Številka 22
URADNI
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, petek 13. julija 1979	Cena 22 dinarjev	Leto XXXVI
1070.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije m 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na Prošnjo obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Neprestani del kazni zapora se odpusti:
Dragu Brajdiču-Novaku, rojenemu leta 1954 v Crmošnicah, se odpusti neprestani del enotne
kazni 5 mesecev zapora.
2.	člen
Izrečena kazen zapora se zniža:
Hamdiji Bambiču, rojenemu leta 1955 v Mrazovcu, se izrečena kazen 8 let zapora zniža za 1 leto;
Vidi Nikolič, rojeni leta 1946 v Postojni, se izrečena kazen 7 let zapora zniža za 1 leto.
3.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo:
Stanku Klančarju, rojenemu leta 1949 v Zbe-lovski gori, se izrečena kazen 8 mesecev zapora spredeni v pogojno obsodbo tako, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 3 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja;
Alojzu Zadravcu, rojenemu leta 1948 v Bu-kovcu, se izrečena kazen 2 meseca zapora spremeni v l^gojno obsodbo tako, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega de-
9t 25-1/79
Ljubljana, dne 29. junija 1979.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
SKLEP
o	podaljšanju veljavnosti sklepa o začasnem prenehanju plačevanja posebnega prispevka iz dohodka
I
Podaljša se veljavnost sklepa o začasnem prenehanju plačevanja posebnega prispevka iz dohodka, U zapade v plačilo v času od 1. 4. do 30. 6. 1979 (Uradni list SRS, št. 9/79), za čas od 1. 7. do 30. 9. 1979.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 130/6-01000
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jaenlč 1. r.
1072.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 176. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 28, junija 1979 sprejela
Z SKLEP
e uskladitvi pokojnin med letom I
Starostne, invalidske in družinske pokojnine ae uskladijo s 1. julijem 1979 v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti za obdobje 1976—1980 in aneksom št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti za obdobje 1976 do 1980 za leto 1979 tako, da se povečajo za 10*/».
1071.
sk podla8i 251. člena statuta skupnosti pokojnin-.y.ega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ™radni list SRS, št. 18/78) in na podlagi 8. člena sa-oupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti Ve Plinskega in invalidskega zavarovanja v SR Slo-Za “k^bje od leta 1976 do 1980 je skupščina v	Pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Sloveniji na seji dne 28. junija 1979 sprejela
II
Uskladijo se vse pokojnine, razen tistih, pri kate-' rih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma zavarovalne osnove iz leta 1979.
III
Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepe se povečajo tudi vse pokojnine borcev NOV, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove.
IV
Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se za odstotek povečanja po I. točki tega sklepa poveča znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1, 7. 1979 dalje.
Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek iz leta 1979, se ne povečajo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri od mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. 7. 1979 dalje. '
V
1074.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 108. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS št, 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 28. junija 1979 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka
I
Po I. točki tega sklepa se povečajo tudi pokojnine odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti.
VI
Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec junij 1979.
Uskladitev se opravi po urgdni dolžnosti
VII
Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1980.
,	VIII
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/7-01000
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r
1073.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi z drugim odstavkom 106. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 28. junija 1979 sprejela
SKLEP
o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov
I
Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov znaša od 1. julija 1979 dalje 3190 din.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,
St. 130/8-01000
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka (Uradni list SRS, št. 9/79) se dopolni tako da se za točko I. doda nova točka la ki se glasi: »Premoženjski pogoji za priznanje varstvenega dodatka po 2. odst. I. točke tega sklepa se od 1. januarja 1979 dalje v primeru, da katastrski dohodek ni na novo določen, ugotavlja tako, da se upošteva katastrski dohodek, določen za leto 1977, pomnožen s 17,65«
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/9-01000
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Skupščina skupnosti pokojninskega In Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
1075.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi z 89. členom statuta skupnosti pokojninskega In invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 28. junija 1979 sprejela
SKLEP
o spremembi In dopolnitvi sklepa o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane
Določba I. točke prvega odstavka pod 2. b sklepa ° n.a an	t^Sojih, kdaj se šteje, da zavarovanec
,d0!°ČenC. družinske člane (Uradni list SRS, st 9/79) se dopolni tako, da se na koncu stavka črta
Pika ^ dod“ besedilo »ali 450 dinarjev katastrskega dohodka iz kmetijstva — od negozdnih površin, če katastrski dohodek v letu 1978 ni bil na novo določen*.
n«JitSuk‘ŠRs“tne Veli‘“ raml d‘" ^ °bilvl v U"d"
St. 130/10-01000
Ljubljana, dne 28. juniju 1979.
skupščina skupnosti pokojninskega In Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
1076.
Na podlagi 251. člena in drugega odstavka 252. člena v zvezi z 235, členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slovenji na seji dne 28. junija 1979 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi odborov za uveljavljanje pravic in odbora za varstvo pravic
I
Ustanovijo se odbori za uveljavljanje pravic za ob-nočje občin:
1.	Celje, Brežice, Laško, Mozirje, Slovenske Konice, Sevnica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec — s sedežem v Celju;
2.	Jesenice, Radovljica — del — s sedežem na Je-senicah;
3.	Ilirska Bistrica, Koper, Izola, Piran, Postojna, Sežana — s sedežem v Kopru;
4.	Kranj, Radovljica — del, Škofja Loka, Tržič — s sedežem v Kranju;
5.	Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljublja-na Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rud-nik — s sedežem v Ljubljani (1);
6.	Cerknica, Grosuplje, Idrija, Kočevje, Logatec, Ribnica in Vrhnika — s sedežem v Ljubljani (2);
7.	Domžale, Katnnik in Litija — s sedežem v
Ljubljani (3);
8-	Maribor — s sedežem v Mariboru (1);
9-	Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica — s sedežem v Mariboru (2);
10. Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Mur-ska Sobota — s sedežem v Murski Soboti;
.	11. Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in
irebnje — s sedežem v Novem mestu;
.	12. Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin — s sede-
Zern v Novi Gorici;	I
13.	Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koro-tit*rn in Slovenj Gradec — s sedežem v Ravnah na boškem;
14.	Hrastnik, Trbovlje in Zagorje — s sedežem v
Irhovljah;
15.	Velenje — s sedežem v Velenju
II
. Ustanovi se odbor za varstvo pravic — na sedežu 8kUPnosti.
vu L Odbor za uveljavljanje in odbor za varstvo pra-lrna Predsednika in dva člana ter potrebno število sl-, ,estnikov. Predsednika, člane in namestnike voli kui>ščina skupnosti.
stV()2- Odbor za uveljavljanje oziroma odbor za var-s6ji pravic lahko odloča le v polni sestavi, ko so na har*,r'avzoči Predsednik in dva člana oziroma njihovi
Cestniki.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 130/11-01000
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
1077.
Na podlagi 56., 57. in 251. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 28. junija 1979 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovanec od 1. 1. 1979 dalje
I
Ta sklep določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
1.	za delavce, ki so jih poslale v tujino na delo jugoslovanske organizacije in so ostali v tem času zavarovani pri tej skupnosti (detaširani delavci);
2.	za delavce, zaposlene v tujini pri mednarodnih in drugih organizacijah, ki so pri njih ustanovitvi, zaposlovanju ali financiranju udeležene jugoslovanske organizacije in ostanejo v tem času zavarovani pri tej skupnosti
II
Za delavce iz točke I. tega sklepa se obračunavajo in plačujejo prispevki od naslednjih mesečnih zavarovalnih osnov v odvisnosti od del in nalog, ki jih opravljajo.
Za delavce, ki opravljajo dela in naloge kjer:
din
1.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	8.150
2.	se zahteva po osnovnem šolanju" priučitev
za določena dela in naloge	8.880
3.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	9.71*
4.	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnične delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit
za pridobitev srednje strokovne izobrazbe	11.890
5.	se zahteva višja šola, prva stopnja
fakultete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	13.780
6.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana
specializacija (magistratura) ali doktorat
znanosti	18.310
III
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/12-01000
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
1078.
Na podlagi 11. točke prvega odstavka 251. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) in 20. člena sklepa o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/77) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 28. junija 1979 sprejela
SKLEP
o Izvolitvi sodnikov, ki so v delovnem razmerju pri sodišču združenega dela pokojninskega in Invalidskega
zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Za sodnike, ki so v delovnem razmerju pri sodi- ' 6ču združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, se izvolijo:
1.	Stojan Bajc, diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, sodnik Višjega sodišča v Ljubljani,
2.	Aleksej Cvetko, diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad,
3.	Andreja Kološa, diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom, strokovna sodelavka pri sodišču združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji.
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. e
1079.
Na podlagi 251. člena in drugega odstavka 252. člena v zvezi z 235. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 28. junija 1979 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi odbora za uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Ljubljani (1), da odloča tudi o pravicah zavarovancev na podlagi mednarodnih pogodb za območje vse skupnosti
I
Odbor za uveljavljanje pravic za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-PoIje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik s sedežem v Ljubljani (1) se pooblašča, da odloča poleg svojih siceršnjih pristojnosti tudi o pravicah zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti, in sicer za območje vse skupnosti.
II
O pravicah zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po mednarodnih pogodbah bo odločal odbor za uveljavljanje pravic zavarovancev Ljubljana (1) po posebnem senatu. Ta senat bo lahko odločal le v sestavi treh članov odbora oziroma njih namestnikov, od katerih eden predseduje senatu.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 130/15-01000
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
1080.
Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je na 3. seji dne 27. junija 1979 sprejela
SKLEP
o elementih in kazalcih za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljil; planov zaposlovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985
1.	člen
ELEMENTI za opredelitev strukture obveznega pro-Srama dela:
1.	Ugotavljanje in zadovoljevanje potreb po delavcih organizacije združenega dela in posredovanje dela ter nudenje strokovne pomoči pri zagotavljanju zaposlitve brezposelnim osebam in iskalcem premestitve.
2.	Varovanje pravic, vzdrževanje stikov in informiranje delavcev na začasnem delu v tujini, pospeševanje njihovega vračanja in zaposlovanja v domovini.
3.	Zaposlovanje invalidnih oseb ter organizacija njihovega usposabljanja v skladu s potrebami organizacij združenega dela oz. drugimi možnostmi njihovega vključevanja v delo.
4.	Organizacija usposabljanja in izobraževanja brezposelnih oseb, ki jih ni mogoče zaposliti brez predhodne priprave za zaposlitev ter organizacija preusmerjanja in preusposabljanja presežkov delavcev zaradi prestukturiranja proizvodnih procesov in dejavnosti oz. prenehanja dela posameznih
tozd.
5.	Organiziranje in usklajevanje poklicnega usmerjanja v vzgojnoizobraževalnem sistemu in OZD ter Poklicno informiranje in svetovanje.
Strokovno delo za štipendiranje iz združenih sredstev in Titovega sklada.
"*• Zagotavljanje in usklajevanje priprave metodologije ter strokovno svetovanje in koordiniranje izdelave nomenklatur in profilov poklicev ter njihovo objavljanje.
Izdelovanje analitično-planskega in informativnega gradiva za pripravo, usklajevanje in spremljanje uresničevanja elementov politike razvoja kadrov in zaposlovanja v planih OZD, KS, občin in republike.
9- Organizacija priprave gradiva in sej za samoupravne organe skupnosti za zaposlovanje in štipendiranja.
Raziskovalno delo za potrebe dejavnosti skupnosti za zaposlovanje.
*!• Zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti.
2.	člen
Elementi za opredelitev strukture obveznega pro-®rama dela pod zaporednimi številkami 1, 2, 3, 4, 5, 8 9 iz 1. člena tega sklepa temelje na zakonskih do-°cilih, ki pa ne opredeljujejo točnega obsega in kva-ete storitev in so zato predmet dogovarjanja v svo-dni menjavi dela. Elementi pod zaporednimi števll-^drni 6, 7 jn ,jeino 9 iz 1. člena tega sklepa temelje družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, j Poseben element pod zaporedno številko 10 iz kj lena tega sklepa so zajete raziskovalne naloge, du Se kodo izvajale po programu raziskav v skla-in 8 I>0trebami dejavnosti skupnosti za zaposlovanje Z Možnostjo združevanja sredstev v te namene.
KAZALCI za opredelitev obsega obveznega programa dela:
— Število iskalcev zaposlitve, ki so bili vključeni v delo s pomočjo neposredne ali posredne posredovalne pomoči skupnosti za zaposlovanje.
—	Število v delo vključenih delavcev, ki so se vrnili z začasnega dela v tujini s pomočjo skupnosti za zaposlovanje ter število zaposlenih v tujini preko skupnosti za zaposlovanje.
—	Število obravnavanih individualnih oseb ter vključenih v delo s pomočjo skupnosti za zaposlovanje.
— Število zaposlenih delavcev na osnovi predhodno organiziranega usposabljanja, preusposabljanja, prekvalifikacije oz. preusmeritve.
—	Število skupinsko oziroma individualno obravnavanih oseb ter število organizacij, ki jim je nudena strokovna pomoč pri organizaciji poklicnega usmerjanja.
—	Število kandidatov za štipendije in pridobitev raz* like do štipendije.
—	Število izdelanih in objavljenih nomenklatur in profilov poklicev.
— Število obdelanih statističnih elementov, izdelanih analiz in posredovanih informacij.
—	Število sej samoupravnih organov skupnosti za zaposlovanje in podpisnikov družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji.
—	Vrednost dela uresničenega programa raziskav.
— Število upravičencev do denarnega nadomestila, denarne pomoči, zdravstvenega zavarovanja ter prevoznih in selitvenih stroškov.
Element pod zaporedno številko II ni predmet sporazumevanja v svobodni menjavi dela (v smislu 99. člena osnutka zakona o planiranju), ker pomeni zagotavljanje obstoječih socialnih pravic in se prikazuje le zaradi celovite predstavitve dejavnosti, ki bodo upoštevane pri planiranju sredstev vključno z izdatki izvajalskih nalog in solidarnostnim pokrivanjem teh pravic.
Element pod zaporedno številko 9 predstavlja specifičnost v dejavnosti zaposlovanja, ker je strokovna služba, ki izvaja program, izvajalec dejavnosti, obenem pa opravlja tudi vsa administrativno tehnična oz. servisna opravila za delovanje samoupravnih organov skupnosti za zaposlovanje. V dejavnosti zaposlovanja tako ni ločitve na izvajalske službe in servisne
službe, zato je v elementih servisna dejavnost za samoupravo prikazana posebej.
Za potrebe kvantifikacije elementov je predvideno enako število sintetičnih kazalcev. Le-ti bodo opredeljevali obseg dejavnosti in bodo hkrati podlaga za ugotavljanje vrednosti dela po vrstah in zahtevnosti storitev v skladu z zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS. št. 17/79) ter veljavnimi normativi za izvajanje enotnih standardov dejavnosti v skupnostih za zaposlovanje.
3.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 6-2OU20-79
Ljubljana, dne 6. julija 1979.
Predsednik skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
Igor Ponikvar 1. r.
1081.
Na podlagi 27. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76J ter na podlagi 7. člena . statuta Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/76) je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije na svoji 6. seji dne 5. julija 1979 sprejela
SKLEP
o enotni metodologiji elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1981—1985
1.	Člen
Enotna metodologija sestoji iz elementov, katerih sestavni del bodo obvezni enotni minimalni kazalci in razvid posameznih opravil strokovnih delavcev s področja socialnega skrbstva.
2.	člen
Z enotno metodologijo elementov, ki jo sprejmejo uporabniki v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih določamo:
Elementi
1.	Obseg dela strokovnih delavcev v organizacijah združenega dela s področja socialnega skrbstva izražen s številom točk in vrednostjo točke.
2.	Število oskrbovancev v splošnih socialnih zavodih In polna domska cena oskrbnega dne.
3.	Število oskrbovancev v posebnih socialnih zavodih in polna domska cena oskrbnega dne.
4.	Število otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in ustrezen del polne cene oskrbnega dne.
5.	Višina rejnine za rejence v oskrbi in višino zavarovanja rjnice oziroma rejnika.
G. Višina mesečne denarne pomoči kot edini vir preživljanja (v dinarjih).
7.	Investicije na področju socialnega skrbstvu
— Zavod za varstvo in delovno usposabljanje du-
ševno prizadetih otrok in mladostnikov (vrednost investicije),
— Zavod zu resocializacijo in delovno terapijo alkoholikov (vrednost investicije),
— Zavod za odrasle duševno prizadete osebe (vrednost investicije)
8.	Potrebna sredstva za uresničevanje socialno skrbstvene dejavnosti:
Od osnove bruto osebnih dohodkov ...........%, kar
znaša za naš TOZD....................,...dinarjev.
3.	člen
Izvajalci socialnoskrbstvenih storitev v organizacijah združenega dela s področja socialnega skrbstva ter društva ozlromu družbene organizacije sprejemajo tele elemente:
1.	Obseg dela strokovnih delavcev v organizacijah združenega dela s področja socialnega skrbstva izražen s številom točk In vrednostjo točke.
2.	število oskrbovancev v splošnih socialnih zavodih in polna domska cena oskrbnega dne.
3.	Število oskrbovancev v posebnih socialnih zavodih in polna domska cena oskrbnega dne.
4.	Število otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in ustrezen del polne cene oskrbnega dne.
5.	Višina rejnine za rejenca v oskrbi in višina zavarovanja rejnice oziroma rejnika.
6.	Višina mesečne denarne pomoči kot edini vir preživljanja (v dinarjih).
7.	Investicije na področju socialnega skrbstva: Zavod za varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadetih otrok in mladostnikov (vrednost investicije),
— Zavod za resocializacijo in delovno terapijo alkoholikov (vrednost investicije),
Zavod za odrasle duševno prizadete osebe (vrednost investicije).
4.	člen
Delavci v TOZD, drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki ali Izvajalci uskladijo elemente v skupnostih socialnega skrbstva. Tako usklajene elemente nato strokovno obdelajo organi, ki so odgovorni za pripravo planov v skupnostih socialnega skrbstva.
5.	člen
Delavci v TOZD in delovni ljudje v krajevnih skupnostih sporoče elemente iz 2. In 3. členu tega sklepa pristojni občinski skupnosti socialnega skrbstva najkasneje do L novembra 1979 na obrazcu, ki bo priložen objavljeni analizi razvojnih možnosii za obdobje 1981—1985. ki jo bo pripravila pristojna občinska skupnost socialnega skrbstva.
6.	člen
c-noinu metodologija elementov se začne uporabljati, ko jo sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
7.	člen
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije
»olika Boštjančič 1. r.
1082.	\
Na podlagi 131. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78) in 4. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 o izvajanju programa nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1978 je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 6. seji dne 28. junija 1979 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o daljšem podaljšanem porodniškem dopustu za nego dvojčkov, več hkrati živo rojenih otrok oziroma prizadetega otroka
1.	člen
V sklepu o daljšem podaljšanem porodniškem dopustu za nego dvojčkov, več hkrati živo rojenih otrok oziroma prizadetega otroka (Uradni list SRS, št. 12/78) se 4. člen dopofni z drugim in tretjim odstavkom, ki se glasita:
»V primeru, da mati brez svoje krivde ni mogla pravočasno priskrbeti poročila zdravniške komisije iz
2.	člena tega sklepa oziroma ni pravočasno izvedela za otrokovo prizadetost, ima pravico zahtevati nadomestilo osebnega dohodka za daljši podaljšan porodniški dopust do preteka zadnjega dne 141 dni podaljšanega porodniškega dopusta oziroma skrajšanega delovnega časa.
Mati ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za daljši podaljšan porodniški dopust do konca daljšega podaljšanega porodniškega dopusta ob pogoju iz
2.	odstavka tega člena in pod pogojem, da se njena delovna organizacija s tem strinja.«
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-3/79
Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik skupščine
Marjeta Potrč 1. r.
1083.
Udeleženci* družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976—1980 sprejmejo v *kladu s 16. členom tega družbenega dogovora
DOPOLNITEV družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976—1980
1.	člen
V 1. členu družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976—1980 (Uradni list RS, št. 2/1976) se na koncu besedila briše pika in doda esedilo: »in dopolnila dne 20. junija 1979.«
2.	člen
Ta dopolnitev začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Podpisniki: Gospodarska zbornica Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije. Zveza socialistične mladine Slovenije, Zdravstvena skupnost SR Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Telesnokulturna skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije.
1084.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in št. 18-185/74) ter zaKona o spremembah in dopolnitvah zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-185/74) je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 27. seji dne 20. junija 1979 sprejel
SKLEP
o učnem načrtu za računalništvo v usmerjenem izobraževanju na srednji stopnji
1
Predpisujemo učni načrt za računalništvo v usmerjenem izobraževanju na srednji stopnji.
Sklep začne veljati osmi dau po objavi v 'Uradnem listu SRS.
St. 87/20-79
Ljubljana, dne 22. junija 1979.
Predsednik strokovnega sveta
Stane Kranjc 1. r.
1085.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po zakonu o poklicnem izobraževanju In urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 27. seji dne 20. junija 1979 sprejel
SKLEP
o predmetniku In učnih načrtih za poklic predilski delovodja
1
Predpisujemo predmetnik in učne načrte za poklic predilski delovodja.
2
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem R«tu SRS.
St. 87/19-79
Ljubljana, dne 22. junija 1979.
Predsednik strokovnega sveta
Stanc Kranjc 1. r.
1086.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 27. seji dne 20. junija 1979 sprejel
SKLEP
o predmetniku in učnih načrtih za poklic ribič — nautična smer
1
Predpisujemo predmetnik in učne načrte za poklic ribič — nautična smer.
2
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 87/21-79
Ljubljana, dne 22. junija 1979.
Predsednik strokovnega sveta
Stane Kranjc 1. r.
1087.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA
Na podlagi drugega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Informacije št. 7 z dne 12. 4. 1978) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center na seji obeh zborov dne 28. junija 1979 sprejela
SKLEP
o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva
1
prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, določeni v listi prispevkov iz prvega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva tako, da sc zneski prispevkov povečajo za 20 "/o in zaokroženo znašajo:	din
1.	za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovega svojca
3.	za zobozdravstvene štoritve ter pripomočke:
—	za prvi pregled pri stomatologu — specialistu
—	za vsak rentgenski posnetek zob (največ šest)
—	za vsako zalivko
—	za polno kovinsko prevleke
—	za vse druge prevleke
—	za inlay nazidek
—	za vsako krono
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji
—	ža vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku
24
72
24
6
24
180
216
120
264
120
42
—	za gred, opornico ali jahač
—	za vsako totalno protezo
—	za vsak obturator
—	za vsako parcialno protezo
—	za vsako začasno protezo
—	za vsako bazo kovinske proteze
—	za snemni ovtodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let
—	za vsak fiksni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let
—	za vsako reparaturno prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana
5.	za vsak rentgenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju
6.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za‘naj več 15 dpi, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno
7.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja
8.	za zdravilo, kontracepcijska sredstva (oralna in lokalna), ki so registrirana kot zdravila, pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni na recept
9.	za dietetični preparat za dojenčke ob prevzemu v lekarni na recept
10.	za interauterina kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene
11.	za proteze, ortotične pripomočke, aparate za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne naprave
12.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, in navleke za km po amputaciji
13.	za ortopedsko obutev
14.	za kilni pas
15.	za bergle
16.	za inhalator, aparat za aerosol
17.	za očala
144
384
54
480
360
600
420
600
60
60
6
36
72
18
18
120
180
180
360
180
36
48
48
18.	za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna
• za opravljanje poklica	jog
19.	za očesno protezo	j20
20.	za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti
traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke	108
21.	za ojačevalni slušni aparat	180
22.	za aparat za omogočanje glasnega govora	240
23.	za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indictrana	mn
2
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 190-4/78
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center
Niko Isajevič 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
1088.
Na podlagi določil 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 90. 91. in 150. čle-na statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) ie Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbe-n°Političnega zbora dne 25. junija 1979 sprejela
ODLOK
0 uvedbi občinskega samoprispevka v občini Brežice
1.	člen ,
Za območje občine Brežice se na podlagi odločitve Pa referendumu, dne 3. junija 1979 uvede občinski sa-jPoprispevek za sofinanciranje gradnje šolskih objek-°v, objektov otroškega varstva, objektov zdravstve-Pe§a centra, knjižnice v Brežicah, godbe na pihala Ka-ne e’ večnamenskega prostora v Pišecah in komunal-g1 °bjektov na območju občine Brežice, vse skladno Programom, sprejetim na skupnem zasedanju zbo-0v> dne 23. 4. 1979.
2.	člen
S sredstvi, zbranimi s .samoprispevkom, se bo fi-ancirala gradnja objektov po naslednjem programu:
Predračunska	Udeležba
vrednost samoprispevka din	din
A- Vzgoja in izobraževanje
_	1. Dograditev učilnic pri Velika Dolina	4,970.000	4,970.000
i., 2- eradnja I. laze osnovne &ole Dobova 3- dograditev učilnic pri	18,626.000	18,626.000
08 Globoko	5,925.000	5,925.000
> . 1 dograditev posebne osnovne		
- e Pri osnovni šoli v Nežicah .	5- Šolski center — dogradi-	10,468.000	10,468.000
v Pri Trgovski šoli	5,070.000	1,600.000
Otroško varstvo Oti- * dograditev prostorov oškega vrtca v Brežicah	45,059.000	41,589.000
	2,500.000	2,500.000
G- Kulturna dejavnost Pih i Namensl<0 za godbo na a a Kapele		
	1,000.000	1,000.000
m..2' sofinanciranje izgradnje BScnahknjižniCe V		
	5,650.986	2,300.000
n,,. eradnja večnamenskega “štora v Pišecah		
	4,600.000	1,500.000
	11,250.986	4,800.000
Komunalna dejavnost cest V Modernizacija občinskih gra 12 oerealiziranega pro-
a Ni. referenduma	29,331.000	29,331.000
2. izgradnja prosekture v Brežicah
4,500.000	2,960.000
33,831.000	32,291.000
E. Zdravstvena dejavnost
1.	izgradnja II. faze
Zdravstvenega doma	10,500.000
2.	izgradnja zdravstvene postaje ambulante
v Pišecah	SOO.OOO
3.	izgradnja trietažnega bolniškega objekta in ambulantno polikliničnega
trakta	43,500.000
54,800.000	22,600.000
3.	člen
Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu znaša 147,440.986 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 103.780.000 din.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1980 do 31. decembra 1984.
Samoprispevek bodo plačevali:
—	občani, ki imajo dohodek iz delovnega razmerja, v višini 2 °/o od neto osebnega dohodka;
—	občani, ki prejemajo pokojnino po stopnji 2 °/o;
—	kmetijski proizvajalci 5,81 “/o od katastrskega dohodka;
—	občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev 5 %> od osnove, od katere se plačujejo davki in prispevki;
—	občani, lastniki osebnih avtomobilov v višini
do 1000 cm1 — 500 din letno,
od 1001 do 1500 cm” — 700 din letno
nad 1501 cm8 — 1.000 din letno
—	občani, lastniki motornih koles 250 din.
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov,
navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo za vsak vir posebej.
5.	člen
Pri sofinanciranju programa IV. referenduma iz 2. člena tega odloka bodo sodelovale tudi temeljne organizacije in organizacije združenega dela ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo bitno in drugo gospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve.
O sofinanciranju programa IV. referenduma sklenejo subjekti iz 1. odstavka tega člena poseben samoupravni sporazum.
Sredstva, zbrana po 4. in 5. členu tega odloka bodo znašala 103,780.000 din.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se tudi ne plačuje od regrega za letni dopust in od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu.
7.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
—	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja in pokojnine, ki ne presega 3500 dinarjev osebnega dohodka;
—	občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek negozdnih površin in osebni dohodek od dohodka iz gozdov ne presega 2000 din.
8.	člen
Sredstva se bodo zbirala na zbirnem računu samoprispevka in usmerjala na posebne račune za na- ^ mene določene v 2. členu tega odloka in točke 6. III. poglavja programa IV. referenduma v razmerju:
— vzgoja in izobraževanje od teh za Osnovno šolo Velika Dolina	12,43	40,07
za Osnovno šolo Dobova	46,58	
za Osnovno šolo Globoko	14,81	
za Osnovno šolo Bratov Ribarjev Brežice		
za posebno šolo Brežice — cestno komunalna dejavnost	26,18	31,11
— zdravstvo		21,78
— kultura		4,63
— otroško varstvo		2,41
Ne glede na gornjo razdelitev se	bodo	sredstva
zbrana po 5. in 6. alinei 4. člena tega odloka uporabila v celoti za modernizacijo občinskih cest.
9.	člen
S samoprispevkom, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnih dohodkov in od pokojnin, obračunavajo in odtegnejo izplačevalci ob izplačilu.
Od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih poklicev pa davčna uprava Skupščine občine Brežice na osnovi ugotovljenih osnov, ki so opredeljene v
4.	členu tega odloka.
Od osebnih avtomobilov in motornih koles bodo plačevali lastniki ob registraciji vozil.
10.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov,
11.	člen
Skupščina občine in izvršni svet ter skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter njihovi organi so odgovorni za izvajanje sprejetega referendumskega programa.
Izvršni svet občinske skupščine prevzame vlogo koordinatorja nad izvajanjem referendumskega programa, vlogo političnega koordinatorja pa bo opravljalo predsedstvo Občinske konference SZDL Brežice.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 014-2/79-1
Brežice, dne 25. junija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1, r.
1089.
Na podlagi določil 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) in 16. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn (Uradni list SRS, št. 13/79) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1979 sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
1.	člen
Ude!-žencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v jetih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom, .se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnine ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče, na območju občine Brežice.
3.	člen
Pravico do priznavalnine imajo:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 do 13. 10. 1943.
2.	Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944, preden so dopolnili starost 18 let in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
4.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943, oz. po
13.	10. 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5.	Izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokoj• ninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
6.	Borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	zdravstveno varstvo
5.	sosedska pomoč.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na obs zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto.
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih Pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije za tekoče leto.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se upoštevajo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40°/« katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne Upošteva.
Ostali dohodki se upoštevajo:
—	za dohodek iz zaposlitve: povprečje osebnih dohodkov iz prejšnjega leta,
—	od pokojnine in varstvenega dodatka: nakazilo v januarju tekočega leta,
—	od obrtne dejavnosti: čisti mesečni dohodek iz
Prejšnjega leta.	|
6.	člen
Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega pdloka je naj višja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji v tekočem letu, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 °/o mejnega zneska hajnižjih pokojninskih prejemkov v tekočem letu.
Najnižja stalna priznavalnina upravičencem iz 1., ^ ' 3., 4., 5. in g. točke 3. člena tega odloka je enaka višini vsakoletne kmečke starostne pokojnine v tekočem letu.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec Vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri rdetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gi-anju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavaro-
vanju priznano posebno dobo v dejanskem trajanju, se lahko le izjemoma prizna stalna mesečna priznavalnina.
Pri določanju stalne mesečne priznavalnine se. lahko tem osebam razen socialnoekonomskih okoliščin, upošteva zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.
8.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
Pri odločanju o višini stalne priznavalnine družinskih članov se smiselno uporabljajo določila 5. in 6. člena tega odloka.	.
9.	člen	*
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je to določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva po drugih predpisih.
10.	člen
Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine, iz 13. člena tega odloka pa zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine ''občine Brežice o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
Neupravičeno prejete zneske priznavalnine je stranka praviloma dolžna vrniti, o čemer odloča Komisija za zadeve borcev in invalidov pri Skupščini občine Brežice.
11.	člen
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnoekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, hi izjemoma zadržali priznavalnino v enakem znesku tudi v naprej, če bi po presoji Komisije za zadeve borcev in invalidov, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju v katerem živi.
12.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 13. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 °/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokoj-
ninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji v tekočem letu.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev Iz 5. člena tega odloka.
13.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po do-sedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, oziroma 80°/o tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni.
14.	člen
1090.
Na podlagi četrtega odstavka 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 157., 158. in 159. člena zakona o ljudski obrambi v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/76) in 219. člena statuta občine Brežice ter pravilnika o tehničnih normativih za graditev zaklonišč (Uradni list SFRJ, št. 11/76) je Skupščina občine Brežice na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1979 sprejela
ODLOK o zakloniščih
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko dodeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamelej borce. Višino in način podelitve te pomoči se ureja po' predhodnem dogovoru 4 pristojno krajevno organizacijo zveze borcev NOV, oziroma pristojno službo SIS socialnega skrbstva v Brežicah.	•
15.	člen
Komisijo za zadeve borcev in invalidov pri Skupščini občne Brežice odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevne in občinske organizacije ZB NOV Brežice, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov o upravičenosti in višini stalne priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči, z večino glasov.
16.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa Komisije za zadeve borcev in invalidov, ki jp izda upravni organ Skupščine občine Brežice, pristojen za zadeve borcev in invalidov, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
17.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, se zagotavljajo v proračunu občine Brežice v okviru dogovorjene porabe.
v	18. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 23/77). Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po tem odloku je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje v roku dveh mesecev po sprejetju odloka.
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
St. 191-2/79-1
Brežice, dne 25. junija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
1.	člen
Za zaščito prebivalstva pred zračnimi In drugimi napadi in vojnimi učinki morajo organizacije združenega dela, druge samoupravne* organizacije, skupnosti In občani (v nadaljnjem besedilu: investitorji) graditi zaklonišča.
Gradnja zaklonišč se izvaja po določilih zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), zakona o ljudski obrambi v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/76), tega odloka in pravilnika o tehničnih normativih za graditev zaklonišč (Uradni list SFRJ, St. 11/76).
Zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni gradijo po načrtu za zaklanjanje prebivalstva, se ne uporabljajo določbe tega odloka.
2.	člen
Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali zraven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi učinki in so ustrezno urejena ter opremljena.
3.	člen
Zaklonišča: javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela ter hišna zaklonišča.
Javno zaklonišče je namenjeno vsem občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča.
Zaklonišča organizacij združenega dela so namenjena zlasti za zaščito delavcev te organizacije.
