je". Veli se, da ovl novi zvonovi su još veči od prijsšnjih, dsklen vi-še msterijsls za topove u slučaju potrebe. Kad čovjek ovo čits, dobijs neki vrlo čudsn dojsm te se u šuda plts, zar taj narod nijc nlšta n#u-člo iz kratke prošlozti, koja još »sds teško oaječs i oajeČati še je još nekoliko generacija. Jeet, uns medju tamošnjim narodom i kla ano svljestnih ljudi, koji avim svojim silama rade na prosvctli vanju 1 širenju spsaonosnih idea la. Ml od ovudo u nekoliko aluča jeva poalall amo im materialnu pomoč, ali to ave je malenkost prame moru tmine, koju popovi podržavadu. Klica pokornosti i strpllvostl, kojs se ussdjivs ns rodu u crkvi od djetinstva u srce 1 možak, uzetl če mnogo truda i napora, da ae taj narod oslobod zabluda te opozna svjetlo istine Nekoliko ne možemo ozudit prohtoK radnika, da se nije otrc-iao crkvenog robstva, ali možemo osudltl neku t. z. inteligenci ju, kojs oČeatvuje tim divlačkim pedraoudama, izmedju kojih da napomenem tek jedan slučaj. Ot p«sao jc za trbuha konopac i sva kao fratarsku referendu te pro-Šso u doktorsj. Da je tsj pohvs lan korak učlnjcn, držalo se je ds se susretno zdravim razumom Ali ns veliko zsčudcnje vidi sc da je on jedan največjih darova-teljs za zvonove, svotom sto tri deset hiljsda kruna. U Delnicama ime više iskara, iz kojih če plemnuti svijetlo, pred kojim če nešteti tmina i prazno vjerje. — Delničan. canje knjig zo vsaki torek sve-čer. Na zadnji januarski seji nam je igrovodja Velkovrh podal obširen program ze to leto. Treba nem je le agilnegs članstva ie pa nsklonjenosti občiuatv% pa bomo koncem leta bilježili lep napredek. Prve veselica šitalniee se bo vršila v soboto zvečer dne 2. februarja. Ne programu imamo "ples blabih časih" fls so njegovi interesi v delavski itran ki. Nikar sc ne puatite vleči za nos od raznih agentov kapitalističnih strsnk. Zs pomnite si, da ae v po litiki bijejo gospodarski interesi Obljubljajo vam, da hočejo Izči stiti mestno hišo. Kako smešno Leta nazaj ao bili demokratje mestni hiši, pa so jih očistili "ne atrankarji" (Nonpartisan Par tjr), očlatili so republikanci. No in aedaj hočejo očisti žopet demo krati. Zakaj niao držali čisto pre, dokler so bili notri? Ne, bratje delavel, buržoaznc stranke ne morejo čiatitit te samo lahko rinejo do korit. Eni zo notri, drugi ven. To sc%ponavlja in ae bo ponavljalo, dokler se delav el ne bodo pričeli zavedati, da n majo nič skupnega s koritar;! buržoaznih atrank. Poglejte v An glijo. Delavska vlada je na krm lu. To je lepo plačan trud po do go letnem organiziranju. Tudi ta v Združenih državah lahko doae temo, ako se bomo zavedali, da je naš proNtor v delavski stranki. Zatorej iskreno priporočam rojakom v Cleeru, da opustijo misel na neodvisen poUtičen klub, ker je to nekaj nemogočega. Ako hočemo kaj doseči, moramo pripadati k eni ali drogi stranki, druge poti nl. In ker smo tu večino-ms samo delavci, so naši interesi v delavski atrankl. Prav lahko bi nam bilo organizirati socialističen klub in ga pri-ktopltl k J. 8. Z Obenem bt se združili že obstoječi socialistični orgenizeelji tu v Ciceru In pri prihodnjih volitvah bi uestopili se o rzzredno Fr Pod Sv. inkvizicija. Peter Pajzljevi listi. Selenik ter Mery Lek. nadila zlomljena, ko je Ljudevit XIV. v letu 1643 zazedel francoa-u prestol. Počaai je inkvizicija izgubivale svoje predpravice. Am pak to sc ni zgodilo zaradi tega, ter je bilsmogoče kralj zvobodo-mislec, marveč kralj ni trpel dru gega vladarja poleg sebe. Prekli cel je edikt Henrika IV., po katerem ao se zmeli protestantje avo »odno gibati. Posledica tega pre-tlica je bila, de je veliko hugeno-tov iskalo zavetje v Nemčiji. Tu di keaneje je zkušal kralj na ta način ponižati hugenote, da je progleall njih zakone neveljav nim in je njih otroke izključil od dedščine, ali jih je pe poslal v aa moatene, de tako vzgoji jsničsrje proti veri lastnih stsrišev. Ljudevit"XV. je tudi izdsl pro glase proti krlvoverccm sli huge-notom. Vlada je napravila v letu 1752 zadnji poizkus, da popolnoma zatre hugenote v Franciji. Proglszile je vse zakonske zveze ss neveljavne, ki so jih izvršili proteatantovski pastorji. Ta pro glas je povsročil, da ao se pričeli urotestSntjtf izseljevati v velikem številu. In tako je bila vlada pri morsns prekliesti proglas. &ele francoska revolucija je zlomila moč rimske cerkve Franciji. Z njo je bila zdrobljena tudi moč sv. inkvizicije. Francoz ks revolucija je povzročila, da ao bili drugoverniki v Franciji rav no toliko vredni, kot pripadnik rimske cerkve. To pojaanjuje, za kaj rimski fsrji še dsnes zabavljajo ns francosko revolucijo in skušajo francoske revolucijona rje prikazati v najgrši luč, daai ravno francoski revolucljonarj niso izvršili deseti del tegs, kar so storili od rimskik popov fena tizirani ljudje v Jernejoki noči Pariza in na deželi v Franciji V Italiji so pridno lovili krivo-verce že od srede enajatega sto letja. Preganjanje krivovercev ni bile lokalna prikazen, ampak čr ne internacijonala v Rimu je vpri zorila gonjo proti krivovercem povsod, kjer je bila njenS moč ta ko utrjena, da je lahko kaj take ga podvzela. Papež Gregor VII. je preganjal patarence v milanskem okrožja, v letu 1155 je papež Ha-drijau dal sežgati Arnolda iz Brc-še. Kzko je papež Inocencij III. ravnal s.patarencl v Vlterbu, je bilo povedano, in tako tudi o postavah, ki ao bile razglašane v cerkveni državi proti krivovercem. Dominikanci so se zelo potrudili v Italiji, da je prišla inkvizicija pod njih oblast.'Ukaz cesarja Friderika z dne 1224 pripoveduje na razumljiv način, da je bila u-prava inkvizicije v tem letu že v rokah dominikancev. V tem ukazuje ceaar tem bratom v meniiki halji, katerim je bilo trpinčenje krivovercev najljubše delo, izrekel posebno zaščito, zvojim pod-ložnikom je pa ukazal, da jih morajo povzod zprejeti gostoljubno ln jim pomagati. Fcrman papeža Gregorja IX. iz lsts 1231 je bil že omenjen. V Italiji ao bile psč take razmere, da so včaai naatopUi proti krivovercem z vso strogostjo, včaai ao sopet ravnali milejše z njimi. Kz-dsr so