Gospodar te gospodinja LETO 1941-XX 26. NOVEMBRA STEV. 48 Maierializem v gospodarstvu (Pismo kmetski mladini in odraslim.) Prijatelj moj! Zadnjič si nad mojim pismom zmajeval z glavo, češ saj ni tako, kakor ti pišem. Pa vendarle res! Ali ne veš, da se v gospodarstvu bistveno posluje s snovmi, torej materialnimi dobrinami in da glede n« to od pravega, pristnega gospodarskega človeka ali »gospodarstvenika« ne moreš — dokler je samo gospodarstvenik — pričakovati kakšnih idealnih, moralnih, socialnih ali kakršnih koli dejanj, s katerimi bi se približal duhovnemu jedru v samem sebi? Že zadnjič sva na hitro roko ugotovila, kaj je stržen in jedro gospodarjenja: S čim manjšimj stroški doseči čim večji uspeh pri pridobivanju tuzemskih tvar-nih (materialnih) dobrin. Oglejva si danes stvar pobliže! V prvi vrsti moram ugotoviti, da gre pri vsakem gospodarjenju samo za tvar-ne dobrine, nikoli pa ne za duhovne vrednote. Ali pa dobro razlikuješ ta dva pomena? Tvarna dobrina je n. pr. vse to, kar potrebuje človek za svoje telo, njegov razvoj in ohranitev. Hrana, pijača, obleka, stanovanje; dalje polje, kjer prideluješ živež, gozd, vinograd, živina itd. Ali je tudi denar tvarna dobrina? Seveda je! Z njim si lahko preskrbiš vsega tuzemskega, севаг si srce poželi. Toda z denarjem in s t varnimi dobrinami sploh si ne moreš kupiti niti ene duhovne vrednote! Pač? Kupiš lepo knjigo, daruješ za duhovne stvari, deliš miloščino. Vse to se lahko napravi recimo z denarjem. Toda s tem si v resnici nisi kupil niti ene duhovne vrednote, če nisi imel zraven dobrega namena in če se teh vrednot nisi poslužil kot duhovnih. Recimo: Kupuješ knjige, umetniške sljke, da ješ bogajme, daruješ za cerkev, za mi-sijone, zato,, da te bodo ljudje hvalili in spoštovali, kar ti bo na drugi strani koristilo pri tvojih gospodarskih poslih ... Ne, prijatelj! Če delaš te stvari s takšnim namenom, si navaden »gospodarstvenik« in sicer zelo izrazite .vrstež ker du- ha usužnjuješ snovi. Vrednote višje vrste služijo kot sredstvo, da dosežeš nekaj mnogo manj vrednega. Z duhovnimi rečmi se sploh ne more »gospodariti« po gospodarskem načelu majhnih stroškov za velik uspeh. Zakoni duhovne narave se razlikujejo tako zelo od zakonov snovno gospodarske narave, kakor se razlikuje duša od telesa. Pa sta vendar duša in telo prepletena neločljivo med seboj! Saj je isti človek v istem hipu i telesno i duhovno bitje. Telo nikakor ne more živeti, če ni duha v njem in duh ni na tem svetu ne brez telesa. Ta čudovita dvojnost je v našem življenju enotna. In če je kakšno čudo na svetu, je takšno čudo predvsem vsak človek, ki je iz snovi (kakor vse drugo na zemlji) in iz duha (kakor nobeno drugo bitje na zemlji), pa je vendar eno. Ne boj se, dragi prijatelj, da bom začel modrijaniti in da se bom zgubil v tebi nedosegljive daljave! Potem bi ta pisma ne dosegla svojega namena. Toda na omenjeno čudovitost človeške narave sem te moral opozoriti, da boš videl, kako je že sami človeški naravi protivno ravnati s snovnimi dobrinami samo po gospodarskih načelih; saj povsod takoj zade-nemo ob duhovno stran človeškega bistva, ki je vedno neločljiv del