PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA o Uto IV - Cena 15 lir -10 jugolir - 2.50 din VSA DEMOKRATIČNA MLADINA NAŠEGA O-ZEMLJA BO NA DANAŠNJEM KONGRESU ODLOČNO OBSODILA DVOME GENERALA AIREYA O POTREBI SLOVENSKIH ŠOL V TRSTU. TRST nedelja, 6. junija 1948 Poštnina plačana y goto v. n. Sp^dizione m abbon. postale !Stev. 916 jlflt VELIČASTNA MANIFESTACIJA NAD 20.000 TRŽAČANOV NA SINOČNJEM VELIKEM ZBOROVANJU DELOVNE MLADINE PRED KONGRESOM Zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe! ■■■■ ■■■■■■—»m i i —,a««™.«««« ■■■mi-Tiimnrm*” mi im iiibi—iinaunannaani D ANES je končno napočil dan, na katerega se je mladina Tržaške-JJ ga ozemlja toliko časa roo- Navdušenjem in veseljem pri-J ^vljala: v dvorani pomorske i ^je se vrši kongres delov-[VII y Niladine Tržaškega ozemlja, j; Pomeni novo zmago v borbi Jadine za mir in boljšo bolnost. 1^« na včerajšnjem javnem fjorovanju v dvorani pomor-e Postaje je nad dvajsetti-/c|lava množica tržaškega de-, Grafičnega prebivalstva dojila, da je trdno odločena fjPirati mladino v nieni boriti ker ve, da bo pomenila i aga mladine tudi zmago vse-Ij. demokratičnega prebivalcih ^roblem^ mladine so te-.4 Povezani s problemi vsega 5“'valstva, zato je nujno po-j/Naa skupna borba, ki bo j°goči!a uresničitev vseh Ntev delovnega ljudstva. !oIemu honSresu prisostvuje ® delegatov in delegatk, ki Postavljajo delavsko, kmeč-lr> Šolsko mladino Tržaške-> ozemlja in ki bodo na tem P?gresu razpravljali o dveh Južnejših problemih, za ka-Uresničitev se danes mJa-4 bori in ki sta: mir in delo. ■Borba mladine za mir je posebno važna danes, ko Lsaj° razni vojni hujskači da ni mogoče rešiti 3 svetovnih vprašanj na J?61! način, temveč, da je negodno potrebna vojna. Mla-jj* pa, ki se prav dobro za-otf- o da bo lahko rešila svoje 0 česanje le, če se bo združeni (.Povezala v široko ljudsko ■iiv jNio v borbi za ohranitev J11; se danes ne straši napo-m bi težkoč, temveč odločno o;, Va- da se ji priznajo vse Pravice, ki jih uživa mla-t4 V državah ljudske demone ter da se svetu zagotovljen mir. cii Nadina hoče mir in za & ^Uitev tega je pripravljena % h Se- proti vsem onim, ki f danes ogrožajo, prav doni? k - oc. proti danes ogrožajo, dj. Uamreč ve, da je vojna ^dejala vedno največ gor-j^avno mladini, ge danes >Pilimo težke posledice dru-f^Movne vojne. Tržaške to-H5.e in ladjedelnice, trgovi-j. V obrt si še do danes niso inj °gli- Posledica zastoja v ^ Pstri ji in trgovini je danes C^sčanje brezposelnosti, ka-težo čuti vse prebivalce i^esteto je problemov delov-U^iadine, ki so ostali do da-m se nerešeni. Zato pa je ^ j^diua sklenila, da bo na svo-lv. kongresu razpravljala o jžikv teh problemih ter jim 1(1^1 a najti pravilno rešitev, iti • delavci so že predložili .^ v.^ujalcem dva predloga za Itj avo nove delovne pogodbe, (t Predvideva reorganizacijo r4le c°vnih šol, katere bi mo-tfj, Ogovarjati današnjim polj atT> delovne mladine. Mla-V) delavke, ki podpirajo bor-lj !v°jih tovarišev zahtevajo, ^ončno velja tudi za njih jl9v?: za enako delo enako V]? °- Brezposelni delavci in ij vke pa zahtevajo pravico lj Zaposlitve ter zahtevajo, V^.6 Prične z gradnjo stano-hiš in drugih važnih Vjg db, kj hi lahko zaposlila ' brezpOSeino mladino. kongresu je navzoča tudi \ šolska mladina, ki 4 l{L Podpori vse italijanske SrraWne mladine odločno ht-^kraJa proti navedbam \rH'a Scnerala Airerja Zdru-lera? anov’ preprečila, da o d*6 bo m09el n*t‘ za Ped svojih dvomov! »Ne gre za preučitev kakršnih koli formalnosti, kako naj se mirovna pogodba krši - kakor predlaga zadnja trojna nota imperialistov - temveč za preučitev, kako naj se njene določbe oživotvorijo(( - je dejal tovariš Vojmir - Danes kongres delovne mladine v pomorski postaji Čeprav je bil včeraj delavni dan, Je tržaško demokratično ijudstvo mesta, predmestij -n celo daljnje okolice na poziv naše de.ovne /.vladine v impozantnem številu nad 20 tisoč prihitelo na njeno predkongresno zborovanje, ki se je vršilo v pomorski postaji v poznih popoldanskih urah. Obe ogromni dvorani sta'bili napolnjeni do zadnjega kotička, tako da je na tisoče ljudstva bilo prisiljeno ostati pred poslopjem, kamor se je žal slišalo le navdušeno ploskanje in klici odobravanja borbeno razpoloženih zborovalcev v dvorani, ki je doseglo svoj višek, ko so govorniki omenjali nujnost povezave Trsta z njegovim zaledjem. Zbcrna dvorana je bila okrašena z vodilnimi gesli zborovanja samega in današnjega kongresa. Glavno geslo je bilo izpisano na rdečem ozadju govorniškega odra v italijanskem, slovenskem in. hr-vatskem jčziku: «FACE E EAVO-RO! MIR IN DELO! MIR I RAD!» Ostala gesla pa se glasijo: DELOVNA MLADINA ZAHTEVA SINDIKALNO ENOTNOST! BORI MO SE ZA MIR PROTI KOLONIALNI IN VOJNOHUJSKASKI POLITIKI ANGLO - AMERIŠKEGA IMiPERIALIZMA IN NJEGO-VE TUKAJŠNJE OKUPACIJSKE OBLASTI! ŽIVELA MEDNARODNA ZVEZA. DELOVNE MLADI-NE! ZAHTEVAMO ODOBRITEV DELOVNE POGODBE ZA INDUSTRIJSKE, TRGOVSKE IN OBRTNIŠKE VAJENCE! ZAHTEVAMO ZAPOSLITEV VSEH DELOVNIH SIL! Nekaj pred 19 uro je TOVARIŠ STRADI otvoril Zborovanje in v kratkih besedah cc-isal njegov- pomen. Nato je podal besedo pred. stavniku glavnega odbora Zveze enotnih sindikatov za Tržaško ozomilje, tov. VOJMIRJU — IVANU BUKOVCU, ki je, cb soglasnem odobravanju v italijanščini obširno obrazložil današnji politični in gospodarski položaj na našem ozemlju. Njegov govor prinašamo niže. Za njim je govoril v sloveni ščinj predstavnik davnega odbora Zvine antifašistične mladine TOV. BLAZINA ANGEL za nljimi pa predsednik ZAM TOV. PESCA-TORI. V posebej ograjenem prostoru Je delovna mladina priredi la razstavo svojih izdelkov lz raznih panog svojega Industrijskega In obrtniškega udejstvovanja. Zaradi ogromnega navala zborovalcev si rczsla-ve nlsmc mogli ogledati ,'n bomo zaradi tega o njej poročali prihodnjič. Ob 21. ur; pa je mladitna v dvo-ami priredila zelo uspelo kulturno prireditev, o kateri poročamo na drug: strani našega lista. Govor lov. Vojmiija Tov. Vo.trJr je dejal: Ko najprisrčneje pozdravljam mladince in vse prebivalstvo, Ki se je tu zbralo, da sliSi o problemih, ki težijo delovno mladino, ne mo. rem si kaj — v tem vaznem trenutku, ko imperialistične sile delajo vse mogoče, da bi preprečile pomirjenje med tukajSnjim prebivalstvom in normalizacijo TriaSke-ga ozemlja v smislu mednarodnih dogovorov — da ne bi visoko dvignii glasu v imenu vsega trlaSke-ga ljudstva, vseh tistih, Ki želijo mir, ureditev vpraianj naSega mesta, in zahteval, da odgovorne sile sveta dokonbtlo uredijo trZaSko vprašanje v duhu in s spoštovanjem mirovne pogodbe proti reSit-varti, ki bi hotele spremeniti nase področje v stalno toCko trenj v interesu vojnih hujskačev in vseh sil, ki so sovraine koristim Trsta. Imperialisti in njihovi hlapci se trudijo, da bi vprašanje Trsta spravili na področje formalnosti. V resnici pa ne gre za to, da se preuči najbolj primemo sredstvo za dodatek protokola k mirovni pogodbi, pač pa za spoštovanje ali nespoštovanje te pogodbe, ki je bila slovesno podpisana malo pred letom dni in ratificirana pred dobrim pol letom. Imperialisti hočejo dati vtis, da je priključitev Trsta Italiji sedaj Ze