iaredno pritiskali na krivo-varee, se ja ljudatvo dvignilo in jc izgnalo inkvizitorje. Italijani oa včasi niso dosti brigali za klet-vs, kstsre so isreksli nad njimi inkviaitorji in drugi, ki so žive-li od tegs, da so vlekli duše iz vic in prodajali odpustke za drag denar. Italijani so imeli pač rimsko cerkev pred ošmi. Vid« li ao, keko eo živeli papeži, kardlneli. eedškofje, škofje in drugI cerkveni doatojanatvsniki. daairev. no oo vernikom priporočali drugo življenje. V Italiji je bile vera mod pripadniki rUgoke cerkve bolj navado kot pa veroko pre-pričaajc. Teko je še tudi deneo. Italijan rod moli in se klanja svstnikom. obenem jih pe kolne, molit da je grozo. Xjemt| „ttt loženje svetnikov ^ , njige, zakaj je ljudstvo tegnilo s krivoverci. Verniki so videli in M m eolj, da krivoverci žive krt j in čednostno življenj«, kako] ga niso opazili pri njih pre. a cih in dostojanotvenikih rn cerkve. Spoznali ao, da «« u vercem godi velika jerivit-a J rili so včasi tško krepko p kvizitorjih, da so jih neksjj Kadar je bilo nekaj ink vizij ubitih, tedaj so odmhuU h jJ njanjem krivovercev za n^kal so, do se je polegla ljudsko Papež Inocencij IV. J(. ^jJ prozen mož in v svojih c-diktj zapovedal, da služabniki hv.l cija nastopijo proti posvetuia lastim, ki ne postopajo stro« krivoverci. Naročil jim lt. ^ zagroze o cerkvenimi kamini. Himska cerkev pa ni videla vovercev le v ljudeh, ki so yj li in učili uekaj ukazala verovati rimska cer] ampak rimska cerkev jc zavl< popolnoma politične stvari verske zadeve. In sicer ravuo ko, kot to dela danes. Sedaj sko cerkcv le grozi drugovei kom in ovobodomislecnu, w listom in liberalcem, da bodo reli no dnu pekla, ako se ne i obrnejo in ne pomagajo ri cerkvi doseči tftto politične i po kateri stremi, odkar je bila stonovljena. Takrat so* pa nai nika papeža in prijatelja ri ga cesarja dali na natezalnieo, okusi peklenske muke že na ti svetu in da se malo hitreje spn brne. O, če bi rimska cerkev ii lo še tisto moč, kot jo je im< ob čooa sporov med rimskimi | peži in rhnskimi cesarji, tedaj drugovernikov, svobodomisek in liberalcev/ne zmerjala sami odpadniki, ampak šepetala bi po golih podplatih z žicami, katerih bi tekla slcktricdSI i da jih zpokori in privede naza, naročje edino zveličavne cerk V teh bojih, ki jih je papešl vodilo z rimskimi cesarji, so kvizitorji vršili raynotako' dol delo, kot ga vrše dandanes ne teri fanatični menifiki zelotje, ] loga ipkvizitorjcv je bila, da hujskali ljudstvo proti pripad kom rimskega cesarja, kakor nes hujskojo meniški zelotje i no rimski cerkvi. Za boga in ro jim ni šlo takrat, za bog» vero jim ne gre Uancs. Glavni je bil takrat in danes: Pojačr duhovne in posvetne moči rii cerkve. Inkvizitorji jso s svojim buj njem delali zmešnjavo. Zgodo na onih dni nam pripoveduje, zo inkvizitorji izvojevali mani teri boj o posvetnimi oblastmi so prišli iz njega kot zrnagov Tudi danes bojujejo meuiiki lotje boje, toda iz njih ne pril jajo več tot zmagovalci, prosveto prodira v vednoH ljudske kroge in menihi prihoji iz takih bojev poraženi.^^ Tedaj se jc Rimu vse pehslol denarjem. Denar jc bil bog in Rimu ae je za denar dobilo 1 Za denar so se odpuščali grehi kupovale so sc javne službe, j je bil papež Inocencij VIII človek dobil odpuščanje hudo< stev kot: umor, uboj in dru oko je plačal primerno v»nto| narjo. Bevedo je bilo zs vsak V posebno pristojbina. Kolikor v kt Isii tak je bil greh .toliko višja je bilz stojbina. V Rimu jc takrstj mrgolelo morilcev, takih, ki »o živali cerkveno zaščito^^l brez nje. 0 papežu Inocenciju Vili. F vi zgodovina: Bil je prvi PMJ ki jc ovojo čast izrabil za obo| tenje ovoje družine, bil j« šen, nemoralen človek. UveJM pravde proti čarovnikom »n tm nicam. Crtil je krlvovcree. « renco de Medici jc bil nje*of i veznik in z njegovo pomotfi, ohranil politične razm prve strani.) ,d» se l>o luhko zmirora videl, je takoj ugodil prošnjo in da le stroški mavzoleja rijejoz ljudskimi prispevki, ko je mnenja, da sc truplo i, ker pa Moskva se nima nega kreiuatorlja, naj trup aku v mavzoleju toliko ča*a. zgradi krematorij. Drugi l, da se s kremiranjem po i, jc tudi ta, ker je io danes iu predsodek v Jtusiji proti eljevanju mrličev. > ^ iitelji žive cerkve so odredili, egatija popov priaoatvuje du. Patrijarh Tihou, pogla I stare pravoslavne cerkve i «iji, je izjavil, da Ifenin ni nikdar izobčen iz cerkve kakor Tolstoj, zato jc dovoljeno ki verske obrede zanj. kovski listi izhajajo že peti irno obrobljeni in polni ne •fov in spominov na Lenina anekdot iz Leninovega Siv prihaja na dan, toda nit Irf, ki bi delala nečaat njego privatnemu življenju. Do je bila Rusija, zlasti ps ha, nekoč pozorišče največje j tije in škandalov v najvišjih je bilo zasebno življenje nad vsako kritiko. Živel je ino kot delavec ali n^užik rovo največje veselje so bile flt in godba in njegova ediuu Ita, kadar sc je hotel odpoeiti lov. Njegov največji luksus I kadar je jedel potico, kato M^kl« njegovo sestra. Dos ■ svojih otrok, je ljubil otro Jrugili. Kmetje v Gorkeui, kjer ■ ¿ivcl /adiijpe meaece, ko je I'»lin. znajo veliko povedati «okh njihovi otroci radi In v«duo bili pri njem na aiieali so ¡¿a stric. Zadnjo f"ii do njih jc Lenin izkazal pdnji božič, ko jim jc priredi ■'» rHzdal mednje mnogo M»1dadkih jestviu. 'ANCI UMIKAJO LAKO l«PUV IMAJO DINAft Earth, Minn. — Ta kraj F° "'■"»•■ ta trpljenja. Lako-S?1, **u stm hi Hegla v roko 'azsajati v vrstah zgodo-»i^isNipHke skupine čipc* b Indijancev. Potrpežljivo fJ° ti Indijanci, trpe in u- y 1 Moji,-1,o in patetično NSsstjo, .talj- rada jo ob bogastvu, V "«»jih plemenskih skla-l*»»hingtnnu imajo skoro "" Medtem fo bila vsa F»saj, UMKierih in tisočerih ra'h prebivalsav te drža-■sn. Dunaj. 