človekove narave. Prav za prav bi tudi v golem gospodarskem življenju človeku ne bilo treba tako ostrih in določnih zapovedi in prepovedi, če bi ljudje v gospodarstvu nasilno in umetno ne morili naravnih glar Sov svojega življenjskega svojstva, ki se kažejo v vesti. Ali v gospodarstvu je človek postal brez vesti, brez čuta za pravico, poštenost in zvestobo. V svoji naravi se je umetno razklal, tako razklal — kakor sem že v prejšnjem pismu omenjal — da je zdaj samo gospodar, potlej pa samo dušebrižnik. Kadar gospodari, je duša onkraj gospodarstva, kadar pa skrbi za dušo, je gospodarstvo ostalo pred cerkvenim pragom Praviš, da na kmetih ni tako? Da bi ne bilo! Pa se je ravno v zadnjih časih preizkušnje pokazalo in se še kaže, kako so sicer dobri in verni ljudje na deželi pripravljeni za majhne gospodarske koristi zavreči velike duhovne vrednote. Pokazalo se je. da so bili tiste čase samo gospodarni ljudje, zagledani le v snovne dobrine. Na vprašanje: od kod so se vzeli? bo odgovor kaj preprost: Z vso svojo človeško naravo so se zgubili v gospodarstvu, ki je, kakor sem dejal, materialnega značaja, in postali na ta način mate-rialisti. Vse to seveda ni prišlo čez noč. Materializem kmetskega ljudstva je sicer posebne vrste, vendar je pravi materializem, ki je že dolgo tlel v sreih in tu in tam siknil na dan, a razplamteti se ni mogel, dokler ni prišla prava prilika. Ko je pa prišla, je izbruhnil na dan z vso silo. Nič čudnega! Vodniki naroda so grešili, ker so v ljudstvu ločevali, kar bi bili morali združevati. Ko so skrbeli za dušne potrebe, se niso v istem hipu zmenili za telesne (gospodarske); kadar so pa učili gospodariti, ponavadi še v misel niso vzeli, da ima človek tudi dušo in duhovna merila v vsem — tudi gospodarskem življenju. Sdn kmetske hiše, ki ti pišem te vrste, sem na lastne oči videl in na lastna ušesa slišal, kako se je negoval materializem T kmetskih ljudeh na raznih predava- Shranjevan je Na mnogih naših kmetijah pozabijo po mlačvi popolnoma na žito v žitnicah. Pustijo ga v netnar do nove setve, ali prodaje, ali pa do uporabe. Da bi se pa žito v naših shrambah ne pokvarilo, da se ne bi pojavili razni žitni škodljivci, moramo posvečati našemu žitu in žitni-cam največjo pažnjo. Žitnice morajo biti najprej čiste, suhe in prezračene. Potruditi se moramo, da jih pravilno zračimo. Zato moramo imeti v žitnicah odprtine, ki morajo biti napravljene nizko pri podu in na njih morajo biti mreže. Pod mora biti brez ozira iz kakršnega materiala je, suh in brez luknjic, ali celo odprtin, ker se v njih zadržuje nečistoča in prah, ki služi kot vzgojevališče škodljivih insektov. Očiščeno žito moramo tudi premeriti, kar se dostikrat gozabi. To je jalao njih, z raznimi podporami in drugimi oblikami gospodarskega pospeševanja — kako so pa na drugi strani našo mladino navduševali in organizirali za čisto duhovno življenje in za najvišje ideale — daleč proč od nekdanjih snovnih skrbi in težav. Kaj je ostalo v trenutku preizkušnje? Ideale in duhovne vrednote smo »prihranili« za boljše čase, z verige smo pa spustili gospodarsko zver, da se okoristi, ko je prilika, z gospodarskimi