Hišna zaklonišča so namenjena za zaščito prebivalcev določene hiše ali skupine hiš.
4.	člen
Investitorji morajo graditi zaklonišča v skladu z načrtom graditve zaklonišč.
Načrt graditve zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet, morajo investitorji graditi zaklonišča v krajih: Brežice, Crnc, Sentlenart, Gornji Lenart, Brezina, Cundrovec, Zakot, Trnje, Bukošek, Zg. Obrež, Catež/Savi, Dvorce, Krška vas, Velike Malence. Gor. in Dolnje Skopice,. Cerklje/Krki, Zupeča vas, Boršt, Zasap, Hrstje, Ga-zice, Crešnjice, Račja vas, Dobova, Mihalovec, Rigon-ce, Gaber j e, Loče, Vel. in Mali Obrež, Sela, Mostec, Velika Dolina, Jesenice na Dol., Nova vas, Obrežje in Bregansko selo, znotraj urbanističnih in zazidalnih načrtov, znotraj mej ureditvenih načrtov in urbanističnih
Svet lahko sklene, da se mora zaklonišče graditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo tudi, če so izven območja določenega za gradnjo zaklonišč.
5.	člen
Investitorji morajo graditi zaklonišče v skladu s predpisi in tehničnimi normativi za graditev zaklonišč.
Upravne zadeve v zvezi, z graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrazhbo, ki vodi o tem ustrezno evidenco.
II. GRADITEV ZAKLONIŠČ
G. člen
Dokler načrt gradnje zaklonišč ni sprejet, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določa lokacijo v predvidenih naseljih za gradnjo javnih zaklonišč na predlog občinskega štaba za civilno za-ščjto.
7.	člen
Zaklonišča v stanovanjskih objektih in zaklonišča organizacij združenega dela gradijo investitorji stanovanjskih oziroma poslovnih stavb.
Investitorji gradijo zaklonišča, kjer je to mogoče, kot dvonamenski objekt; za zaščito prebivalstva pred vojnimi akcijami, z možnostjo uporabe tudi v miru za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon in ta odlok.
javno zaklonišče gradi investitor kot samostojen objekt ali v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim načrtom Izgradnje zaklonišč.
8.	člen
Investitor gradi zaklonišče praviloma v vsakem stanovanjskem objektu ali v njegovi neposredni bližini.
Občinski upravni organ za judsko obrambo lahko Lemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, da v posameznih °bjektih ni več kot 25 prebivalcev.
9.	člen
Organizacije združenega dela, ki še nimajo zgrajenih zaklonišč za osnovno zaščito, $o dolžne v novih aii °bstoječih objektih zgraditi, adaptirati ali preurediti Ustrezne prostore kot zaklonišča osnovne zaščite.
10.	člen
Zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: zasebni tnvestitorji) stanovanjskih, poslovnih in počitniških stavb morajo s svojimi sredstvi v stavbah graditi zaklonišča.
Zasebni investitorji morajo graditi zaklonišča v °kvlru svojega objekta ali več objektov skupaj.
Zasebni Investitor je lahko oproščen graditve za-kjonišča, če je prispeval ustrezni znesek za graditev skupnega ali javnega zaklonišča.
Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, lahko izda tako dovoljenje za-®onemu investitorju le a poprejšnjim soglasjem pri-ojnega upravnega organa za ljudsko obrambo.
11.	člen
Zaradi izpolnitve obveznosti po tem odloku si mo-a investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja za no-
ogradnjo oziroma adaptacijo pridobiti soglasje občln-
skega upravnega organa za ljudsko obrambo. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo Izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije.
Pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravlja član občinskega štaba za civilno zaščito, odgovoren za zaklonišča ali organizacija združenega dela ali oseba, ki jo določi občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
Pred izdajo soglasja je treba ugotoviti zlasti, da so vrsta, zmogljivost in odpornost zaklonišča v skladu s predpisi in z normativi o. graditvi zaklonišč.
Če zmogljivost in odpornost zaklonišča ni v skladu s predpisi in normativi o graditvi zaklonišč, zahteva občinski upravni organ za ljudsko obrambo od investitorja, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni.
Inšpekcijo nad graditvijo zaklonišč izvajajo občinski inšpekcijski organi.
12.	člen
Za obstoječe objekte, ki jih je potrebno preurediti za zaklonišče, določi konstrukcijske in tehnične pogoje za ljudsko obrambo pristojen občinski upravni organ, ki se pri tem ravna po predpisih in tehničnih normativih.
13.	člen
Organ za ljudsko obrambo lahko oprosti investitorja obveznosti gradnje zaklonišča, če ugotovi, da je v okolišu dovolj zaklonišč, tako, da gradnja posebnega zaklonišča v novi stavbi ni potrebna.
V tem primeru je investitor dolžan plačati prispevek za zaklonišče.
14.	člen
Pri adaptaciji, prizidavi in nadzidavi stavb, kjei gre za povečanje koristne površine ali za spremenpbc namena objekta in je zato potrebno pridobiti gradbene dovoljenje, je investitor dolžan graditi zaklonišče v okviru objekta; če to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje, da graditev zaklonišča opusti in plača ustrezni prispevek za zaklonišče.
15.	člen
Investitor, ki gradi komunalni in drug objekt pod nivojem tal, mora ta objekt prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva.
Obstoječe komunalne in druge objekte, ki so zgrajeni pod nivojem tal, mora investitor dopolniti z zaščitnimi elementi in jih preurediti tudi za zaščito prebivalstva v skladu z določbo, ki jo Izda za ljudsko obrambo pristojen občanski upravni organ. Stroški za tako preureditev bremenijo poseben račun občine, na katerega se stekajo prispevki za zaklonišča.
IH. DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ'
16.	člen
Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj 50 "/o stanovalcev. Število stanovalcev v stanovanjskem objektu se ugotovi tako, da sc na 25 m* bruto površine stanovanj računa 1 stanovalec ali 3,3 stanovalca na stanovanje.
Največja dopustna razdalja od zaklonišča do najbolj oddaljenega mesta, s katerega se zaseda zaklonišče, je lahko največ 200 m. Navpična oddaljenost se računa trojno.
Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti so dolžne graditi zaklonišča za svoje delavce ter za osebe, ki so v poslovni in storitveni zvezi z njimi v skladu z urbanistično dokumentacijo, ki temelji na oceni kritične gostote, če pa te ni, pa po naslednjih kriterijih:
—	v samskih domovih: za polovično število stanovalcev in 2/3 zaposlenih delavcev v taki stavbi;
—	v stavbah organizacije združenega dela ali druge organizacije, ki dela v dveh ali več izmenah: za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;'
—	v stavbah organizacije združenega dela ali druge organizacije, ki dela v eni izmeni: za 2/3 zaposlenih;
—	v stavbah kulturno-prosvetnih organizacij, v katerih se zbira večje število ljudi: praviloma za polovično število sedežev in za 2/3 zaposlenih v delovni izmeni, če pristojni občinski upravni organ za ljudsko obrambo ne določi drugače;
—	v hotelih in drugih turističnih objektih: za polovično število ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v stavbah s trgovskimi lokali: za 2/3 zaposlenih v naj večji izmeni in za kupce, za katere se računa dvakratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v stavbah z gostinskimi lokali: za polovično število sedežev v lokalu in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v šolskih stavbah in v stavbah vzgojnovarstve-nih ustanov: za 2/3 varovancev, učencev, dijakov ali študentov v izmeni in za 2/3 vseh zaposlenih v največ ji delovni izmeni;
—	v zdravstvenih domovih in bolnicah v skladu z vojnimi nalogami;
—	v domovih za starejše občane: za 2/3 oskrbovancev in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	na železniških in avtobusnih postajah: za enourno povprečno število potnikov na postajah in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni. Enourno povprečje števila potnikov se praviloma izračuna tako, da se polovično število sedežev na vlakih oziroma na avtobusih, ki dnevno prihajajo in odhajajo, deli s številom 16.
Za stavbe, za katere ni določeno dimenzioniranje zmogljivosti zaklonišč po določbah prejšnjega odstavka, določi zmogljivost zaklonišč pristojni občinski upravni organ po poprejšnjem sklepu sveta skupščine občine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Enourno povprečno število potnikov ugotovimo tako, da vzamemo 50 Vo dnevnega števila avtobusov oziroma vlakov ob 80 "/o zasedenosti in delimo s 17.
Zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij vzdržujejo in upravljajo te organizacije.
Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo in opravljajo lastniki stavb oziroma organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini (samoupravna stanovanjska skupnost).
Pri morebitni odtujitvi objekta zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena.
Navodilo za vzdrževanje in uporabljanje zaklonišča je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije. En izvod tega navodila mora biti izobešen na ustreznem mestu v zaklonišču.
V.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ 19. člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišč v predpisanem območju iz 4. člena, mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini 2 “/o od skupnih stroškov gradbenega dela stanovanjske oziroma poslovne stavbe.
Organizacije in skupnosti, ki upravljajo stanovanjske in poslovne stavbe in prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2 °/o od stanarine oziroma najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sam upravlja, plačuje prispevek za zaklonišča v višini 0,03 "/o od nabavne vrednosti oziroma od osnove za obračun amortizacije.
Občan, ki je lastnik stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostora kot posameznega dela stavb, plačuje prispevek za zaklonišča v višini 0,03 "/o od osnove od katere se odmerja davek od premoženja. Vrednost se ugotavlja vsako leto na podlagi pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št 18/76).
Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi instalacijami (elektrika, vodovod, kanalizacija in podobno) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe.
Prispevek iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne plača, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz prvega odstavka tega člena.
17.	člen
Zaklonišča se gradijo z odpornostno stopnjo od
2 kp/cms.
IV.	VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
18.	člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati in morajo biti vedno v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki.
Javna zaklonišča vzdržuje in upravlja skupščina občine oziroma organizacija združenega dela ali druga
organizacija, ki jo za to pooblasti.
2». člen
, Prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena plača investitor stanovanjskih in poslovnih stavb ob plačilu končnih situacij po obračunu vrednosti opravljenih del. Zasebni graditelji plačajo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Prispevek za zaklonišča iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 20. člena plačujejo:
1.	zavezanci iz drugega odstavka 20. člena do 30. dne v mesecu za tekoči mesec,
2 zavezanci iz tretjega odstavka 20. člena enkrat na leto do 30. junija za tekoče leto,
i . 3- ™vezanci iz četrtega odstavka 20. člena v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb.
21.	člen
Zavezanci prispevka iz drugega in tretjega odstavka 20. člena tega odloka sami obračunavajo prispevek po stopnji, ki jo predpiše občinska skupščina.
Zavezanci prispevka iz četrtega odstavka 20. člena tega odloka morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora. Kadar znaša prispevek manj kot 20 dinarjev, se postopek ustavi. Prispevek se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov.
Osnova za izračun prispevka za zavezance iz četrtega odstavka 20. člena je letna osnova, od katere sc odmerja davek na premoženje.
Dolžnost vložiti napoved je enkratna. Kolikor se vrednost naknadno spremeni za več kot 20 “/o, je zavezanec prispevka dolžan vložiti novo napoved.
V primerih, ko organ presodi, da napoved o vrednosti Stavbe oziroma prostora zavezanca plačila ni realna, odmeri prispevek od vrednosti stavbe oziroma prostora, ki ga ugotovi posebna komisija, imenovana od tega organa.
22.	člen
Zavezanci prispevka za zaklonišča iz četrtega odstavka 20. člena morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora na posebnem obrazcu pri občinskem upravnem organu pristojnem za davčne zadeve.
Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda občinski upravni organ, pristojen za davčne zadeve, ki en izvod dostavi občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo v vednost.
23.	'člen
zavezanci prispevka za zaklonišča iz 1. in 2. odstavka 20. člena tega odloka vplačujejo prispevek za zaklonišča na posebni račun.
24.	člen
Graditev, adaptacija in vzdrževanje javnih zaklonišč se financira iz sredstev sklada, v katerega se plačujejo prispevki za zaklonišča in iz sredstev občinskega proračuna.
Graditev, adaptacijo in vzdrževanje drugih zaklonišč financira investitor.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi, Poslovnimi objekti v družbeni lastnini in organ, ki je Pooblaščen za uporabo namenskih sredstev, lahko skleneta pogodbo, da organizacija obdrži del najemnine za tekoče vzdrževanje zaklonišča.
O razporeditvi in uporabi sredstev odloča svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v sestavi, razširjeni s predsedniki zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora v skladu s programom graditve zaklonišč.
VI.	UPORABLJANJE ZAKLONIŠČ V MIRU
25.	člen
Javno zaklonišče, zaklonišče organizacije združenega dela in zaklonišče v stanovanjski ali poslovni stavbi le mogoče dajati v uporabljanje za mirnodobne name-nc kot to določa zakon o ljudski obrambi v SR Slove-niji (Uradni list SRS, št. 23/76) in ob naslednjih posej ih:
—	da se v zaklonišču ne uporablja prostor, ki je namenjen za skladiščenje opreme in prostor s filtro-ventilacijskimi napravami,
—	da se zaklonišče ne uporablja za skladiščenje eksplozivnih, strupenih in vnetljivih snovi.
26.	člen
Pogodbo o najemu zaklonišča sklene najemojemalec in lastnik oziroma upravljalec zaklonišča v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabi zaklonišča za mirnodobni namen mora vsebovati namen in čas uporabe zaklonišča, znesek najemnine, podatke o vzdrževanju zaklonišča, pogoje za prekinitev pogodbe, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje zaklonišča.
Zapisnik o stanju zaklonišča, instalacij, inventarja in naprav v njem ob izročitvi zaklonišča v uporabo za mirnodobni namen je sestavni del pogodbe.
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljalnih ukrepov oziroma ob razglasitvi vojnega stanja pogodba o najemu zaklonišča preneha veljati ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka v takih primerih nima pravice zahtevati odškodnine.
Pogodbo o najemu zaklonišča je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbo. Popravilo škode in stroški vzpostavitve v prejšnje stanje bremenijo najemnika.
27.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami daje zaklonišča v uporabo predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
28.	člen
Za izvršitev določb tega odloka veljajo kazenska določila zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74).
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Pristojni organi morajo vse urbanistične načrte, ki še niso uresničeni in na podlagi katerih še niso izdana gradbena! dovoljenja, pred uresničitvijo revidirati, zazidalne načrte, ki so bili realizirani ali so v realizaciji pa dopolniti v smislu tega odloka.
Načrt graditve zaklonišč mora biti sprejet v enem letu od uveljavitve tega odloka.
30.	člen
Ce je gradbeno dovoljenje bilo izdano pred dnevom uveljavitve tega odloka, se plača prispevek po določilih tretjega in četrtega odstavka 20. člena, rok za pričetek plačevanja prispevka pa se določi od dneva izdaje uporabnega dovoljenja oziroma od dneva vselitve, če je bila ta opravljena pred izdajo uporabnega dovoljenja.
31.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o gradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Brežice objavljen v Uradnem listu SRS, št. 19/74.
32.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-1/79-1
Brežice, dne 25. junija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r.
CELJE
1091.
Skupščina občine Celje je po 24. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) sprejela na ločenih sejah zborov dne 26. junija 1979
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku
za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav
1.	člen
V odloku o prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 4/78) se v prvem odstavku 2. člena število »1,30« nado-mestu s številom »2,00«.
2.	člen
Za drugim odstavkom 2. člena se dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
Uporabniki vode iz javnih vodovodov, ki nimajo vodomerov, plačujejo prispevek od pavšalno določene porabe vode, ki jo -določi upravljavec vodovoda v soglasju z občinsko komunalno skupnostjo.
Dokler ne bodo določeni pavšali po prejšnjem odstavku, plačujejo uporabniki vode prispevek od naslednjih pavšalno določenih količin na mesec:
— na osebo — s kopalnico	5 m*
— na osebo — brez kopalnice	3 m3
— na glavo velike živine	4 m3
3.	člen
V	3. členu se število »0,62« nadomesti s številom »1,10«, za besedama »tehnološke vode« se postavi pika, nadaljnje besedilo pa se črta.
4.	člen
V	4. členu se število »0,08« nadomesti s številom
»0,16«.
5.	člen
V	5. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
Prispevek za Izgradnjo objektov in naprav za distribucijo zemeljskega plina znaša 0,75 dinarjev za m»
porabljenega plina.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 420-5/77
Celje, dne 26. junija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1092.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na sejah dne 26. junija 1979 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Zgornja Hudinja
1.	člen
V 1. členu odloka o zazidalnem načrtu Zgornja Hudinja (Uradni list SRS, št. 21-1044/75) se doda odstavek, ki se glasi:
Zazidalni načrt se dopolni po projektu št. 21/78, ki ga je v mesecu decembru 1978 izdelal Razvojni center Celje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-9/7 '.
Celje, dne 26. junija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1093.
Na podlagi določil 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, 4. člena pogodbe o vložitvi stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, v samoupravni sklad stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov občine Celje in
1.	odstavka 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74) sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje na seji dne 23. novembra 1978 v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Celje
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za oddajanje stanovanj splošnega stanovanjskega fonda, nad katerim ima pravico dodeljevanja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje
1. člen
Ta pravilnik ureja način in pogoje za oddajanje najemnih stanovanj v splošni družbeni lastnini in nad katerim ima to pravico Samoupravna stanovanjska skupnost Celje v nadaljevanju besedila: Stanovanjska skupnost).
2.	člen
Predlog o dodelitvi stanovanja in uvrstitev upravičencev na prednostno listo pričakovalcev stanovanj pripravlja posebna 7-članska komisija za razdeljevanje stanovanj splošnega stanovanjskega fonda.
3.	člen
Komisija, ki se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno, sprejme po dospelih prošnjah upravičencev z večino glasov prednostno listo pričakovalcev stanovanj. Prednostna lista mora biti obnovljena najmanj enkrat letno in upravičenci obveščeni o tem, če so sprejeti na prednostno listo pričakovalcev stanovanj.
Sprejeta prednostna lista pričakovalcev stanovanj se pošlje v vednost vsem krajevnim skupnostim v občini.
4.	člen
Krajevne skupnosti izven mestnega območja: Strmec pri Vojniku, Frankolovo, Vojnik, Dobrna, Šmartno v Rožni dolini in Store imenujejo svoje komisije za stanovanjska vprašanja pri svetu KS.
V primeru, da se izprazni stanovanje splošnega stanovanjskega fonda na območju katere od krajevnih skupnosti iz 1. odstavka, komisija pri svetu KS za vsako takšno stanovanje s sklepom predlaga Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje, komu naj se izpraznjeno stanovanje dodeli.
Vlogo prosilca za dodelitev stanovanja in sklep komisije dostavi komisija ali svet KS Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje, ki izda odločbo o dodelitvi stanovanj.
Komisije, navedene v 1. odstavku so upravičene Predlagati dodelitev izpraznjenega stanovanja upravičencem iz 5. oziroma 6. člena tega pravilnika.
Ce stanovanjske komisije območij iz 1. odstavka tega člena predlagajo za dodelitev stanovanja nekoga, ki ni na prednostni listi pričakovalcev stanovanj, dodeli samoupravna stanovanjska skupnost stanovanje upravičencu iz prednostne liste.
Pri sklepanju o predlogu se morajo komisij e zdržati določil tega pravilnika in določil zakona o stanovanj -skih razmerjih.
5.	člen
Upravičenci za pridobitev stanovanja iz splošnega stanovanjskega fonda družbene lastnine, ki se izpraz-uijo in ni zakonitega nadaljnjega uporabnika v smislu določil zakona o stanovanjskih razmerjih so:
—	upokojenci in invalidsko upokojeni občani, ki he združujejo dela;
—	prejemniki družbenih denarnih pomoči;
—	udeleženci NOV in narodnoosvobodilnega gibanja;
—	stanovalci, katerih stanovanja so odpisana iz sPlošnega stanovanjskega fonda po 71. členu zakona o stanovanjskih razmerjih in so upravičenci za pridobi-lev stanovanja iz splošnega stanovanjskega fonda po tem pravilniku ter stanovalci z območja Greta,
6.	člen
Po tem pravilniku se lahko izjemoma dodeli stanovanje še:
—	družinam, ki jim je stanovanje uničeno po elementarni nezgodi;
—	občanom, katerim je po sodbi pristojnega sodišča odrejena takojšnja izselitev, zaradi razveze za-
konske zveze, za čas, dokler mu pristojni stanodajalec ne dodeli primernega stanovanja;
— nujno potrebnemu prosvetnemu in zdravstvenemu delavcu za čas, dokler mu pristojni stanodajalec ne dodeli primernega stanovanja.
7.	člen
Stanovanja v katerih stanujejo imetniki stanovanj-o a. e pravice, zaposleni v šolstvu, kulturi, prosveti, otroškemu varstvu, zdravstvu, sodstvu, socialnemu skrbstvu, ljudski milici, udeleženci NOV in NOG so po tem pravilniku poseben stanovanjski sklad.
Če se ta stanovanja izpraznijo in ni zakonitega nadaljnjega uporabnika v smislu zakona o stanovanjskih razmerjih, se po tem pravilniku dodeljujejo takšna stanovanja prosilcem na osnovi sklepa pristojnega samoupravnega organa, za udeležence NOV pa pristojne komisije.
Ustanovi se skupna komisija po dejavnostih iz 1. odstavka, ki pripravi predlog prednostnega reda prosilcev. Predlog prednostnega reda potrdijo samoupravni organi po posameznih dejavnostih.
8.	člen
Upravičenci, ki želijo pridobiti stanovanjc, vložijo utemeljeno prošnjo z eventualnimi dokazili ng Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Celje, Pristojna služba stanovanjske skupnosti preveri podatke, preskrbi potrebne dokazilne listine in prošnjo predloži komisiji za dodeljevanje stanovanj zaradi uvrstitve na prednostno listo pričakovalcev stanovanj.
9.	člen
V postopku za uvrstitev upravičencev na prednostno listo pričakovalcev stanovanj in izdaji odločbe o dodelitvi stanovanja, se morata komisija in pristojna služba stanovanjske skupnosti držati še naslednjih določil iz samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Celje.
1. Stanovanjske razmere:
A.	Imetnik stanovanjske pravice:
a)	Stanovanjske razmere:	'točk
—	zelo vlažno stanovanje	6
—	delno vlažno stanovanje	4
—	stanovanje brez vodovoda	3
—	manjkajoča pritiklina	3
—	manjkajoča pritiklina kopalnica	2
—	manjkajoča pritiklina WC ali souporaba WC 2
—	podstrešno stanovanje	2
—	slaba izolacija	2
b)	Velikost stanovanja na osebo:
na osebo do 4 kv. m	6
na osebo od 4—5 kv. m	4
na osebo od 6—7 kv. m	2
na osebo od 8—10 kv. m	1
c)	Sostanovalec	9
)
B.	Ni imeitnik stanovanjske pravice:
—	brez stanovanja	40
—	podnajemnik	14
—	kletno, vlažno in neprimerno stanovanje,
ki se po zakonu ne šteje kot stanovanje	12
2.	Socialno stanje:
1	član
2	člana
3	člani
4	člani
5	ali več članov
b) Skupni dohodek'na družinskega člana.
—	od 30 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS
v preteklem letu
—	od 31 do 40 odstotkov
—	od 41 do 50 odstotkov
3.	Doba čakanja na stanovanje: ;
11. člen
• Zoper odločbo o. dodelitvi stanovanja je možen
1	ugovor v roku 15 dni od vročitve oziroma objave na
2	oglasni deski na Odbor za družbeno pomoč v stano-
4	vanjskem gospodarstvu do ustanovitve posebnega so-
^	dišča združenega dela.
8	Odločba o ugovoru mora biti obrazložena in do-
stavljena vsem prizadetim (tistemu, ki mu je bilo stanovanje z izpodbijano odločbo oddano in tistemu, ki je vložil ugovor).
^	12. člen
5	z dnem, ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati pravilnik o oddajanju stanovanj, glede katerih je stanodajalec občina Celje (Uradni vestnik Celje, št. 12-150/67).
po vložitvi prošnje do 1 leta	1
po vložitvi prošnje do 2 leti	2
po vložitvi prošnje do 3 leta
po vložitvi prošnje do 4 leta	8
po vložitvi prošnje do 5 let in	več	46
4.	Zdravstveno stanje:
—	poklicna bolezen izvirajoča pretežno
iz dela pri stanodajalcu	8
—	delovni invalid, priznana inv. II, ali III.
kategorije pr.	4
—	kronična ali težja bolezen družinskega člana 3
5.	Udeležba NOV:
—	od	leta	1941	10
—	od	leta	1942	8
—	od	leta	1943	6
—	od	leta	1944	4
—	od	leta	1945	2
13. člen	^ *
Ta pravilnik začne veljati 8. dan po sprejemu na skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje in/ po soglasju izvršnega sveta občinske skupščine, tet ko sc objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora uporabnikov
Mirko Presinger 1. r.
1094.
Skupščina Občinske komunalne skupnosti Celje je na seji Zbora porabnikov in Zbora izvajalcev dne 15. 5. 1979, na podlagi 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 6. člena statuta Občinske komunalne skupnosti Celje sprejela
PRAVILNIK
o preskrbi s pitno vodo na območju občine Celje
Pričakovalec lahko dobi glede na število družinskih članov največ naslednje stanovanje:
—	1 oseba garsonjero
—	2 osebi garsonjero ali enosobno stanovanje
—	3 osebe enoinpol ali dvosobno stanovanje
—	4 oslebe dvoinpol ali trisobno stanovanje
—	več oseb tri ali večsobno stanovanje
10.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost dodeli stanovanje upravičencu iz prednostne liste pričakovalcev stanovanj z odločbo.
Kolikor upravičenci iz prednostne liste pričakovalcev stanovanj odklonijo izpraznjeno stanovanje, pridobi pravico do dodelitve takega stanovanja tista organizacija združenega dela, ki ima glede na število delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, največ nerešenih stanovanjskih vprašanj.
Organizacija iz 2. odstavka tega člena s sklepom pristojnega samoupravnega organa določi komu naj se izpraznjeno stanovanje dodeli. Odločbo o dodelitvi stanovanja na podlagi takšnega sklepa izda Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje.
Vsaka odločba o dodelitvi stanovanja mora biti objavljena na oglasni deski stanovanjske skupnosti, zaradi možnosti ugovora ostalih upravičencev do stanovanja iz veljavne prednostne liste pričakovalcev stanovanj.
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se urejajo:
—	poraba in plačevanje porabljenih količin vode ter preskrba s higiensko neoporečno pitno vodo na območju občine Celje,
—	tehnični in pravni pogoji, pod kaerimi je upravljalec vodovoda dolžan zagotavljati pitno vodo porabnikom in
—	obveznosti porabnikov do upravljalen vodovoda pri priključitvi na javni vodovod in pri porabi vode.
2.	člen
Ta pravilnik velja za vse tiste javne vodovode, s katerimi upravlja komunalna organizacija združenega dela, ki jo za to pooblasti občinska komunalna skupnost in krajevne skupnosti.
3.	člen
Upravljalec vodovoda je dolžan skrbeti za zadostne količine zdrave pitne vode in vzdrževati omrežje ter druge vodovodne naprave.
V okviru^ razpoložljivih kapacitet je upravljalec vodovoda dolžan stalno in pod enakimi splošnimi pogoji zagotavljati porabnikom potrebne količine pitne vode.
Ce pride do višje sile se ta obveznost upravljalca vodovoda omeji in se razpoložljive količine pitne vode uporabljajo le za osnovne življenjske potrebe občanov ter za požarno varnost.
4.	člen
Organizacija združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in občani, ki imajo v uporabljanju ali v lasti črpališča, zajetja in vodnjake, usklajujejo interese pri gibanju ter izkoriščanju podtalnice v temeljni in območni vodni skupnosti ter v občinski komunalni skupnosti.
Izgradnja vodnjakov in črpanje podtalnice v upravljanju organizacij združenega dela ali v lasti posameznikov je dopustna le s posebnim soglasjem upravljalca javnega vodovoda. Upravljale! ali lastniki obstoječih vodnjakov so dolžni dati upravljalcu vodovoda vse tehnične podatke o vodnjakih in o vodovodnih napravah v njihovem upravljanju ali v njihovi lasti ter o načrpanih količinah pitne vode.
Upravljalec vodovoda vodi evidenco o vseh vodnjakih.
5.	člen
Materialno osnovo za zagotavljanje redne dobave vode ter za izvajanje enostavne in razširjene reprodukcije v okviru sprejetih letnih in srednjeročnih programov, zagotavljajo občinska komunalna skupnost, organizacije združenega dela, delovni ljudje in občani ter upravljalec vodovoda.
V zvezi s planiranjem in financiranjem aktivnosti na področju te dejavnosti se povezujejo organizacije ter organi iz prejšnjega odstavka tudi s temeljno in območno vodno skupnostjo.
6.	člen
Upravljalec vodovoda je dolžan upoštevati vse predpise in ukrepe, ki se nanašajo na zagotavljanje kvalitetne zdrave pitne vode.
Higiensko stanje nadzorujejo upravljalec vodovoda In pristojni sanitarni ter zdravstveni organi.
7.	člen
Za vodovodne naprave v smislu tega pravilnika se štejejo vodna območja, črpališča, vodohrami, vodovodna omrežja s priključki in vsi drugi objekti ter naprave, ki so potrebni za redno obratovanje javnega vodovoda.
Vodovodna območja iz prejšnjega odstavka se urejajo s posebnimi akti o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov pitne vode na območju občine Celje.
8.	člen
Porabnik vode je vsaika fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.
9.	člen
Vodovodna instalacija z vodomerom je interna instalacija posameznega porabnika, ki jo je ta dolžan vzdrževati na lastne stroške in skrbeti, da se voda troši racionalno.
Porabnik vode je dolžan omogočiti pooblaščenim delavcem upravljalca vodovoda nadzor nad interno instalacijo in priključkom ter ostalih vodovodnih naprav zaradi ugotavljanja morebitnih okvar ali drugih Pojavov, ki bi lahko povzročili škodo upravljalcu vodovoda, ogrozili oskrbo z vodo ali povzročili higiensko oporečnost pitne vode.
Ce upravljalec vodovoda kakorkoli izve ali sumi, da je interna hišna instalacija neustrezna, je dolžan ugotoviti, če to ne ogroža oskrbo s pitno vodo ali njeno higiensko neoporečnost v smislu prejšnjega odstavka in ukrepati v skladu s 29. členom tega pravilnika.
10.	člen
Vsa dela na javnih vodovodnih in hišnih priključkih opravlja izključno upravljalec vodovoda.
Le v izjemnih primerih lahko upravljalec vodovoda pooblasti druge organizacije združenega dela, ki so registrirane za tako dejavnost, da v njegovem imenu opravijo posamezna dela.
11.	člen
Kadar je potrebno zaradi planiranih del na vodovodnem omrežju in na drugi vodovodnih napravah nujno začasno prekiniti dobavo vode, mora upravljalec vodovoda o tem obvestiti prizadete porabnike neposredno ali pa prek radia oziroma na drug krajevno običajen način.
12.	člen
Če se pojavijo okvare na vodovodnih napravah hkrati na več mestih, mora upravljalec vodovoda popraviti okvare na omrežju in priključkih po naslednjem prioritetnem redu:
1.	po vrsti odjemalcev:
—	bolnišnice,
—	industrija, pri kateri lahko nastane zaradi prekinitve dobave vode večja materialna škoda,
—	industrija, pri kateri nastane zaradi prekinitve dobave vode le manjši zastoj pri delu, ali, če potrebuje vodo le za sanitarne namene,
—	poslovne in trgovske zgradbe zaradi interne požarne zaščite,
—	stanovanjske zgradbe z nad 20 stanovanj sidrni enotami,
—	stanovanjske zgradbe z do 20 stanovanjskimi enotami,
—	individualne stanovanjske hiše;
2.	po vrsti omrežja in priključkov:
—	napajalni cevovodi,
—	zvezni cevovodi,
—	razdelilna cevovodi,
—	priključki po prioritetnem redu pod št. 1.
II.	PRIKLJUČITEV NA OMREŽJU JAVNEGA VODOVODA
13.	člen
Upravljalec vodovoda je pristojen in dolžan Izdati soglasje za vodovodne priključke na podlagi predložene in predpisane gradbene dokumentacije ob upoštevanju razpoložljivih kapacitet pitne vode, njenih virov in prepustnosti omrežja.
Upravljalec vodovoda mora Izdati soglasje najpozneje v 30 dneh od prejema zahtevka iz prejšnjega odstavka.
14.	člen
Vsak porabnik ima pravico in dolžnost priključiti se na javni vodovod na podlagi prijave ter predložene predpisane gradbene dokumentacije.
Sestavni del predpisane gradbene dokumentacije je tudi atest o brezhibnosti interne vodovodne instalacije, ki ga izda za to dejavnost registrirana organizacija združenega dela ali obrtnik, ki je izvajal instalacijo.
Upravljalec vodovoda je dolžan izvršiti priključek v skladu s tem pravilnikom. Stroški izvedbe priključka bremenijo porabnika.
15.	člen
Vodovodni priključek je spojna cev od vodovodnega omrežja do vključno vodomera in je v upravljanju upravljalen vodovoda.
16.	člen
Vodovodni priključek objekta na omrežje javnega vodovoda se praviloma izvrši za vsak objekt posebej z upoštevanjem velikosti in namembnosti posameznega objekta.
17.	člen
Vodovodni priključek objekta na omrežje javnega vodovoda je lahko stalen ali začasen, izjemoma tudi provizoričen ali kombiniran.
Začasni ali provizorični priključek na javno vodovodno omrežje (za gradbišča, občasne prireditve in podobne namene), mora upravljalec vodovoda po prenehanju uporabe, po naročilu uporabnika, odstraniti in prekiniti zvezo z javnim vodovodnim omrežjem.