24. jan. — Ves Dunaj se zgraža nad najnovejšim škandalom, Ri je povzročil, da je bilo aretiranih veliko Število oaeb iz naj-bogatejših in najatarejiih avstrijskih rodbin. Aretirane osebe so obtožene, da so se za drag deuar udeleževalo sestankov pri degenerirani ogrnki baronici, katera jc mučila otroke v špirit i jtieue svrhe. * Sosedje v Biberatra&se ao prvi prišli na sled groznemu početju iu obvestili policijo, ki jc vlomila v stanovanje baronice Roszc Nogy Egyed, vdove ogrskega stotniku in prejšnje aene pariškega bankirja z imenom Roasa. Policija je našla sobo ovito z žametom, v kateri je bila miza, podobua operacijskim mizam v bolnišnicah. Na mizi ao bili pritrjeni jermeni iu neki čuden aparat, na katerem so se poznali aledovi krvi. V omarici zraven mize je policija našla biče vsake vrste od tenkih avileuih vrvic do ruakih knut, ki so imele svinčene kroglice na koncu jer* menekov iz usnja. Policija je tudi našla fotografije, ki ao razkrile atrašno rabo bičov slike otrok, taterc je pretepala Ženska v oble« ti nune in akupina moških in žensk jc gledala to ostudno delo. Ko je policija iskala dalje, je našla dva otroka, ki sta ae skrivala pod strehe: 1 Met nega dečks In 13-letno deklico. Oba sta bila polna marog In ran. Deček ni mo. rel govoriti, deklica je pa pove dala, ds se piše Greta Paretay iu da jo je njena stradajoča mati prodala baronici pred šestimi meseci, ko je baronica sagotovlla mater, da ima rada otroke in da jih vzgaja za svoje. Policija jc prijela baronico in ta je priznala, da zlorablja otroke na apiritiatič-uih aejah. Otroke tepe toliko Čaaa, da "izžene duha" iz njih. Na ta način je mučila tudi avojo 14-lctno hčerko Edit, ki je potem umrla. Goatje so ji plačali po polmiljona kron, da ao gledlli 15 minut mučenje otrok. Vsak dan je dobila šest miljonov kron. Med aretiranimi so baron Leopold Cblumetsky, sin nekega ban Uirja, neki fabrikant, Paul Lota njr, sloveči okuliat In profeaor Bachatedt. - Vodstvo. (Po Auguatu Claessensu.) Blažena strokovua unija, ki iiuo t potrpežljivo, razumno iu ideali* stično vodstvo. Taka uuija je sreč-, na. Njeu napredek je stalen in{ navduševaleu. Da. vodstvo je važ-no. Dolgo, zelo dolgo časa bo vze- j lo. predno bodo ljudje lahko izhajali brez vodstva. Vsaka organizacija mora priznati dejstvo, da bi morala imeti najzmožnejše može iu žene v svojem vodatvtv V tem oziru ga ni oporekanja in, orga je lesuijo. ki mi je oetela v ro kah. Kmalu se je zopet pokazal na j površju, pa seui si rekel, adaj ga j bom pa pograbil, da mi ue uide. { Pograbil sem ga aa ovratnik In vlekel, toda zlodja; imel je pa plrnat ovratnik, ki ac mi je rez-trgal pri potegnjenju, in v rokah mi je oatal samo del ovratuika. Kar jezen sem že postajal, pa ko ac jc zopet pojavil, sem se zopet zveselil, da bo končno vendar | moja 'jegulja'. Ko se je pokazal na površju tretjič, pograbil sem ga za uogo. 'Zdaj ti- imam,' ar m si uri nI i l in plaval na varno. Pa ker naenkrat sem zapazil, da vlo-čem samo uogo. Bila je umetna noga. ki ac mu je odtrgala, ko sem potegne!, ubogi hudič pu je šel na dno. Hc seiu čakal, da bi se pokazal, a ni pa bilo več, Ko sem ga slednjič našel, pa je bilo že prepoauo." ( "Gospodje", je Še pristavil re Slovenski Narodna UatawMlJaaa a. aprila I »04 Podporna Jedntta t«k«rp I?. )«•!*• «tO» v Orla vi IIIU*U. GLAVNI STAN« 2*87-8» so. LAWNDALE A V K., CMICACO. ILLINOIS. Iivrievalni odbori UPPRAVNI OOlEKi Pr«4«c4*ili Vinc.nl CiUktr, ^»Jpr.^.^.ik A«4ra« VMrtah. K. F. D. T. B.. 81. Jokati««!.. P«., .1. umik M*iik«w T.rk, ttjalk W*UUk«a* «ddalha nu. N«v«k, «I. kl.f.jnil Jokn Votricb. ur^.lk «k»U* i»*» «Oravitalj f!a«U* Filip G*4iaa. POROTNI ODSEKi Joku Un4«rwo»4. pr*a».Jnik, 40T W. Hay 9t., Spri»»»i*ld. II).. MaHia t«Uanik«r, B«« 278, R.rferto», Oki«. Fr.l A. VU«r. ••• 07». Et». Mi«».. Jok. Bo» oa, H.Nd.r....lll., Pa., J«ka GarUk. 414 W. May St* Springtiaia, lil. BOLNIŠKI ODSEKi ' OSREDNJE OKROŽJE t BU. N«««k, pradMlalk. 1417.8» Sa. Lawadala Av, Ckkaaa. III. Jacak Ambr«4ii, S«> «M, Maaa, Rua, Pa. Jaka Grai«tJ. 14811 Pappar Aaa.. ClavaUad. O. Anton lalar, Baa 104, Cras* Kaaa.. aa iagesa»«*-Ma« M«rc. Bo. 108, Bukl. Min«., aa menw|>A Mik« Suval. 848S S. Wl»ckaatar St.. Murraf, Utab. Nadzorni odbor: VZHODNO OKROSJE« ZAPADNO OKROŽJE i nizacije bi morale to soglaano "rešil vam bom vsakega Frailll Ulktt pr.4,a4«lk. 3838 W. »8ik Su Cklaaaa. 111^ Fraah vainti , potapljajočega — če se bo držal I Somrak. 8817 Praisar Ava.. Clavalaad. O.. WiUlam Sitiar, S4S4 St. Clalr St. skupaj." KBIVOI V OLJNIM ŠKANDALU NAJ BODO KASN0TA1IX. (Nadaljevanje s prve strani.) govem prepričanju nekaj napač nega v celi trinaskciji. Rekel je, ds so mu nasuli peska v oči. Predacduik bi rad takoj pod vzel odločne korake v tej zadevi, pa tega zasedsj Še ne more, ker mora biti do acnata uljuden in dati senatnemu odseku toliko časa, da se pririne do bistvenih dej atev. Čakati hoče vaaj do tedaj, ko poda Fall svojo izjavo. Predsednikov kampanjski ravnatelj Williara M. Butler jc go voril o tem vprašanju s predsed nikom ▼ četrtek zvečer in potem precej ur pred kabinetno sejo Rekel je predsedniku, da mora iz ozirov na avojo stranko podvzeti takoj izdatne korake v tej zadevi. Tudi še od druge etraui pritiskajo na predsednika za tukojš-ujo ojccijo. Ali en kabinetni uradnik in mnogi aenatorji, ki ao naklonjeni Kalin, mu namigavajo, da jc ta škandal političnega značaja. nadalje da ni nič nepošte« nega v tleti tranaakelji. da uaj prepusti celo stvar aenatu. Preden jo generalni «vozni pravdnik t)aughcrty od|»otoval v Florido, jc neki rekel predsednika. de ni doslej ie ničesar dogna-nega. kar bi upravičevalo sodno postopanje. Ali dovolj ps je doki lshko premotijo javno Uno Uku ! priiwi fcslal B* " ^ ashiugtone ao po-da je bilo $5.000 ■¡•••slanih agcntnrl v ■njihno odpomoČ. De-® ' Pijanskega ura-| j«* indijanski komi L * ^"«i šestimi tedni je ".,,10. v katerem <*»■ j- komisar doeela A¡ ' ra*merami minnesot. ______________ J' ^Jo fKMslala h T odjK>moč, ni s 'n"a« navdnionja T« 'Judje io bili žrtev >k |h i »omot že toli-""»jo n i kakšnega za r nobeno odpomoČ. vajatL (Toda uajboljie vodstvo ne more imeti uspeha, ako članstvo ne sledi, ali ne ve, v katero smer blodi, ali se ne zadrže v vrstah ave-ato iu edino. Glava jc najvažnejša. Pa brez telesa jc vendar brez pomena. Najboljše vodstvo ua sve-tu nc more imeti uapehov, čc ni. ma