dobrotami, kjer in kolikor jih je mogoče nagrabiti. Ko bo nasičen materializem, bomo spet skrbeli za dušo... Gospodarstvo se res ukvarja s samimi snovnimi (materialnimi) vprašanji. Tudi kmetsko, in to še prav posebno, ker kmetijski pridelki služijo v prvi vrsti za najpotrebnejše: za prehrano. Zato je tudi razumljivo, da se je močno pretirana navezanost na materialne dobrine — materializem — tako usodno zajedel v kmetsko dušo. Preostane važno vprašanje: Ali je kak izhod iz te slabe lože? Odgovor je poln tolažbe: Je! Gospodarstvo je treba pre-kvasiti z duhovnimi vrednotami Gospodarstvo ni naš samoevoj zemski namen, marveč je le med sredstvi za neskončno višje cilje. Pozdravljen! Tvoj Ludvik. žita čez zimo za določitev čistega dohodka, kakor tudi za samo organizacijo kmetijstva. Vsakdo, ki čuva žito, mora vedeti, da čuva žive biljne dele, ki v žitnice preidejo skozi ceh niz življenjskih procesov. Na te življenjske procese imata pa glavni vpliv dva zelo važna činitelja, in to: vlaga in toplota, ki pa sta v medsebojnem odnosu, ker žito privlači vlago iz zraka. Količina vode v zrnu pa zavisi od toplote. Važen je tudi kisik za dihanje žita. V hladnih mesecih je značilno, da je zunanji zrak več ali manj bolj suh od zraka v žitnici; v toplih dneh je pa vlaž-nejši. Zato te okolnoeti ne smemo pozabiti, ker od nje zavisi vlažnost shranjenega žita. Pozimi je zunanji zrak hladnejši od zraka X žitnici in je suh, zmJm jemlje vlago shranjenemu žitu in ga osu-šuje. Nevaren je spomladi topel zrak, ker ima mnogo vlage. Če pride žito v dotik s takim zrakom, se ovlaži, zagreje in pokrije ga plesen Zato moramo spomladi, v toplih nočeh, okna na žitnicah zapirati. Zapreti jih pa moramo tudi v hudi zimi, da žito, posebno semensko, ne zmrzne, ker potem zmrzne v žitu tudi klica in žito je nerabno za setev. To se je večkrat zgodilo pri koruzi, da so jo pustili v hudi zimi kar zunaj viseti, pa spomladi ta posejana koruza sploh ni vzkalila, ker je bila uničena kal. Zato opozarjam kmetovalce, naj shranjujejo semensko koruzo na mestu, kjer ne bo zmrznila in za seme naj uporabljajo koruzo iz sredine ~>stroka. Spomladi pa tudi večkrat napade naše žito v žitnicah žitni hrošček in drugi škodljivci. Zato moramo žito večkrat pre-lopatiti in prezračiti. To je najcenejše in obenem najsigurnejše sredstvo proti žitnim škodljivcem in proti plesnobi posebno, če jeseni ni bilo žito dovolj suho. Zgodi se pa primer, da nam veter nanese sneg na gomilo žita v žitnico, takrat ne smemo žita lopatiti in mešati s suhim žitom, ampak moramo pustiti, da se sneg izpari na ta način, da ga pustimo, da na žitu leži; ko je pa žito suho, ga pa zopet prelopatimo. Onaši prehrani : Rudninske snovi - soli (Nadaljevanjev O veliki važnosti jodovih soli so se prepričali šele v zadnjih letih. V krajih, ki so zelo oddaljeni od morja, je v hrani zelo malo teh soli. Opazili so, da je ravno v teh krajih zelo razvita golša-vost. To jK)manjkanje v hrani so države skušale nadomestiti na ta način, da je primešana kuhinjski soli neznatna količina jodovih soli, ki imajo zdravilni učinek. Prav mnogo rudninskih soli je v mineralnih slatinah, vodah, ki