18.	člen
Porabnik je dolžan zgraditi prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter tehničnimi navodili, ki jih izda upravljalec vodovoda. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopen pooblaščenim delavcem upravljalen vodovoda z’aradi njegovega vzdrževanja in zaradi ugotavljanja ter kontrole porabe vode.
' III. VODOMERI
19.	člen
Sestavni del vodovoda je vodomer, ki ga nadomesti upravljalec vodovoda.
Tip, velikost in mesto, na katerem se namesti vodomer, določi upravljalec vodovoda.
Vodomeri, ki so sestavni del priključka služijo za obračun porabe vode in jih mora kontrolirati pristojni urad za kontrolo meril ter plemenitih kovin.
Vodomere vzdržuje v skladu z veljavnimi predpisi upravljalec vodovoda.
Vgrajeni vodomeri v interni instalaciji lahko služijo samo za interno kontrolo porabe vode in nima do njih upravljalec vodovoda nikakršnih obveznosti.
20.	člen
Strdškt prve nabave in namestitve vodomera bremenijo porabnika.
Stroške kontrole, popravil in zamenjave vodomerov plača porabnik upravljalcu vodovoda z mesečno vzdrževalnino.
Višina vzdrževalnine se določa po enakem postopku kot cena vode.
21.	člen
Stroški okvar, ki so nastale na priključku ali vodomeru po krivdi lastnika objekta ali uporabnika, bremenijo lastnika objekta oziroma porabnika.
22.	člen
Porabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali vodomeru takoj javiti upravljalcu vodovoda.
Porabnik ima poleg rednih pregledov v skladu s 19. členom tega pravilnika tudi vsak čas pravico zahtevati kontrolo točnosti vodomera.
Ce se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, trpi stroške preizkusa upravljalec vodovoda, v nasprotnem primeru pa porabnik.
IV. UGOTAVLJANJE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
23.	člen
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po stanju odčitka na vodomeru vodovodnega priključka.
Vodomere odčitavajo pooblaščeni delavci upravljalen vodovoda najmanj trikrat letno oziroma po potrebi.
24.	člen
Upravljalec vodovoda mesečno zaračunava porabnikom tekočo porabo vode v obliki akontacij v višini 1/12 porabljenih količin v preteklem letu oziroma v preteklem obračunskem obdobju.
25.	člen
Ce se v objektu, ki je priključen na javni vodovod, nahaja več porabnikov, določijo ti sporazumno pravno ali fizično osebo, ki prejema ter plačuje račune za porabljeno vodo.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim porabnikom iz prejšnjega odstavka, ni pristojnost upravljalen vodovoda.
26.	člen
Porabniki vode so dolžni prejete račune poravnati takoj ob prevzemu ali v 15 dneh od nastanka dolžniško-upniškega razmerja, če ni z zakonom ali z drugim predpisom drugače določeno.
27.	člen
Porabnik, na katerega je bil naslovljen račun za porabljeno vodo, lahko v osmih dneh od prejema računa vloži pismeni ugovor upravljalcu vodovoda.
28.	člen
Ce upravljalec ugotovi, da je vodomer v okvari, se zaračuna pavšalna poraba vode na podlagi ugotovljene poprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
V.	PREKINITEV DOBAVE VODE
29.	člen
Upravljalec vodovoda lahko na stroške porabnika prekine dobavo vode:
—	če se ugotovi, da interna instalacija porabnika ni brezhibna in če je zaradi stanja instalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda, kar velja tudi za vodomerni jašek porabnika,
—	če je bil priključek na vodovodno omrežje izvršen brez soglasja upravijaka vodovoda,
—	če interna instalacija in druge naprave porabnika ovirajo redno dobavo vode drugim porabnikom in porabnik tega noče preprečiti,
Z
—	če porabnik dovoli brez soglasja upravljalca vodovoda priključitev drugega porabnika na njegovo interno instalacijo,
—	če porabnik onemogoči pooblaščenim delavcem upravljalcem vodovoda odčitavanje in pregled vodomera ter interne instalacije,
—	če porabnik vode ne plača računa niti v osmih dneh po izteku roka, v katerem dospe račun v plačilo in ki je določen v 26. členu tega pravilnika,
—	če porabnik odpove porabo vode ali, če zahteva začasno prekinitev dobave vode,
—	če porabnik brez privolitve upravljalca vodovoda odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali zasunu ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka in
—	če porabnik krši odredbo o varčevanju z vodo.
VI.	HIDRANTI
30.	člen
Hidranti so na javnem vodovodnem omrežju namenjeni v prvi vrsti požarni varnosti in morajo biti ob vsakem čaku dostopni ter v brezhibnem stanju.
Hidrante vgrajuje in vzdržuje upravljalec vodovoda.
Podatke o hidrantih in o vseh spremembah na njih posreduje upravljalec vodovoda, skupnosti za požarno varnost občine Celje za njene potrebe in za potrebe poklicne gasilske brigade ter prostovoljnih gasilskih društev.
31.	člen
Uporabnik hidranta mora pustiti hidrant po odvzemu vode v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru trpi vse posledice in stroške, ki nastanejo zaradi tega.
•	32. člen
Brez poprejšnjega dovoljenja upravljalca vodovoda se smejo uporabljati hidranti le za gašenje požarov ali Pri odstranjevanju posledic drugih elementarnih nesreč. V takih primerih mora uporabnik hidranta javiti upravljalen vodovoda v treh dneh po uporabi, kraj in uporabo hidranta, čas odvzema vode na hidrantu in morebitne pomankljlvosti, ki jih je uporabnik hidranta vpazil pri odvzemu vode.
33.	člen
Izjemoma je dovoljen odvzem vode iz hidranta za škropljenje in pranje cest, ulic in trgov, za izpiranje Kanalov, zalivanje parkov ter javnih nasadov, za utrjevanje cestišč in pri drugih podobnih gradbenih delih.
Pogoje in način plačevanja vode, porabljene v nadene iz prejšnjega odstavka, razen za gašenje požarov, uredita s posebnim sporazumom upravljalec vodovoda tn porabnik vode.
34.	člen
Vsak porabnik, ki uporablja vodo iz hidranta na omrežju javnega vodovoda, mora imeti lasten tehnično orezhiben hidrantski nastavek, ki je registriran pri upravljan-u vodovoda.
35.	člen
Hidrante, ki so vgrajeni v interni instalaciji ali v hdustrijskih objektih, pa se pretok vode ne registrira z vodomerom, mora plombirati upravljalec vodovoda in ‘horajo biti dostopni ob vsakem času.
Plombo se sme odstraniti le, če pride do požara ali do drugih primerov višje sile.
Ce se o odstranitvi plombe ne obvesti upravljalca vodovoda, se šteje, da je odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do ugotovitve takega stanja. Upravljalec vodovoda ima v tem primeru pravico zaračunati vso porabljeno vodo.
Porabnik je dolžan zagotoviti pooblaščenim delavcem upravljalca vodovoda dostop do takih hidrantov.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Občinska komunalna skupnost predpiše v 6 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika, na predlog upravljalca vodovoda, navodila za tehnično izvedbo zadev, ki jih ureja ta pravilnik.
37.	člen
Porabniki so dolžni v nadaljnjih 6 mesecih na pismeno zahtevo upravljalca vodovoda preurediti obstoječe vodomerne niše ali jaške v skladu z navodili za tehnično izvedbo zadev, ki jih ureja ta pravilnik.
Porabnikom, ki ne bodo zadostili določbam prejšnjega odstavka, upravljalec vodovoda lahko prekine dobavo vode.
38.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravnilnik, se prenehajo uporabljati določbe odloka o vodovodnem redu na območju občine Celje (Uradni list SRS, št. 3/71).
39.	člen
Ta pravilnik začne veljati in se uporabljati po osmih dneh po njegovi objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-16/79
Celje, dne 15. maja 1979.
Predsednik skupščine Občinske komunalne skupnosti Celje
Vlado Črešnik 1. r.
1095.
Skupščina Občinske komunalne skupnosti Celje je na seji Zbora porabnikov in Zbora izvajalcev dne 15. maja 1979, na podlagi 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 6. člena statuta Občinske komunalne skupnosti Celje sprejela
PRAVILNIK
o odvajanju In čiščenju odpadnih ter atmosferskih voda na območju občine Celje
I.	UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se urejajo temeljni pogoji za uporabo, vzdrževanje in gradnjo kanalizacijskega omrežja ter čistilnih naprav in pravice ter dolžnosti upravljalca javne kanalizacije.
2.	člen
Kanalizacija se deli na javno in interno kanalizacijo.
Javna kanalizacija obsega vse tiste objekte in naprave, ki jih upravlja ter vzdržuje pooblaščena komunalna organizacija združenega dela (med nadaljnjim besedilom: upravljalec kanalizacije) ali ki služijo za odvajanje odpadnih in meteornih voda vsaj dvema pravnima ali fizičnima osebama ali z zaključnim sistemom odvajanja teh voda za eno pravno ali fizično osebo.
Javna kanalizacija obsega:
—	magistralno, primarno in sekundarno kanalsko omrežje,
—	vse pripadajoče objekte in naprava za njih,
—	odprte kanalske jarke ter
—	čistilne naprave.
Interna kanalizacija pa obsega vso tisto kanalizacijsko omrežje, objekte in naprave, ki niso v upravljanju upravljalca javne kanalizacije in so:
—	priključki na javno kanalizacijo brez revizijskega jaška,
—	horizontalna kanalizacija do objekta ter
—	naprave in objekti na kanalizacijskih priključkih in hišnih vodih.
3.	člen
Javna kanalizacija je osnovno sredstvo upravljalca, ki ga za to pooblasti občinska komunalna skupnost in ki z njo gospodari v skladu z njeno naravo in namenom.
4.	člen
Upravljalec kanalizacije mora ustvarjati pogoje za kontinuirano odvajanje odpadnih in atmosferskih voda, za čiščenje odpadnih voda ter za nadomestitev in razširitev kanalizacijskega omrežja.
5.	člen
Uporabnik javne kanalizacije po tem pravilniku je vsaka fizična ali pravna oseba, ki odvaja odpadne ali atmosferske vode v javno kanalizacijo.
C. člen
Materialno osnovo za delovanje kanalizacije in za izvajanje enostavne ter razširjene reprodukcije v okviru sprejetih letnih in drugih programov, zagotavljajo Občinska komunalna skupnost Celje, organizacije združenega dela, delovni ljudje in občani ter upravljalec kanalizacije.
V zvezi s planiranjem in financiranjem aktivnosti na področju te dejavnosti se povezujejo organizacije in organi iz prejšnjega odstavka tudi s temeljno in območno vodno skupnostjo.
7.	člen
Če pravne osebe na lastnih vodnih virih (vodnjakih ali zajetjih) nimajo merilca pretoka vode, morajo mesečno javljati upravljalen kanalizacije količine porabljene vode.
Porabniki vode iz prejšnjega odstavka marajo v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika namestiti naprave za merjenje porabljene vode na lastne stroške.
II.	JAVNA KANALIZACIJA
8.	člen
Vsak investitor, ki gradi javno ali interno kanali-■mcijoim omrežje, si mora za priključitev na javno ka-
nalizacijo pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije.
Postopek za pridobitev soglasja uredi upravljalec kanalizacije po določbah 12. člena tega pravilnika.
9., člen
Gradnjo kanalizacije sme investitor s soglasjem upravljalca kanalizacije oddati le strokovno usposobljenemu izvajalcu gradbenih del. Investitor je dolžan pismeno obvestiti upravljalca kanalizacije o pričetku del ter o priključitvi na javno kanalizacijo in o zasutju kanala z namenom, da upravljalec kanalizacije izvrši pregled zgrajenega kanala ali kanalizacijskega objekta oziroma naprave.
Pred zasutjem se morajo izvršiti geodetski posnetki kanala in drugega kanalizacijskega objekta ali naprave.
Pogoje za pregled in priključitev kanalizacije se določi s predpisom iz 12. člena tega pravilnika
„	10. člen
Upravljalec kanalizacije je dolžan voditi kanalizacijski kataster objektov in naprav ter posredovati pristojnemu geodetskemu organu podatke iz elaborata opevata svojega katastra komunalnih naprav. Upravljalec kanalizacije je dolžan ažurirati vse spremembe na kanalizacijskem omrežju.
11. člen
Investitorji, projektanti in gradbeni izvajalci kanalizacije morajo upoštevati gradbeno-tehnične normative in druge pogoje, ki jih predpiše Občinska komunalna skupnost na predlog upravljalca javne kanalizacije.
• 12. člen
Investitor je dolžan predati zgrajeno kanalizacijo, ki se vključuje v enotni sistem kanalizacijskega omrežja, upravljalcu kanalizacije najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja. V drugih primerih pa prevzame kanalizacijo v upravljanje upravljalec kanalizacije na podlagi posebnega sporazuma.
Kanalizacijsko omrežje in druge objekte ter naprave na njem, ki jih mora prevzeti med svoja osnovna sredstva upravljalec kanalizacije, morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnimi normativi in investicij sko-tehnično dokumentacijo ter v skladu s predpisom iz
12.	člena tega pravilnika.
Pred primopredajo kanalizacije mora biti izdano uporabno dovoljenje. Pogoje, pod katerimi investitor odda, upravljalec kanalizacije pa prevzame kanalizacijo, določita investitor ter upravljalec kanalizacije s posebnim sporazumom ali pogodbo.
13.	člen
Investitor zgrajeno kanalizacije mora ob njenem prenosu na upravljalca kanalizacije prenesti nanj tudi ustrezna sredstva amortizacije ter mu posredovati podatke o vrednosti investicije.
14.	člen
Interno kanalizacijo, Id ni osnovno sredstvo upravljalca javne kanalizacije, gradi in vzdržuje na svoje stroške imetnik pravice uporabe, investitor ali lastnik.
15.	člen
Za gradnjo ali spremembo priključka na javno kanalizacijo in za priključitev drugih objektov ali površin na obstoječo interno kanalizacijo, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca kanalizacije ter dovoljenje za priključek.
Pogoje in postopek za pridobitev soglasja v smislu prejšnjega odstavka, se določi s predpisom po 12. členu tega pravilnika.
III.	INTERNA KANALIZACIJA
16.	člen
Interno kanalizacijo gradi izvajalec, ki ga pooblasti 'estitor s soglasjem upravljalca kanalizacije.
Upravljalec kanalizacije je dolžan pregledati zgrajeno interno kanalizacijo pred zasutjem, kar mu mora izvajalec omogočiti. Upravljalec kanalizacije lahko zahteva pri nepravilni izvedbi kanalizacije korekturo v skladu z izdanim soglasjem.
17.	člen
Priključek na javno kanalizacijo izvaja samo upravljalec kanalizacije. O izgradnji javne kanalizacije je upravljalec kanalizacije dolžan obvestiti vse imetnike pravice uporabe ali lastnike objektov in površin, ki so se dolžni priključiti na javno kanalizacijo. Investitor, imetnik pravice uporabe ali lastnik objektov ali površin se je dolžan priključiti na novo zgrajeno kanalizacijo na lastne stroške v roku šestih mesecev od dneva, ko je pridobil uporabno dovoljenje.
18.	člen
Priključitev interne kanalizacije na javno kanalizacijo se izvede brez pretoka prek greznice, če se nahaja na območju, s katerega se odvajajo in čistijo odpadne vode v čistilnih napravah.
V	posebnih primerih pa lahko upravljalec kanalizacije dovoli, da se izvede priključek s pretokom prek Sreznice.
19.	člen
Za objekte in površine, ki sc po programu upravljalca kanalizacije ne bodo priključili na čistilno napravo, morajo imetniki pravice uporabe ali lastniki zgraditi mehansko-biološke čistilne naprave z najmanj 70 ”/» efektom očiščenja.
20.	člen
Po končanih gradbenih delih mora investitor kanalizacije predati upravljalcu kanalizacije en izvod geodetskega posnetka.
21.	člen
Investitor, imetnik pravice uporabe ali lastnik nbjekta ali površine je dolžan na zahtevo upravljalca kanalizacije na lastne stroške naročiti pri pooblaščeni strokovni organizaciji združenega dela preiskavo od-Padnih voda zaradi ugotavljanja potrebnega efekta Učenja.
22.	člen
Upravljalec kanalizacije mora pregledati investi-ciisko-tehnično dokumentacijo čistilne naprave in je dolžan zahtevati spremembe ali dopolnitve, če ugotovi Pomanjkljivosti v zvezi s spoštovanjem predpisa in na-v°dil po 12. ali 24. členu tega pravilnika.
23.	člen
Občinska komunalna skupnost predpiše splošna navodila o gradnji mehansko-bioloških čistilnih naprav na predlog upravljalca kanalizacije in sicer v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
24.	člen
Pravne in fizične osebe so dolžne na lastne stroške priključiti izpuste odpadnih voda iz lastnih čistilnih naprav na skupni zbiralnik, če je ta priključen na čistilno napravo z večjo stopnjo čiščenja.
Fizične in pravne osebe so v takem primeru dolžne omogočiti upravljalcu kanalizacije nadzor nad obratovanjem njihovih čistilnih naprav.
25.	člen
Investitor je dolžan priključiti objekt na javno kanalizacijo tudi v primeru, če objekt še ni priključen na javni vodovod.
IV.	VARNOSTNI UKREPI
26.	člen
Ce se uporabnik priključi na javno kanalizacijo brez soglasja ali dovoljenja upravljalca kanalizacije, lahko ta priključek odstrani, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za priključitev na javno kanalizacijo.
27.	člen
Upravljalec javne kanalizacije ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja in zaradi meritev ter snemanja, zaznamovanja in podobno, ne glede na to, kdo je imetnik pravice uporabe, lastnik ali upravljalec takega objekta oziroma naprave ali zemljišča, na katerem se nahajajo kanalizacijski objekti ter naprave.
Upravljalec kanalizacije ima vsak čas pravico do kontrole vseh knalizacijskih objektov in naprav ter čistilnih naprav in drugih objektov ter naprav, ki po
3.	odstavku 2. člena tega pravilnika ne spadajo v javno kanalizacijo.
28.	člen
Izvajalci gradbenih del so dolžni zavarovati odtekanje atmosferskih in drugih voda s površin, ki jih uporabljajo za gradbišče, na ta način, da se prepreči odpravljanje gradbenega in drugega materiala v javno kanalizacijo.
Če pride do ogrožanja javno kanalizacije v smislu prejšnjega odstavka, mora izvajalec gradbenih del o tem takoj obvestiti upravljalca kanalizacije, kateremu je dolžan povrniti tudi vse stroške čiščenja kanalizacije.
29.	člen
Objekte in površine, s katerih odtekajo škodljive odplake, je treba priključiti na javno kanalizacijo prek ustreznih čistilnih naprav. Organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, M odvajajo odplake ter upravljalec kanalizacije so dolžni redno ugotavljati kakovostne in količinske spremembe odpadnih voda, ki jih odvajajo in pooblaščenim organizacijam posredovati atestirane analize odplak in zagotoviti predpisano obratovanje ter vzdrževanje čistilnih naprav.
*
30.	člen
Organizacije združenega dela in posamezniki iz 24. člena tega pravilnika morajo imeti oziroma sprejeti za obratovanje čistilnih naprav ter njihovo vzdrževanje poslovnik, ki ga kontrolira upravljalec kanalizacije.
31.	člen
Upravljalec kanalizacije ima pravico vsak čas kontrolirati odplake v internem kanalizacijskem omrežju. O kontroli iz prejšnjega odstavka se vsakokrat sestavi zapisnik.
32.	člen
Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju, in na objektih ter napravah na njem ali, ki povzroči škodo zaradi škodljivih odplak, jo je dolžan povrniti.
33.	člen
Upravljale!, imetniki pravice uporabe ali lastniki so dolžni redno vzdrževati interno kanalizacijo ter čistilne naprave.
34.	člen
V javno kanalizacijo je prepovedano odvajati snovi, ki lahko škodujejo omrežju ali objektom in napravam na njem ter delavcem, ki delajo pri vzdrževanju kanalizacije.
Škodljive snovi, ki jih je prepovedano odvajati v kanalizacijo so naštete v splošnem navodilu o gradnji mehansko-bioloških čistilnih naprav, ki ga omenja
24.	člen tega pravilnika. Iz čistilnih naprav ne smejo prihajati v naravni recipient takšne snovi, ki bi lahko povzročile tolikšno kemično, fizikalno, biološko ali tehnološko spremembo sestave vode, ki bi omejila ali onemogočila njeno rabo.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Uporabniku javne kanalizacije, ki krši določbe tega pravilnika in ki v spornih zadevah ne doseže sporazuma z upravljalcem kanalizacije, sme upravljalec kanalizacije ukiniti priključek na javno kanalizacijo.
36.	člen
Kontrolo nad izvajanjem tega pravilnika opravlja upravljalec kanalizacije.
37.	člen
Upravljalec kanalizacije predpiše v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika v soglasju z Občinsko komunalno skupnostjo Celje smernice za projektiranje in gradnjo javne ter interne kanalizacije in za tehnično izvedbo zadev, M so urejene s tem pravilnikom.
38.	člen
Ta pravilnik začne veljati in se uporabljati v osmih dneh po njegovi objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 352-17/79
Celje, dne 15. maja 1979.
Predsednik skupščine Občinske komunalne skupnosti Celje
Vlado Črešnik L r.
,	1096.
Skupščina Občinske komunalne skupnosti Celje je na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 15. maja 1979, na podlagi 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 6. člena statuta Občanske komunalne skupnosti Celje sprejela
PRAVILNIK
o oskrbi s plinom na območju občine Celje
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Pooblaščena komunalna organizacija združenega dela — Komunala Celje — TOZD Plinarna — (med nadaljnjim besedilom: plinarna) dobavlja potrošnikom plin pod pogoji, ki so določeni s tem pravilnikom.
2.	člen
Mestni plin je zmes butan-propan plina in zraka ter ga proizvaja in dovaja plinarna do potrošnikov po plinovodnem omrežju.
Zemeljski plin dovaja plinarna do potrošnikov po plinovodnem omrežju.
3.	člen
Potrošnik v smislu tega pravilnika je vsaka pravna ali fizična oseba, ki uporablja plin, ki mu ga na podlagi poprejšnjega sporazuma dobavlja plinarna po plinovodnem omrežju.
4.	člen
Plinovodno omrežje v smislu tega pravilnika je mestno plinovodno omrežje, ki ga sestavljajo primarni plinovodi, sekundarni plinovodi, hišni priključki in hišne plinovodne napeljave.
Primarni plinovodi so cevovodi za dovod plina od plinarne do regulacijskih postaj.
Sekundarni plinovodi so cevovodi za dovod plina od regulacijskih postaj do hišnih priključkov.
Hišni priključki so cevovodi za dovod plina od sekundarnega plinovoda do vključno požarne pipe in so dimenzionirani samo za potrebe priključenega objekta.
Hišne plinovodne napeljave so vse plinovodne napeljave od požarne pipe dalje v poslovni, proizvodni, stanovanjski in drugi zgradbi, ki so namenjene za neposredno dovajanje plina do potrošnih mest. Regulacijske postaje so naprave za zmanjšanje tlaka plina in so namenjene za preskrbo skupine poslovnih, stanovanjskih in drugih zgradb s plinom.
Hišni regulatorji so naprave za zmanjšanje tlaka plina pri posameznih potrošnih mestih.
Primarni in sekundarni plinovodi ter regulacijske postaje so osnovno sredstvo plinarne.
5.	člen
Materialno osnovo za oskrbo s plinom ter za izvajanje enostavne in razširjene reprodukcije v okviru sprejetih letnih in srednjeročnih programov zagotavljajo Samoupravna komunalna in interesna skupnost, organizacije združenega dela, delovni ljudje in občani ter upravljalec plina.
6.	člen
Plinarna dobavlja potrošnikom plin po v naprej določeni ceni in kalorični vrednosti nepretrgoma po-
/
dnevi in ponoči. Cena plina mora biti usklajena z določeno kalorično vrednostjo, ki jo mora plinarna zagotoviti ob vsakem času.
7.	člen
Kalorične vrednosti plina so:
—	za mešani plin HO : 6400 kcal/Nm3,
—	ža zemljski plin HO = 9600 kcal/Nm3.
II.. PRIKLJUČITEV NA PLINSKO OMREŽJE
8.	člen •
Plinarna je pooblaščena dajati soglasje za priključitev na plinsko omrežje na podlagi pismene vloge investitorja za nove zgradbe in imetniku pravice uporabe, uporabnikov ali lastnikov za že obstoječe zgradbe.
K vlogi za izdajo sogla.;ja je treba predložiti dva izvoda mapne kopije s točno označenim objektom, ki bo priključen na plinsko omrežje. V vlogi je treba navesti vrsto in število plinskih trošil z njihovo nazivno močjo.
9.	člen
Plinarna je dolžna izdati soglasje za priključitev ha plinsko omrežje in izvršiti priključek, če v bližini zgradbe poteka sekundarni plinovod ustreznega profila, če je priključitev tehnično izvedljiva in če so zadostne proizvodne oziroma dobavne zmogljivosti plina.
10.	člen
Pred priključitvijo mora potrošnik predložiti plinarni v soglasje dva izvoda potrjenega projekta notranje plinske instalacije.
11.	člen
Tehnične smernice za projektiranje plinovodnih napeljav na območju občine Celje predpiše občinska komunalna skupnost na predlog plinarne.
Plinovodna hišna napeljava sme biti izdelana le na Podlagi potrjenega projekta.
Plinovodne napeljave ni dovoljeno zazidati ali kako drugače prekriti in izročiti v uporabo vse dotlej, dokler ni izvršen tlačni preizkus in dokler plinarna ne izda o tem atesta.
12.	člen
Hišno priključke in hišne plinovodne napeljave do Pllnomem lahko izdela le plinarna, z njenim pooblastilom pa tudi inštalaterske organizacije združenega dela ali obrtniki, ki so registrirani za tako dejavnost.
Hišni priključek in hišna plinovodna napeljava se izvršita na račun naročnika ter ostajata njegova last.
Stroški za vzdrževanje priključka in hišne plinovodne napeljave bremenijo ali lastnika oziroma uprav-Ijalca zgradbe ali pa potrošnika plina.
Plinarna Ima ob vsakem času pravico preizkusiti Pepel jave in naprave pri potrošniku. Ce se ugotovijo * netesnostl in druge nepravilnosti, ki so nevarne za potrošnika ali za njegovo okolico, ima plinarna pravico takoj odklopiti plin in odstraniti napako na stroške Potrošnika oziroma upravljalca ali lastnika zgradbe.
13.	člen
Potrošnik plina oziroma upravljalec ali lastnik z-Sradbc lahko zahteva kadarkoli, da plinarna pregleda hjegovo hišno instalacijo In trošila.
Plinarna pa je dolžna opraviti kontrolni pregled hišnih inštalacij in trošil pri večjih potrošnikih enkrat letno, pri gospodih j stvih pa najmanj enkrat v dveh letih.
14.	člen
O vseh kontrolnih pregledih, ki jih opravi plinarna bodisi na lastno iniciativo, bodisi na poziv potrošnika, sestavi pooblaščeni delavec plinarne zapisnik o stanju hišne instalacije ter trošil, ki ga podpiše tudi Upravljalec ali lastnik zgradbe oziroma potrošnik plina.
15.	člen
Plinarna začne dobavljati plin potrošniku šele, ko ugotovi, da so hišne napeljave in plinska oprema brezhibne in ko potrošnik dokaže to z ustreznim atestom.
III.	PRIJAVA IN ODJAVA UPORABE PLINA
16.	člen
Potrošnik, ki namerava uporaljati plin, mora to javiti plinarni. Prenehanje uporabe plina mora potrošnik sporočiti plinarni najmanj tri dni pred nameravanim prenehanjem.
Potrošnik plina lahko prenese pravico uporabe plina na drugo osebo le s soglasjem plinarne.
IV.	PLINOMERI
17.	člen
Vsakemu novemu potrošniku namesti plinarna pli-nomer, ki določi tudi tip, razred, velikost In pa mesto kjer bo nameščen plinomer. Vsi plinomeri, ki služijo za obračun porabljenega plina, morajo biti pregledani in žigosani od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin.
Plinomere pregleduje plinarna najmanj enkrat v dveh letih.
18.	člen
Vsa dela v zvezi z nameščanjem ali premeščanjem plinomerov lahko izvaja le plinarna.
S soglasjem plinarne lahko popravljajo plinomer tudi organizacije združenega dela in obrtniki, ki so usposobljeni in registrirani za tako dejavnost.
Vse popravljene plinomer mora pregledati in žigosati pristojni urad za kontrolo meril ter plemenitih kovin.
19.	člen
Stroški prve nabave in namestitve plinomora bremenijo porabnika plina.
20.	člen
Stroške pregledov, popravil in zamenjave plinomerov plača porabnik plina plinarni z mesečrfo vzdrževalnim). Višina vzdrževalnine se določa po enakem postopku kot cena plina.
31. čtoi
Ce je pri potrošniku treba zaradi povečanega odvzema plina zamenjati plinomer za plinomer z večjo kapaciteto, mora plačati potrošnik razliko v ceni med starim in novim plinomerom.
22.	člen
Plinarna in potrošnik imata pravico kontrolirati oziroma zahtevati kontrolo točnosti plinomera.
Če se pri preizkusu dokaže, da je točnost plinomera izven dopustnih meja, trpi stroške preizkusa plinarna, v nasprotem primeru pa tisti, ki je preizkus zahteval.
V. ODČITAVANJE PLINOMEROV IN OBRAČUN PORABLJENEGA PLINA
23.	člen
Poraba plina se meri in obračunava v kubičnih metrih. Poraba plina se ugotavlja praviloma enkrat mesečno.
24.	člen
Če se ugotovi, da plinomer ne registrira točnost porabe, zaračuna plinarna porabljeni plin pavšalno.
25.	člen
Porabljeni plin plačuje potrošnik praviloma enkrat mesečno v 15 dneh po prejemu računa plinarne. Če potrošnik porabljenega plina nc plača niti v osmih dneh po prejemu opomina, mu lahko plinarna odklopi plin, če ga je v opominu opozorila na take posledice. Potrošnik lahko ugovarja zoper račun plinarne za porabljeni plin najpozneje v osmih dneh po njegovem prejemu.
VI.	PREKINITEV DOBAVE PLINA
26.	člen
Plinarna sme zaradi višje sile brez odškodnine in brez poprejšnjega opozorila znižati običajni pritisk plina, trajno ali začasno prekiniti oziroma omejiti dobavo plina ali spremeniti določeni sestav in kalorično vrednost plina, vendar le toliko časa, dokler traja ovira, ki je nastala zaradi višje sile.
Plinarna sme brez odškodnine prekiniti dobavo plina ali jo omejiti oziroma spremeniti pritisk tudi zaradi nujnih vzdrževalnih del. V takem primeru mora potrošnike o tem pravočasno obvestiti.
27.	člen
Plinarna lahko na stroške potrošnika, upravi jaka ali lastnika zgradbe brez odpovedi prekine dobavo plina v tehle primerih:
—	če potrošnikove naprave ovirajo redno dobavo plina drugim potrošnikom in potrošnik tega noče preprečiti,
—	če potrošnik ne plača plina v predpisanem roku,
—	če potrošnik brez vednosti in soglasja plinarne Izvrši spremembe na plinski napeljavi,
—	če potrošnik onemogoči pooblaščenemu delavcu plinarne pregled in kontrolo plinovodne napeljave ali plinomera,
—	če potrošnik namerno poškoduje naprave, ki so r upravljanju plinarne (plinomeri, plombe in podobno),
—	če se ugotovi, da so po krivdi potrošnika napravljeni na plinovodni napeljavi odcepi, ki omogočajo nem er j eno porabo plina.
28.	člen
Plinarna sme odpovedati dobavo plina z odpovednim rokom 30 dni, če potrošnikove naprave ovirajo dobavo plina drugim potrošnikom in če tega ni mogoče
preprečiti.
VII.	UKREPI ZA ZAGOTOVITEV VARNOSTI PRI UPORABI PLINA
29.	člen
Če se v prostoru začuti vonj po plinu, je treba takoj pogasiti vsa gorišča, zapreti pipo pred plinomerom in odpreti okna ter vrata, da se prostor dobro prezrači.
Pri zastrupitvi s plinom je treba ponesrečenca takoj odnesti na zrak in poklicati zdravnika.
30.	člen
V prostore, za katere se sumi, da so napolnjeni s plinom, se ne sme vstopiti z odprtim plamenom ali ognjem oziroma s tlečo cigareto in se v njih ne sme vklapljati ali izplapljati električnega toka.
Netesna mesta na plinski napeljavi in napravah je prepovedano iskati s plamenom. Netesna mesta se smejo iskati le s premazovanjem z milnico ali s specialnimi instrumenti.
31.	člen
Če vonj po plinu ne izgine niti potem, ko jc pipa pred plinomerom zaprta in če napake ni mogoče takoj odstraniti, je potrebno zapreti požarno pipo v kleti ali zasun na ulici in prepovedati zadrževanje ljudi v ogroženih prostorih. V takih primerih je treba o tem takoj obvestiti plinarno.
32.	člen
Če prihaja vonj po plinu iz zaklenjenih prostorov, je treba o tem takoj obvestiti milico in plinarno ter prostore na silo odpreti.
33.	člen
Požarno pipo v kleti lahko ponovno odpre le pooblaščeni delavec plinarne.
34.	člen
Plinska pipa je zaprta, kadar stoji diagonalna zareza na četverokotnem nastavku za ključ plinske pipe pravokotno na smer cevi. Če leži diagonalna zareza v smeri cevi, je pipa odprta.
35.	člen
Dokler se čuti vonj po plinu in dokler se plinske naprave popravljajo, morajo biti vse plinske pipe (tudi prižigalni plamenčki pri vodnih grelnikih) zaprte. Da ne bi prišlo do nesreče, se je treba pred prižiganjem plina prepričati, če ta morda ne uhaja, kar se zazna po vonju.
Plin se sme prižigati samo na plinskih gorilnikih, nikakor pa nc na priključnih pipah.