dobrega članetva za eeboj. Ponavljamo torej — dobro vodstvo je absolutno potrebno, pa še bolj potrebiio jc Hožno, dobro or-ganizirauo in razsodno Članstvo. Pa tisočkrat bolj&e je dobro organizirano in za vodno članstvo s slabim vodstvom, kakor dober voditelj pa zanič članstvo. Nikakega poeebuega pomanjkanja ni v delavskem gibanju to dežele na dobrih glavah. Mogoče smo različnega mnenja v tem ozi« ru. Toda vsi moramo priznati, da je gotovo še zelo mnogo prostora za povečanje iu izboljšanje zave-«ti članstva. Članstvo sc mora naučiti in ra zumeti, da je vsak pozemeznik > organizaciji enota zaae. Nobena nnija ne more biti močna, če ao te enote slabe in nedelavne. Močna zveza teh enot, katerih je vea ka na avojem mestu pri vršenju avoje dolžnoati, uatvarja edinoat. Složna masa mož in žena s določenimi cilji, v katere je zaintere airana in se zaveda svojega atoli ičs, uatvarja aolidamoat. Brez teh temeljev ne more uapevati nobe no vodatvo. Prlbijmo reanico te zatrditvi! V zelo prijazni pokrajini med gorami, šumami in polji ae je na hajalo zelo priljubljeno letovišče Med številnimi prtvlačnoatmi je bilo krasno jezero. Tiaoči ljudi ao prihajali is velikih meat v hotele atunovallšea in kempe okoli jeze ra. Dolgo vrato let je letovišče ra atlo in napredovalo. Pričele pa ao ae vratiti neareče Nekaj neprijetnih dogodkov se je isvršilo poleti. Brezskrbni ljudje «o utonili in pričeli «o govoriti o jezeru, da je nevarno. Govorica je šla naokrog in letovišče je trpelo radi izgube etotin svojih letnih go*tov. Lastniki hoUdov, stanovallšč in l:cnip so ae zbrali akupaj k seji da se razgovorijo, kako bi pr« prečili še daljne nezgode, da ljudje ue mogli več utoniti v j. reru hi bi tako zopet pridobili o biskovidee. Odločili so se nasto niti l/jfušeuega reševalca, naj holjšefr. ki so gri mogli dobiti Vnko so storiii in reševalcu dal delo. Ps čudno sc jc pripetilo. K uis lu ko so najeli najboljšega reše vslea, se je zopet pripetila nesre ča. Vse je bilo-pokonci v dotiču vasi. Vršila se je ju vaškega od bora. ki je |k>kltol predse tudi reševalca. "Ali morete pojasniti, kako ae je iavršila ta neodpustns krivica t vaše atranif" j<» vprašal predaednik odbora jer.no, drugi •■lani pa so gledali reševalca, kot bi ga hoteli prebosti z očmi. "H«veda, goepodje," j« odgo-voril rešcvalec. "Razložim vam lahko povoljno. kako ae je pripe kosov,______ . _ mnenje k misli, ds eo bile oljne j tilo. Dovolite mi, da vas opomnim 4a tir rezerve ne neiiošt^e način odda-ne v ne jem. Kali je pisal Denb.vjn, uaj mu pošlje mornarične oficirje, ki so se upirsli oddaji oljnih rezerv v Prvi teh oficirjev je bil poded inirel K. H. Griffin. ki je bil upo-kojen, preden je potckls njegovi eluibens doba. Drugi je bil poveljnik Hhaff-rotk. Ta je bil poalau k aaijske. mu eskadronu. Podadmiral Hchroed^r je bil tretji ofleir, ki ee je npirsi oljni transakciji. Ta je umrl preden je prišlo do oddaje oljnih rezerv v naje«. Poveljnik J. C- K^kerdson jo bil oljni ifvedenee. prideljea ura-da tajnika Denbjrja. On se je t zopet na zasluge, ki jih imam. Kršil sem že Življenja stotinam ljudi v, mnogo letih moje službe Tn je dokaz." In v'drugič jc mož položil pred odbor svoje kolejae in priznsujs. izpričevala iu pisma na mizo. "Gospodje," je nadalje, val reševalec. ' Zagotovim vas Is prve dobe zdravilstva. (Iz predavanja zgodovinarja medici-; ue. prof. liirschberga o "liipo-kretskem zdravilstvu".) Kakor pri vseh prestarih kulturnih uit-rodih, najdemo tudi pri Grkih za-tliujauje ali zagovarjanje v aa* eetku razvoja. Obračali so se na loga zdravilstva Askleplju (Al-klčpius cskulap), čigar svečeniki so si kaj kmalu ustvarili iz moči, ti so jo ljudje pripisovali temu bogu, prav lepe dohodke. Zdravljenje se je izvršilo izve-čine tako, de jc spal bolnik v naj sveteljšem svetišču, sanjal^ da mu je bog blizu, ao zbudil in — bil zdrav. Med izkopnijiaini slavnega As klepijevega svetišču v Kpidanru (Bpidauroa) ao MU zapiske v raSllčnih alučajih, po katerih «I,, je mogoče predstavljati te čudne začetke medicine. "Pride mol," pripovedujejo u, pr. beležke, "s enim samim očesom, od drugega jo imol aamo trepalnice — votlina jo bila popolnoma prašna — du mu pomore bog. Ko apl v »ve« tišču, se mu aanja, da je skuhal bog zdravilo, mu odprl trepalnice ter vili zdravilo v oko. Ko se zdani, odide mož, ki vidi na obe očeal." f i i . , Kaj' čudna je povest o odatra njenju trakulje: "Aristagore is Trojicen (Troicene) je imela v telesu trakuljo in je apala v ave tišču Askleplja v Trojicenah. V snu ae je zdelo, da ao jI odrezali Asklcpijevi sinovi glavo — boga Hutnega namreč ni bilo tam. ker je bival v lipidauru.. Ko pa' ji je uiao mogli sopet pričvratiti, ao poslali nekoga po Asklepija v Kpidaur. Medtem ae je zdanilo iu duhbvnik res vidi, da je glava odrezana od trupla. Ko pa se zopet zmrači, vidi bolnica drugo prikazen. Zdi sc ji, da ji je bog, ki je medtem prispel is Kpidaura, zopet posadil glavo na vrat, pu tem jI pa prerezal trebuh, vzel ven trakuljo in trebuh zopet zs šil." H to pripovedko so hoteli epi daurski avečeuiki pokazati, da se le pri njih nahaja bog sam in da ae le pri njih pravilno zdravi. Bili so sploh vešči podjetniki, pri katerih jc honorar igral veliko uiogo. Hlepeč, ki ga jo bog ozdre vil, je poatel tekoj zopet slep — se glesi beležka — ker ni hotel plačati honorarja. Ko pa je naposled le plačal, je zopet iiprcgle-tlfll. — o dečku, ki jc iiuel kamen v mehurju, ae pripoveduje, da jc tudi k njemu prišel v aanjeb bog ter gs vprašsl: "Kaj mi daš, če tc o/dravimf" "Deset igralnih kook," odgovoril deček. Bog sc zasmeje ter ga ozdravi. V četrtem in tretjem stoletju pred Kr. je zdravilo avečeništvo V Kpidaura s takimi sanjskimi pri-kaznimi. Vendar so ae iz tega že norčevali svobodomiselni duhovi, kot n. pr, Aristofan (ArletoCanoe). cu««I«MI. okia, ■ Združitveni odbori Pradsadaiki Fraak Alai, 8184 Sa. Crawlstd Ava.. CkUafa, tU, Joéko Ovaa. 3838 W. 88lk St.. Cktsaga. IU. Ja«. Skuk. 8404 Orla a C»., CU»alaad. Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKt Dr. P. J.Kara, 8ISS St. Clalr Av.. Clavalaal, O. POZOR S—«Karaapaadaaca s (I, olboralkl, ki ¿alai* e glavaem «rad«, •• vrii takalai VSA PISMA, ki »a aaaaiajo aa »ada al. aradsadalka sa «asUvei P rad* «dalit v« S. N. P. J.. 8887 80 Sa. Lawadala Ava.. Cblaaga. III. VSK ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE» BalaUba tej-alilva S. N. P. J„ 1887-88 Sa. Uwadala Ava.. CkUaga, III. DENARNE POŠILJAT VE IN STVARI, ki sa illaja al. lavrieealaege adkara ia vaUo »a «ailavai Tajalitv« S. N. P. J., 8887-88 Se. Uw dala Ava.. Cklcofo, III. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa pašUJaje; «s «aalevi Biaaaialilva S. N. P. J,. 8887-88 Sa, Lswadala Ave., Cklaaga, III. V «a arltaéka alad* aaalavaaja v «I. ls«riaval«»M adkara se «aj pailljaja Praak Zaltsu. aradaadalka aadaara««a odkar«, Aifar asslav Ja afaraj. Val prlalvi aa al> poralai odank a« «aj pollljtja «a aaalavi Jaka Uedat* waad. 407 W. Hay Si.. 3priaVfUM. III. V»| 4opi.i Ia draal aplal, «asaaaUa. «glaai. aaraAaiaa 1« aplak «a ko ta v avaal a «laallaai iadaala, aaj sa poéilja aa aaalavi "Praavata". »881-88 ia. Lawadala Ava.. CklcaSa. III. Poviit starega rudarja. Nadškof Oepiijok bo kmaln is-pulčen (Piše Anton Kaohar.) (Dalje.) Ogoreeu je načelnik pisarne zavrnil cerkovnika: "Ako bi tvoj principal ne blUtvedel, da ja vdo-a dobila par stotakov is blagajne Rudarske Bratovščine, bi se ne bil ziuenll za strašne muke njenega moža, katerih sploh ni. Povej mu, da svetih meš ni treba, križe v pot bo potreben. Vdova pa ne bo prišla k njciuu, prišel bom sam, da bova vodila krlšev pot, dokler meti. Vainaio sc ja kamenje in za njim zemlje, u med silno msso sem v strahu neusdoms ugledal pred seboj mrtvaško rskev. Od gračnege pritiska in siru* ponegs pilil« so usms s tovarišem ugasuile luči obema hkrstu. popadala sva na kolena in lakti, v navesti, da strupeni plin na nastane naenkrat K tlom sva torej plani-Ia v mislih da si tako rešiva na ju takrst še mlado življenje. V strešnem položaju ava se plezila sem »n tja po temi. In v velikem šim potepi je jočege slučaju ni»em imel •lašajte me!" "Včerej po|»oldne srm zssliŠel Moskva, 20. jan. — Jo»ti4nl ko. strahu svs zgrešils izhod. Tipaje miar Koraki je dejal v intervju- po U pi sva bulsls ob b-* mrl veš vu, ds bo katoliški nadškof Cepil- kil« rektv, ker n..ms je š« večalo jsk ki jc bil Isni obsojen us smrt streh. Kekor zskl-ts sv« se plesi i ▼ i. kUf. « vendar našla nama pa je odkazal drugo delo. Od tedaj, ko so ae odigravali tisti šalostui prizori, nismo iiueli nič več pravega veselja do dela. I*u to še ni bila vaa uesrečs. Ko srno po delu prišli ob Šestih do* mo v, aiuo tistega večera zagledali ua drugem kraju mesta Voitaber. gu strašne valove dima, kateremu je sledilo trgajoče vpitje ua ceeli, da gori rov Heiniughaus, ki j<> bil last velike pivovarne v Gradcu. V naglici smo povcčcrjall, por tem pa Šli na proator nesreče. Ko smo prišli tja, je že sgorelo po* slopje nad rudiščeui, le premog na odprtem proatoru je še gorel. O. gonj ja nastal Is notranjosti ro* va. da rešitev ni bila več potrob» na, kajti vsaka pomoč je bila na* mogoča. Nedaleč od strašnega pogorišča sem vidri zbrano gručo ljudi, PrU bližal sem ac jim, ki ao gledali v odprtino, poleg katere ju lečel dežnik. Itekli ao, da je taui notri padel sinoči nočni čuvaj Jakob Breskvar iz Litije. Odprtin? je več let služila za zračenje rudnika, pozneje pa je niso rabili več in pokrili so jo z deskami, ki so jih zasuli s zemljo. Dvske pa so segnile in možicu sc j«t zemlja udi Ia, da je šel v globočluo. Vae to si'nt videl tistega diie in si mislil, da sem za enkrat že pre* stal dovolj nesreč, ftel sem proti domu kakega četrt kilometra, ko srečam predstojnike rova, v katerem sem bil zaposlen. Po običajnem rudarskem pozdrsvo "GlUck-auf" so me spoznali vsi naenkrat. Pred mene je stopil načel • uik, rekoč i "Ali ate ogledali atrašno pogorišče, gospod Iteehart" "Da, gospod načelnik," "Vidite," je pristavil, "radi nesreče ja lia miljone Škode in to so povzročili delavci, ker niso sa« d ost no posnsžlll rova." Ml o pil aeiN nekoliko bolj široko pred njega in mu povedih "Da, ogenj nastane v rovu, ako nI dovolj poftiia/en, «U dela v so ne more poenažiti samo za "bon"-»racijoVi plačate le za najbolj Mati premog, o spravljanju v kraj odpadkov, sekanega lesa in droh. nega premoga ter druge nesnage Ca nočete nič vedeli. Torej jr va* ft| hi uda." Kar preblad*l je mol, a nato rekel t " Mislil s«ot vas poalavltl /« malega predstojnika pri no. vem rudniku Vik t orle, pa ko vi. dim. da imel« predolg jezik, «a boste pa še kopali " f Dalje prihodnjič ) sv« lahko, da boste imeli z mano iu- pek. 6a ja le maU p»4llke. j.« re-;^¡ j SiV ^ šim nolanljejočega. Knla v tem(^(1|JíJrrp4>J{1|,Í4! ,uu j« pi W|a k« izhod. Zavel je proti nsms sv./. zel. spremenjene v lO lelni zepor, zrak »p le««s sva na varno. Po k.« du izpušča n na svobodo, ker ael kratkem oddihu j -J •7 lo Obnaša V ječi krik aa pomorskih sto čevljev^ ^ ^ ^ ^ ^ prilik« od mene sem videl potapljajočega v vodi in poleg njegs premjato čoln. Mko« il sem v moj čolniček In v per vasljejik sem bil pri njem. Pograbil sem ga ra le»e in potegnil ravno, ko,ae je priáel po len i*d iskat predstojnika rova. drugi pa je o r#M| ftr ... varaval. da ni kdo VI nekaj tednih lagnanih čez tia^ o »sj« proatoi špekulantov iz Moakve ne elok M'loveek v Belem morju, kjer so letu internireni v ondotnem «emoata Iz Vladi« o«toka je bilo depoi K mala je bil pr« dvojni!» na »•' I "IMtL rs o.......«... imel i tiranih okrog MUJO o«el#. H' k ve je dal mldz|eč ra metati a sve*'. remljr» ki jr* je like* z J na vozit i U «alzuoaj naju proator j Vhod v >I.;1«/ dal zazidali, ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v zal'«i elad. Iimelj. sle4««f in drur* |K»tr«W/ln», Poakualta In r« pr#|/rliajte, de )• dem« |H na«, kuhani vade« Ia nafkališi Ia naive-Dobiti ja tudi sbirVa sedav, ttakUnle t» resnih teneev, Itd, M t vam Oeetavtno esrettto po r« (41. «"ena v vse kraie. <;>»» čari lam. ala4čl#arj«m Ia v prevajalne (»lesalMa ds «a orloieraa r>u«t pri valjih nar^illb. PlIHe h inforiNarUv ne t FRANK OGLAR. 