izvirajo na raznih krajih. O njih bi morali že iz-pregovoriti v prejšnjem jx>glavju, ko smo govorili o vodah, ker pa so v njih raztopljene soli, je prav, če jih tukaj omenimo. Taka voda je lahko zdravilna vode, če ima v sebi zdravilne soli. Lah- ko je pa samo dobra namizna voda, ki ima zelo osveževalen okus. Umetno napravljeni sifon je v vodi raztopljena ogljikova kislina. Tudi razne druge brezalkoholne pijače, ki jih ljudje kupujejo poleti imajo umetno dodane soli in kisline. Večinoma se dodajata ogljikova in mlečna kislina. Omenim naj še radioaktivne soli in vode, ki imajo posebne zdravilne učinke, ker izločajo v njih raztopljene radioaktivne soli posebne zdravilne žarke, ki so za nekatere bolezni ugodni. V mirni dobi je rasel tujski promet okoli zdravilišč in raznih »... Slatine, kjer so iskali bolniki zdravja, petični ljudje pa razvedrila. Vitamini Ni še dolgo, ko smo se nauku o vi- ljudje so odkrili vitamine in jih* niso taminih ali dopolnilnih snoveh naše brez smisla poimenovali tako. Dali so hrane posmehovali in jim odrekali važ- jim 4me, v katerem leži pojem: biti ali nost v vsakdanji prehrani. To je bilo ne biti. samo nekaj za tiste, ki ne vedo, kaj naj Kaj so torej vitamini? To so snovi, bi jedli. Kako je človeštvo živelo vsa ki so v hrani poleg ostalih sestavin v tisočletja pred iznajdbo vitaminov? Da- zelo majhnih količinah, ki so za vzklit- nes pa že vsak pameten človek, posebno je, rast in prospevanje našega telesa ne- pa umna gospodinja, priznava važnost obhodno potrebne. Če mu jih odtegne- vitaminov. mo, pride do zlih posledic. Saj marsi- Prav gotovo vsak daii lahko slišimo kdo ne bi tega verjel, da njihovo celo- ali beremo besedo vitamin. Ljudje jo iz- letno porabo s finimi tehtnicami komaj govarjajo, ne da bi vedeli pravi pojem, dokažemo, pa le brez njih življenje ne kaj pomeni. V njej tiči koren »vita«, kar gre svoje prave poti. Saj tudi stroju je latinski izraz za življenje. Resni včasih manjka le kapljica olja, pa 6e že ustavi. Zato vitamini svoje ime, ki ima v korenu pojem življenja, popolnoma zaslužijo. Če gre naš kmet spomladi prvič пн njivo, ali če začne gospodinja, ko se kmalu segreje zemlja, kopati na vrtu, se jima zdi lopata strašno težka, da jo komaj vzdigujeta. Pa mislita, da ju je pomehkužilo prisiljeno pohajkovanje v minuli zimi in pravita: »Bo že bolje.« In res s soncem se jima vračajo moči. Sonce je tista velika sila, ki poganja vse in tvori in razvija življenje. In prav sončna energija je nakopičila v nekaterih hranilih vitamine, da nam tudi v brezsončnih dneh posredujejo življenjske moči. Mnogo spomladanskih bolezni bomo preprečili, če bomo pravočasno poskrbeli, da otroci, pa tudi odrasli, tudi v zimskih mesecih ne bodo popolnoma pogrešali vitaminov. Kje jih najdemo? V večji množini dobimo vitamine v rastlinski hrani, nekateri vitamini so pa tudi v živalski hrani. Človeško telo ne more, vsaj ne v večji množini, ustvarjati vitaminov, zato je navezano na vitamine, ki jih dobiva v hrani. . Vitamine dobimo iz naše hrane elu-čajno, ne da bi pri tem kaj mislili, saj smo jih dobivali tudi prej, ko jih še nismo poznali. Žene nas