Dolžina gibljive cevi, ki mora biti absolutno plino-tesna in na ustreznem nastavku pritrjena z objemkami, ne sme biti večja od 1,5 m. Plinski štedilnik in pUnska kurišča ne smejo biti priključena na plinsko napeljavo z gibljivim priključkom.
Vsi, ki prihajajo v stik s plinskimi napravami, morajo biti poučeni o ravnavanju s plinskimi napravami. Ob nejasnostih se je treba obrniti neposredno na plinarno.
36.	člen
Potrošnik, ki zapusti stanovanje, je po demontaži plinskih naprav dolžan poskrbeti za strokovno zaprtje vseh izpustov na plinovodni napeljavi.
37.	člen
Napake na plinski napeljavi do plinomera lahko popravlja le plinarna.
Popravila na plinski napeljavi za plinomerom in na plinskih trošilih pa lahko izvajajo tudi orgar^adje združenega dela ali obrtniki, ki so usposobljeni m registrirani za tako dejavnost
VIII.	KONČNA DOLOČBA
38.	člen
Ta pravilnik začne veljati in se uporabljati po osmih dneh po njegovi objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-18/79
Celje, dne 15. maja 1979.
Predsednik skupščine Občinske komunalne skupnosti Celje
Vlado Črešnik 1. r.
1097.
Skupščina Občinske komunalne skupnosti Celje je na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 15. maja 1979 na podlagi 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 6. člena statuta Občinske komunalne skupnosti Celje sprejela
PRAVILNIK
o odlaganju in odvozu smeti ter odpadkov na območju občine Celje
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Na območju občine Celje, za katera je tako posebej določeno, se morajo odlagati in odvažati smeti ter odpadki na način ter pod pogoji, ki so določeni s tem pravilnikom.
Izven območij iz prejšnjega odstavka pa je obvezen odvoz smeti in odpadkov iz prostorov, ki jih organizacije združenega dela ali obrtniki uporabljajo v delovnem procesu (poslovni prostori).
Odvoz in odlaganje smeti in odpadkov je v primerih iz 1. in 2. odstavka tega člena obvezen pod pogoji, ki so določeni s tem pravilnikom in je obvezno tudi plačilo za storitve.
2.	člen
Dejavnost odvoza smeti in odpadkov ter njihovega odlaganja v skladu s tem pravilnikom opravlja pooblaščena komunalna organizacija združenega dela (pooblaščena organizacija). Za izvrševanje obveznosti, ki so s tem pravilnikom predpisane za stanovanjske, poslovne in druge zgradbe, odgovarjajo upravljalcl
zgradb.
Za upravljalce zgradb se po tem pravilniku štejejo imetniki pravice uporabe, organizacije, ki z njimi gospodarijo ali njihovi lastniki.
3.	člen
Za smeti se zlasti štejejo:
—	smeti in ostanki hrane iz zasebnih gospodinjstev, pepel, prazne konzervne škatle, porcelan, steklo, manjši kovinski, tekstilni in papirni ostanki in podobno,
—	odpadne snovi v manjših kosih ali tootičaaah iz organizacij združenega dela in drugih organizacij.
Za odpadke pa se zlasti štejejo:
—	embalaža,
—	zavrženo pohištvo in drugi kosi stanovanjske opreme,
—	odpadki iz proizvodnje in predelave,
—	odpadki organskega izvora ter
—	fekalije in drugi tekoči odpadki.
Med fekalije in druge tekoče odpadke se uvrščajo predvsem:
—	odplake, ki se zbirajo v greznicah stanovanjskih in poslovnih zgradb,
—	odplake, ki se zbirajo v zbiralnikih atmosferskiK voda,
—	druge odplake in tekoči odpadki organskega izvora in njim podobni odpadki iz industrijskih objektov.
Določbe tega pravilnika ne veljajo za:
—	radioaktivne in eksplozivne snovi,
—	odpadke, ki nastanejo pri vojaških vajah in drugih dejavnostih JLA,
—	odpadke, ki so škodljivi za okolje in za življenje ter zdravje ljudi in jih ni mogoče napraviti za neškodljive,
—	trupla poginulih živali, organske odpadke s kmečkih gnojišč,
.— gnojnico.
II.	ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV
4.	člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni odlagati smeti in odpadke v tipizirane smetnjake ali zaboje (kontejnerje), ki jih določi pooblaščena organizacija.
Upravi j alci zgradb so dolžni skrbeti, da so smetnjaki ali zaboji nameščeni na prostorih, ki jih določi pooblaščena organizacija. Ti prostori morajo biti primemo dostopni delavcem in vozilom za odvoz smeti ter odpadkov.
Upravljalcl zgradb so dolžni na svoje Stroške nabaviti potrebno število tipskih smetnjakov ali zabojev.
Smetnjaki ali zaboji za smeti ter odpadke morajo biti nabavljeni najpozneje do takrat, ko je zgradbe vseljiva.
Poškodovane ali dotrajane smetnjake in zaboje vzdržuje in nadomešča pooblaščena organizacija na svoje stroške.
Potrebo po zamenjavi dotrajanih tipskih smetnjakov ati. zabojev ugotovi pooblaščena organizacija skupaj z upravljalcem zgradbe in krajevno skupnostjo.
5.	člen
Embalažo je treba odlagati v posebne tipske zaboje, ki morajo biti postavljeni na dostopnih mestih h* ki ne smejo kvariti videza naselja.
Zavrženo pohištvo in druge kosovne odpadke odvaža pooblaščena organizacija najmanj dvakrat letno. Upravljalcl zgradb so dolžni odlagati take odpadke na
prostorih, ki so za to določeni. Cas in kraj zbiranja ter odvoz teh odpadkov se vnaprej objavi na krajevno običajen način.
Odpadke iz proizvodnje in predelave je treba odlagati v posebnem zaboju oziroma na tak način, da ne kvarijo videza naselja.
Odpadke naftnih derivatov je treba odlagati v hermetično zaprte posode.
Odpadke organskega iz.vora je treba odlagati na higiensko in tehnično urejena dvorišča, če se uporabljajo kot gonila v kmetijstvu, sicer pa le na javno odlagališče.
6.	člen
Fekalije in druge tekoče odpadke se sme prevažati le v posebnih zaprtih vozilih, ki se izpraznijo na mestih, ki jih določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Črpanje fekalij in greznic in drugih tekočih snovi je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko-tehničnimi normami.
Okolico greznic je treba po izpraznitvi temeljito očistiti in razkužiti.
Upra vij alci zgradb so dolžni pravočasno naročiti izpraznitev greznic. Za pravočasno se šteje naročilo, ki je dano najmanj deset dni pred napolnitvijo greznice.
V nujnem primeru mora pooblaščena organizacija opraviti izpraznitev greznice v 36 urah po sprejetem naročilu, za kar pa ima pravico do datnega plačila.
7.	člen
Na območjih, kjer ni predpisano obvezno odlaganje in odvoz smeti, je treba smeti in odpadke odlagati na primerno urejen prostor.
■ Na območjih s katerih je obvezno odlaganje in odvoz smeti ter odpadkov, so lahko oproščeni obveznega plačila za te storitve le tisti kmetijski proizvajalci, ki imajo zgrajeno dvodelno nepropustno ter pokrito sme-tiščno jamo in ki uporabljajo smeti iter odpadke za kompostiranje ali za gnojilo v skladu s sanitamo-higi-enskimi predpisi.
8.	člen
Upravljal« zgradb morajo skrbeti za red in čistočo okoli smetnjakov ter zabojev za smeti in odpadke.
9.	člen
Pri izdelavi zazidalnih načrtov in pri izdelavi načrtov za posamezne zgradbe je treba upoštevati tudi prostor za smetnjake oziroma zaboje.
K določitvi prostora za namestitev smetnjakov ali zabojev mora dati soglasje pooblaščena organizacija.
Prostori za nameščanje smetnjakov in zabojev morajo biti vrisani tudi v lokacijski dokumentaciji.
10.	člen
Pooblaščena organizacija je dolžna redno vzdrževati smetnjake in zaboje in jih po potrebi tudi prati.
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti, ki se zbirajo v smetnjakih, najmanj dvakrat tedensko, smeti in odpadke, ki se zbirajo v zabojih pa, ko se ti napolnijo oziroma po dogovoru.
■Pooblaščena organizacija je dolžna organizirati odvoz smeti in odpadkov takoj, ko se določi posamezno območje, s katerega je obvezen odvoz smeti in odpadkov ali ko se na že določenem območju vselijo zgradbe oziroma te dajo v uporabo.
III.	ODVOZ SMETI IN ODPADKOV
11.	člen
Z območij, na katerih je obvezno odlaganje in odvoz smeti ter odpadkov, sme odvažati smeti ter odpadke le pooblaščena organizacija. Z drugih območij pa lahko odvaža pooblaščena organizacija smeti in odpadke tudi ek) posebnem dogovoru.
12.	člen
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti in odpadke s posebnimi vozili, ki so prirejena tako, da omogočajo brezprašno polnitev in praznite v.
IV.	JAVNA ODLAGALIŠČA ZA SMETI IN ODPADKE
13.	člen
Smeti in odpadke, ki so našteti v 3. členu tega pravilnika in ki se odvažajo z območij, s katerih je obvezen odvoz smeti ter odpadkov, se sme odlagati samo na javnih odlagališčih.
Javna odlagališča za smeti in odpadke določi pristojni občinski upravni organ na predlog pooblaščene organizacije.
14.	člen
Javna odlagališča za smeti in odpadke vzdržuje pooblaščena organizacija.
Vzdrževanje odlagališča obsega zlasti pravilno in pravočasno pripravo zemljišča, prekrivanje oziroma zasipanje odpadkov, razkuževanje ter uničevanje mrčesa ter druga dela in ukrepe.
V.	DOLOČANJE CEN ZA ODVOZ SMETI TER ODPADKOV
15.	člen
Cene za odvoz smeti in odpadkov določi v skladu z veljavnimi predpisi občinska komunalna skupnost.
Cena za odvoz smeti in odpadkov se določi za en m1 stanovanjske ali poslovne oziroma proizvodne površine.
Za stanovanjske površine se štejejo vse koristne površine stanovanjskih prostorov in pritiklin (kleti, garaže, drvarnice, shrambe in drugi EK>dobni prostori).
Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti.
16.	člen
Za posamezne kategorije uporabnikov storitev pri odlaganju in odvozu smeti se lahko določijo različne cene.
Pri določanju cen se upošteva tudi pogostost odvoza smeti in odpadkov ter stroški za čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev dotrajanih smetnjakov ali zabojev.
Odvoz smeti in odpadkov plačuje porabnik teh Storitev ali naročnik.
Ce pri upravljalen in uporabniku zgradbe ne gre za Isto pravno ali fizično osebo, plačuje stroške odvoza udi „porabnik zgradbe, če se tako sporazume z upravljalcem zgradbe.
Odvoz smeti in odpadkov se plačuje za obdobje, ki ga sporazumno določita porabnik in pooblaščena organizacija.
Ce sporazum Iz prejšnjega odstavka ni mogoč, določi obdobje, v katerem se plačuje odvoz smeti in odpadkov, pooblaščena organizacija, vendar pa to ne more biti daljše od treh mesecev.
18.	člen
Obveznost uporabe storitev odvoza smeti in odpadkov ter plačila teh storitev nastane z dnem, ko pooblaščena organizacija na določenem območju organizira sistematični odvoz smeti in odpadkov.
19.	člen
Upravljalcc zgradbe je dolžan dati pooblaščeni organizaciji točne podatke o stanovanjskih, poslovnih ali proizvodnih površinah.
Upravljalec zgradbe mora brez odlašanja obvestiti pooblaščeno organizacijo tudi o vseh spremembah glede Stanovanjskih, poslovnih ali proizvodnih površin, ki vplivajo na obseg odvoza smeti ter odpadkov ali na obveznost njihovega plačevanja.
Če zaradi netočnih podatkov ali opuščanja obveščanja o nastalih spremembah utrpi pooblaščena organizacija škodo, 'mu jo je dolžan upravljalec zgradbe povrniti.
VI.	NADZORSTVO
20.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega pravilnika izvršuje pristojni upravni organ in pooblaščena organizacija-
21.	člen
Če pristPini organ nadzorstva ugotovi, da se ta pravilnik ne izvaja, ali da se ne izyaja pravilno, odredi z odločbo, da se ugotovljene nepravilnosti odpravijo.
Z odločbo iz prejšnjega odstavka se določi tudi rok, v katerem je treba ugotovljene nepravilnosti odpraviti.
VH. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Občinska komunalna skupnost v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika predpiše navodilo za tehnično izvedbo zadev, ki jih ureja ta pravilnik na pred-ipg pooblaščene organizacije.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehajo uporabljati določbe odloka o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov, ki ga je sprejela Skupščina občine Celje in ki je bi) objavljen v Uradnem listu SRS, št. 19/75.
24.	člen
Ta pravilnik začpe veljati in so uporabljati po osmih dneh po njegovi objav) v Uradnem listu SRS.
St. 353-19/79
Celje, dne 15. maja 1979.
Predsednik skupščine Občinske komunalno skupnosti Celje
Vlado Črešnik 1. r.
IDRIJA
»»se,
STATUT UbVINE IDRIJA
" Izhajajoč iz tega:
—	da bi delavci, delovni ljudje in občani še bolj
učvrstili pridobitve narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije,	,
—	da so delavci, delovni ljudje in občani, združeni v socialistično zvezo delovnega ljudstva, pod vodstvom Zveze komunistov, z delom in aktivnostjo na družbenoekonomskem in političnem področju dosegli v občini pomembne uspehe pri graditvi samoupravnih socialističnih in ekonomskih odnosov,
—	da nova ustavna ureditev zagotavlja občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti razvoj in napredek na vseh področjih,
—	da so v občini podtini vsi pogoji za njen napredek na družbenopolitičnem, gospodarskem, kmetij* skem, vzgojnoizobraževalnem, prosvetno-kulturnem, socialnozdravstvenem, varstvenem, stanovanjskem in drugih področjih,
—	da so delavci, delovni ljudje in občani že uveljavili delegatske odnose v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih,
—	da je delavcem, delovnim ljudem in občanom zagotovljeno uživanje rezultatov živega in minulega dela in omogočeno neposredno odločanje o vseh pomembnih družbenih vprašanjih,
—	da se omogoča in zagotavlja solidarnost in vzajemnost, ki temeljita na zavesti delovnih ljudi in občanov, da lahko svoje trajne interese uresničijo le v skladu s temi načeli,
—	da se delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah,- družbenih organizacijah in društvih v enotni fronti organiziranih političnih sil v okviru SZDL s pripravo, sprejemom in uresničevanjem določil statuta občine Idrija aktivno vključujejo v celotno preobrazbo samoupravnega, družbenoekonomskega in političnega sistema, ki izhaja iz določil nove ustave in zakona o združenem delu,
je Skupščina občine Idrija skladno z določilom 185. člena ustave SRS kot skupni dogovor delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, samouprav* nih interesnih skupnosti in drugih oblikah samoupravnega povezovanja ter združevanja v občini, po javni razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. junija 1979 spremenila in dopolnila obstoječi stfltpt tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
STATUT občine Idrija
I. TEMELJNA NAČELA
Izhajajoč iz ustavnih zahtev temeljijo družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Idrija na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki sq družbena lastnina, na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda ter na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je osnova svobodnega združenega dela in položaja delavskega razreda v proizvodnji in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine.
Človekovo delo je podlaga za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za prilaščanje proizvoda družbenega dela.
Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije in samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela, kot temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci uresničujejo svojo neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi upravljajo s svojim delom in s pogoji dela ter da odločajo o rezultatih svojega dela.
Osebne in skupne potrebe na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti zagotavljajo delovni ljudje in občani tako, da svobodno menjavajo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje in občani neposredno, po organizacijah združenega dela ter v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
Delavski razred in vsi delovni ljudje v občini so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.
Temelj enotnega sistema samoupravljanj a ^in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov je samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delovni ljudje in občani uresničujejo osebne in skupne interese, izvršujejo politično oblast in opravljajo druge družbene zadeve v občini in v drugih družbenopolitičnih skupnostih.
Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje in občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, v krajevnih skupnostih in v občinski skupščini in njenih organih.
Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo organizacije združenega dela na področju proizvodnje, temeljne organizacije združenega dela na področju storitev in delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti, gostinstva in storitvenih dejavnosti.
Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnova za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in samoupravnih skupnostih.
Ta temeljna načela so podlaga in smer za razlago statuta ter predpisov občinske skupščine in njenih organov.
n. OBČINA IDRIJA 1. člen
Občina Idrija je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih
2.	člen
Občina Idrija obsega katastrske občine:
Bukovo, Cerkno, Čekovnik, Črni vrh, Dole, Godovič, Gorje, Idrija mesto, Idrijski log, Javornik, Jelični vrh, Jesenica, Kanji dol, Gorenja Kanomlja, Srednja Kanomlja, Spodnja Kanomlja, Idrijske Krnice, Labi-nje, Ledine, Lome, Gorenji Novaki, Spodnji Novaki, Orehek, Otalež, Planina, Police, Reka-Ravne, Spodnja Idrija, Sebrelje, Vojsko, Vojščica, Vrsnik I, Zadlog in Zakriž.
Območje občine Idrija določa zakon SR Slovenije. Na predlog in po razpravi delovnih ljudi in občanov določenega območja se v skladu z zakonom določijo pogoji in postopek za spremembo meje ali združitev z drugimi občinami.
3.	člen
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije in oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
Delovni ljudje, povezani s skupnimi interesi, v občini zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo, spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svojo materialne, socialne, kulturne in druge skupne potrebe, urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti, zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, skrbijo za zdravstveno varstvo živali zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo, zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavajo spore ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito, urejajo, organizirajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s področja narodne obrambe,
—	skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, skrbijo za urbanistično ureditev naselij ter prostorsko urejanje, skrbijo za varstvo človekovega naravnega okolja,
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi na teh' področjih,
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo mater, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo borcev in žrtev fašističnega nasilja, pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi,
—	po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji,
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij,
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko poslovanja in poklicnega usmerjanja mladine,
—	organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo,
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
4.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organizacijah in skupnostih, v društvih ter v občini odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnifi potreb ter združujejo svoje delo in sredstva za te namene in z referendumom ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem določajo način porabe teh sredstev.
5.	člen
Pravice in dolžnosti občine opravljajo občani v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini'odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
6.	člen
Občina Idrija je pravna oseba. Sedež občine je v Idriji.
Občino Idrija zastopa v premoženjskopravnih zadevah Javno pravobranilstvo.
7.	člen
Občina Idrija ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija«, v drugi pa »Skupščina občine«, pod grbom pa napis »Idrija«.
8.	člen
Občina ima grb in zastavo.
Grb predstavlja srebrni ščit, na katerem je antična Podoba Merkurja (znamenja živega srebra), ki je oblečen v rdeč plašč.
Zastava je deljena v grbovnih barvah in sicer je zgoraj rdeča, pod njo rumena, spodaj pa bela barva (rdeča-rumena-bela) v razmerju 1 :2.
9.	člen
Občina Idrija praznuje občinski praznik 1. oktobra v spomin na ustanovitev XVI. SNOB Janka Premrla-Vojka.
Krajevne skupnosti lahko določijo v svojih statutih krajevne praznike.
10.	člen
Občani občine Idrija so državljani SRS in SFRJ, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče.
Občan občine Idrija ima vse pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, zakoni in statut ter tiste, ki so dogovorjene z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
11.	člen
Občanom in drugim državljanom SFRJ, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge za razvoj socialističnih družbenih odnosov, za napredek znanosti, umetnosti in kulture ter za ohranitev miru v svetu, lahko občinska skupščina podeli naslov častnega občana.
12.	člen
Občina daje nagrade in priznanja občanom in organizacijam združenega dela za posebne dosežke na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembnejše prispevajo k nadaljnjemu razvoju občine.
Občina Idrija podeljuje posameznikom in društvenim organizacijam, ki so izjemno prispevali k pospeševanju društvenih dejavnosti v občini Pirnatove nagrade.
Postopek in merila za dajanje nagrad in priznanj sc določi s posebnim odlokom.
13.	člen
Občinska skupščina podeljuje domicil posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, ki so sc borile v NOV ter organom oblasti, političnim organizacijam in partizanskim ustanovam, ki so med osvobodilno vojno delovali na njenem območju.
O podelitvi domicila sklepa- občinska skupščina, enoti oz. ustanovi pa se izroči spominska listina. Enotam NOV in partizanskih odredov se podeli tudi zastava.
III.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
14.	člen
Družbenopolitične organizacije so v občini oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudina socialističnih temeljih ter sestavni in aktivni dejavnik socialističnega samoupravnega sistema. Družbenopolitične organizacije delujejo v smeri razvoja samoupravnih odnosov, uresničevanja svoboščin, pravic in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, za po-družbljanje funkcij oblasti, za uresničevanje načela javnosti in odgovornosti dela oblastnih in družbenih organov.
Zveza komunistov pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda, je po zakonitosti zgodovinskega razvoja postala organizirana vodilna idejna in politična sila delavskga razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma, samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in pri
uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva Sn enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Zveza komunistov je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti.
Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Idrija je na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in enotna fronta vseh njihovih organiziranih socialističnih sil. Kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje vse oblike političnega delovanja in združevanja delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic in dolžnosti.
Delavci, delovni ljudje in občani kot posamezniki in združeni ter organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah, društvih in drugih oblikah interesnega povezovanja in združevanja v občini, zagotavljajo s svojo aktivnostjo v teh organizacijah ob vodilni vlogi zveze komunistov, samoupravni socialistični razvoj občine. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva kot njenem sestavnem delu, sprejemajo stališča in sklepe, ki postajajo skupni program in dogovor vseh organiziranih socialističnih sil glede usmerjanja nadaljnjega družbenega razvoja.
V Socialistični zvezi delovnega ljudstva občani:
—	obravnavajo skupna družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja v občini, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj usmerjanja družbenega razvoja ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, uveljavljanja svojih pravic in interesov in zadovoljevanja svojih potreb, uresničevanja enakopravnosti pripadnikov narodov in narodnosti, ki živijo na območju občine,
—	uresničujejo sprejeta stališča in zagotavljajo dogovore z neposrednimi akcijami in s spodbujanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter z usmerjanjem in vplivanjem na sprejemanja stališč v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah, v njihovih delegacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organih, v skupščini občine in v širših družbenopolitičnih skupnostih,
—	oblikujejo in usmerjajo kadrovsko politiko, oblikujejo programske usmeritve, družbena merila za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah ter za volitve delegatov v skupščine družbenopolitične skupnosti, so nosilci in predlagatelji za določanje kandidatov za samoupravne, Javne in drtige družbene vodilne funkcije v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih, obravnavajo delo delegatov in skrbijo za uresničevanje njihove odgovornosti in funkcioniranje delegatskega sistema, zlasti pa za uresničevanje delegatskih odnosov in razmerij,
—	obravnavajo dela samoupravnih organov občinske skupščine in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti in organov oblasti ter delo vseh nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, iz-vajo družbeno nadzorstvo in ocenjujejo njihovo delo,
—	ustvarjajo pogoje za vsestransko in objektivno obveščenost ter oblikujejo in uresničujejo pravila socialističnega obnašanja vseh dejavnikov obveščanja ter njihove družbene odgovornosti.
—	negujejo in razvijajo humane medsebojne odnose in socialistično solidarnost ter razvijajo socialistično demokratično zavest,
—	se borijo za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v občini ali jim kako drugače škodujejo.
2 delovanjem v sindikatih in v zvezi sindikatov si delavci v občini organizirano prizadevajo za svojo odločilno vlogo v samoupravnem odločanju o razmerah, sredstvih in sadovih svojega dela.
V ta namen se bore zlasti:
—	za uresničevanje z ustavo določenega položaja delavcev in socialističnih samoupravnih odnosov ter za odločujočo vlogo delavcev v upravljanju družbene reprodukcije,
—	za uresničevanje interesov in samoupravnih pravic ter dolžnosti delavcev na vseh področjih dela in življenja,
—	za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združevanju dela in sredstev, ustvarjanju in delitvi dohodka,
—	za samoupravno povezovanje različnih področij družbenega dela,
—	za razvijanje produkcijskih sil in za dvig produktivnosti dela,
—	za samoupravno usklajevanje posameznih skupnih in splošnih družbenih interesov,
—	za dvig kulturne in izobrazbene ravni delavcev in za njihovo usposabljanje za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij,
—	za demokratično predlaganje in odločanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih in kandidatov za delegacije v te organizacije in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih in Samoupravnih interesnih skupnosti,
—	za najširšo udeležbo delavcev v izvrševanju funkcije oblasti in v upravljanju z drugimi družbenimi zadevami,
—	za učinkovito delovanje samoupravne delavske . kontrole,
—	za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki,
—	za zagotavljanje socialne varnosti,
—	za dvig življenjskega standarda delavcev,
—	za razvijanje in krepitev solidarnosti,
—	za dvig razredne zavesti in odgovornosti samoupravi j aleev.
Sindikati in Zveza sindikatov v občini dajejo iniciativo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodelujejo v tem sporazumevanju in dajejo predloge organom upravljanja ter državnim in drugim organom za reševanje vprašanj, ki se nanašajo na gmotni in družbeni položaj delavcev.
Uresničujoč tako svojo družbeno vlogo in odgovornost so sindikati v občini sestavni del samoupravljanja, njegova politična opora, pa tudi organizirana politična kontrola delavcev, kako se uresničujejo ih upoštevajo njihovi interesi.
Občinska skupščina in njeni organi ter drugi samoupravni organi na ravni občine so dolžni obravnavati pobude in predloge sindikatov, ki jih le-ti dajejo preko občinskega sveta Zveze sindikatov in obvestiti predlagatelja o svojem stališču.
Organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti uredijo v svojih statutih in drugih splošnih aktih dolžnosti samoupravnih, izvršil-
nlh in drugih organov v razmerju do sindikata, da bi tudi tako omogočali njegovo nemoteno delovanje pri uresničevanju njegove funkcije, ki je opredeljena z ustavo, zakoni in s tem statutom.
Zveza socialistične mladine je družbenopolitična organizacija mladih in njihovih organizacij, ki se bore za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe in za doseganje idejnopolitične ter akcijske enotnosti mlade generacije. Zveza socialistične mladine in njeni kolektivni člani, ki združujejo mlade, se zavzemajo za marksistični svetovni nazor, za uresničevanje programskih ciljev, opredeljenih v nalogah ZKJ, ki dajejo osnovo za družbeno aktivnost mlade generacije. Zveza socialistične mladine se zavzema, da mladina skupaj z delovnimi ljudmi razvija s svojo udeležbo v ustvarjanju duhovnih vrednot in z aktivnim sodelovanjem v družbenopolitičnem življenju, socialistične družbene odnose zasnovane na oblasti delavskega razreda in na samoupravljanju.
Zveza združenj borcev NOV kot družbenopolitična organizacija aktivnih borcev za socialistično samoupravljanje deluje v okviru enotne fronte organiziranih socialističnih sit Zavzema se za intenzivnejše angažiranje vseh borcev iz NOV in njenih organizacij skupaj z mladimi generacijami v boju delavskega razreda delovnih ljudi in občanov za utrjevanje in nadaljnje bogatenje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne graditve.
Druge družbene organizacije, društva in združenja v občini delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije, samoupravnega razvoja naše družbe v okviru svojih Programov dela, opredeljene z nalogami SZDL.
Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic in dolžnosti.
IV.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
15.	člen
Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih 'n drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, Po delegatih v organih upravljanja in drugih samoupravnih organih ter organizacijah in skupnostih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovar-lanjcm, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnostih kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam.
16.	člen
Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni Podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skup-n°sti, samoupravne interesne skupnosti in druge sa-moupravne organizacije in skupnosti in -določajo, ka-tpre skupne interese, pravice in dolžnosti v njih ures-Pičujejo.
1.	Samoupravljanje v združenem delu
17.	člen
Delavci uresničujejo samoupravljanje v organiza-'‘Jah združenega dela in drugih samoupravnih organi-
zacijah skupnostih po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti, tako kot je to določeno s samoupravnim splošnim aktom in zakonom in sicer:
—	z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja,
—	z odločanjem po delegatih v delavskih svetih organizacij združenega dela ter po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti,
—	s kontrolo nad izvrševanjem sklepov, ki jih delavci oziroma njihovi organi sprejemajo pri uveljavljanju svoje pravice, da odločajo o delu in poslovanju organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter s kontrolo nad delom organov in služb organizacij, skupnosti in drugih oblik združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti ter organov družbenopolitičnih skupnosti.
Organi temeljne organizacije i*i drugih samoupravnih organizacij^ in skupnosti morajo v skladu s smernicami, ki jih dajejo delavci, poskrbeti za obveščanje delavcev o poslovanju temeljne organizacije oz. druge samoupravne organizacije in skupnosti, o njenem materialnem in finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka, uporabi sredstev in drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo.
Organi družbenopolitične skupnosti morajo delavce v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih.
Organi temeljne organizacije, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi družbenopolitičnih skupnosti morajo poskrbeti, da je obveščanje delavcev redno, pravočasno, resnično, popolno in razumljivo.
18.	člen
V organizacijah združenega dela, ki na podlagi zakona ali odloka občinske skupščine opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo pri odločanju o zadevah, za katere tako določa zakon, odlok in samoupravni splošni akt organizacije združenega dela, delegati uporabnikov, ustanovitelja, organov občine, krajevne skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti.
2. Samoupravljanje v krajevni skupnosti
19.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje skupnih interesov in potreb organizirajo v krajevno skupnost. Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh
Interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini In širših družbenopolitičnih skupnostih.
20.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih in v samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v organizacijah združenega dela, lei opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa, po delegacijah in delegatih v samoupravnih interesnih skupnostih, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini ter po delegatih v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
21.	člen
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
22.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela mesta, več naselij ali sosesk imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ter opravljanja nalog samoupravno organizirajo v krajevno skupnost.
Krajevno skupnost ustanovijo, združijo z drugo krajevno skupnostjo, razdružijo z več krajevnimi skupnostmi ali del priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave in sprejetih stališč v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva.
23.	člen .
Pobudo za ustanovitev, združitev, razdružitev krajevne skupnosti, oddvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni
skupnosti,
—	samoupravni organ krajevne skupnosti,
—	krajevna ali terenska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Pobudo za združitev, razdružitev krajevnih skupnosti, oddvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupno-
sti morajo podati delovni ljudje in občani iz območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi razdražiti ali združiti, pobudo za priključitev k dragi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja drage krajevne skupnosti.
Krajevna oziroma terenska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev, združitev ali razdružitev krajevne skupnosti, oddvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti v teh območjih javno razpravo.
Dana pobuda se nato posreduje občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki o njej zavzame s<mje stališče in ga posreduje prizadetim krajevnim konferencam Socialistične zveze delovmega ljudstva.
24.	člen
O ustanovitvi, razdružitvi, združitvi, izdvojitvi in priključitvi krajevne skupnosti ali njenega dela odločajo delavci, delovni ljudje in občani z referendumom.
25.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
26.	člen
Krajevna skupnost ima svoj slulut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži skupščini delegatov krajevne skupnosti. Organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva o ,njcm organizirajo in vodijo javno razpravo.
Na podlagi pripomb in predlogov, danih v javni razpravi, pripravi svet krajevne skupnosti predlog statuta.
Statut sprejnic skupščina delegatov krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretjini vseh članov skupščine delegatov krajevne skupnosti.
27.	člen
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
—	območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti,
—	naloge in način dela organov krajevne skupnosti,
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela In dragimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti,
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
—	način zbiranja sredstev in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti,
—	vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo z referendumom,
—	organizacijo in naloge ljudske obrambe, družbene samozaščite, narodne in civilne zaščite,
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
28.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih osebnih in skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, naloge in način dela organov krajevne skupnosti, način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in organizacijami in skupnostmi, urejanja naselij in drugega prostora, ottoškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, spomenikov in spominskih obeležij NOB ter grobov in. grobišč borcev NOV, upravljanja s stanovanji in prebivanja, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela, samoupravno organiziranost in način izvajanja pravic in obveznosti, opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
29.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo srednjeročne plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
V tem okviru letno spremljajo uresničevanje planov in programov.
30.	člen
Za ' zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine, združujejo svoja sredstva:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci te-hieljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega deta, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti,
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in, občanov v krajevni skupnosti,
—	z delom davkov, taks in drugih dajatev, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v, skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta,
—	s sredstvi iz proračuna občine za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti in delovanje delegatskega sistema,
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti,
—	s samoprispevkom in
—	drugimi sredstvi.
Merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz proračuna občine določa občinska skupščina.
31.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojimi programi in planom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila zbrana.
32.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih ■ in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
33.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti so dolžni sprejemati letne in srednjeročne plane razvoja krajevne skupnosti, ki so temelj združevanja sredstev za financiranje splošnih in skupnih potreb in interesov.
Ti plani morajo biti usklajeni z drugimi udeleženci planiranja tako v okviru krajevne skupnosti, kakor tudi širše družbenopolitične skupnosti.
Sprejemanje in izvajanje planov moiy temeljiti na načelu solidarnosti in enotnega razvoja posameznih krajevnih skupnosti in enotnega razvoja posameznih krajevnih skupnosti v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti.
3.	Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih
34.	člen
Za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter za uresničevanje skupnih interesov na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, skupaj z delavci organizacije združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo:
—	svobodno menjavo dela,
—	enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi,
—	določajo politiko njihovega razvoja,
—	združujejo sredstva za delovanje in razvoj teh dejavnosti,
—	delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, pa si tako uresničujejo enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.
35.	člen
Na načelih iz prejšnjega člena se lahko ustanavljajo tudi samoupravne interesne skupnosti na drugih področjih družbenih dejavnosti komunalnih ter drugih gospodarskih dejavnosti v občini, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov.