8401 Sapatiar A*«aw«, Clavalaad, O. u- Irr. Zone : Ibrahim Suša. (So« potopi*.) va atnUQjlvoet tA MfiPfraltoJ smo kozmetegs obrszc, iive Àti m t u-1 K. r «cm ravnokar prišollz dalj- ;svinjske n.di tega brez ssensi«?. Starre H«er nib** iem*d na* ne bi Jedel'so «klanja m poniicn; «orda jedi, «Se je jo dotaknil* sopar«' Kako t, jiiiušk«» zdravje, do- J ele svinjske n.^ri. Kristjsnskl kuhar bri moj gospodar? pomiri "Ibrabimel Ibrshims! — Kod te vrag noiif Ibrahiaet" Su dvorišču atoji iirokoklaé, o-turbanjen in bradat tnuallman as-ketakega. zagorelega lies, arajoo odpeto skoraj do popka, da ae mu vidijo ogorele in koamate prai in napete šile suhega, dolgega Vratu. Stoji ie ae leno ozira in kliče, kakor da bi stal pred koSo doma. Z zbirališča, kjer narednik urejuj« vojake za jutranji report, priteče vojak in ae razsrdi i "Nesreča .čemu ae dsreš tu! Da te sliši nsš "stsreji"! "Sina Ibrshims iščem, s tudi s čsttnikom moram govoriti, naj le eJiŠi, de sem tu." "Počakaj in molil) sin je pri rsportu," reče in »teče na zbirališče. Poturiea počene na poti in ei priige eigsreto. Ko grem preko 'dvorišča iu me zagleda, se sunko-ms dvigne, dotskne se v zaapsni kretnji s roko rszorsnega čela in me zvedavo ogleduje. Neka loka- ne Gslieij* v kršno 11. reegov .no in me vojski še niso "poznali", je bile okoli zbirališče rastresens vae stotnijs. da bi videls, koliko mi sme zsupeti. Pri report u eo mnogi prosili dopusta pod raznimi zvitiad pretvezami. Ns levem krilu ps stojita dva pritožnika, tršat, nevelik, a prsv čeden trideeeUetnik in ie nekoliko sivobrsdat, srpogled In dolg nedštirldesetltften dedec, Oba ofeeene. "V imenu drugih mu*lbnenekih tovarišev se pritoživs, ker se v stotnijSki kuhinji sopsrs is kotla s kristjsnsko menažo ksdi preko mualimanakega kotla." "Ksj ksdi, ksko ksdi T" Izprva res nisem razumel ... | * '«* "Sopara nečiste kristjanske jedi se kadi preko naše za pravoverne Turke pripravljene hrane," razburjeno vzklike fanatik, glas mu drhti, ves obraz ae trese. Pogledam osupel mlajšega pritožnika. Verno me gleda narev-noet v oči in pravi : "Res je tako. gospod. VČersj je menda nevedoma tudi zamenjal našemu kuharju ssjemslko. Vede! sem že prej ,kaki fanati ki ao ti poturčenei, take pretira nosti pa le nisem pričskovsl. Ali spomnil sem se naših nemškutar-j jev. kt so tudi hujši od pravih Nemcev. Pa premislil sem, > ks kili rssmersh, v kaki zapušČenosti Živijo ti "Turici", kakor ae aami Imenujejo — in so ae mi raamilHi. Pomirim s primerno obljubo oba pritožnika. tpg psr ur, ko zopet korsčim preko dvoriš»'s, čepi mlsdi pritož nik poleg starega, ki ga je tako *xilno klical in mu nekaj prav živahno polglasno pripoveduje. Ko se približam, poskočita. In tin pravi preprosto: ' Gospod,' eto moj oče me je obiskal." "Dobro, dobro, pogovorita se! Kako se pišcšf" "Infanterist Ibrshim Suša." SuŠaf Kako domače, slovensko je to — in vendar, kako daleč je takle Ibrahim od naa! * pnti Čeh in>Uš, rad.te posl^® T | mordu kaj o kraljeviču Marku. i obrnil pogovor, da bi pomiril prestrašeno starko . "Hv'aU, dobro. A kako tif^od-i ' Kako sem se te bala . . . ča-govarjam po Sogi. i kaj, da ae umirim in popijem po- "K. gospoiier sveti. vse je šlu v; j^ek*." nič. Težko nam je v naši .irotfoji. j ^ ^ ^^ ob de. Da bi bilo že Hgjne konec. , ^ ^^ ^^^ ^ obri4e » "Potrpimo! Kaj ti )* v ^ jn ^ Mgleda v kot( kjer ^ ntétM , . . . ; skozi steno, spleteno iz protja in ■"Vse l Gospodar predobri, daj|omeUllo 2 kovico, silil zlati aoln- GOSPA SILVIJA. Spisal IVO SORll I. DEL. j, , f I ' , :»i (Dalje.) Takrat si je starka Često mislils: "Čemu, le toliko lepote skupaj I Prava potrata je —-sa pet lepih deklet bi je bilo dosti 1" Ps se le ni mogle premagati, da bi ae ne bila aklonlla in dahnila rahel poljub lepemu aagelu na čelo. t* : In vendar nI varala in si ni domišljevala, ds je to dekle sngel tudi po duši. Nič hudegs sicer i in ko ji je prijeteljice rekle: "Moški as ji preveč dopedejol" se je odločn^ postsvila zanjo. Kvečemu, da ji fantje dopadejo. bi ee moglo reči, je menile. "O, lep razloček M" se je zssmejsls prijateljica. "Saj ne prsvim,.ds se ji ssmo poročeni možje"dopedejo." "Vem, ds ne; s tudi tsko js tasloček. Vsej tsk, kskor med pijsncem in človekom, ki ve, kaj js dobra kspljiea." "I. če je •i tako", se je z nekoliko hudobijo sshihitsls ona drugs, "potem bi rekls. ds gospodičns Silvijs mslo poeuza Iz vsskega kozsrčks, ki ji pride blizu. Povej mi le enegs, ki bi ga ne bila hotela In snela znoritil Boš le videls, ds bo prišlo še do Šksndslov. Apotsksrjeva gospodičns je ksr zelene, tsko ae boji ze svojegs Julčks; geometrova gospa pa je baje njemu zapretile, de oteče domov, če ee ne nebe vrteti okrog Silvije. Le še en-kret, Če izve, de je bil zvečer tu pri tebi, da bo videl I !" Toda tukaj je sedela gospo Proda novo v žive. Kaj t V njeno pošteno hišo da bi kdo komu branil, pa bilo tadl lene možu t Ce Je ona Ženske pre-etare ze dedce, je temu najmanj krive gospodične Silvija. Če je s vaškim prijszna in če jih ima eelo malo za uorce — tepce, stare in mlade —, še qe ses* ali, de jo bo kdo vlačil zaradi takih stvari zobe M M Teko je govorila goapa Prodanova. Toda v sreu ae je Is prestrašils. Bilo je nekoliko resnice na tem — Silvija jih j« morda le preveč uganjala ». - In odločile ae je, da ji poreče lepo in pri-jssno beeedo kekor msti. toda prav tako odkrito-erčao. Teko j danea. ko se v me s izleta na Police, Ji poreče. Odpravila je prijateljičo, kakor da ae ji mudi ; da bi čim prej mogla premisliti, kako ji poreče, ti moriei . . . Naposled, enega naj se drži, če ie mora biti! Ta Zevnik na primer, ta bi jo tudi vzel. Fsmeten in poitm dečko jc in tudi lep česa bi še nsprej iskalu? ' Toda, ko J« Silva pot .