bolj gon kot zdrav razum. Včasih si bolan otročiček zaželi svežega sadja, mrzlega mleka, pravkar pečenega kruha s surovim maslom. Če smo zdravi, tega niti ne opazimo, če p>a vitamini izostanejo iz naše prehrane in če nam jih ni mogoče nadoknaditi, se javljajo izpadni pojavi, ki eo sami po samo po sebi znaki tako Pojasnita V eni prejšnjih številk »Gospodarju in 'gospodinje« smo objavili uredbo o klanju prašičev in sedaj veljavne maksimalne cene za vse vrste odraslih prašičev. Ker so se ti predpisi različno razumeli, bomo spodaj vso stvar nekoliko razjasnili, da bodo vsi, ki imajo opraviti s prašiči, vedeli, kako in kaj. Predvsem je treba povedati, da so pod zaporo samo prašiči za zakol, dočim je nakup in prodaja vseh ostalih prašičev še naprej prosta, samo kupec in prodajalec morata preko občine i 5. dneh ja- zvanih brezvifaminskih bolezni. Prav ti pojavi so nam prinesli nekoliko jasnosti v ves zamotani problem. Če jih nevedo-ma ali v poskusne namene uživamo v preveliki meri, se javljajo znaki prevelikega dovajanja, ki so slični zastrup-ljenju. Torej, kakor v vsem, velja tudi tu načelo, da je vsega treba ravno pravšno mero. Poznamo več vitaminov. Kemično sestavo nekaterih vitaminov že poznamo in jih lahko sestavljamo. Spoznavamo in primerjamo posamezne vitamine le po njihovem učinku v telesu. Delimo jih v take, ki so topni v tolščah in v take, ki so topmi v vodi. Raziskovalci so si sposodili abecedne črke in so poimenovali vitamine z njimi. Tako p>o-znamo vitamin A, B, C, D, E, F itd. Vitamin A najdemo v mleku, jajcih, ribjem olju, mesu, krvi, jetrih, zrnih žitaric, v zelenjavah in v navadnem olju. Če te snovi segrevamo dalj časa nad 120 stopinj C, se /itamin uniči. Kemično je ta vitamin soroden barvilu korenja. S kuhanjem, praženjem in pečenjem pa ne zmanjšamo v veliki meri količine vitamina A v hrani. Zato ni verjetno, da bi pri r-ešani hrani prišlo do pomanjkanja tega vitamina т našem telesu. Pomanjkanje tega vitamina povzroča bolezen očesne roženice in usahnjenje izcejanja žlez slinavk. Odpornost telesa proti' bolezenskim klioam je manjša. Prvi znak pomanjkanja tega vitamina je »kurja slepota«. Z ostalo doslej znano vitaminovo abecedo se bomo seznanili prihodnjič. (Nadaljevanje prihodnjič). o prašičih viti Prehranjevalnemu zavodu (Prevodu) nakup oziroma prodajo. Kmetje, ki sami redijo prašiče, morajo tudi javiti preko pristojnih občin vse spremembe v staležu prašičev, kakor pogin, skotitve, podaritve itd. Kmetje-rejci smejo za domačo porabo zaklati na prvih pet članov družine po enega prašiča, za nadaljnjih pet .Članov spet enega in če jih je več kot 10, še enega. To je razumeti takole: če je pri hiši, ki sama redi prašiče, tudi le en človek, lahko zakolje enega prašiča, kolikor hoče težkega. Če je pri hiši šest ljudi, dva prašiča, če jih je 11, pa tri. Toda izrecno je določeno, da ee sme vsak prašič zaklati doma samo z dovolilnico, ki jo na prošnjo rejca izda Prevod preko občine. Rejec je tisti, ki sam redi prašiča s krmo, ki jo je sam pridelal in ki ga krmi vsaj 3 mesece. Če je prašiča kupil, ni smel pri nakupu tehtati nad 70 kg. Iz teh pojasnil je razvidno, da