36.	člen
Kadar so določene'dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona določi obvezno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in delovanje, načela za medsebojno razmerje delavcev zainteresiranihMelovnih področij ter način financiranja dejavnosti o načelih solidarnosti in sorazmernosti prispevkov z ekonomsko močjo zavezancev.
37.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo socialno varnost v samoupravni interesni skupnosti za socialno varstvo, ki zajema samoupravne interesne skupnosti s področja otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, stanovanjskega gospodarstva in invalidsko-pokojnieskcga zavarovanja.
38.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva skupno razpravljajo ali enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, družbenopolitičnimi skupnostmi v tistih primerih, ko to zahteva ustava, zakon ali na njem temelječi predpisi, statut občine, občinski odloki oziroma drugi" ustrezni akti.
39.	člen
Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih volijo in odpokličejo delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti.
Skupščino samoupravne interesne skupnosti, ki jo ustanovijo delovni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je skupnost ustanovljena, sestavljajo:
—	zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev v združenem delu ter delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,
—	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, zw katero je ustanovljena interesna skupnost.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesn«; skupnosti določa sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti.
40.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so organizirane po načelih delegatskega sistema.
Z dogovorom v okviru Občinske konference SZDL so določi, ali volijo delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih posebne, splošne
ali združene delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
V dogovoru po prejšnjem odstavku se tudi uskladi število delegatskih mest, oblikovanje konference delegacij in skupnih delegacij za zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
41.	člen
Zaradi lažjega vključevanja 'samoupravnih interesnih skupnosti v skupščinski sistem, so dolžile skupščine teh skupnosti uskladiti svoje programe dela s programi dela zhorov občinske skupščine.
V.	SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE IN DRUŽBENO DOGOVARJANJE
42.	člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije.
43.	člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi.
Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
Ce se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela. ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja.
44.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili, ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
45.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo In usklajujejo družbenoekonomski in drugi' samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesno skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata,
46.	člen
Občina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
47.	člen
Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja obrtno ali drugo dejavnost, oz. delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji oziroma če združuje svoje delo in sredstva v druge oblike združenega dela in sredstev.
48.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, organih občine ali gospodarski zbornici.
49.	člen
Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov. Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov, s katerimi se urejajo medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
Ce sindikat ne podpiše samoupravnega sporazuma iz prvega odstavka tega člena, ga organizacija združenega dela lahko uporablja, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče.
50.	člen
Ce občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Ce v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali organ občine oz, izvršni svet.
i 51. člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanj a in družbenega dogovarjanja so enakopravni.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev,
52,	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug na^ čin za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
Ce družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela.
53.	člen
Vsi subjekti družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju skupne porabe morajo biti opredeljeni v temeljih planov.
Udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, je dolžan poskrbeti, da je družbeni dogovor oz. samoupravni sporazum, potem ko je veljavno sklenjen, objavljen v Uradnem listu SR Slovenijo, če se podpisniki ne dogovorijo za drug način objave.
Upravni organ občine, ki vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela In drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, je dolžan voditi tudi evidenco družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
54.	člen
Ce udeleženec samoupravnega sporazuma meni, da so z njim prizadeti družbenoekonomski ali drugi v ustavi ali z zakonom določeni samoupravni odnosi, lahko predlaga drugim udeležencem ponoven preizkus samoupravnega sporazuma. To lahko stori tudi sindikat, družbeni pravobranilec samoupravljanja in skupščina občine.
Organizacija združenega dela oziroma druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom OZD oz, samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice in na zakonu temelječi interesi, lahko zahteva ponoven preizkus samoupravnega sporazuma oz. njegovega sestavnega dela.
VI.	SKUPŠČINSKI SISTEM
55- člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij družbenopolitičnih skupnosti, oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svojo delegacije,
56.	člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtni In v podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ na način, določen z ustavo in zakoni,
4.	delovni ljudje in občani -v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo 8tu-
dentje in učenci srednjih Sol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež organizacije.
57.	člen
V	temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti, ki nima zaposlenih več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oz. z drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikujejo skupno delegacijo v skladu z zakonom oz. odlokom občinske skupščine.
58.	člen
Če se med mandatno dobo občinske skupščine ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom in odlokom.
59.	člen
S samoupravnim sporazumom se dve ali več delovnih skupnosti iz 57. člena medsebojno dogovorijo za oblikovanje skupne delegacije.
Če sporazuma ne sklenejo, določi občinska skupščina z odlokom, katere organizacije oz. skupnosti bodo oblikovale skupno delegacijo.
60.	člen
Delegacijo temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi oz. interesi v družbenopolitični skupnosti, lahko oblikujejo stalne konference delegacij, zaradi delegiranja delegata ob obravnavi vprašanj iz pristojnosti skupščine, določanja skupnih smernjc za delegate in uresničevanje drugih pravic in dolžnosti pri opravljanju funkcij skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Stalno konferenco delegacij sestavljajo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ali njihovi delegati.
61.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi oziroma z interesi v družbenopolitičnih skupnostih, delegira iz svojega sestava glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini ali njenih organih, svoje delegate tako, kot meni, da bodo najbolje zastopali interese organizacije ali skupnosti.
Delegacija ali konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo ali za določene zadeve, ki jih obravnava občinska skupščina.
Posamezni delegati se lahko določijo kot stalni člani za delo v delovnih telesih ali v stalnih organih občinske skupščine. Delegacija lahko za obravnavanje
določene zadeve pošlje na sejo še nadomestnega delegata, če je njen delegat izbran za predsednika zbora.
V tem primeru predsednik zbora nima pravice glasovanja.
62.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in da ustreza socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
63.	člen
Člane delegacij volijo delovni ljudje in občani temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti neposredno in s tajnim glasovanjem.
Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje in občani ter 'organizacij in skupnosti v organizacijah SZDL oziroma osnovnih organizacijah sindikata na kandidacijskih konferencah.
Pravica in dolžnost organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma sindikata je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovi takšen demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočil delovnim ljudem in občanom, da svobodno izrazijo svojo voljo pri predlaganju in določanju kandidatov.
Sestava delegacije temeljne organizacije združenega dela in druge skupnosti mora ustrezati strukturi zaposlenih.
Sestava delegacije krajevne skupnosti mora ustrezati strukturi prebivalstva in delovnih ljudi v združenem delu na njenem območju.
64.	člen
V	delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje, ki po ustavi in zakonu ne morejo biti člani delavskega sveta ali drugega organa upravljanja.
V	delovni skupnosti ne morejo biti člani delegacije te skupnosti funkcionarji, ki so jih izvolili ali imenovali kolektivni organi.
Mandat članov delegacije traja štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
65.	člen
Delegacije določajo temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju. Pri tem morajo izhajati iz interesov in smernic svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevati tudi ' interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe.
66.	člen
Delegacija ima pri opravljanju svoje funkcije zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
— samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu s tem
®tatutom in odlokom delegira izmed svojih članov de-legate v zbore občinske skupščine,
'— z delegati obravnava vprašanja, ki zadevajo te-^eljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost in 1 jih obravnavajo in o njih odločajo v skupščini, za-sporazumevanja z drugimi delegati in določitve tališč v skupščini,
—	sodeluje prek delegatov v celotnem delu pri Razumevanju in odločanju v skupščini,
—	spremlja delo skupščine in delegatov v skupšči-m obvešča temeljne samoupravne organizacije, ozi-
0 ITla skupnosti o vprašanjih, ki jih obravnavajo in niih odločajo v skupščini, kakor tudi o pobudah in adiogih delegacij in delegatov drugih samoupravnih Sanizacij in skupnosti.
Sanj;
v skladu s statutom temeljne samoupravne or-
lih Zac‘le oz- skupnosti na zborih delavcev in na zbo-občanov, na sejah DS • in drugih organov samou-^ayljanja ter na sejah svetov KS obravnavati vpra-ki zlasti zadevajo temeljne samoupravne orga-bjih^6 in skuPnosti- ki so kot takšna navedena v t,. 0v‘h statutih in drugih samoupravnih splošnih ak-la ’ preden o njih odločajo v skupščini oz. sama pred-h v obravnavo druga pomembna vprašanja, j)0s ~~ Prek delegatov daie pobude za obravnavanje odlnvniezPih vprašanj in predloge za sprejem aktov in t0ttlcitev skupščine v skladu z zakonom in tem statu-hii, lor uresničuje druge pravice, določene v poslov-ku skupščine.
0or. elegacija lahko opravlja tudi druge zadeve v od-skiin Z drugimi samoupravnimi organizacijami in kh-a r °Sfrni’ za katere jo temeljna samoupravna orga-L'1Ja oziroma skupnost pooblasti s svojim aktom.
Delegacija krajevne skupnosti je dolžna obravnavati vprašanja, določena s statutom, ki jih ji predloži svet krajevne skupnosti oziroma drug ustrezen organ upravljanja krajevne skupnosti, tako je tudi svet krajevne skupnosti dolžan obravnavati vprašanja, določena s statutom, ki mu jih predloži delegacija.
69.	člen
Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij ali skupnosti, zaradi sporazumevanja, urejanja skupnih vprašanj iz pristojnosti skupščine in drugih skupnih vprašanj.
70.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in.splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
71.	člen
Vsak delegat v zboru ima pravico predlagati sprejem odlokov in drugih splošnih aktov, postavljati vprašanja z delovnega področja zbora oziroma skupščine, predlagati zboru naj obravnava predloženo problematiko.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico predlagati naj obravnava vprašanja, ki zadevajo delo izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
Dele
67. člen
o^egacija ima v zadevah, o katerih njen delegat a v skupščini, tudi pravico:
tiVnP Povabiti na svojo sejo individualni ali kolek-8ltUr) 0rSqn svoje samoupravne organizacije oziroma o zacj°sf* ter zahtevati poročila, mnenja ali stališča
ie duti pobudo ali predlog za sklicanje skupne se-tieia /lVskih svetov temeljnih organizacij združenega ___ 1 drugih organov samoupravljanja.
•ba	pobudo, da sc skliče zbor delavcev oziro-
°r delovnih ljudi in občanov.
68. člen
8t|, .ogaeija mora obveščati organizacije in skupno-'bjp bh zastopa, o svojem delu in o delu delegatov Vj u Svoje delo odgovorna tej organizaciji in skup-
S0ciaii.su?gOvorno ^e*° delosacii skrt>ijo organizacije
t>el,
zveze in sindikati.
kihko predloži v obravnavo temeljni
bje.
organizaciji oziroma skupnosti vsako
ka ^Sacija je dolžna obravnavati vprašanja, dolo-
jj lum statutom ali z drugim splošnim aktom, ki ilr.led*0zi delavski svet oziroma drug ustrezen or-
li
Uh	vam »v vv	vmet vil	ii	ui -
ili , avliunja temeljne organizacije združenega de-
išig , ge delovne skupnosti. Delavski svet oziroma ustrezen „„„----------------------------------
a,	c
X >Vati
^l'Uže^!irezert organ upravljanja temeljne organizacije ■ avbgv8a•dela a^' druge delovne skupnosti je dolžan
vprašanja, določena s statutom ali sploš-
qk. v|H,(.sunja, aoiocena s siauitor °ni' ki mu jih predloži delegacija.
72.	člen
Delegat ima pravico zahtevati na zasedanju zbora pojasnila od izvršnega sveta. Ta je dolžan dali delegatu zahtevano pojasnilo.
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od državnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine, v kateri je bil delegiran, podatke, ki so mu potrebni »za njegovo delo v skupščini.
73.	člen
Delegat uživa pri opravljanju svojih dolžnosti v skupščini imunitetno pravico.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost. ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal zboru, katerega član je in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo , ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino občine, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
Imuniteta delegata traja od dneva, ko je delegat določen, da se bo udeležil zasedanja skupščine do dneva, ko delegacija določi drugega delegata.
74.	člen
Delegacija in vsak njen član, kakor tudi delegat v skupščini, so lahko odpoklicani.
Odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini se v načelu opravlja na način in po postopku, določenem z zakonom o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine.
Delegacija samoupravne organizacije ali skupnosti , oziroma konferenca delegacij lahko da delegatu nezaupnico in predlaga odpoklic.
Delegacija in vsak njen član, kakor tudi delegat v skupščini, imajo pravico odstopiti.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter pogoje za njihovo delo v skladu z zakonom in tem statutom.
75.	člen
Delo delegata je častna družbena funkcija.
Delegati imajo pravico do povračila stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v skupščini in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času opravljanja svoje funkcije.
Natančnejše določbe o povračilu stroškov delega-’ tom predpiše občinska skupščina z odlokom.
VII.	OBLIKE OSEBNEGA IZJAVLJANJA V OBČINI A. Referendum
76.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem, da se o njem izjavijo (referendum) in sicer, preden ga sprejme ali o njem odloči, ali potem, ko ga je že sprejela oziroma o njem odločila. Pobudo za razpis referenduma lahko da tudi Občinska konferenca SZDL.
Odločitev delovnih ljudi je za občinsko skupščino obvezna. Eno leto po referendumu občinska skupščina ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
77.	člen
Delovnim ljudem se morajo zaradi izjavo z referendumom pred odločitvijo predložiti predlogi za:
—	spremembo območja občine,
—	združitev ali razdelitev občine,
—	uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine.
B. Podpisovanj e posebne pismene
izjave
78.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela ter d*' tovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, v sam0' upravnih interesnih skupnostih in v občini, lahko posebnimi pismenimi izjavami Izražajo svoja stališ^ dajejo pobude in predloge pristojnim organom za r* Sevanje posameznih vprašanj, ki imajo zanje skup6’’ pomen. Organi organizacij združenega dela, krajeva^ skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in o'?' čine, na katere njihovi delovni ljudje in občani pism6^ ne izjave naslovijo, morajo pismene izjave obravnav^ ti, če jih je podpisalo vsaj 10 % delovnih ljudi in O® čanov, ki tam delajo oz. prebivajo.
79.	člen
Delavci v združenem delu v občini s podpisa^ njem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami odl|,‘ čajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v tenacli_ nih ali drugih OZD in drugih samoupravnih orgab’29" cijah in skupnostih oziroma o vprašanjih, o katerih P tem statutu samostojno odloča zbor združenega de _
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpis® ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina d iavcev v združenem delu v občini.
80.	člen
Delovni ljudje, in občani v krajevnih skupnostih^ podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjava odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in 0 0 čane v krajevnih skupnostih oziroma vprašanjih-katerih po tem statutu samostojno odloča zbor h-jevne skupnosti.	. ^
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s ppdpi5 ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina ^ lovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, imajo pravico glasovanja.
Zbori občanov
81.	člen
Zbori občanov se sestajajo po naseljih ali njjJV, vih delih, po krajevnih skupnostih in na druge n3,' p upoštevajoč pri tem ali gre za obravnavo vprašani-zadevajo ožje ali širše interese.	^
ObmftSje, za katero se sklicuje zbor občanov, loči krajevna skupnost s statutom.
82.	člen	^
Zbori občanov obravnavajo vprašanja, za ie tako določeno z veljavnimi predpisi in sklepi ° ske skupščine, zlasti pa:	^
—	vprašanja, ki so splošnega pomena	za	n^jc'
krajevno skupnost ali občing in v zvezi s tem majo sklepe, izdajajo predloge, pobude in
za reševanje teh vprašanj,	\(
■ postavljajo vprašanja o delu organov občih organov samoupravljanja,	V
—	obravnavajo poročila o delu krajevne s^1’'
sti in občinske skupščine.	^
—	obravnavajo poročila o delu zavodov	in	0^'°spi?'
zacij s področja javnih in družbenih dejavnosti, e
darstva in drugih dejavnosti ter dajejo mnenja ter Predloge za izboljšanje dela teh organizacij,
—	vprašanja s področja splošnega ljudskega odpora,
—	obravnavajo in dajejo mnenja k predlogu statuta občine in njegovim spremembam, k predlogu urbanističnega načrta in njegovim spremembam, statuta krajevne skupnosti in njegovim spremembam, kakor tudi o urbanističnih zasnovah na območju občine,
—	obravnavajo in dajejo mnenja k osnutku odlokov in odločb občinske skupščine, s katerimi se usta-navljajo materialne obveznosti občanov,
—	razpravljajo in sklepajo o uvedbi krajevnega samoprispevka,
—	odločajo o vprašanjih, za katera to določa usta-Va, zakoni, statut občine in statut krajevne skupnosti,
—	dajejo mnenja in predloge pred sprejemom posameznih predpisov in drugih aktov glede katerih tako določa ustava, zakoni jn statut občine,
—	opravljajo nadzor nad delom organov kraj e v-nih skupnosti.
Zbori delovnih ljudi
83.	člen
■£bori delovnih ljudi se sklicujejo v temeljnih organizacijah združenega dela in njihovih delih, v de-°vnih organizacijah ali več delovnih organizacija.*, skupaj. Področje dela zborov delovnih ljudi se ureja s samoupravnimi akti temeljne organizacije združenega dela.
Zbor delovnih ljudi obravnava zlasti tista vpra-'ania, ki so določena s statutom organizacije združe-bsga dela in druge zadeve, ki so pomembne za občino.
Vlil.
družbenoekonomski odnosi v OBČINI
1.	Družbeno planiranje
84.	člen
. Delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo bfbeno planiranje, temelječe na enotnih, v ustavi ^ kU, SRS in v tem statutu določenih temeljih v te-upravnih interesnih skupnostih in krajevnih skup-Jnih in drugih organizacijah združenega dela, sa-si, b ter" drugih samoupravnih organizacijah in Upnostlh in v družbenopolitičnih skupnostih.
85.	člen
niz delavci in vsi delovni ljudje, samoupravne orga-UV Clie in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti skle •U^° Pravico in dolžnćst planiranja s tem, da san.^aj0 samoupravne sporazume o osnovah planov
oSri|jUuPraynih organizacij in skupnosti ter dogovore o iorn.|Va*'1 Pianov družbenopolitičnih skupnosti, da spreta te plane in da nastopajo z ukrepi in akcijami J‘novo uresničevanje.
bravnylnoupravne sporazume o temeljih plana samou-kanij,mtcr^ne skupnosti sklepajo samoupravne or-ilUorJsClJe in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno i®r dij ° 'skuPnost in vse organizacije združenega dela °Vnc skupnosti, ki združujejo delo in sredstva,
86. člen
da bi preko samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
87.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delovnih ljudi oziroma svojih članov samoupravne interesne skupnosti, katerih plani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti ter delovni ljudje in občani na način, ki jih določa statut krajevne skupnosti, statuti temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti.
88.	člen
Družbeni plan občine, plan krajevnih skupnosti, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodke iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo in dosegajo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje.
89.	člen
Plan občine temelji ha samoupravnih sporazumih in temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih planih in na dogovorih o temeljih družbenega plana občine, kot tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj v občini.
90.	člen
Srednjeročni družbeni plan občine je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let.
Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
Dolgoročni družbeni plan se praviloma sprejema za obdobje, daljše od petih let.
Odločitev o izdelavi srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana sprejme skupščina občine skupno s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, ki so del skupščinskega sistema.
91.	člen
Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, KS, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
92.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi skupščine občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi skupščine občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.
93.	člen
Osnutek in predlog plana občine pripravlja izvršni svet na podlagi dogovora o temeljih plana občine in ga predloži skupščini občine.
V osnutku oziroma predlogu plana občine morajo biti navedene obveznosti, ki izvirajo za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Izvršni svet skupščine občine mora, ko predloži osnutek oz. predlog družbenega plana občine obvestiti skupščino občine o tistih skupnih interesih in ciljih plana, za katere do predložitve osnutka oz. predloga z določenimi organizacijami združenega dela dela oz. družbenopolitičnimi skupnostmi ni bilo mogoče doseči dogovora.
94.	člen
Na podlagi dogovora o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave o osnutku družbenega plana občine med delovnimi ljudmi in občani v združenem delu in v krajevnih skupnostih pripravi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži skupščini občine v sprejem.
Če do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz prejšnjega člena, predlaga izvršni svet skupščini občine, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
95.	člen
Družbeni plan občine sprejme skupščina občine na podlagi prej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
96.	člen
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini občine v roku, ki ga sama določi, najmanj po enkrat letno, predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnostih za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet skupščini občine smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Ce izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga skupščini občine spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine se sprejmejo po postopku, ki je za sprejem družbenega plana občine določen z zakonom ter s tem statutom.
97.	člen
Zainteresirane organizacije združenega dela, finančne organizacije in druge organizacije in skupnosti lahko skupaj z organi občine ustanovijo skupna koordinacijska telesa za usklajevanje svoje aktivnosti pri izpolnjevanju obveznosti in nalog, določenih v planih.
Plane in razvojne programe samoupravnih Interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, je potrebno usklajevati s programi krajevnih skupnosti in obratno.
98.	člen
Če organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju, ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana občine ter s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka, ukrepa skupščina občine na predlog izvršnega sveta v skladu z zveznim zakonom o samoupravnem sporazumevanju.
99.	člen
Glede izpolnjevanja obveznosti iz samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne organizacije in skupnosti ter iz dogovorov o osnovah plana družbenopolitične skupnosti, s katerimi so določene materialne pravice in obveznosti ter glede povračila škode zaradi neizpolnitve takšnih obveznosti, se uporabljajo določbe zveznega zakona, ki veljajo za samoupravne sporazume.
Za odločanje o sporih, ki nastanejo iz samoupravnih sporazumov in dogovorov iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo določbe zveznega zakona, ki veljajo za samoupravne sporazume, če ni v samoupravnem sporazumu oziroma dogovoru določen zanj drugačen način.
2.	Gospodarstvo in družbene dejavnosti
100.	člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih vzpodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so dolžni na podlagi sprejetih sporazumov in dogovorov o temeljih planov skrbeti za hitrejši razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini tudi z združevanjem dela in sredstev.
101.	člen
Občina vzpodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanje pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanje proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzp°' stavljanja razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, vzpodbuj® samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarja' nje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skup' nosti, v katerih si delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.
102.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah zdrV' ženega dela v občini, ki se ukvarjajo s prometom bta' ga in storitvami na debelo oz. z izvoznimi in uvoznih1' posli ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli ter proiz' vajalne in druge organizacije združenega dela, s terimi te trajno poslujejo, uredijo medsebojne odnos®
v tem sodelovanju s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani sodelujejo z organizacijami združenega dela. ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno kot potrošniki, organizirani v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in*organizacijah potrošnikov.
103.	člen
V komunalni skupnosti odločajo o planih komunalnih dejavnosti, o združevanju in uporabi sredstev za komunalne dejavnosti, o pogojih in načinu opravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju komunalnih dejavnosti. Uporabniki in izvajalci komunalnih storitev s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne zadeve in interese uresničujejo v komunalnih skupnostih in katere v zvezah teh skupnosti.
Delovni ljudje in občani vzpodbujajo razvoj storitvenih dejavnosti, sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtovanju razvoja malega gospodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v občini, ki zagotavljajo Pogoje za normalno življenje in delo.
104.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani neposredno in po-svojih organizacijah združenega dela, krajevnih skup- , nostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbe-Hopolitičnih organizacijah, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občinski skupščini in n3enih organih zagotavljajo pogoje za opravljanje ti-stih gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so nujno Potrebne za njihovo življenje in delo.
Občinska skupščina določi z odlokom, ki temelji na ^akonu, katere dejavnosti organizacij združenega dela,
1 opravljajo gospodarske in druge družbene dejavno-*> so posebnega družbenega pomena in uredi način llJesni^evan'a posebnega družbenega interesa ter v adu z njim-način uresničevanja samoupravnih pra-Vlc delavcev.
105.	člen
Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike, i ne8a gospodarstva, prometa in zvez in drugih de-t_, nosti materialne proizvodnje, v katerih delovanje oih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in t rea in za vrednotenje delovnih uspehov, če je ^aJn° opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljenje potreb določenih uporabnikov, se lahko ustano-u 0 samoupravne interesne skupnosti, v katerih se sPora U"^° s*tui)ni interesi, določeni s samoupravnim
ievni^ samouPravnih interesnih skupnostih se de-Z,} * ijndje kot uporabniki proizvodov in storitev dov ]Uje^° z delavci, ki opravljajo te dejavnosti in za-Z(j Jnjejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, rabe UJe:10 src(istva in določajo namen njihove upo-dejav 0pr.edeljujejo pogoje in način opravljanja teh ln _ nosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela prj \ °ia’ vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo intereS(?frin^u po^**ke cen. un sničujejo druge skupne viCG tor medsebojno urejajo druga razmerja, pra-- obveznosti in odgovornosti.
106.	člen
Čaj0	delovni ljudje in občani v občini dolo-
se in ‘ njujejo in uresničujejo svoje skupne intere-p°trcbe 1Ciarno zadovoljujejo svoje osebne in skupne D0jon‘\ Področju komunalnih dejavnosti, sti ter °ypi *3udje in občani preko krajevnih skupno-rabniki u aVC* organ'zacij združenega dela kot upo-Palnib , ornunalnih storitev skupaj z delavci komu-sp0razum Ranizacii združenega dela s samoupravnim °m ustanovijo komunalno skupnost.
107.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese ter zadovoljujejo skupne in osebne potrebe pri preskrbi z osnovnimi prehrambenimi dobrinami in drugimi za življenje in delo potrebnimi dobrinami in storitvami tako da:
—	neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih s samoupravnimi sporazumi in družbenimi .dogovori ali na drug v skladu z zakonom določen način, uveljavljajo poseben družbeni interes in določajo način njegovega uresničevanja.
—	kot uporabniki dobrin in storitev neposredno in po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo dobrine oziroma opravljajo storitve, ustanovijo samoupravno Interesno skupnost, v kateri uresničujejo s samoupravnim sporazumom določene skupne interese,
—	z družbenimi plani zagotavljajo pogoje za organizirano in kontinuirano preskrbo z dobrinami in storitvami,
—	da se kot uporabniki določenih dobrin in storitev organizirajo v skupnosti potrošnikov, v katerih določajo in usklajujejo svoje zahteve in potrebe po dobrinah in storitvah ter dajejo predloge in predlagajo ukrepe za izboljšanje preskrbe.
Občinska skupščina lahko v skladu z odlokom določi, da so določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo ali prodajajo osnovne prehrambene dobrine in druge za življenje in delo neobhodno potrebne dobrine oziroma opravljajo za življenje in delo neobhodno potrebne storitve, posebnega družbenega pomena in določi način uresničevanja splošnega družbenega interesa pri opravljanju teh dejavnosti.
108.	člei 1
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Delovni ljudje in občani v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti zagotavljajo prenovo dotrajanih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov oziroma predelov mesta.	,
Svoje interese pri načrtovanju, graditvi, prenosu, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje in občani v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in samoupravni stanovanjski skupnosti.
Delovni ljudje in občani v občini s samoupravnim sporazumom določajo, katere osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, prenosu, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujejo po načetu vza-
jemnosti in solidarnosti v občinski ter katere v širši samoupravni interesni skupnosti oziroma zvezi teh skupnosti.
Občinska skupščina z odlokom na podlagi zakona lahko predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev da iz dohodka izločijo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi, prenovi in uporabi stanovanj ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini načrtujejo in zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve ter povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri izgradnji stanovanj.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov,, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči.
109.	člen
Delavci ter drugi delovni ljudje in občani v eb-čini določaj^ usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in telesne kulture.
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po storitvah dejavnosti iz prejšnjega odstavka delavci in drugi delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah-združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, po načelih vzajemnosti in solidarnosti ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi. Določajo politiko razvoja, obsega pravic in način njihovega uresničevanja. združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti.
Delovni ljudje kot neposredni koristniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občinskih in katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah in skupnostih teh skupnosti.
110.	člen
Delavci ter drugi delovni ljudje in občani v občini skrbijo, da se vzgojnoizobražcvalna dejavnost uresničuje v enotnem vzgojnoizobraževalnem sistemu, oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti, vzajemno in solidarno izenačujejo materialne možnosti za vzgojo in izobraževanje in skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ljudi, za napredek, za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje, ustanavljajo osnovne šole in zagotavljajo pogoje za njihovo delo ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja.
111.	člen
Ijelavci, delovni ljudje in občani v občini oblikujejo skupne interese po raziskovalni dejavnosti, usmerjajo raziskovalne pobude, dajejo pobude za načrtovanje družbenega razvoja občine, sodelujejo pri oblikovanju politike in programov raziskovalne dejavnosti v republiki, skrbijo za informiranost o raziskovalnem delu, pomembnem za razvoj občine, pospešujejo uporabo raziskovalnih rezultatov v praksi in uresničujejo druge skupne interese po raziskovalni dejavnosti.
112.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti (ustvarjanje, posredovanje in varstvo kulturnih vrednot.) ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture.
113.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani občin v okviru regije odločajo in usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.
Delavci, delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer.
Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov.
114.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana, oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospe-' šujejo telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovarstvenib zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter ustanavljanje množičnih telesnokulturnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, vzdrževanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo drugo zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
115.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delavci ter delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne P°' goje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgoje in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
116.	Člen
Delavci, delovni ljudje In občani v občini skrbijo ® razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nude-oh* razni^ °blik družbene pomoči delovnim ljudem in canom, ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzro-°v za nastanek socialnih problemov, sprejemajo pro-arr> razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo r skrbijo za njihov razvoj in delovanje, opravljajo ruge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese
na
Področju socialnega skrbstva.
Varstvo borcev NOV
117.	člen
Ča' ^e*avci> delovni ljudje in občani v občini posve-v .° Posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne iHo in članom njihovih družin, v . v skladu s predpisi občinske skupščine zagotav-ta J0 sredstva za družbeno pomoč borcem NOV, borcem ce Se.Verr>o mejo 1918—1919 in slovenskim dobrovoljca v voin 1®12—1918 in ožjim članom njihovih dru-6ot'a v nirnai° zadostnih sredstev za preživljanje, za-Oj m V {ai° zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in iz i ^11^1 družinskim članom, ki tega varstva nimajo pQrn ^snegakoli drugega naslova, jim dajejo družbeno lita ?. Za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabi-lisjo'10 invalidov in zaposlovanje borcev ter zagotav-s°bniPorri0^ otrokom padlih borcev NOV, ki niso spo-2aBot Z'1. ^0'0, V skladu s predpisi občinske skupščine in in^vVai° reševanje stanovanjskih vprašanj borcev alidov NOV ter ožjih članov njihovih družin.
^rrjanje prostora za varstvo človekovega okolja
118.	člen
z doj!elaVcl’ delovni ljudje in občani v občini v Skladu In bomj01^6*10 Politiko in programi določajo program He j 0 urbanizacije, prostorskega urejanja, smotr->Wa’c. mestnih zemljišč in jo uresničujejo z urba-HiiHi jj1?* Programi, urbanističnimi načrti in zazidal-n0vam i/11- ^>oscbno pozornost posvečajo razvoju sta-9rngihR., Padilve ter razvoju tistih gospodarskih in beniift r 1 užbenih dejavnosti, ki so opredeljene z druž-trebr^hP anotn občine, kakor tudi zagotavljanju podijo, Zclenih površin in objektov za oddih in rekre-
&0^gajoVCi’ clel°vni ljudje in občani upravljajo in raz-Sa,boupr S staybnim zemljiščem V družbeni lastnini v 6tavbni^aVnl interesni skupnosti za gospodarjenje s
“m zemljiščem.
Le]	119- Člen
^ela, o^1 ljudje in občani, organizacije združenega 6 orga !na’ krajevne skupnosti in druge samouprav-ZaSotavj,lznciie m skupnosti imajo pravico in dolžnost 9fri0rn ^ Pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in ^''ldobljenlh vrednot Človekovega Okolja z na-kult' za£°tovijo pogoje za delo, stanovanje, po-0 ^rav) r° in rekreacijo, kakor tudi, da preprečuje-^hji n kodljive posledice, ki nastajajo v prolž-abl in Prometu.
xZ.°bčim
120. člen
80 Pod posebnim družbenim varstvom pc
l6zna pokr 0 P°sebnim družbenim varstvon "rajinska območja in predmeti narave,
meniki, obeležja in grobišča NOV, značilnosti dežele, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, reke, potoki, jezera in ^njihova obrežja, studenci in talna voda ter zrak.
Vprašanja iz prejšnjega odstavka ureja občinska skupščina s posebnimi odloki.
121.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanje okolja delovnega človeka in občana s tem, da posvečajo posebno skrb:
—	čistoči ozračja,
—	tekočim vodam,
—	varovanju območij vodovodnih zajetij,
—	ohranjanju obdelovalnih površin in pašnikov kljub povečani urbanizaciji,
—	zaščiti obstoječih parkovnih površin in zelenic in njihovemu povečanju,
—	gozdovom posebnega pomena,
—	ohranitvi redkega rastlinskega in živalskega sveta,
—	varstvu narave v gorah.
122.	člen
Večja naravno zaključena pokrajinska območja s prvobitno in kultivirano naravo, ki jo oblikujejo naravne znamenitosti ali pokrajinske lepote, kulturni spomeniki oz. spomeniki človeškega dela in ji dajejo poseben značaj ter ima rekreacijski pomen, občinska skupščina razglasi za krajinske parke in jih kot take posebej zavaruje.
Občinska skupščina tudi posebej zavaruje naravne in hortikulturne spomenike ter posamezne rastlinske in živalske vrste, ki so značilne samo za območje občine kot naravne znamenitosti.
123.	člen
Občinska skupščina si posebej prizadeva, da se večja naravno zaključena, pretežno prvobitna pokrajinska območja, posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo poseben narodni, kulturni, znanstveni ali rekreacijski pomen, razglasijo za narodne parke in kot taka zavarujejo, manjša območja prvobitne narave, ki so primerna predvsem za raziskovalne namene, pa da se razglasijo za naravne rezervate.