določena stvar in da gre samo za dogovor o postopku, kako naj se legalizira ta priključitev. Toda stvari stojijo vse drugače. Ne gre za preučitev formalne strani, kako naj se prekrii mirovna pogodba, pne pa — in to zahtevamo z vsemi naSlmi silami — za preučitev načina, kako naj se izvaja mirovna pogodba, da postane delujoča stvarnost, da-se prepreči, da bi se pod krinko zaupne uprave delali vsi mogoCi napori, za opravi-čilo predloga za priključitev Trsta | Italiji z vidnim namenom, da s tem razburjajo javno mnenje, da ohranijo točko stalnih trenj, tako da bi v svojih državah lahko opravičili politiko oboroževanja, ukinjanja demokratičnih svoboščin, uvajanja fašističnih metod. Imperialisti stalno obtožujejo demokratične rezime faSizma, zato da bi sam1 lahko uvedli faSlzem in ga opravičili pred svojim ljudstvom in pred vso svetovno javnostjo. Postavljaj* vpražanje Trsta zato, da dMjo kisika in utrdijo po-loia) trzužkih protiljudskih sil, razen tega pa tucPt zato, da sledijo in pomagajo De Gašperlju, se mo- ra seveda oborožiti, da bi lahko imel Trst, in končno zato, da bi prepričali ameriškega in angleškega davkoplačevalca, da je v svet-u nevarnost vojne, in posebno Se v Trstu in da se je treba zato obo-roZevati ter določiti desetine milijard dolarjev in Sterhngov za izdelovanje uničevalnih sredstev. Toda Tržačani želijo jasno poudariti, da se absolutno ne strinjajo s Spekulacijami na njihovi koži, da se absolutno o-jsštvot Toda general Aireg pravi dplje v svojem poroilu: «Pololaj v Trstu z njčgovimi velikimi ladjedelnicami, ki so politično odtrgane od svojih življenjskih Virov v Italiji in s svojo pomorsko trgovino, ki je bila prekinjena zaradi nove orientacije podonavskih držav, je Wa glavna skrbz. Kakšna protislovja med politiko generala Aireg-a na tem ozemlju In njegovimi trditvami. Torej se priznava, da se mora tržaška industrija povezati s svojim naravnim zaledjem, da lahko zopet vzovete. Skupno z vsemi demokrati tega ozemlja bomo nadaljevali borbo za spoštovanje mirovne pogodbe, za enotnost med Italijani in Slovani, za dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo, za sindikalno enotnost ter za svobodne in demokratične volitve. Naj živi delovna mladina/ Naj živi enotnost delavoev vsega sveta! Za tovarišem Vojmtrjem je govoril v slovenščini tov. Blažina, ki Je poudaril, da se je tržaško ljudstvo zbralo v tako velikem številu na tem Zborovanju, da dokaže svojo solidarnost z borbo delovne mladine za mir in delo. S tem je ljudstvo pokazalo, da se zaveda, da so problemi mladine hkrati tudi problemi vsega ljudstva. Omenil je nato, da je posledica politike okupacijske vojaške uprave 7500 brezposelnih m-adincev in mladink, 3% tuberkuloznih. Razen tega se širi prostitucija, kriminal in degeneracija mladine. Mladina, ki ima v svoji borbi ob svoji strani tudi vse demokratično ljudstvo, bo na svojem kongresu ponovno poudarila svoje zahteve, ki so hkrati zahteve vsega tukajšnjega prebivalstva: spoštovanje mirovne pogodbe, vljučitev ljudskih predstavnikov v organe oblasti in normalizacija življenja na Ti žaškem ozemlju. Normalizacija pa ne pomeni teror in ubivanje, ne pomeni teroriziranje po slovenskih vaseh. Normalizacija ne pomeni, da je vprašanje slovenskih šol vprašanje rasizma. Poudaril je nato solidarnost vsega demokratičnega ljudstva s partizani, ki bodo v kratkem imel*, svoj kongres kljub vsem oviram. To bo pa tudi kongres vsega tukajšnjega demokratičnega ljudstva. Danes slovesno izjavljamo, da se bodo načrti imperialistov in njihovih hlapcev razbili ob trdnem zidu enotnosti našega ljudstva, ob bratstvu Slovencev in Italijanov. Današnje zborovanje pa je dokaz, da je glas delovne mladine hkrati glas vsega demokratičnega ljudstva, ki ob n j strani. Govoril je nato tov. Pescatori, ki je med drugim poudaril, da so mladi delavci bodočnost Trsta in ozemlja on v to bodočnost postavlja naše ljudstvo svoje upe. Te nade niso zaman, ker delovna mlar dlna zastavlja vse sile za izboljšanje razmer na tukajšnjem ozemlju. Omenil je nato protiljudsko politiko okupacijske uprave in napore ameriških imperialistov, da bi v Trstu ustvarili položaj, kakršen je v Palestini Toda to jim ne bo uspelo, ker so Slovenci in Italijani danes združeni v skupni borbi za svoje pravice in za mir. Velika udeležba na današnjem zborovanju pa je tudi dokaz, da vodi mladina pravilno borbo, ki bo razbila vojne načrte imperializma. Slovanska in italijanska mladina bo združena nadaljevala borbo, da Trst ne postane Palestina, ter se bo borila za mir in delo. Jutrišnji kongres bo kongres borbe za mif in za pravico do dela. Zborovanje je zaključil tov. Stra* di s poudarkom, da bo navdušeno odobravanje vseh navzočih spodbuda mladini, ki se bo jutri zbrala, da ponovno poudari zahtevo po pravici do dela, po ohranitvi miru in spoštovanju mirovne pogodbe. Slabo fcaže za našo manjšino v Italiji za dosego njenih pravic De Gasperi »preučuje * vprašanje Slovencev v Italiji RIM, 5. —• DopisrJk ATI-ja lz Rima je lz verodostojnih krogov izvedel, da so poeebnl uradi vladnega predsednlštva pričeli preučevati listine ln gradivo glede slovenske narodne manjšine v Italiji. Preučevanje vodi osebno pooblaščenec, ki je »voječasno pripravil načrt za rešitev nemškega manjšinskega vprašanja na Južnem Tirolskem. Zdi Se, da so možnosti za Slovence, ki go italijanski državljani in, ki prebivajo v vzhodnih obmejnih predelih, da bi dosegli iste pravic« kot italijanski državljani, zelo skromne in sicer zaradi odločno sovražnega stališča, ki so ga glede slovenskega prebivalstva v Italiji zavzele italijanske organizacije v videmske in goriške pokratfine. Vladni predsednik De Gasperi, ki bo končno odločal o tem, če naj se Slovencem odvzamejo določene civilne in politične pravice, si do sedaj še ni upal zavzeti svojega tozadevnega stališča, ki pa bo gotovo bolj ali manj soglašalo s stališčem italijanskih obmejnih iredentističnih krogov. Za enkrat bi De Gasperi, ki gotovo ne pozna postopanja z italijanskimi manjšinami v Jugoslaviji, želel prej spoznati dejanski položaj italijanskih narodnostnih skupin, ki prebivajo v FLRJ in je baje zahteval posebno poročilo in točna pojasnila v tem vprašanj« od italijanskega poslaništva v Beogradu. „Poiovanje miru" PARIZ, 5. — Svetovna zveza demokratične mladine je objavila svoj poletni načrt »potovanj miru*, kj bodo omogočila mladim dijakom ln delavcem, da bodo lahko letovali v raznih evropskih državah. V ta namen je Zveza organizirala mednarodne delovne brigade, v katerih bo sodelovalo 15000 mladincev. Ti bodo potovali v Jugoslavijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Poljsko Romunijo, Madžarsko, Albanijo ln v Anglijo. Zveza bo organizirala okrevališča v najlepših evropskih pokrajnih ter izlete v dežele centralne Evrope in Balkana. Železniška konferenca v Rimu TRST, 5. (ATI) — V kratkem bo v Rimu železniška kenferenca, na katAri bo dolečena železniška ta rlfa za protpo Trst-Maa-ibor Dunaj Tarifa bo v skladu tudi z onimi v CSR in v Avstriji, v kolikor pridejo v peštev kot tranzit za Itar lijo. Kakor znano, Je bila nedavno železniška konferenca v Ljubljani, na kateri so