ne eme klati prašiča tisti, ki ga je pri kmetu recimo že pred več kot tremi meseci kupil, pa ga je pustil v reji pri kmetu. Pač pa sme zese zaklati prašiča recimo kočar ali osebenjek, ki ima toliko zemlje, da more prerediti enega prašiča. Kaj pa prevžitkarji, ki imajo v prevžitku izgovorjenega prašiča? Ti smejo prašiča zase zaklati, pa naj bo na prevžitku eden ali dva, ali več oseb; smatrajo se namreč kot posebna družina rejcev. Samo eno je važno: v užitku mora biti prašič izrecno izgovorjen. Tako je n. pr. dovoljeno zaklati družini, ki ima 7 članov družine in starega očeta na prevžitku, ki si je izgovoril prašiča — skupno tri prašiče. Dva odpadeta jia družino, eden pa na prevžitkarja. Prašičerejci, tki imajo na razpolago enega ali več4 prašičev, sposobnih za oddajo, morajo preko občine 15 dni poprej javiti Prevodu število in živo težo prašičev, ki bodo sposobni za oddajo. Navedejo naj tudi, kdaj bi jim bilo najbolj priročno jih oddati, da se po možnosti v takem času določijo dogoni. Če bi se dogon ne splačal zaradi premajhnega števila prijav, bo Prevod izdal posebne dovolilnice za zakol. Prav tako se bodo izdajale take posebne dovolilnice za zakol v sili, vendar samo, če bo predloženo živinozdravniško spričevalo. Za take dovolilnice bo treba plačati takso po 50 lir za prašiča, prašiča pa oddati zaklanega, če se v posebnih slučajih ne bo po ugotovitvi ži-vinozdravnika nastal tak zakol za domači zakol. Če je bil n. pr. v sili zaklani prašič že spitan, se bo štel med zakol za domačo potrebo, drugi prašiči pa, ki nimajo špeha, ne bodo šteti med za dom zaklane prašiče. Vsak rejec sme obdržati za enega prašiča 300 kg koruze, ki jo je sam pridelal. — To so v glavnem pojasnila k uredbi o klanju prašičev, da bodo kmečki ljudje o vsem na jasnem. LEKARNA Največji zaklad sta vid in sluh Kdor stanuje v mestu, mora zaradi vida vsak dan nekaj časa na zrak. Presenetljivo je, kako se ohladijo pekoče oči v zunanjem zraku, kako se razširijo od dela stisnjene punčice pri gledanju v zeleno daljavo. Za vnete in boleče oči niso veter, mraz in močna sončna svetloba, posebno če se zadnja odbija od sten. Črna očala varujejo oči svetlobe, za veter nosimo lahko očala iz navadnega stekla. Ako začne pešati vid, je treba k zdravniku za Oči, ki ugotovi vzrok in uredi, kar je treba. Prav pri očeh ni treba čakati, pravočasna pomoč je rešila že marsikomu vid. Opusti branje, posebno droben tisk. Slaba, pa tudi premočna električna luč, vpliva slabo na vid. Bolne oči so velika nadloga. Takih oče ne smemo umivati z mrzlo vodo. Zelo dobro za umivanje prehlajenih in sploh bolnih oči je na vodi prevret majaron ali kumina ali materna dušica ali gar-trožini listi Umivaj se s toplim odced-kom. Slabo vpliva na vid, če te boli večkrat glava, če te tišči vedno v nosu, če imaš pogostoma nahod. Zato si poišči x takih primerih zdravniško pomoč. Slabo vpliva na oči, če hodiš razgret na prepih, če ^ imaš bolne zobe ali trganje v ušesu. Vse to je tako zvezano, da oboli eno od drugega. Če je tvoje delo tako, da strmiš in buljiš dolgo v en predmet, je dobro, da obračaš oči večkrat med delom na desno in na levo, "navzgor