Občinska skupščina si tudi posebej prizadeva, da se zavarujejo rastlinske in živalske vrste ter tisti krajinski parki, naravni in hortikulturni spomeniki, ki imajo poseben nacionalni pomen.
124.	člen
Območja, v katerih so zdravstvene, vzgojnoizobra-ževalne, vzgojne in socialnovarstvene ter znanstvene ustanove, območja turističnih in drugih naselij, naravnih in krajinskih parkov ter naravnih rezervatov občinska skupščina lahko določi kot posebno zavarovana pred hrupom in tudi lahko določi z odlokom predvidene ukrepe.
125.	člen
Pri določanju politike urbanizacije in prostorskega urejanja občinska skupščina z urbanističnimi programi, urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi daje poseben poudarek varstvu okolja, pri tem pa upošteva človekove biološke, kulturne, gospodarske in druge potrebe in družbene koristi.
126.	člen
1 Zavedajoč se pomembnosti industrije kot nosilne panoge razvoja v občini, občinska skupščina sprejme poseben program za razvoj varstva okolja, ki je nujno izpostavljeno vplivom industrijskih naprav.
—	dolgoročno načrtovanje potreb po kadrih k<>‘ sestavini razvojnih programov, potreb po izobraževanju, stalnem izpopolnjevanju in usposabljanju kadrov>
—	enotnost ciljev in celovitost meril kadrovs politike, demokratično javnost kadrovskih postopki in doslednost pri uresničevanju dogovorjenih meril-
127.	člen
133. člen
Za uspešno reševanje vprašanj na področju varstva okolja pred vplivi industrijskega onesnaževanja in onesnaževanja prek ogrevalnih naprav na stanovanjskem področju, izvršni svet občinske skupščine ustanovi posebno stalno strokovno komisijo-.
128.	člen
V občini se ustanovi ena ali več samoupravnih interesnih skupnosti s področja varstva okolja.
Samoupravne interesne skupnosti iz 1. odstavka tega člena se lahko ustanovijo tudi za več sosednjih občin skupaj.
129.	člen
Neposredno skrb za varstvo voda in površin izvajajo pooblaščene organizacije in skupnosti.
130.	člen
Da bi ohranili in izboljšali človekovo okolje, občinska skupščina sodeluje s sosednjimi občinami in republiškimi organi pri dogovarjanju o skupnih interesih in nalogah na tem področju, pospešuje ustrezne oblike družbene in samoupravne organiziranosti, skrbi za uspešno delovanje ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti, komunalnih služb, nadzornih služb in raziskovalnih skupnosti ter vzpodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o akcijah in naložbah za preprečevanje, zmanjševanje ali odpravljanje onesnaževanja človekovega okolja.
5.	Kadrovska politika in zaposlovanje
131.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike kot neločljive sestavine politike socialističnega samoupravnega družbenega razvoja in bistvene sestavine sleherne družbene in politične akcije.
132.	člen
Pri uresničevanju temeljnih smotrov in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani skrbijo zlasti za:
______ vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi potrebami in s svojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju, delitvi in porabi ustvarjenih dobrin,
_______ organizirano in sistematično spremljanje razvoja kadrov, programiranje in organiziranje vzgojno-izobraževalnih vsfbin in oblik ter z rezultati - dela usklajeno kadrovanje, razporejanje in napredovanje kadrov.
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v zve?i komunista^ socialistični zvezi delovnega ljudstva in zvezi sind1^ katov, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresnic®^ vanje kadrovske politike, predvsem pa oblikujejo lišča in kriterije za kadrovanje kadrov za najodgovo^ ne j še funkcije v telesih družbenopolitičnih organi23' cij, družbenopolitični skupnosti, v temeljnih organi23^ cijah združenega dela in v delovnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnosti ’ društvih in v vseh drugih organizacijah in skupnosti ^ Pri tem se zavzemajo, da sc uveljavita načeli demo kratičnosti in javnosti, celovitost idejnopolitičnih moralnih kvalitet ter ustreznih znanj, spremljanje uS pešnosti dela kadrov na najodgovornejših funkcij kot podlaga za oblikovanje ocene in predlogov za ^ daljnje kadrovanje ter načelo demokratične zamenU vosti in gibljivosti kadrov v skladu z ustavo ter z hs ^ reznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi SP° razumi.
134. člen
Zaradi uspešnega tiresničevanja temeljnih in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in sprejemajo družbene plane, družbene dogovore ih 5 moupravne sporazume.
nat-
občah*
135. člen
iZ0'
Politiko štipendiranja, politiko usmerjenega braževanja in politiko zaposlovanja, kot bistvenih . stavinah kadrovske politike, delovni ljudje in oblikujejo in izvajajo v organizacijah združenega ° la, drugih samoupravnih organizacijah in skupno* v samoupravnih interesnih skupnostih s področja b^,1 pendiranja, izobraževanja in zaposlovanja v občihi> medobčinski ravni in republiki.
136. člen
jir$'
V samoupravni interesni skupnosti za štipeno ^ nje delovni ljudje in občani uresničujejo svoj po organiziranem, planiranem načinu pridobi^3 ^ kadra iz vrst mlade generacije, interes po izbolj^3 , strukture znanja v občini, interes po izenačevanj3 gojev in kriterijev povezovanja made generacije 5 ^ trebami združenega dela.
137. člen	^
Politiko usmerjenega izobraževanja delovni in občani oblikujejo in izvajajo kot enoten proces _ braževanja mladine po zaključeni osnovni šoli ih braževanja že zaposlenih delavcev kot enoten Pr ^ izobraževanja pred prvo zaposlitvijo in izobražm-ob delu ter iz dela, oblikujejo in izvajajo kot Per nenten proces izobraževanja za pridobitev strok3 s izobrazbe in strokovnega izpopolnjevanja, kot P'^jo stalnega prepletanja izobraževanja in dela skoz' človekovo aktivno obdobje. V tem smislu delovni lje in občani oblikujejo in ustvarjajo materialne.
0vske> prostorske in druge pogoje za izvajanje Sojnoizobraževalnega procesa, oblikujejo, dopolnju-*>. spreminjajo vsebine vzgojnoizobraževalnih pro-arnov, planirajo potrebe po kadrih in znanju, oblico in izvajajo politiko usmerjanja v izobraževa-tako mladine, kot tudi že zaposlenih delavcev, iz-^Jo dele vzgojnoizobraževalnih programov, dogo-, iaj° se 0 vpisnih kapacitetah in lokacijah vzgojno-^faževalnih organizacij.
138. člen
nie ^ samoupravno interesno skupnost za zaposlova-^ se delovni ljudje in občani združujejo z namenom, g0iSl v njej po načelih vzajemnosti in solidarnosti za-nji v'j3jo stalno strokovno pomoč, potrebno za ures-van.Vanje pravice do dela, do zagotavljanja in varo-H0 .. zaposlitve ter zavarovanja v primeru brezposel-1 v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
6- Sredstva za skupne in splošne potrebe
139. člen
djc ^0l°vni ljudje v združenem delu ter delovni Iju-nbčani, ki na področju družbenih dejavnosti po
0seb-“ vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje Je g e in skupne potrebe in interese ter delovni Ijud-Ha tganizacij združenega dela. ki opravljajo dejavnost resnih*1 Po^royih, 01'Sanizirani v samoupravnih Intela. y skupnostih, uresničujejo svobodno menjavo de-’kipkuU namen združujejo delo in sredstva ter v po-
ob
^ samoupravljanja na podlagi ustave in zakona iSegutiu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, segu jn ‘n načinu opravljanja teh dejavnosti ter o ob-uačinu združevanja sredstev za zadovoljevanje Potreb in interesov.
sk
;uPhih
tav^^va za zadovoljevanje skupnih potreb zago-cije plovni ljudje iz dohodka temeljne organiza-d0i U^cncga dela, v kateri delajo in iz svojih oseb-iaga »dkov, drugi delovni ljudje in občani pa iz svo-uodka in drugih svojih prihodkov.
140. člen
%vlj.^dovoljevanje splošnih družbenih potreb za-drivh delovni ljudje sredstva za pokrivanje sploš-?a,lizaC'Z 1 ni^ P0!1"6!1 v občini iz dohodka temeljne or-v°V' ofezC fdruženega dela in iz svojih osebnih dohod-pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih pri-qVš6in '_r °d premoženja, davkov, taks in drugih ' ki se zbirajo v proračunu občine.
141. člen
j1* $e v°vnim ljudem in občanom v krajevni skupi 0Volieva1OraČUnu °1:>činc zagotavljajo sredstva za : £ nJe določenih splošnih družbenih potreb.
J' 5ru^bUz'*:ienirn dogovorom se določi, za katere spl t^’^irn Potrebe in po kakšnih kriterijih se V*iajo Sr ’n občanom v krajevni skupnosti z: odstva v proračunu občine.
142. člen
...p^'nn občino lahko za zadovoljevanje sploš' občini razpiše javno posojilo
'„O
'lit, -"US
^*5%	v
'*>	razpiše z odlokom, ki določi namen po-
°Vo viSino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
143. člen
Skupščina občine s proračunom občine vsako leto posebej določi višino ter namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini. Predlog proračuna mora biti v skladu z gibanji družbenega proizvoda v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna pripravi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
144.	člen
Da bi se delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo delovnim ljudem in občanom, da se o njih izrečejo.
145.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni skupščini občine predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
IX. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
146.	člen
Obramba domovine je pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka in občana, pa tudi osebna človeška obveznost, vprašanje časti in ljubezni do domovine.
V skladu s temelji sistema ljudske obrambe, ustavo in zakoni občina Idrija ureja, usklajuje in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, določa svoj obrambni načrt, usmerja obrambne priprave organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti, ob neposredni Vojni nevarnosti izvaja predpisane ukrepe pripravljenosti, ob napadu na državo pa organizira in vodi sptošni ljudski odpor na svojem območju.
147.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite v mejah svoje pristojnosti izvaja občinska skupščina, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršni svet, oddelek za ljudsko obrambo in drugi upravni organi, štab za teritorialno obrambo, štab civilne zaščite, med vojno pa tudi predsedstvo občinske skupščine in poverjeništva za posamezne dejavnosti.
Kadar se med vojno občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine v sestavu, ki ga določa zakon.
148.	člen
V okviru svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite občina po svojih organih in organizacijah opravlja zlasti naslednje naloge:
—	določa organizacijo in zagotavlja enotnost ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	določa, sprejema in izvaja obrambni načrt občine,
—	določa načrt organizacije, razvoja in opremljanja teritorialne obrambe v občini,
—	organizira in skrbi za pripravljanje in delovanje civilne zaščite ter usmerja zaščito delovnih ljudi in občanov,
—	skrbi za podružbljanje načel sistema splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter usmerja in usklajuje obrambne načrte in pripriave temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti in krajevnih skupnosti in jim nudi materialno in drugo pomoč pri Izvajanju načrtov in obrambnih priprav,
—	določa vojno organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih organov v vojni,
—	usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih organizacij za delo v vojnih razmerah,
—	opravlja zadeve vojaške obveznosti in mobilizacije ter obveznosti civilne zaščite in skrbi za izvajanje drugih opravil in dolžnosti, ki jih imajo občani ter organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene sdinozaščite,
—	usmerja obrambno in varnostno vzgojo delovnih ljudi in občanov za njihove obveznosti po razporeditvi,
—	skrbi za ustanavljanje in delovanje enot narodne zaščite,
—	skrbi za organizacijo in delovanje enotnega sistema opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja ter sistema vojnih zvez v občini, za delovanje v vseh pogojih,
—	skrbi za ustrezno razporejanje občanov in delovnih ljudi ter materialnih sredstev za dopolnjevanje oboroženih sil in drugih struktur splošnega ljudskega
odpora,
—	skrbi za oblikovanje in izdajanje predpisov in navodil za delovanje vseh struktur splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v miru, ob neposredni vojni nčvarnosti in drugih izrednih razmerah ter v vojni,
—	usmerja izvajanje varnosti in zaščitnih ukrepov v skladu z zahtevami in potrebami družbene samoza-, ščite,
—	s posebnim odlokom in samoupravnim sporazumom z drugimi občinami regije zagotavlja delo pokrajinskega odbora v miru, da bi usklajevali priprave na širšem območju in v ta namen združuje vsako leto potrebna sredstva,
—	usklajuje organizacijo, načrte in priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite s pravicami drugih občin, širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi in oboroženimi silami,
—	v skladu s sistemom družbenega planiranja ter na podlagi večletnih in letnih programov razvoja vseh struktur splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite skrbi za materializacij^ in usrnepn financi-
ranje teh programov po prednostnem redu na način-kot se zagotavljajo sredstva za splošne in skupne P0" trebe za druge dejavnosti v občini.
149.	člen
Za usmerjanje in usklajevanje priprav za ljudsM obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drV’ gih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti-samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih sarnč0' pravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojn1*1 razmerah zaradi uresničevanja načel splošnega Ijod' skega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organi' zacije In skupnosti tekoče in pri svoji redni dejavnoS-* v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrf' pajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah ter za uresničevanje in izvajanje nalog, 1“ jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na podrpi' ju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadeV-Občinska skupščina ustanovi svet za ljudsko obrambo-varnost in družbeno samozaščito.
Predsednik občinske skupščine je predsednik sve*9 za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščit0.
150.	člen
Za izvajanje oboroženega odpora ustanovi občiP3 enote in štab teritorialne obrambe.
Občinski štab teritorialne obrambe vodi in zdrdf žuje delovanje vseh enot in poveljstev teritorialne oh' rambe v občini. Štab deluje v miru in vojni, njeg°v3 naloge pa so predpisane z zakonom in posebnim °dl°' kom občine.
Načrti za uporabo enot teritorialne obrambe so se stavni del obrambnega načrta občine.
151.	člen
Civilna zaščita je s svojimi ukrepi in samozaščh” sestavni del sistema ljudsko obrambe in družbene sa mpzaščite v občini.	.-
Za uspešno zaščito in reševanje prebivalstva materialnih dobrin občana ustanavlja enote in civilne zaščite. Vrste in številčnost enot in štabov ^ določajo na podlagi ocene ogroženosti območja o^Č1.^ in po odloku o ustanovitvi, organizaciji in vodenja vilne zaščite v občini.
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje ^ lovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenJe usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje ^ usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob voj0^ akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah drugih izrednih razmerah, se ustanovi štab za civi zaščito.	,
Ob izvajanju vseh ukrepov civilne zaščite °a posebej skrbi za graditev, opremljanje in vzdržev9^, javnih zaklonišč, natančneje se to področje ureja z lokom o gradnji in adaptaciji zaklonišč v	gjiii
Za izvrševanje vseh nalog civilne zaščite v 0^yp' so posebej zadolženi vsi organi, organizacije in jn nosti, katerih redna dejavnost je namenjena zaš^i reševanju prebivalstva in- materialnih dobrin-
152.	člen	g.
Delovni ljudje in občani se v krajevnih stih, temeljnih in drugih organizacijah združ6116®3^' la, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih , upravnih organizacijah in skupnostih ter v tJru ai0' političnih organizacijah organizirajo tako, da si

tovijo najboljše možnosti za uveljavljanje svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe, pristojni organi navedenih organizacij in skupnosti pa jim morajo dati v ta namen ustrezno strokovno in drugo pomoč.
Za izvajanje obrambnih priprav ustanovijo samoupravni organi navedenih organizacij in skupnosti svoje odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pravice in dolžnosti, število članov in odborov določata zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter statuti omenjenih organizacij in skupnosti.
Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo Pri izvajanju obrambnih priprav v organizacijah in skupnostih iz prvega odstavka tega člena, po svojih delegatih pa tudi v občini, republiki in federaciji.
153.	člen
V krajevni skupnosti občani in delovni ljudje, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenih organizacijah in društvih, uresničujejo politiko ljudske obrambe in se neposredno organizirajo, Pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in druge °blike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob Uaravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih iz-rednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za opravljanje drugih nalog, ki so določene ^ zakonom, s statutom in z obrambnim načrtom kra-ievne skupnosti in občine.	1
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet kra-levne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz prisojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom.
Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, ^Prejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki jhora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta dhko sestane. Organizacijo in naloge sveta krajevne Zaupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno sa-^ ozaščito ter drugih organov in organizacij v krajev-1 skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in tužbene samozaščite, se določijo v skladu z zakonom statutom krajevne skupnosti.
15^. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, r)r!noupravne interesne skupnosti ter druge samou-avne organizacije in skupnosti določajo načrt izva-n ,Ja obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih 10 'tov oz. programov dela ter v skladu s svojimi na-vojn'n‘ Za delovanie °b neposredni vojni nevarnosti in
^ °r8anizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega flr a morajo usklajevati svoje obrambne načrte in o^..86 oačrte za delo v vojni z obrambnim načrtom Seb‘ne ter pri izdelavl in izvajanju teh načrtov med-obo 'J1-° soclelovati. zlasti morajo sodelovati pri preskrbi sUr 0zenih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju zer v!n> reprodukcijskega materiala, energije in re-Plh delov ter pri oskrbi s končnimi izdelki. čl6(Vi’S^mizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega ^ Se vključujejo v obrambne priprave krajevne iti d. ^0sti. v kateri imajo svoj sedež, sodelujejo z njo log 1,J<'‘'10 P°moč njenim organom pri izvrševanju na-Področja ljudske obrambe in družbene samoza-
ščite ter sodelujejo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi, v katerih žive njihovi delavci.
155.	člen
Družbena samozaščita je najširša oblika varstva neodvisnosti in nedotakljivosti države, ustavne ureditve, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic človeka in občana ter drugih pravic in svoboščin, varstva družbene lastnine in premoženja, zagotovilo osebne in premoženjske varnosti občanov in nadaljnjega družbenega razvoja.
Družbena samozaščita je pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, društev ter družbenopolitične skup-nostL
156.	člen
Delovni ljudje in občani organizirajo in izvajajo družbeno samozaščito v organizacijah združenega dc-^ la, v delovnih in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih v občini ter enotah oboroženih siL
157.	člen
Skupščina občine na pobudo delegacij in delegatov, svojih izvršnih teles in upravnih organov ugotavlja In obravnava probleme varnosti in zaščite na svojem območju ter posameznih vprašanj varstva določenih družbenih vrednot, sprejema ustrezne odloke, sklepe in priporočila, družbeni dogovor o družbeni samozaščiti ter spremlja njegovo izvajanje.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo s svojimi splošnimi akti določiti organizacijo, oblike in način organiziranosti za čimbolj učinkovito izvajanje nalog družbene samozaščite v skladu z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. S samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ustanovijo organe, določijo njihove naloge in združujejo sredstva.
158.	čim
V organizacijah združenega dela je mogoče učinkovito uveljaviti zaščito in varnost samo kot del osnovnega sistema družbene samozaščite. Zato je nujno, da se v organizacijah združenega dela pri tem povezujejo s krajevnimi skupnostmi in ustreznimi organi občinske skupščine.
Preko samoupravnih organov in samoupravne delavske kontrole morajo razvijati sodelovanje s samoupravnimi institucijami družbene samozaščite v družbenopolitični skupnosti, z organi in službami za notranje zadeve.
159.	člen
Požarna varnost in gasilstvo sta splošnega družbenega pomena in sta zato vključena v sistem družbene samozaščite.
Za uresničevanje nalog na področju požarnega varstva in gasilstva ter drugih ukrepov samozaščite je v občini ustanovljena samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom.
160.	Člen
Za obravnavanje, proučevanje cestno prometne problematike na področju varnosti cestnega prometa,
za vzgojo in izobraževanje v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti, predlaganje ukrepov za boljšo varnost v cestnem prometu, se ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
161.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in premoženja ter zagotavljanje mirnega in varnega življenja. V neposredni vojni nevarnosti ih v vojni ter v izrednih razmerah izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru splošnega ljudskega odpora. Naloge narodne zaščite opravljajo delavci, delovni ljudje in občani v enotah narodne zaščite.
X.	DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE
162.	člen
V	občini Idrija uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom ip tem statutom v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter po organih:
1.	občinska skupščina in njej odgovorni organi
2.	Temeljno sodišče in samoupravna sodišča
3.	Temeljno javno tožilstvo
4.	organi javne varnosti
5.	občinski sodnik za prekrške
6.	občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja
7.	občinsko Javno pravobranilstvo.
Občinska skupščina in njeni odgovorni organi
163.	člen
V	okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela In drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi..
Občinska skupščina spremlja in obravnava delo organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine, sprejema smernice, ukrepe in zagotavlja pogoje za čim uspešnejše delo teh organov.
164.	člen
Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukre- / pl, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje priza-
deti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Skupščina občine lahko pod pogoji in v postopku, ki ga določa zakon, nastopi zoper organizacije združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ,
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	razpusti delavski svet,
—	razpusti izvršilni organ,
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev.
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
—	odreja še druge z zakonom določene ukrepe.
Preden odloči o začasnem ukrepu, skupščina občine lahko določi delavcem v organizaciji združenega dela rok za odpravo vzrokov, ki so podlaga za začasne ukrepe iz drugega odstavka tega člena.
165.	člen
Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme občinska skupščina tudi proti organom upravljanja, izvršilnemu organu in poslovodnemu organu v delovni skupnosti organizacij združenega dela, banki, zavarovalni skupnosti, kmetijski ali drugi zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače.
166.	člen
O začasnih ukrepih odloča občinska skupščina z odlokom na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja in izvršnega sveta občinske skupščine.
167.	člen
Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delavcev in delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina.
Ce občinska skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
Temeljno sodišče m samoupravna sodišča
168.	člen
Sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi izvršujejo v občini Temeljno sodišče v Novi Gorici kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča.
Temeljno sodišče kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organ varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
169.	člen
Temeljno sodišče spremlja in proučuje družben® odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanj® njegove funkcije in daje občinski skupščini in drugih1 državnim organom In samoupravnim organizacijam ih skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitostii družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi zakonov, njihovem izvrševanju ter Problematiki svojega dela.
170.	člen
Temeljno sodišče v Novi Gorici izvršuje sodno funkcijo v mejah pristojnosti, ki so določene z ustavo in zakonom, na enotah, ki jih v skladu z zakonom določi občinska skupščina po dogovoru s skupščinami občin, za območje katerih je ustanovljeno temeljno sodišče.
Sodnike temeljnega sodišča voli in razrešuje skupščina občine skupaj z ostalimi skupščinami občin z območja, za katero je ustanovljeno temeljno sodišče na način, pod pogoji in po postopku določenem z zakonom.
Sodnike porotnike za območje enote Temeljnega sodišča v Idriji voli in razrešuje Skupščina občine idrija.
171.	člen
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbeno-ekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakoni, kot tudi spore, ki jim jih Poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega de-la, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki 'Zvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpo-iagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim Samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
172.	člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim splošnim aktom ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov Pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega so-d>šča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo, °r6anizacijo in postopek pred tem sodiščem.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča ^druženega dela, poravnalni sveti, razsodišča, arbitraže er v drugih oblikah samoupravnih sodišč.
173.	člen
V sporih s področja samoupravnih pravic, družbe-P°ekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v 2druženem delu odloča sodišče združenega dela v No-1 Gorici kot splošno sodišče združenega dela v mejah Pristojnosti, določenih z zakonom.
Temeljno javno tožilstvo
174.	člen
, Funkcijo javnega tožilstva kot samostojnega dr-. vbega organa, ki preganja storilce kaznivih dejanj drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, ^Porablja z zakonom določene ukrepe za varstvo inte-, s°v družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva ,a varstvo ustavnosti in zakonitosti, opravlja Temelj-oh ^avno tožilstvo v Novi Gorici, ki je ustanovljeno za Proč j e Temeljnega sodišča v Novi Gorici.
Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona in v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine.
175.	člen
Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje družbena razmerja, in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih nalog in daje občinski skupščini, organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti ter socialistične morale.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
176.	člen
Temeljnega javnega tožilca in namestnike imenuje občinska skupščina v soglasju z republiškim javnim tožilcem.
Organi javne varnosti Postaja milice
177.	člen
Postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu: postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja varnosti za območje občine.
Postaja milice ima lahko določeno število oddelkov
178.	člen
Postajo milice oz. njen oddelek ustanovi in odpravi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za ustanovitev in odpravo postaje milice lahko da občinska skupščina ali republiški sekretar za notranje zadeve.
179.	člen
Komandirja postaje milice imenuje brez razpisa In ga razreši občinska skupščina v soglasju z repub-liškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za imenovanje in razrešitev komandirja postaje milice lahko da občinska skupščina ali republiški sekretariat za notranje zadeve.
180.	člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice ter njenega oddelka občinski skupščini in republiškemu sekretarju za notranje zadeve. Komandir postaje milice poroča občinski skupščini in njenemu ■ izvršnemu organu, ki je pristojen za notranje zadeve, na njihovo zahtevo ali z lastne pobude o vprašanjh s področja organizacije in dela postaje milice oz. oddelka.
181.	Men
Postaja milice pri svojem delu sodeluje z nosilci družbene samozaščite v občini.
1«2. čten
Denarna sredstva, potrebna za delo postaje milice in njenih oddelkov zagotovi občinska skupščina v pro-.
računu v skladu z dotačbaraLzatoona.
Uprava javne varnosti
183.	člen
Uprava javne varnosti je področni organ Republiškega sekretariata za notranje zadeve in opravlja zadeve javne varnosti iz republiške pristojnosti.
Uprava javne varnosti daje občinski skupščini letna poročila o svojem delu in občasno analiže o stanju varnosti na svojem področju.
Občinski sodnik za prekrške
184.	člen
Občinski sodnik za prekrške je samostojni organ občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
185.	člen
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekršku in ob pogojih ter na način, ki ga določa zakon, izreka kazni in varnostne ukrepe zoper storilce kršitev, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določene kot kršitve javnega reda.
Sodnik za prekrške spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov 0 prekrških in o problemih, ki se pojavljajo pri njegovem delu.
Sodnik za prekrške obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih je ugotovil pri svojem delu.
186.	člen
. Sodnika za prekrške voli In razrešuje občinska skupščina, ki tudi določi število sodnikov za prekrške.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja
187.	člen
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek za razveljavitev ali odpravo sklepov ter drugih aktov, s katerimi se kršijo samoupravne, pravice oziroma jo prizadeta družbena lastnina.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
188.	člen
Občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji ter po postopku, ki je določen z zakonom.
Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi občinska skupščina družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin.
Občinsko javno pravobranilstvo 139. člen
Javno pravobranilstvo je samostojen organ v občini, ki uporablja Z zakonom določene Ukrepe in pravna Sredstva, da še varujejo premoženjske pravice občine, njenih organov in skladov, ki so pravne osebe ter krajevnih skupnosti jn ima druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
Pri izvrševanju svoje funkcije spremlja javni pravobranilec ter proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za pravno varstvo družbene lastnine ter o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varstvo družbenega premoženja in o svojem delu Obvešča skupščino občine.
Organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva določi skupščina občine z odlokom.
Skupščina občine lahko sporazumno z drugimi občinami ustanovi javno pravobranilstvo za več občin skupaj.
190.	člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča, temeljnega tožilstva, splošnega sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodnika za prekrške, organov javne varnosti in javnega pravobranilstva zagotavlja za območje občine v proračunu občinska skupščina.
XI.	NADZORSTVO NAD ZAKONITOSTJO
191.	člen
Občinska skupščina in pristojni upravni organi ter drugi organi skupščine opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela na območju občine ter samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje občine, Če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena zajema tudi ugotavljanje usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo in zakonom, kakor tudi s samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
192.	člen
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela. ki je v nasprotju z zakonom oz. samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina v skladu z zakonom z odločbo zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacij združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
193.	člen
Ce občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oz. sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oz. da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji sklepa, s katerim ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oz. zakonitosti zadržanega akta.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje sklepa, s katerim ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
194.	člen
Če občinska skupščina v rokih iz prejšnjega člena ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oz. postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, sklep, s katerim je zadržala izvršitev samoupravnega splošnega akta, sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacij združenega dela, preneha veljati in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
195.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in Podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
196.	člen
Določbe členov tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če z zakonom ni drugače določeno.
XII.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti
197.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in naj višji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
198.	člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti, to jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini:
—	določa politiko in odloča o temeljnih vpraša-hjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, soci-tono in kulturno življenje in družbeni razvoj občine,
—	sprejema družbeni plan občine,
—	sprejema občinski proračun in potrjuje zaključki račun o izvršitvi občinskega proračuna,
—	sprejema odloke in druge splošne akte,
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena Za organizacije združenega dela in druge samoupravne 0rganizacije in skupnosti in usklajuje njihove interese.
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
—	obravnava in odloča o vprašanjih s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—	opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo,
—	določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
—	voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
—	voli, imenuje in razrešuje predsednika temelj-' nega sodišča in druge sodnike rednih in samoupravnih
sodišč,
—	voli in razrešuje individualne in kolektivne poslovodne organe, ki jih določa zakon in drug ustrezen akt,
—	opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter jim daje smernice za delo,
—	skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem,
—	sodeluje s Skupščino SR Slovenije, skupščinami občin in skupščinami drugih družbenopolitičnih skupnosti,
—	opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonih in tem statutu.
199.	člen
V okviru svojih pravic in dolžnosti pri opravljanju družbenega nadzorstva občinska skupščina obravnava splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonitih predpisov ter aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
Z družbenim nadzorstvom se ne smejo omejevati z ustavo, zakonom ali statutom določene pravice organov, organizacij, skupnosti in delovnih ljudi in tudi ne kršiti njihove pravice in na zakonu temelječi interesi,
200.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti po javni razpravi predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
2. Sestava
201.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo:

»
—	zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	zbor krajevnih skupnosti kot zbor delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
202.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 39 delegatov, ki jih delegirajo naslednje delegacije:
—	30 delegatov iz temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti s področja gospodarstva, gostinstva, trgovine, obrti in komunalne dejavnosti,
—	2 delegata iz temeljnih organizacij in skupnosti s področja vzgoje, izobraževanja in kulture,
—	2 delegata iz temeljnih organizacij s področja zdravstva in socialnega varstva,
—	4 delegati iz skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—	1 delegat iz skupnosti delovnih ljudi državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih ljudi oz. skupnosti in občanov, ki niso organizirani v temeljne organizacije združenega dela.
203.	člen
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 25 delegatov, ki jih delegirajo delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Zbor krajevnih skupnosti sc formira po načelu:
—	da ima vsaka krajevna skupnost ne glede na šlevilo prebivalstva v zboru eno delegatsko mesto,
—	da krajevnim skupnostim, ki imajo nad 1500 prebivalcev, pripada še eno delegatsko mesto in nadalje na vsakih začetih 1500 prebivalcev po eno delegatsko mesto.
204.	člen
Družbenopolitični zbor sestavlja 25 delegatov, ki jih delegirajo delavci, drugi delovni ljudje ;n občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah,
3.	Pristojnosti in delo zborov
205.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno^
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori občinske skupščine praviloma na ločenih sejah enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
206.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	določajo politiko in odločajo o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine,
—	sprejemajo statut in spremembe ter dopolnitve statuta občine,
—	sprejemajo in spreminjajo poslovnik občinske skupščine,
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
družbenoekonomski razvoj občine, programe srednjeročnega in dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka, zaposlovanje in socialno varnost, skrb za udeležence NOV, kadrovsko politiko, razpis občinskega referenduma, uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine in razpis občinskega posojila,
ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini,
organizacijo in delo temeljnega sodišča, tožilstva, javnega pravobranilstva, samoupravnih sodišč ter družbenega pravobranilca samoupravljanja,
organizacijo in delo drugih občinskih ali medobčinskih organov ali služb ter upravnih organov občinske skupščine,
—	dajejo priznanja, sklepajo o podelitvi domicila in imenovanju za častnega občana,
—	sklepajo o pobratenju in navezovanju trajnih prijateljskih zvez z drugimi občinami,
—	določajo stališča glede spremembe mej oz. območja občine ter glede združitve z drugo občino ali razdelitvijo občine,
—	obravnavajo poročila o delu, sistemu in politiki razvoja na vseh področjih družbenih in gospodarskih dejavnosti in na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena za občino, ki jih predloži izvršni svet občinske skupščine,
—	odločajo o premoženjskopravnih razmerjih (ugotavljanje splošnega interesa, omejitve lastninske pravice),
—	dajejo soglasje in potrjujejo samoupravne sporazume o ustanovitvi, statute ter druge akte samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine ter za dejavnosti posebnega družbenega pomena, če je to s predpisom določeno,
—	volijo in razrešuje sopredsednika in podpredsednika občinske skupščine,
predsednika in podpredsednika izvršnega sveta in člane izvršnega sveta,
predsednike in člane stalnih komisij ali občasnih delovnih teles občinske skupščine,
predsednika in sodnike temeljnega sodišča, sodnika za prekrške ter druge občinske funkcionarje, če tako določa zakon, odlok ali drug akt občinske skupščine,
—	imenujejo in razrešujejo; tajnika občinske skupščine, predstojnike občinskih upravnih organov, občinskega javnega tožilca in pravobranilca ter
občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja,
individualne in kolektivne poslovodne organe, za katere je tako določeno z zakonom ali drugim aktom Skupščine SRS,
—	določajo delegate za Zbor občin Skupščino SR Slovenije, druge skupnosti in skupščine.