sklenili, da bo p Ičela obratovafi bivša južna železnica na vsej progi Trst Maribor-DunaJ. Na rimski železniški konferenci bodo sodelovali delegati Jugoslavije, Tržaškega ozemlja, Italije, Ceškoslo vaške. Madžarske in Avstrije. Narodna fronta ČSR bo imela 300 poslancev PRAGA, 5. — Centralna volivna komisija je odobrila končne izide zadnjih volitev. Komisija ugotavlja, da je narodna fronta na Češkem in Moravskem dobila 4920.898 glasov in na Slovaškem 1503.836, Tako bo dobila fronta na Češkem in Moravskem 229 in na Slovaškem 71 poslanskih mest, tedaj skupno 300. Notranji minister Nosek, ki Je predsednik volivne komisije, je izjavil, da je bilo oddanih neveljat*-nih glasovnic samo 3%, medtem, ko je zgubilo pravico glasovanja 0,8% volivcev. Nosek je poudaril, da te številke dokazujejo, da so s? oni, ki ne odobravajo sedanjega ljudskega demokratičnega režima in programa narodne fronte, lahko svobodno posiužili bele gifsov-nlce. V petem poglavju svojega poročila na OZN, v katerem obravnava javno varnost, pravi gene-fal AIref med dirug ia: Oglejmo s. nekaj primerov, ie katerih lahko vidimo, kako sta general Airqy i-p, njegova poletja «skrbela za zaščito osnovnih človečanskih pravic*, in kdo so tisti, katerih «narodnii čut* je generalu tako zelo pri sneu. Tu. kaj lahko z vso opravičenostjo trdimo: Po delu jih boste spoznal;. Primere povzemkmo iz Spomenice SIAU na OZN, priloga prva, poglavje B. DNE 30. 6. 1946. Okoli 15. ure je neofašistična drhal začela razbijati slovensko knjigarno «Nova 2aJlo3ba» na Korzu št. 1. Zmetali so na ulico vse knjige ter pohištvo. Pozneje so prišli fašisti, še enkrat zmetali na Ulico, kar je ostalo po pfvom napadu, polili z bencinom knjige in sredi ulice napravili iz njih kres. Civilna policija je bila v dbeh primerih v bližini, ni pa ničesar podvzela, da bi preprečila opu- Nekaj podatkov iz spomenice SIAU Varnostnemu sveto OZN Kako je Aireyeva VU ..ščitila" osnovne človečanske pravice stošenje, še manj pa, da bi koga od napadalcev aretirala. Civilni policaji, ki stali pred knjigarno, so se umaknili fašistom z izgd-vorgm, da se jim ne morejo zoperstaviti golih rok. Očividci izjavljajo, da so videli, kako so policaji dajali knjige otrokom in fašistom in jih metali skozi vrata na ulico. Očividci trdijo, da so nekateri policaji dajali razbijačem potuho in jim pomagali. Tudi ameriška 4» angleška policija je na. jeepih švigala mimo ne dn b< se ustavila in intervenirala. Sele pozno zvečer so prišli angleški gasilci gasit o. gen). Lepa slovenska knjigarna z bogatim inventarjem pa je bila uničena. DNE 1. JULIJA 1947. Koordi. nacifski o&bor VUJE v ul. ATI-lano 10 je bi; obveščen, da prt prcrvljajo nanj napad. Clan odbora Cok Andrej je obvestil polkovnika A/c. Evoya, hi je bil Clan angleškega koordinacijske, ga odbora v isfi zgradbi in ga prosil za caščito. Mc. Evoy je ob-Ijumll, da se bo zavzel, vendar je dejal, da je treba za enkrat počakati. Medlem ao bili fašisti že pred poslopjem in Mc. Evoy je izjavil, da Sle mčre dobiti zveze s policijo, ker so vsi telefoni zavzeti. Cok je zaprosil, naj bi poslal vsej nekaj vojakov na pomoč. Tudi to je polkovnik odSbil, češ da so ti vojaki in oficirji udar- niki, in da ni njegov'posel zaščititi prostore, ampak je to stvar policije. Fašisti so med tem že vdrli v prostore VUJE, razbili in oplenili tam, kar se je dalo in vrgli pi. salni stroj skozi okno na ulico. Druga skupiti a na ulici je vse zmetana blago zazgala. Ko je policija končno prispela na mesto, ni aretirala nikogar. Polkovnik je pozneje poslal nekoga, da bi poizvedel, če je bil kdo od osebja ranjen ali ubit. DNE 4. maja 1946. Ob 16. uri je umri antifašist Jos!p Ravni-kar, trgovec iz Barkovelj, ki so ga 30. aprila fašisti napadli na piazza Llbertb, ko se je vračal s svojo ženo iz gledališča Fenlce, detalov z avtomobilom, Ki je imel rdečo zvezdo. Zabodli so ga z noži na desno in na levo stran. DNE 15. JUNUA 1946. Okrog 22.30 je organizirana gruča fašistov napadla Kar ženskami. Industrije! in združe-' delodajalci upoštevajo delovni ur- Tiskovna konferenca bi vili političnih preganjancev V torek 8. t. m. ob 17 uri bo imela Zveza bivših političnih preganjancev Tržaškega ozemlja v prostorih Enotnih sindikatov v ul. Zonta 2-1. tiskovno konferenco, na katero vabi vse domače in tuje novinarje. Na konferenci bodo razpravljali o političnih preganjancih in sedanjem političnem položaju. n,j a delodajalcev nočejo niti slišati o tej upravičeni zahtevi, za katero se bori danes skupno vsa. mladina. Edina zmaga, ki Jo je mladina dosegla v tem pogledu, Je uveljavljena v členu delovne pogodbe, ki ugotavlja, da morajo žene, ki opravljajo delo, katerega navadno izvršujejo samo delavci, prejemati isto plačo. V vsem ostalem je delavk* zapostavljena in izkoriščana. Hat lika v plačah mora biti odpravljena to je glavna zahteva, delovne mladine Danes znaša razlika med plačo delavca in delavke v mehanični stroki 30%. Za uradniški razred veljajo sledeče razlike: II. kategorija — uradnice nad 21 let 83%, maški 100%, uradnice izpod 21 let 66%, uradniki 79%; III. kat A: uradnice nad 21 let 84%, uradniki 100%, uradnice od 19 do 21 let 74%, uradniki 89%, uradnice od 18-19 let, 64%, uradniki 74%, od 17-18 let 59%, uradniki 69%, pod 17 let uradnice 50% ln uradntki 59%; III. kat. B: uradnice nad 21 let 85%, uradniki 100%, uradnice od 19-21 let 74% uradniki 89%, uradnice od 18-19 let, 63%, uradniki 74%, uradnice od 15-18 let 59%, uradniki 69, uradnice pod 17 tet 51%, uradniki 59. Prav isto razliko najdemo tud! pri dokladah, čeprav vsakdo dobro ve, da porabi uradnica za življenjske potrebščine prav toliko, kolikor njen tovariš. Kot Je razvidno lz teh statistik, obstaifa precejšnja razlika med plačo delavca in delavke, ki Jo še prav posebno občuti mlada delavka. Zv na Je bila do danes vedno Izkori ščana. Toda danes, ko je tehnika na višku, je žena zaposlena v raznih tovarnah, delavnicah in uradih, kjer so do sedaj delali lahko samo moški. Delavke danes proizvajajo po količini isto kot njihovi tovariši in pr*v zaradi t«ga so upravičene zahtevati enakopravnost ME-BLBDAUStfS-KONCERTI iVlCi RAZSTAVE -FiLMl-KRITlKE-DROBTINE Kulturna prireditev mladine Sinoči ob £0.30 j» bila v veliki dvorani pomorske postaje v okviru mladinskega kongresa kulturna prireditev, ki je zelo dobro uspela. Spored je bil zelo pester in kot prvi je nastopil pevski zbor *To mažič», ki je zapel pet pesmi. Tov. Marjan Dolgan je nato deklamiral Zupančičevo: Pesem mladine. Sledilo je več pevskih točk, ki so jih izvajali mezopran Bruna Senni, sopranistka Ferdi Nada, tenor Vladimir Staro, sopranistka Klara Urbani, bariton Bruno Pertot in tenor Renato Kodermao. filavir sta igrali Botteghelli in Lili Sumar nova. Po kratkem odmoru so nastojnli mali tamburaši e Rooola, ht so želi viharno odobravanje občinstva. Prav tako so bili nagrajeni e burnim ploskanjem mladinoi koprskega zbora. Zapeli so pet pesmi, med katerimi je bila najznačilnejša Ma tcličeva «Coče moj*. Pa tudi ostale so dobro izvajali In pokazali veliko skladnost in harmonijo. Soliiti it prvega dela in tov. Petrina so 'apeli še nekoliko arij treh Doniz-.'ettijevih