-m pri*lu — mnogo pre. pozno, se je zdelo stari ir<>*pe — in je stopila za njo v aobo, ni i« »sila poguma. Preveč je bilo dekle razigrano in prešerno, ds bi hila mogls pri-č^kovatl. naj bi zdaj kaj zeleglo. !'a jutri! si je rekle. Tako na eelo tudi m» smem. da u*- bo ie slabše. Toda potem, doli v dolgi gostilniški zadnji sobi. kjer se je večer ia večerom zbiral* m-stns gospoda ob belo pogrnjeni mizi, dolgi kskor sobs as ms, doli jo je nocoj s poaebuo jKuornuni in poostrenimi očmi opazovala in trhtsls. Drug za drugim »o prihajali h listini posebnim Izraiom na lieu, kakor prihajajo takogvani stalni gostje v avojo stslno gostilno samo v malih maetih In po trgih. Pride, pozdraviv sede če le mogoče ns isto mesto, in potem «Jaka, ds mu prinesejo — niti aaročevsti ni tr« l>s. Tu je in niti ni mogoče, da bi ne bil tu. Zdaj *«• vplete v pogovor, ki e« je bil nadaljeval br*/ obziru na nje-' gov prihod, ¿e nI. da hi ga bili Aakali. vedoš, da je kaj prav poaebnega doživel. Pot« m pride drugI, sede In ae pritakne in tako gre dalj», kakor člen k členu v verigi, dokler niso vsi aku|>aj. In potem j* tudi prav kakor je bilo doslej: mirno teče pogovor, prijeten, neraaburljlv, vsakdanji, Kvečemu poita* včasih pijača potiJtgr drušbo. da se loti čem. kar jI nI navadi*. Na čelu mize so sedel« najprej itiri učiteljice. Zato ker so prihajale redno prve k večerji in tudi sato, ker so pile vse skupaj Mimo pol litra vina. àele pozneje, in to je bilo skofo *ssk večer, če Je prišla večja poooda na mtro, so «•> morali prldražiti tudi njihovi koaarei. Učitelji ao bili o-Kujenl. sam«» J v« «ta večerjala tu Alt prihajali ao tudi skoro vsi drugi. Potem advokst, dvs ' sdrsvnika, noiar, šolnik, župan, go»podjr z glavarstva, včasih eelo glavar sam — vse kakor povsod. In kakor povaod skorn vedno tudi n^kaj dsm vme«. Tam gori na Uvlei najstarcjš • učiteljic« j« sedela Hilvija. Večerje je bila aleer zamudila, to* ds. bils >s veader fte prej na meatu nege ae je bOs zbrala veMns družbe. In to ji je bilo ljubo, ker bi bila drugače zbudila preveč pozor nosti. Sedela js tsm gori, z nekoliko zastrtimi očmi. Zdaj se je srečala a pogledom tega in mu nacukrat avojega umaknila, kakor da jo je aram; zdaj je kipoma bliaknila mimo oči onema, tako žarko, a tudi tako naglo, de je ostrmel in potem zsman iskal še enkrat; zdsj je tiho in kskor vdano spustils njih modro luč ns tretjegs, s ko je I niti, je zsp > krog in da mi Ibrshims domu, prosim te.w "Ne smem, čiko. Saj mu ni tile tu, le poglej gs " "Nikogar nimam. *am pa sem slab, žena — da oprostiš — ml jc bolns. Dva mlajša nina stg v iront i. Ueši mi vsaj Ibrshims, U<» voli, da gre z menoj in mi olffleltt polje." "Nemogoče ¿am ves.'' "Dej mu dopust vsaj nekaj tednov," JANUARJA. kor bi kd0 mislil. JJJJ5 perji so to počenjali, ali osvete. Avstrijci osa j* še dandanee In pravijo, dal snujejo po zakonu. Turki, fl navtski roperji, so vsakem, stih toliko, da je mogel | Avstrijci a© napravi), katerih ao nam vzeli v*, v] ee, vsa živina je popis«u« J dar ne dovoli, da bi kateri dali ali celo zaklali, poprej] čev nismo poznali — pa zdj glej: povsod revščina | žondarji, ki ^o hujši «e arnavtskih roparjev iu I zukov. — Da ao se age inl mogočni ki včssih pobrali % eni žarek med naju in se razlivsl na erni steni, da ao ae strahoma bleščali temni uakapi starih saj. Od daleč nekje meketanje lačne drobnice vmes pa toina pesem „k ^^^ pestirjeva, zavijajoča, vae žive? ' ¡^"¿¡klicJ, sejedogST pretresujoča ofožiia melodija, ma-i Vl(emu U|nu gmo _ J homa odsekana In ubit« z ostrim Daneil ^ m(nJu> zamshljajem. * in trpeti ko nam Avstrijci Poslušam. Jeiame gleda otožno j jejo imetje in ubijajo nak in preudarno, čez nekaj Časa pa ■^udi to ni mo> pravica, ka. posnemajoč napev pastirje- dar bi kdo hotel. Višji odlo&jo o; ve pewni; le da to ni p^sem grU, tem ». ¡ temveč globoko iz srca in spomina hotel piti, je zepazil, da je rezlita previaprav na vse okrog m as one gleda le shlčajno sem, pa ga morda niti no vidi. Ive komisarja Stegerja pa-leče oči eo jo včaaih ukrotile, de jim je za hip prepustila evojej no, le*za hip, in že so smeje se zbežsle. A vse to se je vršilo tako, da drng ss drugegs ni vedel, in. še ženiksm ni bilo vselej jesno, sli je bila ali ne. Tudi Zevnik je čakal, kdaj se jima strnejo pogledi, kdsj bi drug drugegs slsdko opomnila na globoko in bajno skrivnost med njima. No, prišle so njene oči, a v njih ni bilo niti sledu. Malo da niso vprašale; "Kaj pa jef Zakaj tako gledašf" Če eo se njegove oči nesmehnile, so ostsle njene trde, če so njegove prosile, nsj bi stopila zopet za hip tja gor pod senco vej, vso pozlsčeno od zs-hsjsjooegs solncs, ao njene hladno odgovorile: "Hvslsl Zdaj sem tul" . Same nekolike bolj tiha je bila noeoj. A tudi te molk je govoril: "To je seradi čisto drugih stvari in ne zaradi onega tam gori! Mogoče roi-alim na besede, ki mi jih je rekla sestra; mogoče ae mi ona sama amili, naj Še toliko zatrjuje, dl ji je dobrot mogoče mi gredo še drugačne rečl-'po glavi i a vae to je moje stvar! Naenkrat se je obrnil mlajši zdravnik k njej in je široko odprl oči: — Pa saj res, gospodična Silvija! VI ste bili danee na Policah. Kako pa, da ničesar ne poveste, Veko je bilo gorif No, kako ae vam zdi rezidenca vaše gospodične sestref • — Strašna 1 One sicer trdi, da ae počuti kekor v raju, a jaz ji ne morem verjeti. Jaz bi prvi tncaee umrla tam gori! • i — Verjamem 1 ae je zasmejal Steger. Jaz aem goapodi^ni sestri tudi že izrazil svoje dvosae o njeni blažcuosti, pa bi jo bil kmelu slabo skupil. ■ V Zevniku je zsvrelo. To je bilo nelepo od tegs deklets proti sestri, proti njemu samemu pa je bilo brezarčno. In prijelo ga je, da jo izzove do kraje in je rekel t — Torej vam oetene prva" pot na Police v neprijetnem spominu f Kljub vsemu celof .... — Da, prej v neprijetnem nego prijetnem! je trdo odgovorila. — V čem pa obstoji ta "kljub vsemu", če ee sme vprašati! Res aem radoveden, kaj naj bi na Policah bilo "kljub vsemu", se je skoro narav-noat rogal Steger, očito zadovoljen, da more ao-simpatičnega mu sodnika ironizirati. — 1. gospod sodnik meni gotovo, ker so nas pri goepodu župniku In nadučitelju rca lepo sprejeli in postregli. Auipak zato sem morala potrpeti, da so se vsi izpridigsli na meni. Toliko dobrih uaukov skupaj res ie dolgo nisem slišala