207.	člen
208. člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	obravnavata vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje delavcev, delovnih ljudi in občanov s področja financiranja, prostorskega načrtovanja in prostorskega urejanja, izgradnje in ureditve naselij, stanovanjske in komunalne dejavnosti in sprejemata smernice in ukrepe,
—	določata davčno politiko v občini in sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte o davkih, taksah in drugih dajatvah,
—	odločata o ukrepih za varstvo človeka in nje-govega okolja,
—	dajeta soglasje k ustanovitvi in programu razvoja organizacije združenega dela, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte s področja:
komunalnega gospodarstva, stanovanjske politike in stanovanjskega gospodarstva,
gospodarjenja s stavbnim zemljiščem, siste-naom izmere zemljišč in zemljiškega katastra ter nadomestilo za uporabo stavbnega' zemljišča, zaposlovanja in socialne varnosti,
kreditiranja, investiranja in izgradnje objektov,
družbenoekonpmskega položaja in združevanja kmetov,
gospodarjenja z gozdovi,
blagovnega prometa, turizma in gostinstva,
prometa in zvez,
varstva pred požari in drugimi naravnimi nesrečami.
varstva živali in rastlin,
financiranja družbenopolitičnih in samouprav-interesnih skupnosti,
samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so astnina občanov,
družbenega varstva samoupravnih pravic de-0vnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
informiranja v občini in splošnih pogojev jav-neSa obveščanja,
— sprejemata odločitve o začasni ureditvi vpra-'san5> od katerih je bistveno odvisno delo samouprayno Hteresne skupnosti, če le-ta o takih vprašanjih sama odloči,
— dajeta soglasje k odločitvam, ki so bistvenega domena za uresničevanje pravic in obveznosti delov-d**1 ljudi, združenih v samoupravne interesne skupno-m so določene z zakonom oziroma z odlokom ob-‘dske skupščine,
odločata o ustanavljanju organizacij združene-ohz^ela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj “vinska skupščina,
2.	odločata o začasnih ukrepih zoper organizacije (jr Uzenega dela, samoupravne interesne skupnosti in ka 8e samoupravne organizacije ter o pričetku postop-rt , ledne likvidacije temeljne organizacije združenega
sku razpravljata in odločatg o drugih zadevah m y df38 Pomena za delovanje ljudi v združenem delu krajevnih skupnostih,	t
Zbor združenega dela samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne ake, ki se nanašajo na:
družbeni načrt in delitev dohodka, medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja,
področje bančništva in službe družbenega knjigovodstva v občini,
varstvo pri delu,
varstvo kakovosti proizvodov in storitev, zavarovalstvo,
—	zadrži izvršitev splošnega akta temeljne in druge organizacije združenega dela ali skupnosti, če smatra, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta.
Zbor tudi:
—	obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
—	spremlja uresničevanje razvojnih programov in družbenih planov,
—	obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj in vprašanja uresničevanja samoupravnih pravic delovnih ljudi v združenem delu v občini,
—	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
—	usklajuje posamične in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju na posameznih gospodarskih in družbenih področjih,
—	določa listo za izvolitev članov disciplinske komisije, ki so izven temeljne organizacije združenega dela,
—	sprejme odlok, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v občinski zbor združenega dela in določa skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata na zasedanje zbora združenega dela Skupščine SRS tudi, če ta ni član skupine delegatov,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti ip svoboščin, če te pristojnosti niso v pristojnosti drugega zbora.
209.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
210.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
—	vprašanja, ki so skupnega pomena za krajevne skupnosti v občini,
—	vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in mestnih ulic,
—	vprašanja varnosti cestnega prometa,
—	odločanje o načinu in mestih za izkoriščanje peska in gramoza ter glede odlaganja smeti,
—	področje združevanja občanov, javnih shodov in prireditev.
Zbor tudi:
—	sodeluje pri družbenem dogovarjanju na področju krajevnih skupnosti in spodbuja oziroma sproža postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini in proučuje, usmerja in spodbuja delo v krajevnih skupnostih,
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi in sprejema o tem stališča, mnenja in predloge,
—	usklajuje delo krajevnih skupnosti v občini in spodbuja sodelovanje med krajevnimi skupnostmi ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in oblikuje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta krajevnih skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
211.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavita temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oz, skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
212.	člen
Družbenopolitični zbor enakopravno sprejema odloke in druge splošne akte s pristojnim zborom oz. pristojnima zboroma, ki se nanašajo na:
—	uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema,
—	temeljna vprašanja s področja kadrovske politike,
—	sodelovanje z občinami in organizacijami,
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini.
213.	člen
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča o zadevah, ki se nanašajo na:
—	temeljna vprašanja družbenoekonomskega razvoja občine, ki so vsebovana v programu dolgoročnega razvoja in srednjeročnih družbenih planih,
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana in sicer na:
družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
medsebojna razmerja v združenem delu, družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov,
samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov,
združevanje občanov, javne shode in prireditve ter pravni položaj verskih skupnosti,
družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja.
214.	člen
Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka in drugega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sprejetim v mejah pristojnosti zbora.
215.	člen
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira ter v ta namen samostojno:
—	izmed delegatov v zboru voli predsednika in druge funkcionarje zbora ter jih razrešuje,
—	ustanavlja delovna telesa zbora, jim določi področje dela in odloča o njihovi sestavi,
—	sprejema program svojega dela,
—	odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru,
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora.
216.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremlja stanje in razvoj, zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje politike, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in usklajuje odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela oziroma skupnostmi ter daje organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih.
217.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznih Vprašanjih, ima pravico razpravljati o teh vprašanjih. zavzemati stališča in dajati predloge pristojnima zboroma, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojna zbora morata pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
Ce pristojni zbor oziroma pristojna zbora s takim stališčem oziroma predlogom ne soglašata, je lahko odlok ali drug akt, na katerega se tako stališče oziroma predlog nanaša, sprejet šele ko se opravi postopek, določen s poslovnikom občinske skupščine, po katerem razpravljata o spornem vprašanj^ pristojni zbor oziroma pristojna zbora in zbor, ki je dal stališča oziroma predlog.
218.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
219.	člen
Odlok ali drug akt lahko predlaga vsak delegat ali skupina delegatov v svojem zboru, izvršni svet občinske skupščine, skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine, odbor zbora, komisija skupščine in skupna komisija dveh ali več zborov.
Predstojniki občinskih upravnih organov lahko predlagajo občinski skupščini odlok ali drug akt s Področja, za katerega so pristojni.
220.	člen
Izdajo odloka ali drugega akta lahko predlaga vsak zbor tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora.
Zahtevo za izdajo odloka lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani.
221.	člen
Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine na področju vzgoje in izobraževanja, Raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja s teh Področij.
Skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine odločajo enakopravno z zbo-fom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti o temeljnih vprašanjih z njihovega področja, kadar to določa ustavni zakon.
—	odloča o politiki razvoja in pospeševanja kulturne dejavnosti ter o načrtih in programih njihovega razvoja,
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki sc nanašajo na varstvo kulturne dediščine.
225.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
—	odloča o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva,
—	odloča o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja,
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, organizacijo zdravstvene dejavnosti v občini ter zagotovitev pravic do zdravstvenega varstva.
226.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
—	odloča o politiki socialnega varstva,
—	odloča o razvojnem programu socialnega varstva,
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja socialnega varstva s področja socialnega skrbstva, otroškega varstva, sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva invalidov, invalidnih otrok in mladine, zaposlovanja in socialne varnosti ter stanovanjske politike in usmerjenega stanovanjskega gospodarstva.
222.	člen
Skupščina interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine enakopravno z zborom združenega dela zborom krajevnih skupnosti:
—	določa politiko na področju vzgoje in izobraževanja,
—	sprejema razvojne programe izobraževalne delavnosti,
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na predšolsko vzgojo, osnovno in poklicno izobraževanje, dejavnost delavske univerze ter druge °^like vzgoje in izobraževanja.
227.	člen
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno urejajo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnpsti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloča ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov proti organizacijam združenega dela.
228.	člen
223.	člen
Skupščina raziskovalne skupnosti občine enako-,n'avno z zborom združenega dela in zborom krajevnih sl<upnostl:
—	oblikuje raziskovalno politiko v občini,
—	sprejema razvojne in letne programe,
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki se Obnašajo na raziskovalno delo ter na družbeno usmer-Janje, programiranje, organiziranje in financiranje raziskovalnih skupnosti.
224.	člen
? Skupščina kulturne skupnosti občine enakopravno zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti;
— odloča o splošni politiki na področju kulturne vnosti,
Vsak zbor občinske skupščine veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor veljavno sprejme odlok, splošni akt ali drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru.
Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
229.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oz. akt obravnavali ali tudi sprejeli na skupni seji.
Če zbori sklenejo, da bodo zasedali skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
Predsednik občinske skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri
zbori skupaj obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena.
230.	člen
Preden sprejme občinska skupščina statut, družbeni načrt, program razvoja občine, urbanistični program, prostorski plan, jih da v razpravo delovnim ljudem in občanom.
231.	člen
Seje občinske skupščine in njenih organov so javne. Če to zahtevajo splošne koristi, lahko občinska skupščina ali njen organ sklene, da bo posamezna seja ali del seje tajen.
232.	člen
Na sejo občinske skupščine so lahko povabljeni posamezni občani ter zastopniki temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, če bi njihovo sodelovanje koristilo pri obravnavanju posameznih zadev.
Občinska skupščina je dolžna povabiti na sejo skupščine predstavnike organizacij združenega dela in drugih skupnosti, kadar obravnava vprašanja s področja teh organizacij in skupnosti.
233.	člen
Način glasovanja, priprava predloga dnevnega reda in sprejem dnevnega reda, potek in vodenje sej, faze postopka za sprejemanje odlokov, splošnih aktov in drugih odločitev, način usklajevanja stališč in preverjanje stopenj soglasja ter druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve se natančneje določijo s poslovnikom občinske skupščine.
234.	člen
Kadar zasedata dva zbora oz. vsi zbori na ločenih sejah, so odloki in drugi splošni akti sprejeti samo, če sta jih zbora oz. zbori izglasovali v enakem besedilu.
Ce se zbora oz. zbori o besedilu odloka ali drugega splošnega akta ne sporazumejo, vsak zbor ponovno obravnava sporno vprašanje.
Če se tudi po ponovni obravnavi ne sporazumejo, določijo skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila. V komisijo imenuje vsak zbor tri člane.
Ce se zbora oz. zbori tudi po poročilu komisije ne sporazumejo, se skliče skupna seja obeh zborov oz. vseh zborov. Kolikor se tudi na skupni seji ne doseže sporazum o besedilu odloka ali splošnega akta, se zadeva odstopi izvršnemu svetu, da pripravi nov predlog besedila.
235.	člen
Odlok ali drug akt pri sprejemanju katerega enakopravno sodelujejo zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oz. h kateremu je družbenopolitični zbor po ustavi oz. statutu dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če so ga zbori in skupščina interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
236.	člen
V vojnih razmerah odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane.
237.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine se sestaneta kot najvišja konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini zaradi zavzemanja stališč in opredeljevanje predlogov h gradivu Skupščine SR Slovenije, ki so posebnega pomena za razvoj SR Slovenije ali občine Idrija.
4.	Predsednik, podpredsednik skupščine, predsedniki zborov in tajništvo občinske skupščine
238.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega podpredsednika.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika izmed delegatov zborov občinske skupščine na predlog Občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Predsednik in podpredsednik sta izvoljena, če sta dobila najmanj dve tretjini glasov delegatov vsakega zbora.
Predsednik in podpredsednik se izvolita za 4 leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost.
239.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino,
—	sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine,
—	skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku,
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema več zborov občinske skupščine oz. enakopravno pristojni zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s tem statutom in skupščinskim poslovnikom.
Ce je predsednik občinske skupščine zadržan, Ža nadomešča podpredsednik.
Predsednik skupščine sprejema posamezne ukrep6 v vojnih razmerah, kadar se predsedstvo ne more sestati.
240.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika i11 podpredsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora na predlog Občinske konference socialistične zveze delovneg8 ljudstva.
Podpredsednik zbora nadomešča predsednika, ka' dar je ta zadržan.
241.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi seje zbora, skrbi, da zbor dela po poslovniku, podpisuje akte, ki jih samostojno sprejemaj zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom in poslovnikom.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, č® to zahteva:
—	predsednik občinske skupščine,
—	izvršni svet,
—	petina delegatov zbora.
Če predsednik ne skliče seje zbora, ki bi jo po teP1 statutu moral sklicati, jo lahko skliče V--'-" deseti11 delegatov ali predsednik občinske skupščine.
242.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata. vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo v tem primeru na seji zbora nima pravice glasovanja.
243.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta in tajnik skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo Predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini.
244.	člen
Predsedstvo občinske skupščine:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije, drugimi skupščinami in skupščinami skupnosti občin,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, tazlaga določbe poslovnika,
—	predlaga sredstva, ki naj bodo v predlogu pro-računa občine zagotovljena za delo skupščine in taj-ništva skupščine,
—	predlaga zborom skupščine akt o organizaciji tajništva skupščine,
—	opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine.
*245. člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijsko-teh-ničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, nienih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z ^slegacijami in konferencami delegacij, ima skupščina °bčine tajništvo skupščine.
Tajništvo skupščine vodi tajnik skupščine, ki ga bhenuje občinska skupščina in je za svoje delo in de-*° tajništva skupščine odgovoren občinski skupščini.
246. člen
Organizacijo in delovno področje tajništva skup-®ine določi občinska skupščina z odlokom na predlog Predsedstva skupščine.
5.	Delovna telesa skupščine in zborov
Z odlokom o ustanovitvi odborov in delovnih teles se določijo njihove naloge, pooblastila, sestava in način dela.
248.	člen
Zbori skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, lahko ustanovijo delovna telesa in s sklepom določijo njihove naloge.
249.	člen
Občinska skupščina ima naslednja delovna telesa:
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
.	— svet za preventivo in vzgojo v cestnem prome-
tu,
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za proračun,
—	komisijo za gospodarstvo in finance,
—	komisijo za odlikovanja,
—	komisijo za odnose z verskimi skupnostmi,
—	statutarno-pravno komisijo,
komisijo za ugotavljanje izvora premoženja,
—	komisijo *a vprašanja borcev NOV.
250.	člen
Sestavo, nalog in način dela svetov in komisij določi občinska skupščina z odlokom.
Način dela in druga vprašanja, ki so pomembna za delo zborov in njihovih delovnih teles se določi s poslovnikom.
251.	člen
Delovna telesa občinske skupščine imajo praviloma 5—10 članov.
Predsednike in člane imenuje občinska skupščina praviloma, izmed članov delegacij in delegatov za zbore občinske skupščine.
252.	člen
Posamezni zbori občinske skupščine lahko ustanovijo odbore in komisije za proučevanje predlogov, predpisov in drugih vprašanj iz njihove pristojnosti.
Z aktom o ustanovitvi se določijo tudi naloge, sestava in način dela teh teles.
XIII. IZVRSNI SVET
253.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine in je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov.
247. člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko z odlokom stanovijo odbore, komisije in druga stalna oz. občas-delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov ^ drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine • Zbora.
254.	člen
Izvršni svet je pristojen, da:
1.	predlaga
— odtoke in drage splošne akte iz pristojnosti občinske-eioapččme,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini predlagajo drugi pooblaščeni predlagatelji,
—	družbeni načrt občine,
—	občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna,
—	ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma jih ustanavlja sam, kolikor je za to z zakonom pooblaščen,
2.	skrbi za izvrševanje v občinski skupščini dogovorjene politike občine s tem, da
—	skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni plani, proračun, odlok in drugi splošni akti občinske skupščine,
—	izvršuje proračun občine, izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine,
—	skrbi za izvrševanje konkretnih sklepov zborov občinske skupščine,
3.	sodeluje z upravnimi organi in v ta namen
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih ali medobčinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb, ki jih ustanovi obžinska skupščina,
—	predlaga ukrepe za Izboljševanje dela teh organov ter služb,	•
—	določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb občinske skupščine,
—	nadzoruje delo upravnih organov in opravlja ali razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom ali drugih splošnih aktov,
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi zagotovili izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine,
—	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kot celota dobro deluje in da opravlja naloge, ki jih ima po zakonu in statutu,
—	odloča o športi o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
4.	sodeluje in skrbi za koordinacijo dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
5.	opravlja druge naloge in aktivnosti iz svoje pristojnosti ter s konkretnimi akcijami skrbi za realizacijo svojih sklepov.
V ta namen ust&navlja komisije, odbore in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.
255.	člen
Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, kolikor ni glede possmeznih vprašanj zastopanje z zakonom drugače urejeno.
256.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in devet članov.
Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga kondidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine in poda mnenje k njegovemu predlogu za sestavo izvršnega sveta. Kandidati za predsednika in člane izvršnega sveta morajo imeti ustrezno strokovno, moralno in politično raven.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta lahko imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta nekatere člane izvršnega sveta za predstojnika upravnih organov.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta. Skupščina sme izjemoma, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi, izvoliti oziroma' imenovati takega funkcionarja še za štiri leta, potem ko ugotovi, da so razlogi za ponovno izvolitev utemeljeni.
257.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
258.	člen
Iz.vršni svet dola in odloča o zahtevah iz svoje pristojnosti na seji z večino glasov vseh članov sveta.
259.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja svet.
Predsednik izvršnega sveta ah pooblaščeni član izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine.
Predsednika izvršnega sveta v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomešča podpredsednik.
260.	člen
Člani izvršnega sveta so dolžni izvrševati sklepe sveta in o njih obveščati delavce služb, katere vodijo, in skrbeti, da sc ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
261.	člen
Izvršni svet obvešča občinsko skupščino oziroma njene zbore o splošnem stanju glede izvajanja politike in izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine ir; o svojem delu.
Izvršni svet mora občinski skupščini ali posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
, Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine. Predlaga lahko tudi, da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine, na kateri bi izvršni svet razložil svoje stališče.
262.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so na zahtevo dolžni dajali mnenje k osnutku predpisov in mnenja o druttih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
263.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dati.
264.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj deset delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati.
Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvrš-x nemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
265.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, da obravnavajo posamezna politična vprašanja v svezi z delom izvršnega sveta.
266.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti °bravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet ter predpisov, ki jih sama izdaja. Ima tudi pravico predlagati svetu, haj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov. Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v občinski skupščini.
267.	'člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni
svet.
268.	člen
Delo in vsa druga razmerja izvršnega svata se uredijo s posebnim odlokom.
XIV OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
269.	člen
Za izvrševanje upravnih nalog občinska skupščina Ustanavlja občinske upravne organe, katere pooblašča, da opravljajo vse tiste upravne naloge, ki so na podžgi ustave in zakona v pristojnosti občine in niso dane v izključno pristojnost občinski skupščini ali izvršnemu
svetu.
270.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristoj-dosti in pooblastil:
.	— izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone,
dftige predpise in splošne akte občinske skupščine, iz-
vršnega sveta in skupščin širših družbenopolitičniti skupnosti ter zagotavljajo njihovo izvrševanje,
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte,
—	spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotavljajo pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike, in predlagajo sprejem ustreznih predpisov ali ukrepov,
—	pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, občinskega sveta in drugih organov in teles skupščine,
—	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.
271.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pristojnosti in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
272.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.	,
Na področju in pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, organizacij posameznih družbenih interesov in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajtrnja, občinski upravni organi sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
273.	člen
Občin'ka skupščina na predlog izvršnega sveta z odlokom u aanovi občinske upravne organe, določi njihove organizacijo in delovno področje.
274.	člen
Zaradi učinkovitejšega uresničevanja pravicStini dolžnosti občanov lahko občinska skupščina ustanovi z odlokom krajevne urade kot posebne upravne-organe.
>
Z odlokom se določi območje, za katero se ustanovi krajevni urad, njegov sedež in delovno področje. Krajevni uradi so dolžni pri opravljanju svojih nalog sodelovati s krajevnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami in društvi.
275.	člen-
Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo o posameznih zadevah o določenih pravicah' in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanje nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
276.	člen
Posamezni upravni organ vodi predstojnik, ki ga imenuje občinska skupščina na predlog izvršnega sveta.
277.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovoren. Je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom in drugimi predpisi.
Za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine izdajajo predstojniki upravnih organov pravilnike, odredbe in navodila, za izvajanje predpisov drugih organov pa lahko izdajajo izvršilne predpise le, če so za to izrecno pooblaščeni.
Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skpščine, njenega zbora ali izvršnega sveta mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji skupščine je dolžan dati odgovor.
Predstojnik upravnega organa je za kršitev delovne dolžnosti odgovoren izvršnemu svetu oziroma občinski skupščini. S poslovnikom občinske skupščine se določi postopek in organ za ugotavljanje kršitev delovne dolžnosti in način izrekanja ukrepov.
278.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona določeno, da je treba podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
279.	člen
Delavci upravnih organov sestavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakona in na podlagi njih izhajajočih predpisov po načelu samoupravljanja samostojno urejajo vprašanja notranjih razmerij v uprajvnrihorganih.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, vrsto in obseg ter pogoje njihovega dela.
XV.	DRUŽBENI SVETI . 280. člen
Zaradi organiziranega družbenega vplivanja na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja z doslednim uresničevanjem delegatskih odnosov, zaradi organiziranega ustvarjalnega spodbujanja razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, kakor tudi zaradi čimširšega družbenega vplivanja na uresničevanje funkcije oblasti, določanja in izvajanja družbene politike ter opravljanje drugih družbenih zadev, sc v občini oblikujejo družbeni sveti.
281.	člen
Družbeni sveti se oblikujejo kot družbeni sveti družbenopolitične skupnosti in kot družbeni sveti v upravi.
Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom občinske skupščine.
282.	člen
Družbeni sveti družbenopolitične skupnosti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in pripravo odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike in izvrševanjem odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov.
283.	člen
Udeleženci v delu družbenih svetov družbenopolitične skupnosti so: občinska skupščina, izvršni svet občinske skupščine, Občinski komite ZKS Idrija, Občinska konferenca SZDL Idrija, Občinski svet Zveze sindikatov Idrija, Občinska konferenca ZSMS Idrija, , kot tudi posamezne samoupravne organizacije in skup-nosti, določene na podlagi poprejšnjega dogovora z aktom o ustanovitvi.
Udeleženci v delu družbenih svetov v upravi so poleg navedenih v prejšnjem odstavku tudi upravni organ za ustrezno področje in ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
XVI.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
284.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise, splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
285.	člen
Akti občinske skupščine so: odloki, družbeni plah' deklaracije, resolucije, stališča, poročilo, sklepi.
286.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skuP' S čina samoupravne interesne skupnosti, komisija ob-
tinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
287.	člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Ce je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
288.	člen
Odloke sprejema občinska skupščina praviloma v dveh fazah in sicer kot osnutek odloka in kot predlog °dloka.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov °droma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih.
in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnost sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Ce proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
291.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih aktov ter drugih aktov občinske skupščine in njenih zborov ter organov se natančneje določi s poslovnikom.
292.	člen
289.	člen
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je prejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov zbora, "se druge akte sprejema občinska skupščina in njeni zl3ori z večino glasov navzočih delegatov, če ni s po-^bnimi predpisi drugače določeno.
290.	člen
Predpis ali drug akt, pri katerega sprejemanju ^hakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti tališča, je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina j^moupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem esedilu ter v skladu s stališči družbenopolitičnega ‘toora.
, Ce se zbori ali zbori in skupščina samoupravne in-resne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah sporoga vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga jtedpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa ozi-drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zbo-ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti li'torna ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopo-‘enega zbora, izvolijo skupno komisijo, v katero iz-s,ll vsak zbor in skupščina samoupravne interesne ^“Pnosti enako število članov. Skupna komisija pri-“vi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori
‘torna skupščina samoupravne interesne skupnosti ne tej mej o njenega sporazumnega predloga, se predlog tla °z‘ z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine sa-uPravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta, u C e ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko tsni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih
Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS ali istega dne, ko je objavljen.
Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in proračuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oz. proračun.
293.	člen
Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
XVII.	SISTEM SAMOUPRAVNEGA INFORMIRANJA V OBČINI
294.	člen
Informiranje je" ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Informiranje je dejavnost posebnega družbenega pomena.
295.	člen
Družbeni sistem informiranja na vseh ravneh tvorijo vsi dejavniki, ki na tak ali drugačen način sodelujejo v procesih obveščanja v delegatskem sistemu. Temeljni sestavni del družbenega sistema informiranja so sredstva javnega obveščanja, statistični podsistem, sistemi družbenih evidenc, indok centri in službe v de-
legatskem sistemu in drugi dejavniki, ki v določenem okolju sodelujejo v procesih informiranja.
Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembna za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih.
296.	člen
V družbenem sistemu informiranja so subjekti informiranja vsi tisti, ki sodelujejo v procesih obveščanja v delegatskem sistemu in se samoupravno sporazumevajo o najustreznejših načinih informiranja delovnih ljudi in občanov ter pri tem izkoriščajo predvsem obstoječa sredstva informiranja. Pri tem morajo dajati prednost predhodnim primerjalnim informacijam v zgodnjih fazah procesa odločanja, na osnovi katerih se bodo delovni ljudje in občani lahko pravočasno samoupravno odločali in zavzemali stališča. Te informacije morajo biti hitre, točne, celovite, jasne in razumljive.
297.	člen
Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni tudi: .
—	zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja • v občini in na splošne pogoje obveščanja,
—	družbenopolitični zbor, ki sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informi-ranja in na splošne pogoje javnega obveščanja,
—	delovni ljudje združeni s SZDL, ki ob uresničevanju politične in akcijske enotnosti socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja občine, med drugim tudi zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev obveščanja,
—	organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi organi, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, ki so dolžni seznanjati delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in rezultati svojega dela.
298.	člen
Pri oblikovanju informacij, ki naj rabijo za odločanje ali opredeljevanje do posameznih vprašanj, se upošteva predvsem naslednje elemente:
—	celovit prikaz stanja,
—	primerljivost stanja, pri čemer je potrebno upoštevati realnost primerjav,
—	cilje in razloge, ki narekujejo spremembo stanja oz. kaj se želi s spremembo doseči,
—	možne alternativne rešitve v zvezi s predlagano spremembo,
—	posledice vsake izmed možnih rešitev v širši družbeni skupnosti,
—	konkretizacijo odgovornosti (nosilci, roki, način
kontrole, izvrševanja).	t
299.	člen
Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov, deluje v občini informacijsko-dokumentacijski (1NDOK) center.
INDOK center v občini opravlja predvsem naslednje temeljne naloge:
—	zbira vsa dokumentacijska In informacijska gradiva, ki so pomembna za samoupravno delegatsko odločanje na ravni občine,
—	evidentira in ureja zbrana gradiva po enotnem klasifikacijskem sistemu, veljavnem za vse INDOK centre v delegatskem sistemu v republiki,
—	obvešča delegate, delovne ljudi in občane o zbranih informacijah v centru prek obstoječih sredstev javnega obveščanja in prek lastnih komunikacijskih kanalov,
—	usklajuje in povezuje dejavnost informativnih služb v organizacijah združenega dela in informativnih skupin v krajevnih skupnostih in se prek republiškega INDOK centra vključuje v enotno mrežo pretoka delegatskih informacij v republiki.
300.	člen
V	krajevni skupnosti se za zagotovitev pravočasnega in vsestranskega informiranja občanov o krajevnih problemih in njihovih možnih rešitvah lahko ustanovi informativna skupina kot stalno delovno telo krajevne skupnosti.
Informativna skupina v krajevni skupnosti ima zlasti naslednje naloge:
—	povezovanje in koordinacija vseh dejavnosti na področju informiranja v krajevni skupnosti,
—	spremljanje procesa informiranja in informiranosti v krajevni skupnosti ter opredeljevanje potreb P° obveščanju v krajevni skupnosti,
—	iskanje poti in načinov za učinkovito obveščanje občanov v krajevni skupnosti ter posredovanje informacij občanom v krajevni skupnosti ob ustrezni uporabi obstoječih možnosti in poti,
—	posredovanje informacij o delu in dogajanjih v krajevni skupnosti v občinski in širši družbeni prostor prek INDOK centra v občini in na druge načine,
—	skrbi za izvajanje načela javnosti dela vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organov in organizacij.
301.	člen
V	občini se lahko ustanovi posebna samoupravni interesna skupnost za informiranje, ki skrbi za večji družbeni vpliv na sistem informiranja v občini, poglabljanje samoupravnih odnosov znotraj sistema in prek tega urejanje materialnih in drugih problemov na pod* ročju informiranja.
XVIII. ZAGOTAVLJANJE, JAVNOSTI DELA
302.	člen
Delo skupščine občine in njenih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih Interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
303.	člen
Zaradi zagotovitve javnosti dela so Skupščina občine Idrija, izvršni svet, njuna stalna in občasna delovna telesa, organizacije združenega dela, samoupravne interesne in krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije dolžni:
—	v primerih, ki zadevajo interes širšega kroga delovnih ljudi in občanov, pravočasno, objektivno, pravilno in celovito obveščati o problemih in o stanju na področju svojega dela, o pripravi aktov in ukrepov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, o pripombah, stališčih, ki so izražena v procesu samo-, upravnega in delegatskega odločanja, o predlogih odločitev, o sprejetih sklepih in izvrševanju nalog,
—	zagotavljati materialne in kadrovske pogoje za delovanje samoupravnih organov, delegacij in delegatov in sicer v ihformativno dokumentacijskih centrih Oziroma centrih obveščanja na nivoju delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti,
—- zagotavljati dvofazni postopek odločanja.
304.	člen
Skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije zagotavljajo javnost dela s poročanjem delovnim ljudem in občanom na njihovih zborih, z neposrednimi pismenimi obvestili, z objavljanjem v internih glasilih, v občinskem glasilu SZDL Tribuna, prek Radia Cerkno, v Uradnem listu SRS, prek drugih lokalnih, regionalnih in republiških sredstev javnega obveščanja..
305.	člen
Delovnim ljudem in občanom mora biti omogočeno, da se glede aktov, ukrepov, dogovorov, sporazumov, ki so dani v javno razpravo, pravočasno izjasnijo in dajo svoja mnenja, pripombe, predloge.
Ob objavi osnutkov gradiva se vselej navede, kdo je predlagatelj, na kakšen način je javnost seznanjena z osnutkom gradiva, od kdaj razprava traja, komu se Predložijo mnenja, pripombe, predlogi, kdaj se bo sprejemala odločitev.
Pripombe, mnenja, predlogi, ki so izraženi v javni razpravi, se morajo pred odločitvijo oziroma sklepa-hjem obravnavati.
306.	člen
Odloki In drugi predpisi ter akti občinske skupštine in njenih organov se objavljajo v Uradnem listu SRS. Organ, ki je predpis ali akt sprejel, lahko določi, da se razglasi tudi na vseh krajevnih razglasnih deskah ali se ga na poseben način objavi v drugih tiskanih Slasilih ali prek drugih sredstev javnega obveščanja.
307.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v na-$Protju z interesi varnosti in obrambe države in z dru-Sirni družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
*IX. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
308.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo Sv°jo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
, Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih druž-ar>ih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funk-c i Pod družbenim nadzorstvom.
309.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
310.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti in ocene njegovega dela lahko občinska skupščina funkcionarju postavi vprašanje njegove zaupnice, ga odpokliče in razreši funkcije.
311.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe, O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
312.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XX.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
313.	Člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Idrija z drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
314.	člen
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in združuje v ta namen sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena.
Za urejanje zadev skupnega pomena lahko dve ali več občin ustanovijo skupni medobčinski organ samoupravljanja ali se občine združijo v regionalne skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja, v medobčinski skupnosti in v širših skupnostih občin delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo za ureditev skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, določijo z dogovorom občin, ki ga sprejmejo občinske skupščine združenih občin po predhodni razpravi.
V skupni medobčinski organ samoupravljanja, v skupščino skupnosti občin, SRS in v organe stalne konference mest Jugoslavije pošilja občina svoje delegate. Delegate pošiljajo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih skupnostih in skupščinah oziroma ustrezni zbor.
315.	člen
Skupščina občine Idrija in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za občino Idrija in Socialistično republiko Slovenijo.
Skupščina občine Idrija in njeni organi dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo Skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni organi.
316.	člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnem ter drugih področjih družbenega življenja, občina Idrija sprejema listine o pobratenju z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Listino o pobratenju sprejme v imenu občine občinska skupščina.
Z listino o pobratenju določita občini tudi program medsebojnega sodelovanja oziroma način sprejemanja programa sodelovanja.
š
XXI.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
317.	člen
Predlog za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesene skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
318.	člen
O predlogu za spremembo statuta razpravlja komisija za statut in ga s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
319.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa po prejšnjem členu pripravi komisija za statut osnutek sprememb in dopolnitev statuta in ga predloži občinski skupščini. Občinska skupščina da osnutek sprememb statuta v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda komisija za statut občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
320.	člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim
odlokom. Statutarni odlok se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta.
XXII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
321.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti sprejeti v enem letu po uveljavitvi statuta.
Do navedenega roka morajo biti usklajeni s statutom tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov.
322.	člen
Delovna telesa občinske skupščine nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih občinske skupščine.
Upravni organi nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječem odloku občinske skupščine.
323.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Idrija, št. 010-4/73 z dne 19. 4. 1974 (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74).
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/78
Idrija, dne 20. junija 1979.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
LJUBLJANA CENTER 1099.
Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 16. seji zbora združenega dela 26. junija 1979 in na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1979 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1978
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračun3 občine Ljubljana Center za leto 1978 katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1978 so znašali:
I.	Po proračunu:
Prihodki
Odhodki
Presežek prihodkov nad dohodki
II.	Rezervni sklad'
Prihodki
Odhodki
Presežek prihodkov nad odhodki
din
231,552.324,70
225,940.382,00
5,611.942,70
2,357.218,16
1,330.896,01
1,026.322,15
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu se nameni:
— Skupščini mesta Ljubljane za nakup opreme za Upravo inšpekcijskih služb v višini 400.000 din,
—	za pripravo zemljišča za gradnjo dijaških domov 750.000 din,
—	za izgradnjo skladišč za blagovne rezerve 1,920.000 din,
—	za pripravo zemljišča za izgradnjo zdravstvenega doma 2,541.942,70 din.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 1,026.322,15 din se prenese kot prihodek v rezervni sklad proračuna za leto 1979.