oper, mrd katerimi je hila zadnja duet in tercet iz opere iDnn Pa,squale». Prostorna dvorana je bila polna pokornega občinstva iačefku je bil vzpostavljen kontakt med pevci in občinstvom, ki je tra jaj do konca prireditve. Razstava češkoslovaške sodobne grafike Prihodnjo sredo ob IS. bo v galeriji «8corpione* 1> ul. S. Spl-ridione razstava češkoslovaške sodobne grafike, ki bo trajala od 9. do H. junija. Ze lani približno ob tem času so razstavljali češki umetniki v tej galeriji svoja olja in. plastike. V sedanji zbirki nam bodo predstavili 38 raznih del (lesoreze, bakroreze, barvaste ujedanke itd.l članov združenja čeških grafikov SCUG Hollar v Pragi. Na razstavi je udeleženih okrog 30 umetnikov najrazličnejših um e (niSicim smeri in bo seznanila tržaške ljubitelje te panoge umetnosti s delom čeških umetnikov na tem polju. v ■ Carlo Goldonlt I niRteghi V petek zvečer je uprizorila igralska skupina Merlini-Baseg-gio v Verdiju svojo prvo predstavo v Trstu. Na programu jc bila Ooldon ijeva komedija *I rusteghi*, (Kmetavzarji). Predstava gledalcev ni zadovoljila posebno zaradi tega, ker so preoej originalnih odlomkov kar izpustili, ali pa jih nadomestili z neposrečenimi vloiki. Tč ko je izginila iz dela topla Goldonijeva človečnost, ki so jo skušali nadomestiti z mehaničnim gledališkim dogajanjem. Najboljši in morda edini, ki je bil res dober v svoji vlogi, je Ba-seggio, d oči m se Elsa Merlini vi mogla vživeti v svojo vlogo. Tudi ostali igralci niso mogli dobiti kontakta s publiko. Sinoči so uprizorili Goldonijevo tBaruffe Chiozzotte*, ki jo poznamo Slm>enci i* Ruplove predelajte kot «Primonke zdrah'* v nedavni priredbi slovenskega narodnega gledališča v Trstu. rik, da jih pravilno plačujejo ln da jih bolezensko zavarujejo. Povezano s tem vprašanjem popolnoma sindikalnega značaja je tudi vprašanje strokovnih šol za delavke. Toda to niso vsi problemi mladih delavk. Prav tako kot delavci, so tudi one prizadete zaradi vedno večjega riaraHiamja t»*ezp:.f'Jiih. Ze apnila 1947 je b!lo približno T2000 mladih delavk brezposelnih; v februarju letošnjega leta, pa se je število še enkrat povečalo. Med temi brezposelnimi je mnogo strokovno izobraženih delavk. Zaradi tega pa/č ni čudno, da si je mnogo mladih deklet Izbralo poklic prostitutke; naj sanio navedemo, da je 82% legalnih prostitutk starih komaj 18 do 25 let. To so v glavnem vsi najvažnejši problemi mladih delavk, ki Jih bodo danes skupno s tovariši na svojem kongTesu razpravljale in jim skušsle najti pravilno rešitev. Soča odnesia v Sovodnjab ookoSeno sena Tudi Vipava prestopila bregove je delegaciji, naj se združi s kako demokratično aigan&acijo ln ima Skupen sedež. Delegacija je na vse te neresne ugovore odgovorila, da 2ahteva svoj sedež v Domu borcev na trgu Oberdan, ali pa v ul. Ghega. Ni. kakčni kot danes, da bomo s tem preprSčili nakane imperializma, ki bi hotel spremeniti našo ladjedelnico v ruševine. Toda ganjenje, k! nam danes napolnjuje srce ob po-gledu na prvo večje delo, kj smo ga po vojni zigradill, to ga,njen}e nam mora biti prisega, da bomo nadaljevali borbo za nas in *a na še o{/roke.» Velika navdušenje, delavske pe- smi .delavske zastave in vse delavstvo, abrano v mogočni povorki, je bil dokaz sile in strnjenosti delavstva v ladjedelnici Sv. Marka, ki bedo nadaljevali borbo proti naka nam imperializma, ki hoče uničiti našo Industrijo, da bi namesto proizvodov naše domače industrije pla siral svoje proizvode po Marshallovem načrtu. »Cankarjev dom" Gospodarski odsek šentjakobskega prt-svetnega društva njah, kjer se stekata Vipava ln Seča, ki sta obe tak-o nenavadno j narasti:. Vsa zapadna stran Sovodenj na levem bregu Soče Je ležali pod vodo. Povodenj je odnesla vso pokošeno travo, ki jo ccnljo na 200 kvintaiov. Tudi žitna polja, koruza, krompir in ostalo je bilo poplavljeno. Da ne bi dež odjenjal izjave v taki obliki, kakor jih je' dal na zasiiševanju. Kariž Je taja. vil, da se je na zasiiševanju izffa-sfl, da bi bl[ lahko Bunc pognal v zirak prodajalno časopsov. Poli-cijSki narednik Marcoltna, kt j« b\l najbrže že.jan senzacionalnih afer, jo takoj pritisnil in končal zasliševanje z Czjavo, da Je brSz-dvomno Bunc oni, ki je to dejanje • vršil. Ko je m jor Ba^iiss vpra. šal Bunca, zakej je potemtakem zapisnik podpisal. Je Bunc priznal, c! tv 'o storil z' to, ker je upeil. opoldne, bi as morali prebivalci sp<.d- da se bo s tem zmazal domov. V njčga dela Sovodenj evakuirati. Ves dopoldne so se na to pripravljali, a je k sreči potem nevihta prenehala in Soča se Je malce polegla. Letina je kazala tako lepo, da so se je kmetje kar veselili. Bilo bi dovo.j krme, krompirja, koruze in vsega; zadnja povodenj pa je odnesla mnogo truda ln un člla milijone pridelka. Pustila Je za seboj popolnoma izprane ceste, ki so že prej bile v zelo slabem stnnju. Odnesla je ves pesek, s katerim *o bile za zasilno popravo zasute cestne luknje. Poti so takšne, vprežna živina ne more Izprane ceste ln poti bo treb i zdaj hitro popraviti in zaposliti pri delih domače brezposelno delavstvo, ki ga v gorlškcm cRolišu ne manj ka. Do zdaj je dalo goriško- žu panstvo prelenemano mali a!l prav za prav nič ni dalo za takšna de’.a r.a podežslju. Ker »o ceste nujno potrebne, naj se s tem ne odlaša, ker dela na poljih ne bodo čakala. njegovem stanovanju je policija našla eksploziv, naboje, ki jih Je mularija stavila« na tramvajske tračn’ce za razne atentate «ki so ogražali javni red in mir» po besedilu obtožnice. Pantal.n, ki no. s* še kratke hl«. Ob 17.30 pri Acegatu: Dnevni argumenti; predava Spadairo. Ob 20.30 pri KK Percssa: Današnje prilike ameriškega živije. nja; prtdava Juiriševič. Ob 20.30 na Skoljetu: Tretja sila v Trstu in njen poraz; predava Gustinčič. SOBOTA: ob 20 v Skednju: Trst Bvobcdino mesto ali vojaška baza; predava Penšolja. ooooooooooooooocooooog Q SLOVENSKO' NARODNO litliOaLlŠČK ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ! Danes 6. junija ob 20.30: Moličre: »SKOPUH" Gostovanje v Nabrežini-PROSIMO TOČNOSTI Radijski spored TRST n (m 203.6, Ke 14^) v nedeljo 6. junija 7.30. Koledar. 7.35. Juttanjft^j ; ba. 7.45. Napoved časa in 0,1 8.00. Jutranji glasbeni spore«. Kmetijska ura. 10.00. J cerkve sv. Justa. 11.15. Bac • j(Jig4j denburskl koncert. 11.30- Pr^J 11.45. Nedeljska opoldansKag^TJ , 12.45. Napoved tesa » IP® i 13.00. Glasba po želji. | pregled tiska. 14.15. V®?®11 & i 14.28. Citamje sporeda. 16-30- vsa;; : vote do srvinga. 17.00. To, k*,. J do rad posluša. 18.00. Spreh 'r., I našem podeželju. 18.15. Nas- P, .. j škega tamburaškega orlces p i Rocola. 18.30. Iz del Smetan« ‘ j bieba. 19.00. Ali že veste. Slovenske narodne PefmI:n aa’ 1|' Napoved časa in poročila. *u- lli-opernega sveta. 21.00. Vese ^fjr 21.30. Orkester Jimv DorseV- . Komorna glasba. 22.15- glasba za klavir. 22.30. Labk® ba. 23.15. Napoved časa in P® p0\ 23.30. Citanje sporeda. 