in navzdol. Če si namažeš veke večkrat s kapljico medu, koristi to očem, in če pride trohica v oko, pač peče, ali ne škoduje, saj izje, kar je slabega. Sicer pa ni varno mazati oči z vsakovrstnimi mazili, če jih ni zapisal zdravnik. Drugi naš dragocen zaklad je sluh'. Velik revež je slepec, toda navadno ima sluh in tip tako razvit, da čuti vse, kar se dogaja v njegovi bližini. Drugače je z gluhim: Če ne gleda ravno т tisto smer, odkoder prideš, ga lahko ubiješ, ne da bi čutil tvoje približanje. In kako grozno je življenje brez vsakega zvoka. Vsi pripomočki za slišan je povzročijo v ušesu in v glavi močne bolečine, revež je glušec, odrezan od ljudi, če je tudi med njimi, sumljivo se mu zdi vse, kar govorijo. In kako lahko si nakopljemo nesrečo gluhostil Pojdi od vročega ognjišča na mrzel prepih, pa si že iztaknil. Po dolgotrajnem trganju pride rada gluhota, včasih pa oglušiš kar naenkrat. Ali pa se vname v ušesu, in če prenašaš strašne bolečine, da si ozdraviš uho, ni več tako kakor je bilo in polagoma oglušiš. Zdravniki hočejo preprečiti oglušenje in smrt s težavno operacijo, pa je dosti primerov, da je bolnik umrl kljub opera oi j i. Današnji čas je čas ropota, ki gre skozi ušesa, ki draži ušesne živce in jim škoduje. Zdravniki ugotavljajo primere gluhosti ali naglušnosti že pri dojenčkih in sodijo, da je tega kriv radio, ki ga navijajo ljubi starši brez ozira na nežno mrenico otrokovo. Stare matere niso imele toliko izobrazbe kakor sedanje mlade matere, pa eo vedele, da morajo dojenčka varovati hudega ropota, ker mu lahko poči v ušesu. Dojenčke so pustili prej lepo v miru doma, zdaj ga pa vzamejo na motor, v avto in na veselico. Povsod so majhni otroci in povsod iz-taknejo škodo na duši in telesu. Domača lekarna živinorejca Živinoreja je za srednjega in malega gospodarja, ki nimata veliko gozdov, najvažnejša pridobitvena panoga. Vse vrste živinoreje prinašajo, če zna gospodar pravilno voditi vedno dokaj dobre dohodke. Seveda se velikokrat primeri, da ima gospodar tudi pri živini nesrečo. Pa saj se polje tudi vedno ne obnese. Umen gospodar, ki hoče s čim manjšimi stroški prigospodaritj pri živini, ne sme razmetavati denarja za razne reklamne redilne praške, olja in tinkture. Gospodariti mora res gospodarno. Največ se nauči gospodar z branjem strokovnih gospodarskih spisov in knjig. Največja nesreča za živinorejca je, če mu živine zboli. Takrat so domači preveč preplašeni, da bi mogli trezno premisliti, kaj naj store. Navadno poslušajo nasvete sosedov in tako mora uboga žival požreti nešteto zdravil vsake vrste. In res ni čudno, če živina podleže. Kadar zboli žival, moramo ohraniti mirno kri in če le mogoče, ugotoviti, kje leži vzrok bolezni. Če je bolezen težja, ali če živinorejec sam ne more ugotoviti vzroka bolezni, naj takoj pokliče živinozdravnika. Ta bo ugotovil bolezen, zapisal zdravila ali pa bo na-«vetoval še pravočasni zakol. Nikdar pa se ne sme zdraviti kužnih bolezni brez živinozdravnika! Pri vsaki bolezni moramo živali takoj pomagati. To velja tudi za nezgode. Čim delj časa pustimo žival bolehati, tem težje jo ozdravimo. Pri večini nr-»god in bolezni