t 1 Veselo se je zssmcjsla, in vsa družba I njo. Poznali so ftcslro in so si mislili, kako je moralo bili. lu to «e jim je zdelo od sile zabavno. A tudi način, ksko je Silvija to povedale. Zevnik pe je čutil, ds se je hotela pred vsem uieščevati. Gori sem vam morala molčeti, ker ste bili v večini, In potrpeti. Tu pa ao Ijudju mojega mišljenja. In vsi na moji strmi, vsaj moški — zdsj sem jsz ns vrhu I ao govorile njene oči, ko so ae porogljivo uprle v njegove. "Teda potem, potem — na poti domov! Ali to ni bilo ničf Ali to ne zagrne in ae izbriše vs. g« dragega f*' ao ac zopet natavljale vae njegove misli, da bi bilo mogoče tako popolnoma pozabiti, Že v eni. dveh urah! Kaka ženska si potem T Ali je mogoče, de bi komaj dvej-»••tletnemu dekletu tsk dogodek ne bil nič drugega, nego---Ds, ksjf Nepremišljeno dejs- nje se ne more reči, ker gospodične ima svojo "teorijo" o tem. stori torej zavestno, ksr dela in ee ne bo niti mogle niti hotela oprevičevsti s "hipnim navalom krvi" ali čim takim; zakaj ta naval krvi bi Ji bil kvečemu povod In ne vzrolf. da reče spremljevavcut "Zahotelo ee mi je — daj. peljabi me!" In potem a« qbrne k njemu ia mu zaukaže; "Takot Za dene« dovolj! Ampak prosim, da o tem niti ne rermišljete več. — ne Is-pleča se! Bilo je, prešlo jat" Toda potem vse to tudi ni več teorije, empek le prekae! Potem so njene ustne lahko vsak dan drugemu ns razpo-legol Ali pravzaprav ne t njej morajo biti vse ustne na razpolage, po katerih se jI ravno zahoče. 'Delje prihodajlč.) Preko obraza mu ivigne podobna lokava zaničjjivost, ki sem jo že ujel. Kakor da me ne vidi več. seže po cigareto in se zagleda po zanikrnih ogradah v sivi rebri nad selom, po ilovnatem polju duhapa in .sirkš ter koruze v stisnjeni dolini. Ibrabimu je sitno, pozdravi in odvede starca po rezdrapkni stezi v senco goste mi^rve. : \ ' . .. ; - Med okajenimi podboji stoji stsrs Jelš in me prijszno vabi; "Pridi, častnik, spekla sem čr« ne kave. Poizkusi, ali ne jezi se, če ni prav dobra. DuČandlija v Trebinju ima zmerom slabšo kavo." . . ! Srebam neizogibno kavo in ae ogledujem. Z okajenega stropa visi na dolgi verigi nad ognjem bakren kotlič, iz katerega prijazno diši. Starka čepi ob ognju in priklada ogorke. "Kaj pa še kuhaš, Jele!" vprašam brez zanimanja. "Krompir z ljutico in kisom. Ali to rad ješ1" "Ne poznam te jedi. Kaj je to IjutieafV "E, da, to je semo za siromake," in mi pokaže v košari nekaj ploščnatega, po okusu zelo hudega čebulčka. "Bvo U ljuticel" Žena toži o težkih oaaih, o vojni in pomanjkanju in me sili s Črno ksvo. "Stsrs, sli znsš kako pesem o krsljcviču Marku?" se domislim. "Kako ne bit Poznam nekaj pečmi, ali vsake samo nekaj. Mnogo sem že pozabila. Mislim pa, da znam v našem selu jaz največ," se pohvali. ^"Kak goslar bi utegnil mnogo vedeti," ugoverjem. "O, že davno nisem videls nobenega goalarja večr Odkar ao prišli Avatrijci k nam, ni več pevcev, ni goalarjev." Zamišljeno jo poalušam in molčim. Naenkrat pa ae plaho ozre. zaječi in pade a povzdignjenimi rokami predme: "Joah, ajme meni — kaj govorim ! Oprosti gospod, aaj vidiš, da ne vem, kaj blebečem. Nlaem te hotela razžaliti, popolnoma sem pozabila, da ai čaatnik . . Ajaoh, gospod, pusti me j mojem siromaštvu. ne daj me v jeoč , . ." "Mirne bodi. Jele, in ae me ne boj prav nič. Kaj ne vidiš, da nisem A vaba. Oovori le kskor mM vrela recitacije: Vino pije kraljeviču Murko,, okrenuo uurok naopuku: vino pije pa se razgovara s' bvojom milom majkom: •'Šta čes, mila moja mejko, 1 da vojn jem ekvet godili' danaf Marko naj dobi avoji uuijki prijatelja, ki bi jo čuval, a sebi naj poišče drago, da ee je naljubi, redno odide v. boj junaški, in da ga čakala z veselim hrepenenjem v visokih l»elih dvorih. — Toda junaku >lariui se zdi, da bi prijatelj msjko ¿spustil in mu izneveril drago ter mu pobral .imetje. Zato rajo 'priponki majko in imetje iti svoje lepe dvorce- pose-strimi vili ,zavihti ue ua iskrega *arca in hiti "u carovu vojsku"... Starka pačasi, s premislekom leposlovi, mahoma pa utihne: "Dalje ne snam, eto vidiš," pravi in jne glet^a. "Ali lepo znaš," pohvalim, "% gotovo še aama pomniš težkih časov ,ko so še Turki gospodarili v naši deželi. Kako je bilo takrat, Jele!" "Ne bi hotela govoriti o tem, če bi me ne bil poprejle pomiril glede svoje oaebe. Tako pa ti povem, sinko, da so," zniža nekoliko svoj glas in se boječe ozre med podboje, "Avstrijci ves čas z ns mi grje deleli nego Turki." < "To nI mogoče, Jele,se hil-nim. "Avstrije! vss niso nabadali na kolee, veki niso jemali imetja inhčera." . \ "Turki ne — Avstrijci ja. Na kolee nae Turki niso nsbsdsli. ks nii i in ftinove, s hčere naž* kvJ zapeljujejo s svojimi vojaki! po v i, ki so jih nsgnali v jeg Tako ti je, moj sinko !u| Iz oči ji je gorelo. težko( eedihsvals. gotov0 bolj yr1*j va nego dolgega govor jen j,, Pomolčela je, pomislilaB me pogledal«: "Stori mi dobroto," pravi, strahuj avoje vojake ,da bojj stili dekleta v miru "Sama veš, Je^dasTm prišeL Mislim pa da je tvoji prazen:" "Tako mi poštenja-, ni pn Oni Ibrahim, ki si poprej g<| i njim, ne da nobeni miru."] "Ne boj se, Jele. dekleta! lshko ubranijo, če sama ho (Konec prihodnjič.) iiv.i Mir avila v/(1r/u|i «h i»j« v ilrutindh. ßripavost ki kateU ata zelo asprijatna ur ma. P« pMprečita Kij« poajj rzamita > Severa'» Cough Balsam, pri6*e zaàatiano Is hitro i i^gjkprj roki v hiti za ; * Cena ti In SO «antov. VpralaJts potskamalb gasasev Alsscs«h sa Uto ISM] * M po , ali pilita i j« naüaiysn. Doba as po t »ah kamen sa DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA prav lahko vt*n«ta v ¿ot. «ko si na rotit* pravi k lasni rarantlr.nl VICTOn fon Igrava *lov«n«k« plo»«a. polk«, valile« i« petj« lato Vtetor Isdalka. MIU IVAN FAJK, 24 Mala 3t., C«Meas|t, Pe. O« J« *4lnl SlevraM v val Amarikl. ki laia Slraktoo SVMS S Vtetor tovarna V JUGOSLAVIJO v 9 dneh M ««Olk valikanik. ki vaal)a AQUITANIA........4S.S47 to. MAURETANIA......10,704 «on BERENCARIA ......S2.022 f. Krila,n» kaMm ■ tovtjM« ratrvda potnik. • f, 4. < Mataljaml K ra.na •Mm. Sa<