23. fvl A tami kratkomefcažni film: ' *— 'VI C. ^ OGLEJTE SI JUt___________________________OGLEJTE BjJ-' tedenski spored: a RAZBOJNIK V GOM? Pazite na sledeči zanimivi Samo v PONEDELJEK ii-vahnl film ....... V TOREK ln SREDO pa ljubeaen, godba, ples in pe-acm v krasnem filmu . . ■ Samo v ČETRTEK bo i «d vse živahen i'vžav v filmu M I R POII ZAVRATNIH V NEDELJO pa barvani velefllm, mojstrovina Walta Dlaneya...................... POSTRŽEK »ma> b «1 i It n It 11 «1 6 H <><1 s n »< k »i »i b, V lt ii t, n ti (1 o D t i f i« 11 D d * n « n « I Na zasedanju izvršilnega odbora so tako žene zbrale važen obtožni material proti imperialističnemu sistemu, prl&enši od Vatikana do desnih socialistov. Proučili 90 gospodarski mehanizem, ki goni imperialiste v boj za novimi profiti. Hkrati pa je zasedanje razgalilo strahotni kolonialni sistem ter odkrilo vso lažno humanost fondov in načrtov za pomoč. Vse delegatke so poudarile naraščajoči odpor proti zasužnjevat n ju in izkoriščanju; razpravljale so o nepremagljivi sili delovnih množic, ki se borijo proti načrtom imperialistov. Predstavnice kapitalističnih držav »o poudarile poostritev boja proti reakciji, predstavnice Grčije, Vietnama, in Kitajske so podale poročilo o oboroženem boju ter o utrditvi osvobodilnega gibanja v kolonialnih deželah. Vsa poročila so dokazala velikansko silo demokratičnega taibcra in možnost, da »e s »kupnim nastopom vseh sij razbijejo poizkusi za novo vojno. Na čelu velikega demokratičnega tabora so narodi Sovjetske zveze, njegovo silo pa tvorijo žene ljudske demokracije, 71 milijonov delavcev v svetovni sindikalni federaciji in 43 milijonov v svetovni mladinski federaciji. Mednarodna federacija žen® s 83 milijoni žena iz 48 držav pomeni močen ste-ber tega demokratičnega tabora. Fronta protlimperialističnih sil se Je še bolj utrdila s sprejemom v federacijo žena treh ženskih organizacij iz kolonialnih držav jugovzhodne Azije (Indije, Bir-manitfe in Malezije) in ženske organizacije Norveške ter demokratične ženske zveze Nemčije. Jugoslovanska delegacija se je aktivno udeleževala vsega dela na zasedanju. K razkrinkavanju imperialističnih vojnohujskaških načrtov je prispevala s tem da je navajala primere, ki se tičejo FLRJ, in nepravičnega .določanja njenih severnih in zahodnih mej. Delegacija Je omenila zadrževanje jugoslovanskega zlata v Ameriki, gospodarsko zapostavljanje, poskuse izkoriščati gestapovsko, vohunsko in safootersko mrežo, pošiljanje vojnih zločincev v FLRJ, da bi s terorističnimi akcijami ovirali izgradnjo države itd. Jugoslovanska delegacija je OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Realistična oolltlka finske vlade HELSINKI. 5. — V krogih, ki so t zvezi z vlado, javljajo* da je Sovjetska zveza pripravljena dovoliti Finski posojilo 5 milijonov dolarjev za nakup tekstilnih proizvodov. Isti krogi izjavljajo, da bodo obresti tega posojila 2%. Včeraj J? bila v Helsinkih velika manifestacija za kulturno so-deiovnje med Finsko in Sovjetsko zvezo, pri kateri so sodelovali med dfuglmi člani vlade, predstavniki finskih demokratičnih organizacij in člani sovjetskega poslaništva. ! Na tem zborovanju je finski vladni j predsednik Pekkala kritiziral sta- I luje nekaterih članov zbornice j glede finsko-sovjetske pogodbe ter je poudari; od.očnost vlade, ki hoče j nadaljevati realistično politiko.' HEROJ SOVJETSKE ZVEZE LETALKA NATAŠA MEKLJN, KI JE V LETIH VELIKE DOMOVINSKE VOJNE IZVRŠILA 980 BOJNIH POLETOV IN ODVRGLA NA SOVRAŽNIKA 150 TON BOMB. SEDAJ OBISKUJE N. MEKLIN VOJNI INSTITUT ZA TUJE JEZIKE. NA SLIKI: NATAŠA MEKLIN S SVOJIM SINOM DIMOM PREKOOCEANSKI OCVIRKI Vojni netilci se bojijo lastne sence. Ameriški vojaški ataše v Berlinu je leta 1939 čestital nemški vojski za zmago na Poljskem. Vsako sodno razpravljanje proti veleizdajalki ustavljeno. Posamezne obtožbe znamenitega »odbora za raziskovanje pro-tiameriškega delovanja* kažejo vso neumnost šefa tega odbora gospoda Rankina in ostale protJ-ameriške klike. Ta njihov fašistični bes in mržnja na vse, kar je demokratsko, se najbolj jasno kaže v primeru dr. Edvarda Con-dona, ravnatelja ameriškega urada za standarde. Dr. Condona že dolgo časa sumniči in preganja zloglasni odbor earadi namišljene zveze s »tujimi komunisti*. Ameriški tisk in ta zloglasni odbor sta obtožila dr. Condona, da je obiskal diplomatskega predstavnika neke slovanske države in da se je pri tej priliki govorilo o nekih »bombah*. Da — je rekel dr. Condon na banketu — slovanski diplomatski predstavnik me je zaprosil za pojasnilo o bombah, ali ne o atomskih, nego o bombah DDT za uničevanje mrčesa*. Vse kaže, da se vojni netilci onkraj oceana boji jo. celo lastne sence!... » * • Bivši šef nemškega generalnega štaba Franc von Haider se je moral zagovarjati pred sodiščem v Niirabergu kot član nemške vrhovne komande. Kakor javlja Associated Press, Je Franc von Haider izjavil na sodišču med drugim tudi to, da je v juniju 1939 čestital ameriški vojni ataše v Berlinu, polkovnik ZDA Army Paton, nemški vojski za zmago na Poljskem. Haider Je »e dodal, da Je polkovnik Paton osebno prišel čestitat v pristojni odsek nemške vrhovna komande. Ce je uradni predstavnik ameriške vojske že v letu 1939 prisrčno čestital zmagi nemških fašistov nad Poljaki, ni nobeno čudo, če ameriški tisk danes toliko hvali Mikolajczyka in sipa laži ter klevete na novo demokratsko Poljsko. Nobeno dudo tudi ni, če so Krupa oprostili in da 00 mu predstavniki Wall Streeta prisrčno stisnili roko kot bodočemu sodelavcu pri graditvi zapadne Nemčije, oporišča za napad proti miru in demokraciji. » • • Ameriška novinarka Constance Dreixler Je bila v času vojne napovedovalka v nemškem radiu in Je kot papiga ponavljala parole GobbeLsa o nepremagljivem Wehr-machtu in o večji vrednosti nemške rase. V nizu fašističnih govorov je ona ognjevito napadala združene narode. Razumljivo je, da Je bila obto-žena veleizdaje. Ameriško pravosodno ministrstvo jo je leta 1943 obtožilo zaradi izdaje in jo označilo kot «vdano prlstašinjo Hitlerja*. Meditem, kakor javlja ameriški tisk, je federalni sednik Payne ustavil nedavno vsako razpravljanje o primeru Constance Dre^ier. Danes Je to jasno vse brezpredmetno, če upoštevamo politiko ameriških okupacijskih oblasti y Nemčiji. (Oprostite, pozabil sem pripomniti, da je bil v letu 1943, ko j« bila Ccnstanoe Dre’x'-T ob toSena, predsednik ZDA Roosevelt, a danes je Truman). SOVJETSKA MLADINA SOVJETSKA TRAKTORISTINJA P. ANGELINA IN NJENI SESTRI LIR PREJŠNJI ZNESEK . 473.811 Dr. BARTOL VL. . . 2.000 ANKA iz BARKOVELJ L000 PAVEL BERGER . . „ 950 PAHOR SLAVA .... SjOOO TVRDKA PAPIROS . 10.000 STARC AVGUST . . . 