5.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/77
Ljubljana, dne 26. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna
Vrsta prih.	Prihodki	Skupaj	St. glav.	Razpored prihodkov namena		Skupaj
	Presežek prihodkov od proračuna		01	Dejavnost organov družbeno-	
	iz preteklega leta	800.739		političnih skupnosti	39,357.600
i	Davki iz osebnega dohodka	57,217.217	02	Ljudska obramba	2,555.000
2	Prometni davek, davek na premoženje		03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	in na dohodke od premoženja	144,738.205		organizacij in društev	7,888.700
3	Takse	24,314.510	04	Negospodarske investicije	34,069.582
5	Denarne kazni	566.590	07	Kult. prosvetna dejavnost	130.000
6	Prihodki upravnih organov in razni		08	Soc. skrbstvo — varstvo borcev	3,802.000
	drugi prihodki	3,915.064	09	Zdravstveno varstvo	150.000
	-v		10	Komunalna dejavnost	5,745.000
			11	Dejav. krajevnih skupnosti	6,665.500
			12	Prisp. proračunom drugih	
	Xx			družbenopolitičnih skupnosti	124,321.000
	X.		16	Intervencije v gospodarstvu	10.000
	X.		17	Tekoča proračunska rezerva in	
				obveznosti iz prejšnjih let	230.000
	N.		18	Krediti, vezana in izločena sredstva	1,016.000	
				Presežek prihodkov nad odhodki	5,611.943
	Skupaj	231,552.325		Skupaj	231,552.325
1100.
Na podlagi 12. in v zvezi s 13. členom zakona o Urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center je Skupščina občine Ljubljana Center na 16. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1979 in na 16. Seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1979 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega navrta za območje zazidalnega otoka CS-6 ;.<ove Poljane)
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega °teka CS-6, ki obsega predel med Ljubljanico, železniško progo Ljubljana—Karlovac (od Ljubljanice do °ljanske ceste), Glonarjevo ulico in PODALJŠKOM njene osi do Ljubljanice, katerega je izdelal ljubljanski urbanistični zavod pod št. 2242 v aprilu 1977 in št. 2450 v aprilu 1978.
2.	člen
Zazidalni načrt sestoji iz programskega dela, tehtnega dela in pravilnika za izvajanje zazidalnega
načrta, v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Center, ki je pristojen za urbanizem, strokovni službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
lokacijska dovoljenja, za objekte na območju, ki ga pokriva zazidalni načrt CS-6, se smejo izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove za etape, ki jih določa pravilnik. Dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove za posamezne etape potrjuje izvršni svet občinske skupščine.
5.	člen
Investitor je za arhitektonsko obdelavo in vključitev novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za lokacijsko dovoljenje potrdilo, da je nameravana gradnja v skladu s prostorskim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda upravni organ
občinske skupščine Ljubljana Center, pristojen za urbanizem.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati sklep o potrditvi programskega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 Povšetova ulica (Uradni list SRS, št. 13/74) in odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-6 (Uradni list SRS, št. 21/78).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 331-94/72
Ljubljana, dne 27. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
1101.
Na podlagi 41/f člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 16. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1979 in na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1979 sprejela
ODLOK
o merilih za razvrstitev objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila, po katerih pristojni občinski upravni organ razvrsti objekte, ki so bili zgrajeni na območju občine Ljubljana Center brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi že pred 16. 4. 1978.
2.	člen
V	kategorijo objektov, za katere pristojni občinski upravni organ lahko izda lokacijsko dovoljenje, se' razvrstijo objekti, ki izpolnjujejo naslednja merila;
—	objekti, ki so v skladu s sprejetimi zazidalnimi načrti oziroma se lahko uskladijo z njim,
—	objekti na območjih, kjer se predvideva izdelava zazidalnega načrta in se bodo lahko vključili v urbanistično ureditev,
—	objekti, ki so v skladu z elementi sprejetega urbanističnega programa ali urbanističnega načrta.
3.	člen
V	kategorijo objektov, za katere se ne more izdati lokacijskega dovoljenja, se razvrstijo objekti, ki so zgrajeni na območjih, kjer taka gradnja ni bila predvidena in se morajo odstraniti. Odstranitev pa se za določen čas lahko odloži, ker neposredno še ne ovirajo izvajanja urbanističnega načrta. 4
4.	člen
V	kategorijo objektov, ki se morajo takoj odstraniti, se razvrstijo objekti, zgrajeni brez dovoljenja;
—	ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta,
—	ki so zgrajeni na območjih, ki so zavarovana zaradi prometnega, komunalnega, stanovanjskega, spomeniškega in naravovarstvenega interesa,
—	ki so zgrajeni na zavarovanem zemljišču, ki je rezervirano za določen namen in objekt temu namenu nasprotuje.
5.	člen
V kategorije objektov, ki se razvrstijo po merilih iz 2., 3. in 4. člena tega odloka, se smiselno razvrstijo tudi gradbeni posegi na obstoječih objektih, za katere je po obstoječih predpisih potrebna pridobitev lokacijskega dovoljenja.
6.	člen
Pristojni občinski upravni organ razvrsti objekte po merilih iz tega odloka najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan od dnova objave v Uradnem listu SRS.
St. 351-2/76
Ljubljana, dne 27. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r.
1102.
Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi i5. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72, 19/76 in 23/78) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št, 2/78) na 16. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1979 in na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1979 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi splošnega interesa za zunanjo ureditev Ambroževega trga
. I
Zunanja ureditev Ambroževega trga, ki obsega razširitev Poljanske ceste ter ureditev parkovne površin« na odseku od Rdeče hiše do Ambroževega trga v Ljubljani jev splošnem interesu.
II
V korist družbene lastnine ter razlastitvenega upravičenca Komunalne skupnosti občine Ljubljana Center je dopustna razlastitev nepremičnine, Ićžćče na pare. št. 195, vpisane v vi. št. 8 k. o. Poljansko predmestje, stanovanjski objekt Ambrožev trg 1, ki je last Niculovlč Dragiše iz Ljubljane, Ambrožev trg l/II do 1/3.
III
Zoper to odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, ki sc sproži s tožbo pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani v 30 dneh od vročitve te odločbe stranki-Morebitno tožbo se vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri navedenem Vrhovnem sodišču ali pri kateremkoli drugem rednem sodišču.
IV
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-26/79
Ljubljana, dne 26. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r.
RADOVLJICA
1103.
Na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, 38-443/74), 22. člena statuta tzobraževalne skupnosti Radovljica, 5. člena šamo-uPravnega sporazuma o izvajanju skupnih programov Očinskih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne s*tUpnosti Slovenije v obdobju 1976—1980 in 5. člena s3tnoupravnega sporazuma o osnovah plana Izobraže-valne skupnosti Radovljica za obdobje 1976—1980 je ^Upščina Izobraževalne skupnosti Radovljica na 7. seji ol)eh zborov dne 28. junija 1979 sprejela
SKLEP
Nižanju prispevne stopnje na l$OD za dogovorjene programe Izobraževalne skupnosti Radovljica
1
Prispevne stopnjo1 * * * * na BOD za dogovorjene pro-°raihe Izobraževalne skupnosti Radovljica se za čas ^ 1. 8. 1979 do 31. 12. 1979 znižajo od 5,58 na 4,95 6/o.
2
i.	Sklep začne veljati z dnevom objave v Uradnem Ustu SRS.
St. 144-2/79
Radovljica, dne 28. junija 1979.
Predsednik skupščine IS Radovljica
Jordan Blaževič 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
1104.
^ Skupščina občine Slovenske Konjice je po 163. čle-St st;ttuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, ski ^'876/78) in v zvezi z družbenim dogovorom o line'**1 osnovah in merilih za podeljevanje priznaval-Vn;0 udelcžcncem narodnoosvobodilne vojne in drugih ka
Risi
matere urejajo občinske skupščine s svojimi pred-
<«9 (tJradni list SRS, št. 13-675/79) na seji zbora zdru-22 Sa dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne Unija 1979 sprejela
d
ODLOK
remembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi eležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
1.	člen
o$v , °dloku o družbeni skrbi za udeležence narodno-
0c'ilne vojne in dčugih vojn ter za njihove dru-
žio ^ ‘''lanc (Uradni list SRS, št. 22-1454/77) se izvr-
aslednje spremembe in dopolnitve:
V 3. členu se za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi:
»Izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.«
Dosedanja 5. točka postane 6. točka.
Drugi odstavek 3. člena se črta.
2.	člen
5.	člen se spremeni in se glasi:
»Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in
3.	točke 3. člena tega odloka, če sk{ipni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek).
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 2. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 odstotkov katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.«
3.	člen
6.	Člen se spremeni in se glasi:
»Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV občinske skupščine.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka, s katerimi živi upravičenec v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.«
4.	člen
16. člen sc spremeni in sc glasi:	•
»Priznavalnine aktivnim sodelavcem v ’-orotino-osvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih ■ pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med NOV v dejanskem trajanju, se bodo le izjemoma podeljevale.
Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam se bodo upoštevali razen socialno-ekonomskih okoliščin iz 6. člena tega odloka zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.«
5.	člen
V drugem odstavku 17. člena se datum »31. 12. 1977« nadomesti z datumom »31. 12. 1979«.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 59-14/79-1
Slovenske Konjice, dne 22. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
1105.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 5., 8. in 13. členu zakona o urabnističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter 163. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1979 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta industrijske cone
Slovenske Konjice (Kongrad, Kostroj, Mizarstvo,
Elektro)
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt industrijske cone Slovenske Konjice (Kongrad, Kostroj, Mizarstvo, Elektro). Načrt je izdelal Razvojni center Celje — TOZD planiranje pod številko 7/79.
2.	člen
Osnutek zazidalnega načrta je bil razgrnjen na javni vpogled s sklepom izvršnega sveta občinske skupščine o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice (Kongrad, Kostroj, Mizarstvo, Elektro) (Uradni list SRS, št. 15-790/79).
3.	člen
Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled organizacijam, skupnostim in občanom pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem. 4
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/79-2/3
Slovenske Konjice, dne 22. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
1106.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 5., in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Urad' ni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter l^’ člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni l*3 SRS, št 12-876/78) na seji zbora združenega dela in 113 seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1979 spre' jela
,	ODLOK
o spreteju zazidalnega načrta za naselje Tepanje
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za naselje Tepanje. Na' črt je izdelal Razvojni center Celje — TOZD planir8' nje pod št. 10/79.
2.	člen
Osnutek zazidalnega načrta je bil razgrnjen 113 javni vpogled s sklepom izvršnega sveta občinsk3 skupščine o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta 88 naselje Tepanje (Uradni list SRS, št. 15-789/79).
3.	člen
Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnii^ del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planl ranju.
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled organizacij3* skupnostim in občanom pri občinskem upravnem orŠa nu, ki je pristojen za urbanizem.
5.	člen
Nadzorstvo na izvajanjem zazidalnega naiNa opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ui'3^ nem listu SRS.
St. 350-4/76-2/3
Slovenske Konjice, dne 22. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
1107.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 4. čle^ zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, ^ 16-141/74), po predhodnem mnenju Geodetske uPJ'a , SR Slovenije št. 015-6/2-79 ter 263. členu statuta obč* Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) geji zbora združenega dela in zbora krajevnih skup11 sti dne 22. junija 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi območja katastrske občine Veliki Lipoglav
1.	člen	,
Del katastrske občine Ostrožno brez naseli3, :j leži na območju občine Slovenske Konjice, se h katastrski občini Veliki Lipoglav v občini Sloven3* Konjice.
2.	člen
Nova meja katastrske občine Veliki Lipoglav je prikazana v zemljiško-katastrskem operatu, ki ga vodi Geodetska uprava Slovenske Konjice.
3.	člen
Izvedba sprememb v zemljiško-katastrskem operatu k. o. Veliki Lipoglav zaradi pripojitve dela k. o. Ostrožno mora biti opravljena najpozneje v roku šestih mesecev od sprejetja tega odloka.
4.	člen
Stroški izvedbe sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se zagotovijo v občinskem proračunu.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-3/79-1
Slovenske Konjice, dne 22. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r.
1108.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. čle-hu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75 in št. 13-'688/77) in na podlagi četrte alinee 17. členu zakona 0 ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8-471/78), l63. Člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni 11 st SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela *n na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1979
sprejela
ODLOK
u obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v občini Slovenske Konjice
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Na območjih in v naseljih občine Slovenske Ko-nJice določenih v 2. členu tega odloka, se morajo smeti p odpadki iz stanovanjskih, poslovnih ter manipula-lvnih prostorov odlagati in odvažati na način in ob ^eojih, ki jih določa zakon o ravnanju z odpadki lu‘adni list SRS, št. 8-471/78) in ta odlok.
2.	člen
^ Smeti in odpadki se morajo odlagati in odvažati naslednjih območij in naselij v občini Slovenske Konjice:
Slovenske Konjice,
— Blato,
— Prevrat,
Sknlce — del,
~~ Vešenik — del,
~~~ Zg. Pristava,
Zgornje Zreče — del,
Spodnje Zreče — del,
~~ Nova Dobrava,
~~ Vitanje,
— Loče,
Lipoglav — del.
Mapni obri« naselij iz prvega odstavka tega člena je priloga tega odloka.
Krajevne skupnosti lahko vključijo v odvoz smeti in odpadkov tudi druga naselja, če smatrajo, da so za to podani potrebni pogoji, V teh primerih sklenejo posebno pogodbo s pooblaščeno komunalno organizacijo združenega dela.
3.	člen
Pooblaščena komunalna organizacija združenega dela za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega
pomena (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija) po tem odloku je organizacija združenega dela, določena v 2. členu odloka občinske skupščine o dopolnilnih komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 26-1564/78).
Za izpolnjevanje obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom za stanovanjske, poslovne in druge zgradbe ter manipulativne prostore, odgovarjajo nosilci pravic uporabe, organizacije, ki gospodarijo z zgradbami In lastniki zgradb.
Za upravljalce zgradb se po tem odloku štejejo imetniki prostorov, nosilci pravic uporabe, organizacije, ki gospodarijo z zgradbami in lastniki zgradb.
4.	člen
Smeti In odpadki v smislu tega odloka so:
— Po kraju nastanka:
a)	iz stanovanjskih in skupnih prostorov stanovanjskih zgradb,
b)	iz poslovnih in manipulativnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, obrtnih delavnic, zavodov ter drugih ustanov.
— Po vrsti in načinu njihovega odlaganja:
1.	Smeti in odpadki iz gospodinjstev in poslovnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, ki jih je mogoče odlagati v smetnjake.
Sem sodijo predvsem:
a)	smeti in odpadki individualnih gospodinjstev, pepel, odpadne konzerve, porcelan in steklo, kovinski, tekstilni in papirni odpadki, plastični predmeti in podobno,
b)	odpadni material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
c)	odpadni material iz gospodarskih in drugih organizacij. Sem ne spadajo odpadki gradbenega materiala, blato ter drugi za smetnjake škodljivi odpadki, kakor tudi ne hitro vnetljive snovi, olja, fenoli, masti, snovi bazičnega izvora, kisline in podobno.
2.	Odpadki iz gospodinjstev in gospodarskih organizacij v večjih kosih in količinah ali v tekočem stanju, ki jih ni dovoljeno odlagati v smetnjake, se odlagajo v kontejnerje, ali v posebne posode, ter odvažajo v vozilih, skladno s sanitarno higienskimi predpisi. Med te spadajo posebno:
a)	odpadni material iz gradbene dejavnosti, dvoriščne smeti in podobno,
b)	organski odpadki iz gostinskih obratov in obratov družbene prehrane.
3.	Ogorki Iz centralnih kurjav In toplarn ee odlagajo v posebne dodatne smetnjake ali kontejnerje in se odvažajo ločeno od ostalih odpadkov.
4.	Hitro vnetljive snovi, olja, fenoli, masti, snovi bazičnega Izvora, kisline ter podobne »novi se odlagajo in odvažajo ločeno od ostalih smeti in odpadkov na način, ki ga določa republiški predpis.
II.	ODLAGANJE SMETI
5.	člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov ter manipulativnega prostora so dolžni odlagati smeti v tipske smetnjake oziroma kontejnerje.
Upravljalei zgradb morajo skrbeti za to, da so smetnjaki in kontejnerji postavljeni na določenem prostoru.
6.	člen
V času, ki ga določi pooblaščena organizacija, morajo biti smetnjaki postavljeni na ustrezen prostor ob cesti, do katerega je možen dostop s posebnim komunalnim vozilom. Smetnjaki se smejo postaviti največ 10 m od prostora, kjer se ustavi posebno komunalno vozilo s tem, da morajo biti postavljeni zunaj ograjenega prostora. Posamezne primere, ko ni mogoče v bližino stanovanjske hiše ali drugega objekta s posebnim komunalnim vozilom, rešujeta sporazumno stranka in pooblaščena organizacija.
Za nove zgradbe mora biti že v načrtu predviden poseben prostor za postavljanje smetnjakov. Pri načrtovanju tega prostora je treba upoštevati predviden način odvoza sitieti in odpadkov, o čemer da mnenje pooblaščena organizacija.
7.	člen
Uporabniki stanovanjskih, poslovnih in manipulativnih prostorov so dolžni skrbeti za čistočo smetnjakov, kontejnerjev in okolice.
8.	člen
Potrebno število smetnjakov nabavijo upravljalei oziroma lastniki zgradb, ki skrbijo tudi za vedno vzdrževanje in nadomestitev z novimi, kd so stari smetnjaki dotrajani. Na vsakih 200 m1 stanovanjske oziroma poslovne površine je potreben eden smetnjak.
Potrebo po zamenjavi dotrajanih tipskih smetnjakov ugotovi pooblaščeno organizacija skupaj z uprav-Ijalcem oziroma lastnikom zgradbe.
Pri novih zgradbah morajo biti smetnjaki nabavljeni in postavljeni na odgovarjajoča mesta za smetnjake.
Pri večjih stanovanjskih zgradbah, poslovnih prostorih večjega obsega in na manipulativnih prostorih ter javnih površinah postavi pooblaščena organizacija potrebno število kontejnerjev.
9.	člen
Pooblaščena organizacija določi, pri katerih fizičnih in pravnih osebah morajo biti postavljeni kontejnerji. Pri odločanju o tem je treba upoštevati količino in velikost smeti in odpadkov.
Pri določanju prostora, kjer naj bi kontejner stal, je upoštevati mnenje občinskega organa, pristojnega za komunalni nadzor, oziroma sanitarno inšpekcijo.
10.	člen
Podrobnejši pogoji glede odvoza smeti in odpadkov od novih in manipulativnih prostorov se dogovore s pogodbo sklenjeno med pooblaščeno organizacijo in upravljalcem zgradbe.
11.	člen
Za gostinske obrate, živilsko industrijo In druge sorodne obrate veljajo glede odlaganja odpadnih snovi posebni predpisi. Nadzor nad tem opravlja sanitarna inšpekcija.
12.	člen
Na območjih, ki so določena v drugem členu tega odloka, odvaža fekalije pooblaščena organizacija.in sicer v posebnih zaprtih vozilih. Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le z napravami, ki ustrezajo higiensko-tehničnim zahtevam. Okolica greznic mora biti po izpraznitvi očiščena in razkužena.
13.	člen
Pooblaščena organizacija mora najmanj dvakrat letno opraviti odvoz kosovnega odpadnega materiala. O času odvoza obvesti občane pooblaščena organizacija z obvestili ali prek sredstev javnega obveščanja. Stroški odvoza kosovnega odpadnega materiala se vkalku-lirajo v ceno odvoza.
III.	ODVOZ SMETI IN JAVNA ODLAGALIŠČA
14.	člen
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti in odpadke najmanj enkrat tedensko. Pri kmečkih gospodinjstvih se odvažajo smeti in odpadki dvakrat mesečno. Točen čas odvažanja smeti in odpadkov mora pooblaščena organizacija javno razglasiti.
15.	člen
Pooblaščena organizacija mora odstraniti vse smeti in odpadke z vseh mest, ki niso določena za odlagališče po nalogu pristojnega inšpektorja na stroške tistiaga, ki je smeti in odpadke odložil, sicer pa na stroške lastnika, uporabnika oziroma upravljalca zemljišča, na katerem so smeti in odpadki, če po predhodnem opozorilu organa pristojnega za komunalno oziroma sanitarno inšpekcijo smeti in odpadkov ne odstrani sam.
16.	člen
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti 1° odpadke v posebnih vozilih, ki so urejena tako, da je možna brezprašna polnitev, prevoz in praznitev.
17.	člen
Smeti in odpadki se smejo odlagati samo na določenih odlagališčih. Javna odlagališča za smeti in odpadke določi za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ v soglasju s sanitarno inšpekcijo in pri' stojno krajevno skupnostjo, upoštevajoč prostorski ploh občine.
18.	člen
Javna odlagališča uporablja in vzdržuje pooblaščena organizacija oziroma za posamezne krajevne skupnosti krajevna skupnost pod nadzorstvom občinskega sanitarnega inšpektorja.
Vzdrževanje odlagališč obsega zlasti pravilno in pravočasno izravnavo zemljišča, sprotno zasipanje odpadkov, razkuževanje, uničevanje mrčesa ter preprečevanje požara.
Po končanem odlaganju smeti in odpadkov je treba odlagališče urediti tako, da je možna ozelenitev odlagališč.
IV.	DOLOČANJE CEN ZA ODVOZ SMETI IN ODPADKOV
19.	člen
Stroški odvoza in deponiranja smeti in odpadke^ ter stroški urejevanja smetišč so stroški tistih, ki P°'
vzročajo nastajanje odpadnih snovi. Isto velja tudi za organizatorje javnih prireditev in drugih podobnih aktivnosti. Cena za odvoz in deponiranje smeti in odpadkov temelji na stroškovnem izračunu storitev. Predlog cene izdela pooblaščena organizacija.
20.	člen
Cena za odvoz smeti in odpadkov iz gospodinjstev, poslovnih in manipulativnih prostorov se zaračunava na kvadratni meter stanovanjske, poslovne in manipulativne površine.
Za industrijske, oziroma tehnološke odpadke se določi cena odvoza pogodbeno, ter se zaračunava posebej.
21.	člen
Stroške za odvoz smeti in odpadkov so dolžni plačevati vsi, ki so zavezanci za odvoz smeti in odpadkov Po tem odloku in je odvoz redno organiziran, ne glede na to, ali smeti in odpadke odlagajo ali ne.
Odvoz smeti in odpadkov se plačuje v rokih in na način, ki ga določi pooblaščena organizacija.
22.	člen
Poslovni prostor je prostor, ki ga uporablja organizacija združenega dela ali zasebni obrtnik za opravljanje svoje dejavnosti.
Manipulativni prostor je prostor, ki omogoča skupaj s poslovnim prostorom normalno opravljanje dejavnosti, ter je prvenstveno namenjen notranjemu transportu, za opravljanje motažnih del in podobno.
23.	člen
upravljalec zgradbe, oziroma poslovnega in manipulativnega prostora je dolžan dati pooblaščeni orga-Pizaciji podatke o številu gospodinjstev v zgradbi ter Podatke o velikosti stanovanja, poslovnih in manipulativnih površin. Upravljalec je dolžan obvestiti pooblaščeno organizacijo o vseh spremembah glede površin in drugih dejstev, ki vplivajo na obveznost in višino plačevanja odvoza smeti in odpadkov. Ce zaradi netočnih Podatkov ali pustitve obvestila o spremembi nastane za Pooblaščeno organizacijo premoženjska škoda, je škodo dolžan poravnati.
24.	člen
Obveznost za plačilo odvoza smeti in odpadkov na-stane z dnem, ko pooblaščena organizacija za določeno °t>močje po 2. členu tega odloka, organizira odvoz.
V.	NADZORSTVO
25.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka j^uv, izdanih na njegovi podlagi, opravlja ahitarna in komunalna in inšpekcija.
in pred-občanska
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
26.	člen
0 Kršilci določb tega odloka se kaznujejo po zakonu ravmavanju z odpadki (Uradni list SRS, št 8-471/78).
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti, da daje pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka.
28.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 18-213/68).
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-2/79-1
Slovenske Konjice, dne 22. junija 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
1109.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) ter 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. junija 1979 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1978
I
Potrdi se zaključni račun davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1978, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skupščine.
II
Zaključni račun izkazuje:
—	začetni saldo 1. januarja 1978
—	obremenitev v znesku
—	odpisi
—	vplačila
—	zaostanek dolga na dan 31. 12. 1978
din
847.683,75
22,467.645,90
799.618,90
20,508.674,00
7,008.606,75
III
Zaključni račun obsega bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov In preplačil zavezancev.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v-Uradnem listu SRS.
St. 422-12/79-1
Slovenske Konjice, dne 22. junija 1979.
Predsednik Sknpščine občine Slovenske Konjice
mo.	m
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) ter 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. junija 1979 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978
1
Potrdi se zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skupščine.
2
Zaključni račun izkazuje:
—	začetni saldo 1. januarja 1978
—	obremenitve v znesku
—	odpisi
—	vplačila
—	zaostanek dolga na dan 31. 12. 1978
3
Zaključni račun obsega bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in pregled preplačil zavezancev.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-2/78-1
Slovenske Konjice, dne 22. junija 1979.
Predsednik . Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
VRHNIKA
1111.
Svet krajevne skupnosti Ligojna je na podlagi 1., 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in statuta KS Ligojna ter izida referenduma z dne 17. junija 1979 na svoji seji dne 20. junija 1979 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije, asfaltiranja in ureditve cest na območju krajevne skupnosti Ligojna
1
Za območje krajevne skupnosti Ligojna, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 17. 6. 1979 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje rekonstrukcije, asfaltiranja cest na območju krajevne skupnost Ligojna.
II
Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje 5. let,
od 15. 7. 1979 do 15. 7. 1984.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
S samoprispevkom bo zbranih 2,000.000 din sredstev, ki bodo namenjena izključno za financiranje del, navedenih v I. točki.
IV
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
—	delavci od neto osebnih dohodkov, v višini 3 °/»,
—	obrtniki in drugi nosilci zasebnih gospodarskih dejavnosti in samostojnih poklicev od čistega dohodka v višini 3 "/o,
—	upokojenci, ki prejemajo pokojnino od 2000 din do 3000 din, prispevajo 1 %>,
—	upokojenci, ki prejemajo pokojnino nad 3000 din, prispevajo 2 %>,
—	kmetje prispevajo 10 “/o od zavezanega davka od katastrskega dohodka od kmetijskih površin, delavci — kmetje pa 5 %>.
V
Plačevanja samoprispevka so'oproščeni:
—	delavci in upokojenci, ki imajo nižji neto dohodek od 2000 din,
—	od socialnih podpor, invalidnin in otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od nagrad.
VI
Samoprispevek zaposlenih In upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oz. od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja.
Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Vrhnika. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
VII
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključno za izvajanje del i*
III.	točke tega sklepa ter se zbirajo na zbiralni račun št. 50110-842-060-300794 krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Ligojna.
VIII
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se te prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravila davčna uprava Vrhnika.
IX
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom upravlja gradbeni odbor KS Ligojna, ki je dolžan o zbranih sredstvih in porabi le teh seznanjati občane na krajevno običajni način.
X
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. julija 1979 dalje.
Predsednik sveta KS Ligojna
Ivan Mele 1. r.
din
424.759,15
2,039.459,45
249.190,55
1,331.441,65
883.586.40
POPRAVEK
V sklepu o premoženjskih pogojin za priznanje varstvenega dodatka (Uradni list SRS, št. 9-464/79) mora v drugi alinei prvega odstavka I. točke namesto:' »7497« stati pravilno: »7947«.
St. 130/13-01000
Ljubljana, dne 28. junija 1979.
Skupščina skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnlč 1. r.
POPRAVEK
V uvodnem besedilu sklepa o uskladitvi prispevkov Uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, ki so ga sprejele Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje v času od 25. 1. 1979 do 12. 4. 1979 (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14-718/79) se črta beseda »Cerknica« In na koncu sklepa pod točko 3 se črta: »Občinska zdravstvena skupnost Cerknica, št. 190-4/78, datum: 26. 2. 1979, Predsednik skupščine Franc Hvala 1. r.«
Ljubljana, dne 2. julija 1979.
Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana Strokovna služba
V	primerjavi z izvirnikom smo ugotovili, da je v °dloku Skupščine občine Slovenske Konjice o prepovedi gojitve domačih živali v določenih območjih in v stanovanjskih zgradbah na območju občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 7-394/79) napaka, zato dajemo
POPRAVEK
klloka o prepovedi gojitve domačih živali v določenih območjih in v stanovanjskih zgradbah na območju občine Slovenske Konjice
V	prvem odstavku 6. člena se znesek »1000« nadomesti z zneskom »100«.
V	drugem odstavku 6. člena se znesek »1000« nadomesti z zneskom »20«.
V	7. členu se znesek »100« nadomesti z zneskom *20«.
Iz pisarne sekretariata občinske skupščine Slovenske Konjice
VSEBINA
Štren
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1*47
Stran
DRUGI REPUBLIŠKI OROANI IN ORGANIZACIJE
1*71. Sklep o podaljšanju veljavnosti sklepa o začasnem prenehanju plačevanja posebnega prispevka Iz dohodka	1*47
1072. Sklep o uskladitvi pokojnin med	letom	1247
1673.	Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov	mg
1674.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka 124*
1675.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o natanč-
nejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane	IMS
1676.	Sklep o ustanovitvi odborov za uveljavljanje pravic
in odbora za varstvo pravic	124*
1677.	Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance od 1. 1.
1979 dalje	i***
1078. Sklep o izvolitvi sodnikov, ki so v delovnem razmerju pri sodilču združenega dela pokojninskega
in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji	igg*
1679. Sklep o pooblastitvi odbora za uveljavljanje pravic zavarovancev s sedežem v Ljubljani (i), da odloča tudi o pravicah zavarovancev na podlagi mednarodnih pogodb za območje vse skupnosti	1256
1080. Sklep o elementih in kazalcih za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov zaposlovanja v SR Sloveniji za obdobje 1881—1685	1296
1011. Sklep o enotni metodologiji elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1981—1985	1292
1082.	Sklep o dopolnitvi sklepa o daljšem podaljšanem
porodniškem dopustu za nego dvojčkov, več hkrati živo rojenih otrok oziroma prizadetega	otroka	1252
1033. Dopolnitev družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence In študente v	obdobju 1976—1986	iz«
1084. Sklep o učnem načrtu za računalništvo v namerjenem izobraževanju na	srednji stopnji	1253
1083.	Sklep o predmetniku in učnih načrtih za poklic pre-
dilski delovodja	i««s
1086. Sklep o predmetniku In učnih načrtih za pokMc
ribič — nautlčna smer	1254
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1087. Sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k strol-
kom zdravstvenega varstva (Ljubljana)	1294
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1088.	Odlok o uvedbi občinskega samoprispevka v občini
Brežice	MS5
1689. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodno seve bodilne vojne In drugih vojn ter za njihove družinske člane (Brežice)	1256
1096. Odlok o zakloniščih (Brežice)	2296
1091. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav (Celje)	1262
1062. Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrta
Zgornja Hudinja (Celje)	1262
Stran
1093. Pravilnik o pogojih in merilih za oddajanje stanovanj splošnega stanovanjskega fonda, nad katerim ima pravico dodeljevanja Samoupravna stanovanj-
ska skupnost občine Celje	1262
1094.	Pravilnik o preskrbi s pitno vodo na območju občine Celje	1264
1095.	Pravilnik o odvajanju in čiščenju odpadnih ter atmosferskih voda na območju občine Celje	1267
1096.	Pravilnik o oskrbi s plinom na območju občine
Celje	1270
1097.	Pravilnik o odlaganju in odvoz smeti ter odpadkov na območju občine Celje	1273
1098.	Statut občine Idrija	1275
1099.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna
občine Ljubljana Center za	leto 1978	1312
1100.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje
zazidalnega otoka CS-6 (Nove Poljane) (Ljubljana Center)	1313
1161. Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega	dovoljenja	(Ljubljana
Center)	1314
1102.	Odločba o ugotovitvi splošnega Interesa za zunanjo
ureditev Ambroževega trga	(Ljubljana	Center)	1314
1103.	Sklep o znižanju prispevne stopnje na BOO za do-
govorjene programe Izobraževalne skupnosti Radovljica	1315
1104.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o druž-
beni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne m drugih vojn ter za njihove družinske člane (Slovenske Konjice)	1315
Stran
1105. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice (Kongrad, Kostroj, Mizar-
stvo, Elektro)	1316
1106.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Tepanje (Slovenske Konjice)	1316
1107.	Odlok o spremembi območja katastrske občine Veliki Lipoglav (Slovenske Konjice)	1316
1108.	Odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v občini Slovenske Konjice	1317
1109.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1978	1319
1110.	Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevkov
za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 (Slovenske Konjice)	1320
1111.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje rekonstrukcije, asfaltiranja In ureditve cest na območju krajevne skupnosti Ligojna (Vrhnika)	1320
I
—	Popravek sklepa o premoženjskih pogojih za pri-
znanje varstvenega dodatka (Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SK Sloveniji)	1321
—	Popravek sklepa o uskladitvi prispevkov uporab-
nikov k stroškom zdravstvenega varstva (Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana)	1321
—	.Popravek odloka o prepovedi gojitve domačih živa-
li v določenih območjih in v stanovanjskih zgradbah na območju	občine Slovenske	Konjice	1321
\
izdaja Časopisni zavod Uradni Hat SRS - Direktor In odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone Tomšič.
vsake žtevllče'r Uredništvo In uprava LJubljana^G “gTrčl?e ta 27a. pošm^ predaVM^VI^-^Teliton* dTrektor^r^USVrt! »prava In knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Zlro račun 50100-CO3 40323 — jproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72