je hitra iu pravilna prva pomoč največjega pomena. Od nje je dostikrat odvisno ali bo žival ozdravela ali poginila. Zato mora biti previden gospodar vedno pripravljen na razne nesreče pri živini. S pravilno ureje-io domačo lekarno, ki v=ebuje najpotrebnejša rastlinska in druga zdravila ter orodje za prvo pomoč, si bo živinorejec lahko pomagal, dobro pa bo služila tudi vsakemu živinozdravniku. Rastlinska in druga zdravila Pri nas raste mnogo zdravilnih rastlin, ki jih umen gospodar nabira in hrani za različne bolezni. Te hranijo v sebi različne snovi, ki pomagajo zoper kašelj, napenjanje, razna zastrupljenja, zaprtje vode in govna in vetrov, gliste, slabo po-jatev, za zvišanje in zboljšanje mleka, zoper gnojenje ran. zs razkuževanje, za pomoč pri porodnih popadki itd. h Zbiranje takih zdravilnih rož ne stane skoraj nič truda, a gospodarju, ki zna z njimi postopati, zaležejo mnogo. Tudi precej denarja si z njimi prihrani, ker jih ni treba kupovati. Seveda imamo tudi več strupenih rož, ki jih uporabljamo pri živinozdravništvu, a ker nam lahko več škodijo kot koristijo, jih ne bomo navajali. Kadar nabiramo zdravilne rože. moramo vedeti, kdaj vsebujejo te največ zdravilnih snovi. V glavnem nabiramo cele rastline ob času cvetenje, liste spomladi, skorje in korenine jeseni, plodove, kadar so zreli itd Vendar pa imamo tu in tam razlike, zato bomo pri vsaki roži navedli tudi čas nabiranja. Nabiramo vedno ob lepem in suhem vremenu. Nabrane rastline, ki naj bodo najlepše, stresemo na papir, desko ali žakljevino in jih na zračnem in suhem mestu posušimo. Sonce in prehuda vročina iškodd! Rastline nato povežemo v šopke, jih zrežemo ali pa zdrobimo in spravimo v primerne vrečice. Nikdar pa ne smemo pozabiti napisati ime rastline na vrečico. Sčasoma človek vse pozabi! Hranimo jih na suhem prostoru, da ne splesnijo. V vrečicah pa jih imamo zalo, da se ne lovi na njih prah. V živinorej-čevo domačo lekarno pa spadajo poleg domačih rož še nekaj najpotrebnejših drugih rastlin in zdravil, ki jih naj gospodar kupi, da jih ima za silo pri roki. Oblike zdravil Ko smo točno ugotovili, kakšno bolezen ima žival, preudarimo, katero zdravilo ji bomo dali, v kakšni množini, obliki in kako Za zdravljenje bolne živine imamo več oblik zdravil. Navadno uporabljamo čaje, ki tudi najhitreje učin- kujejo, dalje praške, pilule ali tablete in svaljke. Zunanje raDimo mazila, kopeli in obkladke. Tudi vlivanje in kli-stdrji so na mestu. Čaje rabimo le tedaj, če želimo, da zdravilo čim hitreje učinkuje. Zdravila vlivamo le v najhujši sili, ker moramo pri tem uporabiti navadno eilo, kar pa ni dobro. Žival se vlivanja vedno brani, zato lahko pride nekaj zdravil v pljuča. Tedaj začne žival kašljati in moramo z vlivanjem takoj4 prejenjaii. Za vlivanje vzamemo vedno močno steklenico, jo napolnimo z zdravilom in potisnemo v gobec od strani, tam kjer ni zob. Vlivamo počasi, požirek za pož>;r-kom, kakor žival požira. Ko vlivamo, držimo živali glavo pokoncu, vendar, če se ji zaleti ali začne kašljati. ji glavo takoj spustimo da se izkašlja. Nikdar ne vlivajmo živali skozi nosnice! Tudi surovi ne smemo biti! (nad. prih.)