1.000 ^Morski dnevnik » 3 — _ . g JunI3a mg SKUPAJ 490.661 '{Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovdloev sledi). OPOZORILO. Prispevki v sklad «za »graditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču* se sprejemajo: v ul. Ma-ohiavelU it. 1-1., pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi «Primorskega dnevnika» Goldonijev trg it. M. Za prispevek v znesku nad 100 Ur prejme darovaleo začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PBIZNANICO glasečo se na njegovo ime. glede tega vprašanja imenovata posebno kmetijsko mandamentaU no komisijo, bi naj bi imela nalogo soditi vse on« kmete — najemnike, M se niso držali zakona za časa narodnoosvobodilne borbe. Omeniti pa moramo pri tem, da so celo v De Gasperijevi Italiji polovinarji uspeli razbiti srednjeveško polo-vinarstvo $ tem da plačujejo od leta 191,7 zemljiškim lastnikom 41% prideka, medtem ko si sami pridržujejo 63%. Angloameriiki imperialisti pri nas pa so hoteli iti mimo tega in pustijo v veljavi še stari zakon, ki določa po-lovinarju 50% pridelka. Pri tem pa je treba upoštevati še dejstvo, da je v naših prilikah gospodar po zakonu upravičen, da sme svojega najemnika ali polovindrja odstraniti kakor se mu to zljribi in mu je to prav. IVAN BUKOVEC PREDSEDNIK REPUBLIKE S. DOMINGO NA -SPLOŠNO ŽELJO. - ZLOČINI OB ZVOKIH OtOZ~NIH MELODIJ-TUDI AMERIKA JE IMELA SVOJO ŠENTJERNEJSKO NOČ Omenjeno je bilo že v mnogih časopisih, pod kakšnimi pogoji živijo naši kmetje, najemniki in polovinarji. Okoli 400 najemnikov, ki obdelujejo zemljišča v coni A Tržaškega ozemlja, se danes nahajajo v zelo težkem, gospodarskem. položaju. Do leta 1946 so namreč najemniki plačevali pri nas povprečno vsoto najemnine, ki je več ali manj odgovarjala resničnim dohodkom obdelanih zimljišč. V juniju 191,6 je m jaška uprava izdjpla zakon štev. 11,1, kate-terega veljavnost je podaljšala po Sl. d?<\ 191,7, s katerim je uzakonila znatno povišanje najemnine vsem najemnikom cone A Tržaškega ozemlja. Omenjeni zakon je bil namreč izdan v zvezi z analognim ukrepom italijanske vlade, kčr tira je vse do aprila 191,6 prisilno odkupovala žitn od kmetov po tako imenovani politični ceni, ki je takrat znašala IS.— lir za kg. Zakon o ukinitvi politične cene žita je povzročil hitri porast cene, ki se je v prav kratkem času dvignila od so do 25 krat toliko. Temu ukrepu je sledil hitri ukrep, brez dvoma pod pritiskom veleposestnikov za poviša-nje prvotne najemnine. Omenjeni zakon, ki je bil upeljan tudi ea cono A, določa, da naj se višina najemnine kmetijskim najemnikom viša tolikokrat, koli-korkrat se je povišala cena žitu od ukinitve določene cene naprej. Tako odi junija 1946 pa vse do januarja 1948 je cena žitu na-fOstla za ts.krat toliko. Nič ni pomagalo našemu kmetu protestirati proti temu zakonu, ki je dal lastniku pravico, vreči kmeta t zemlje, katero je dolga leta obdeloval, ako ni hotel plačati zakupnine na podlagi omenjenega poviška. Nič manj težak ni položaj po-lovinarja. Polovinarji, ki imajo po večini najeta posestva v dolinski in miljski občini so za čar sa narodno-osvobodilne borbe brez dlDoma utrpeli precejšnjo škodo predvsem zaradi1omejitve obdelovanja, ker so po večini moški odšli v partizane, in drugič zaradi škode, katero so utrpeli vsled nemških vandalskih metod, škode, ki nikdar ni bila povrnjena kljub temu da je bilo mnogo obljub s strani angloameriške uprave. Vsled vsega tega so si kmetje za časa borbe pridrževali 75% pridelkov namesto 50%, kakor določa zakon, ostalo pa dajali lastniku zemljišča. Vojaška uprava, je onirno prebivalstvo slikovi-k.*4 otoka v Karaibekem morju. 1« °*tna zgodovina poslednjih k v mali republiki S. Domingo je v zveži z imenom Rafaela . jjilla, krvoločnega moža in člo-a brez vesti, nad 18 let terorizira ta vred-y»*Mmalec Hitlerja in Musso- J^jillo drži pokoncu svojo tl-fi* Vlado edino le * pomočjo It ?? ^frltke severnoameriške de-®«P8cije, ki mu nudi svojo po-]. sato, da dobi v zameno po-dobička, ki ga prinaša tr-8 kavo, tobakom, sladkor-^ ta- bananami, j, • Domingo je prišel pod Jarem ib a T™}1118- Molina leta 1930 , °d takrat se drži na oblasti jJ^nočjo srvoje policije «Policia ^tional Dominicana*. izmed mnogih državi Jan-vojn je padla republika S '^nga severnoameriško Pod pretvezo, da so prišle v**t red, so se izkrcale na oto--te generala Wilsona in Ame-so takoj ustanovil! med do-,nl «Policia National Dome- da bi branila demokra-'o svobodo in da bi se borila 2;* Partizanom. luM TruJUlo Je bil član te po-l oj. p Po devetih letih ameriške ‘jjjT^cije so napravili kompro-v smislu, da »o izvolili kot l'er»8a' Predsednika republike ge-^ Homoraoija Vasqueza, . In «na splošno željo* Je HjjjCa' samega sebe za predsed- republike. % ^ za®*l preganjati v*e dvomili o njegovih vo-'a in političnih zmožnostih. l If^ ^ aretirati gennrala Dezide-J,-„'e p-r»o, ki Je vodij uporniške l IJp, °,a 1916. Obglavili so ga In 6wVo P>avo so nesli TruJIllu v 'Ml 1 jnern Jerbe.su. Pozneje so Vl-&H«, , J8 v mestu Mocca truplo M a,tl CIprljana Ben Cosme, ,,a Vf,č dni viselo na vešalln lu <3. muhe vsega objedle. Francu** je končt.1 1 m« 1,01J veselo ------ - n* ne- Prireditvi. Ko je orke-v 4V„ 81 °to*nl tango in Je bila »a I^n' f,'tora3 popoln« tema, ^1| j^Padl! in, lto bo zopet priž-C1> so videli njegovo truplo na tleh. Z bodali so mu morilci zadali več ran od zadaj. Njegovo truplo so odnesli in ples se Je nadaljeval, kakor da se ni nič zgodilo. Presunljivim tožbam mučenih ln krikom njegovih žrtev so sledili ptfvi ukrepi roparjeve notranje politike. S posebnim odlokom so postali vsi rudniki osebna last predsednika. Temu ukrepu so sledili še mnogi drugi in tako gredo danes dobički trgovine z mesom, mlekom, sladkorjem, tobakom in bananami v gla-gajne diktatorja. Da bi še bolje obvaroval svoje koristi, iima Trujillo osebne stike z velikaši in politiki Severne Amerike. Baje znaša njegfcvo premoženje preko 100 milijonov dolarjev, vendar se ga ne more dolžiti sebičnosti, ker ffe bogato poskrbel za svoje 4 brate, ki jim je zaupal vodstvo svojega trusta. Trujlllo ni samo bogat in krvoločen, ampak tudi ovenčan s slavo in častmi. Čeprav skoro ne zna pisati in čitatl, so ga zaradi njegovih neštetih zaslug izvolili za častnega doktorja znanstvene akademije S. Dominga. S posebnim predsedniškim dekretom je imenoval svojega sina za kapitana vojske, ko Je imel 8 let. Ko je 1934 leta ta diktator izvedel ea Hitlerjeva in Mussolinijeva dejanja, je tudi on sklenil razširiti svojo državo, da bi dvignili blagostanje «svOjegia 1 jtud-stva». Svojo pozornost je obrnil na sosednjo republiko Haiti, ki ima sicer 1 milijon prebivalcev več, vendar pa nima tako kriminalnega predsednika, kakor je Trujillo. Ko so se ponesrečili Trujillovi poizkusi, da bi podkupil z denarjem vladne člane sosednje republike, je sklenil porabiti silo ln je s pomočjo svojih pristašev poklal 50.000 haitskih državljanov. Noč, v kateri je bila izvršena ta velikanska morija, so imenovali «dolgo noč kratkih bodal*. Brez dvoma bodo zgodovinarji imenovali to noč amerikan-sko izdajo šentjernejske noči. Noben glas in noben protest se ni tedaj dvignil, da bi obsodil'ta grozni pokolj. »Demokratičen* tisk jo pokopal to grozovito dejanje v globok molk. Zato lahko Franco, Caldaris, Trurtillo in njihovi rokomavhi nemoteno morijo in plenijo v imenu neke navidee-ne moči demokracije ln svobode. Partizane sa vrgli aa cesta -s^Aa OC3 _ 0 0 o o L o IE? NMNJM Al mjSTM TRI LETA ANGLO-AMERIŠKE VOJAŠKE UPRAVE V CONI A JE PRIVEDLO TRŽAŠKO GOSPODARSTVO NA ROB PROPADA [l. m £ 4) gi£.: oSi-f 9.3(j )S -i 3«!' idig'* a®t* očil* aev1 joi- d 8f vsa* ii H otr^ ■a in n Fh 19J"i 19.^ ». ui 21A' iič»£ gW oči!