Preraščanje knjižnic v informacijski center
Ujemimo prihodnost!
(jm) Knjlznice se srečujejo z novo teh-nologljo In se bodo srečevale z njo tudl v prihodnje. V razvitih dežetah postajajo tako nekakšni informacl|ski centri. Knjižničarstvo se bo razvijato predvsem v tej smeri, da bo priilo do povezovanja v enbvit informacijski sistem. Za tem vozi-lom, ki že teče, moramo sedaj steči še mi in ujeti prihodnost-leto 2000.
Povezovanje vseh tipov knjižnic v knjiž-nično-informacijski sistem. ki naj bi zboljšal pretok informacij, ne bo možen brez so-dobne tehnologije, predvsem računalnika. Neugoden gospodarski trenutek onemogo-ča, da bi se knjižnice oskrbele s takšno teh-nologijo. Res pa je, da že preveč zaosta-jamo za razvitimi. zato ne smemo več odla-šati.
Dobro zasnovan in uporaben informacij-sko-dokumentacijski sistem ne omogoča samo znanstvenega raziskovanja, temveč odkriva pomanjkljivosti v njegovem dose-danjem razvoju, onemogoča podvajanja. omogoča primerjanje dobljenih rezultatov in spodbuja medsebojne stike knjižničarjev. prav tako pa tudi sodelovanje med njimi. Seveda pa je vse omejeno s položajem znanosti v družbi ter razmerami znotraj same znanosti. Predvsem še ni dozorela zavest o potrebnosti informacijsko-doku-mentacijskega sistema v družboslovju nas-ploh ter še vedno obstaja določena skepsa glede avtomatske obdelave podatkov do-kumentalistike. kjer so stoletja delali s švinčnikom (pisalnim strojem) in papirjem. Potem je tu tudi določena nevzgojenost uporabnikov, da bi bili pri svojem delu »ku-mulativni«, da bi torej znana dognanja po-glabljali, ne pa izgubljali čas za iskanje že odkritega ali pa še večkrat-ponovno odkri-vanje le-tega. Zanemarjena je vzgoja ka-drov-»vrzel" v izobraževalnem sistemu. tepe nas nizka tehnična opremljenost knjiž-nic ali pa celo vprašanje opreme.
Misli niso sestavljene samo iz ene bese-de. temveč tudi \z dveh ali več besed. Ob tem pa že nastajajo »šumi« in verjetno jih je tu več, kakor na naravoslovno-tehničnerB področju, kjer je pač kost-kost in vijak-vijak.