* Tržaška industrija bi bila brez lahko činitelj dela in ^tenja tisočev in tisočev naših kovnih množic in dala našemu l0lPodarskemu življenju odraz 'Ovitega industrijskega in trgoo-mesta. Dejstvo pa, da je ’‘}9lo-ameriška vojna uprava vo-h pri nas politiko odprte eko-,0'Tisfce sabotaže napratn zaletffu, stransko oviranje, da bi Trst ■‘°s‘-ol, kakor v resnici je, eko-*°wsfei obtok držav tržaškega litija, med katerimi v prvi vrsti '“Soslavije, ter na drugi strani Vstopno uvajanje Marshallovega je naše ekonomsko življe-K privedlo do tega, da se je pflusem naša težka industrija " njena gospodarska zmogljivost . “š’a na nič boljši točki, kakor bila ob konrn druge svetovne »Jite. Ob pregledu take panorame gospodarskega življenja je povsem razvidno, da je ^ameriški imperializem pri izvajal tako gospodarsko po-ki vodi naravnost k raz-yan1u naše ind/ustrije, da si ta-Ustdari potrebne pogoje ea 7‘»Srifet> vojne base, naperjene ljudskim državam vzhoda demokratičnim ljudskim mno-v Italiji. ^*s to je nujno privedlo do *ožičnega odpuščanja aplavcev j industrije do znatnega omanj-srednje ln male Industrije * "Pravilo * zelo težak te »» varen položaj malega obrtnika in trgovca. Odraz take ekonomske politike vojaške uprave v Trstu opažamo tudA v zelo resni obliki v našem kmetijstvu, ki vodi v postopno uničevanje našega kmetijskega gospodarstva. V coni A Tržaškega ozemlja po večini ni velikih kmetijskih gospodarstev. Izvzemši zgomške, del nabrežinske ter miljsko-dolin-sike občine Je za približno 80% tega ozemlja razdeljenega na mala posestva, od katerih naš kmet ne more živeti in katerega je mesto privezovalo k zaslužim v tržaški industriji. Todla kljub temu da kmetijska gospodarstva na črti Milje-Doli-na-BazovicO-Zgonik-Devin ne morejo prinašati prehranbenemu problernu znatnega dela ter razen tega, da so na našem bližnjem Krasu pogoji kmetijstva zelo težki vsled naravnih prilik zemljišč, tarejo našega kmeta težka bremena, to je predvsem vprašanje visokih davkov, vojne škode itd. Angloameriška vojna oblast ni imela in nima še danes nikakega razumevanja za kmetijska vprašanja pri nas, kljub temu da so Enotni sindikati postavili vse te probleme pred odgovorne organe, avnpak psa njihova gospodarska politika 'v kmetijstvu, objektivno rečeno, teži ea tem, da upropasti našega kmeta ln da ga P°d težo težkih bremen idpravi tl njigovs lastne zemlja. Dejanje je žalitev vseh milijonov padlih v svetovni borbi za svobodo, je zločin, ki ga ni mogoče odpustiti mim, da bi bili še zmožni občutiti zgodovino velikih dnevov štiriletne borbe primorskih partizanov, ker so vaši možgani preveč zatemnjeni in okorni zaradi šovinističnega razpoloženja in sovraštva do vsega, kar dliši po ljudski oblasti in delavskih tutah, in še od bleska dolarjev. Moram povedati, kar sem zgoraj in kar bom že naprej, ker občutim, da moram govoriti, da moram povedati vam in svetu! Bil sem delavec, kmet, aktivist, partizan, preganjan, zaprt, mučen. To me je napravilo za borca v gozdovih. In prav zato občutim, da je dejanje, ki ste ga izvršili, grobo in surovo dejanje. Žalitev je vseh tistih milijonov padlih v tej svetovni borbi za svobodo! Zločin je v mojih očeh, ki ga ni mogoče odpustiti. Milijoni so padli pod svincem nasprotnikov svobode, padli so za to veliko besedo. Padli so z vizijo svobode v očeh in z mislijo — smrt fašizmu — svoboda narodom! — v trou. Ali mislite, da je ta misel zamrla z njimi takrat, ko smo jih pokopavali v zemljo?! Kako se motite! Zemlja, ki jih je sprejela, je sprejela tudi te njihove zadnje misli, ki so za nai oporoka. Iz vseh grobov raztresenih od Moskve in Stalingrada, Harkova in Kijeva, Varšave in Bukarešte, Budimpešte in Beograda, Gorice in Trsta, Dunaja in Berlina in še upornih mest Italije, Grčije, Španije, Kitajske 4» danes Palestine, pozdravljajo še kar naprej, čeprav mrtvi, toda kot ideja živi — smrt fašizmu — svoboda narodom! Aili jih SliSiite?! Svoboda. Ali ni to tista velika, lepa in naravna težnja vieh živih bitij in rastlin na vsem svetu. Kakšna borba se wši zanjo v rastlinskega svetu. Le kar poglejte malo v gozd, na pašnik ’li njivo. Vse, kar je dobrega, se trdo bori za svoboden razvoj z neštevilnimi pleveli in zajedavci. In v tej borbi tudi zmaguje! No, isto je v človeški družbi. Le s to razliko, da ni to krivda množice, če niso vsi dobri, ampak posameznih, ki zaupajo le v moč denarja in turovega nasilja. Vse te pa imate na vesti vi! Odgovorni ste pred vso ostalo človeško družbo zanje! Se me sili tista uporna misel proti vsemu, kar ni v skladu s svobodo in današnjim razvojem, da govorim. Tri podobe bom še naslikal. V maju 194» so me ie tržaškega Coroneja peljali skupno e nekaj drugimi tovariši v AquUo. Takrat so fašistične oblasti že raznesle glas, dft to vsi, ki jih pošiljajo v tako imenovane tde-lavske bataljone» banditi. Na postaji v Ferrari je neki »polkovnik kraljeve vojske# zakričal našim spremljevalcem: *Na vislice z njimi, ne pa v Aquilo». Nekaj fašistov mu je odgovorilo s ploskanjem, večina navzočega ljudh stva Pa na6 je molče in z nekim spoštovanjem opazovala. Tl so bili pravi Italijani.. Kraljevi polkovnik na ne! Druga slika. Le doibrih »5 dni sim bil v Aquili ^svoboden* in so me znova vrgli v zapor. Dobrih štirinajst dni sem bil za hrano stenicam, ki jih je bilo na milijone, skupno e osmimi drugimi tovariši. Neki tovariš Sicilijanec tega ni mogel več prenašati in je nekega večera, ko so nas peljali ma zrak*, izrabil temo in skočil čez zid vojašnice devet metrov globoko na neko njivo. Ni bil vajen skakati iz take višine in si je zlomil obe nogi. Ker Je bil pravi Italijan, je občutil, kaj je prava svoboda in je zato vse tvegal. Ostalo nas je v zaporu še sedem, ki smo premišljevali o velikem notranjem preobratu tega Italijana. Ves vase zaprt je ždel v kotu tovariš Benedejčič, preprost pastir tam nekje s tolminskih pašnikov. Kar občutil sem, kako mu je pri srcu. Cez nekaj dni so mene, Benedejčiča in še nekega Kraglja oblekli v delavske tute, deli na glave civilne kape, uklenili vse tri skupaj in trije karabinerji so nas odpeljali iz zapora. Na vratih vojašnice me je ie ustavil službujoči poročnik: *Povej mi vendar, kakšni ljudje pa ste tam gori pri vas*? Nisem mu mogel odgovoriti, toda čital sem mu v očeh, da je tudi ta — pravi Italijan. Tretja slika. Osmega septembra 1943 so iz tržaškega Coroneja vrele množiče kot živ, uporni slap. Kako jim je bilo, so po tako dolgem času znova zadihali svoboden zrak. Tisti, ki so jih prej stražili, so metali orožje od sebe, jetniki pa so ga pobirali. In kaj naj vam še povem?! Vsemu temu je sledila veličastna borba primorskega ljudstva, ki se je zaključila prvega tnaja 1945 na ulicah Trsta ob sodelovanju vsega tržaškega delovnega ljudstva. O, ie veliko čutim, da bi vam moral povedati. Nimam' več časa, ker grem pomagat ljudstvu, ki gradi in obnavlja ruševine, ki so ostale kot priče vašega velikega poraza in naše velike zmage ' Le to moram še podčrtati: dogodki bodo iz dneva v dan jasneje in glasneje govorili! P. A. OGAKEV Zmaga komunistov v Sieni pri sindikalnih volitvah SIEJNA, 5. — Pri volitvah delegatov v sindikalne komisije kerv I mikov in steklarjev so od 537 gia-Isov prejeli komunisti 467, socialisti j 33 in demokristjani 30 glasov* NOTRANJI MINISTER NOSEK (V CRNI OB-PREUCUJE POLOŽAJ VOLIVNIH REZULTATOV PRED ZEMLJEPISNO MAPO CESKOSLOVASKE REPUBLIKE femjil!© - clSlctatOj? 8 krvavimi rokami Preprost človek sem in se na politiko ne razumem preveč, toda novica, da so vrgli v Trstu na cesto Zvezo primorskih partizanov, je v meni vzbudila gnev, ki je prešel v ogorčen protest. Doživljanje zatiranja vseh tistih naravnih misli in pravic, do katerih imajo pravico vsi ljudje: beli, črni in rumeni, me je polagoma preoblikovalo v upornika» fct se je ob začetku partizanske borbe spremenil v borca za svobodo. Ob novici, da so v Trstu postavili na cesto našo organizacijo, se mi je v možganih posvetila iskrica — vprašanje: Ali je dtmes v Trstu še kaj od te svobode?! Ali veste vsi tisti, ki so vam bile na poti zastave z rdečo zvez-dK> tam na Korzu na številki 19, kaj so za vse delovno ljudstvo Trsta in ozemlja te zastave?! No, poizkušal vam bom malo osvežiti spomin. Sicer ne vem, koliko boste lahko razumeli, ker dvo- BOJ ZENA ZA MIR Referat Vide Tomšičeve na 5. seji odbora mednarodne demokratične federacije žena Predsednica centralnega, odbora AFZ Jugoslavije Vida Tomšič, ki je zastopala Jugoslovanske antifašistične žene na 5. seji izvršilnega odbora mednarodne demokratične federacije žena, je podala po povratku v Beograd sotnidr niku Tanjuga izjcuvo o delu mednarodne organizacije žena, posebno pa o boju žena za mir. Od ustanovitve kongTesa mednarodne demokratične federacij* žena v Parizu leta 1945 Je bilo že 5 sej izvršilnega odbora. Vse delo te 83 milijonske organizacije žena iz raznih držav »veta je usmerjeno k prizadevanju, da se zagotovi trden in trajen mir kot osnovni pogoj za srečno življenje mater in otroka. Vsak sestanek izvršilnega odbora pomeni korak naprej za dosego tega velikega cilja. Na peti seji izvršilnega odbora so žene iz vseh krajev sveta'ter vseh političnih prepričanj razgalile bistvo imperializma. Delegatke vseh držav so navajale o svojih osnovnih referatih ne samo način, kako rušijo reakcionarji z ameriškimi imperialisti na čelu ustanovno listino OZN, ki bi lahko rfužila kot podlaga za ustvarjanje miru v svetu; ln kako pripravljajo vojno, ampak so navajale# tudi vrsto dejstev, ki popolnoma osvetljujejo sisiem izkoriščanje, ki ustvarja vsak dan novo grožnjo svobodnemu in človeka dostojnemu življenju delovnih množic, posebno pa žena in otrok. . Iz referata posebne komisije mednarodne fronte žena, ki je obiskala kolonialne države jugovzhodne Azije (Indijo, Birmanijo in Malezijo), smo videli, na čem gradijo ameriški, angleški in francoski kapitalisti svojo silo ln bogastvo. Komisija Je med drugim ugotovila, da živi samo v Indiji nad 200 milijonov žena v strašnem izkoriščanju. Vsak drugi otrok umre pred enim letom starosti. Matere delajo po plantažah cele dneve im ob vsakem vremenu z otrokom na hrbtu, a za dnevno mezdo ne dcVbijo niti pol kilograma riža. Prav tako dela na plantažah in po tovarnah ot> strašnih pogojih na 100 tisoč« o-trok v starosti od 6 let naprej, ki dobijo kot dnevno mezdo 2 škatlici vžigalic. Ti otroci množično bolujejo in umirajo. Zaradi tega tudi skoraj ni starcev, povprečna starost je 26 let. Tako izkoriščanje prinaša kolonizatorjem bajne dobičke. Svojo udeležbo v organizaciji humanitarne akcije' otroškega fonda izkoriščajo ameriški imperialisti v reakcionarne namene. Iz udeležbe o razdeljevanju otroškega fonda so izključili predstavnico mednarodne federacije žena, Iz samega razdeljevanja fonda pa vidimo, da je služil n.- pr. v Grčiji, Španiji, Kitajski, Italiji, Franciji itd. direktno satelitoma ameriških imperialistov. Predstavnice italijanskih in francoskih žena so orisale položaj teh držav po vključitvi v tako imenovani Marshallov načrt pomoči. Zapirajo se tovarne, brezposelnost ln glad sta vedno večja, zaščita mater in otrok pa je ostala samo praznai fraza, ker so ukinjeni krediti za potrebe večje za-Sčite. Iz referata predstavnice ameriških žena so lahko žene slišale, kakšni so prav za prav ti čuvarji demokracije in človečnosti v »vetu. Čeprav usmerjajo danes vso politiko ZDA predstavniki največ-jega kapitala, ki so podredili vso zunanjo in notranjo politiko a svojim profitom, je kapitalistični svet vendar le zabredel v veliko krizo, kar dokazujejo milijonske množice fareaposelnih, inflacije itd. Obstoj držav ljudske demokracije, odpor delovnih množic, narodno-osvobodilno gibanje v ko lonijah pomenijo vsak dan večjo nervamnost za izkoriščevaline načrte imperialistov. omenila delo jugoslovanskih žena za utrditev demokratične fronte ter miru v svetu. Poročala Je o množičnih akcijah za pomoč Grčiji, grškim otrokom, o protestih proti terorju v Španiji. Poudarila je vtelib delež žena pri izgradnji države in uresničevanju petletnega plana. Na koncu svojega zasedanja je sprejel izvršilni odbor resolucije o nadaljnjem delu. Ženam vsega sveta je bil poslan poziv za boj proti vojnim hujskačem. Sprejeta Je odločitev, da bo postal 8. marec vsakoletni dan pregleda in mobilizacije vseh sil demokratičnih žena sive ta v boju za mir. Sprejeli so sklep o uvedbi otroškega dne. V kratkem bo sklicana konferenca žena kolonialnih držav ln drugi kongres mednarodne demokratične federacije žena. SLADKOGORSKE rožice so me pozdravile V Bolgarijo privoli vlak rahlo, skoraj po pretili. Meja se skoraj ne opazi: nič mejnikov, nič lepakov, nič pregraj. Dežela, sonce, lepa teanma ln mastna zemlja in kmetje, ki se za trenutek naslonijo na lopato, da pozdravijo vlak. Na eni strani jugoslovanska obmejna postajica Caribrod, na drugi strani bolgarska postajica Dragoman. Meje v sredj se ne vidi, ni zaznamovana, V Caribro-du kakor v Dragomanu napsi v cirilici in Titove, Dimitrove in Stalinove slike: enako na obeh straneh. To so mirne meje med mirnimi narodi. Druge meje poznamo dobro, polne so kanonov in strojnic, obdane z žičnimi ovirami ter s stražami, ki so vedno v pripravljenosti. Ta meja ni taka! To je prvi vtis, ki ga dobiš, ki naredi dobro srcu, ki da nehote misliti in primerjati, da odpre u-panje za bližnji jutrišnji dan. Kmalu nato, po eni uri, smo v Sofiji. Tako sem se odločil za tramvaj, kajti mestno središče je precej oddaljeno. Uslužbeneo cestne železnice je dajaj informacije potnikom. Sam ne znam besedice bolgarskega, zato sem poskušal s francoščino. Uslužbencu, kd je bil tako po vojaško oblečen, da mi je bilo malo nerodno, sem povedal naslov hotela. Mož me je za trenutek premeril z očmi, si nalahno pogladil brke. Potem je vzel moj plašč in av-tovko, nakar sva stopila v tramvaj. Po petih ali šestih postajah mi je dal znale, da sva prispela. Moj uslužbenec cestne železnice me je po ulicah, drevoredih ln parkih spremi] do hotela, nakar me je, se razume, po vojaško pozdravil. To je bilo moje prvo srečanje v Sofiji. Drugo srečanje je bilo nekaj ur potem ko sem v kavami Luxor čakal prijatelja s tiskovnega u-rada. To ni bilo prav za prav srečanje, temveč parada. Okrog pol šeste ure je bilo. Pred ogromnimi okni kavarne, po drevoredu carja Osvoboditelja se je počasi pomikala «vsa Sofija*, popoldanska Sofija, ki je končala z delom in se šla sprehajat po soncu ter počakat večera. Najlepše cvetje Evrope in najlepše deklice Balkana. , Vse to skupaj Je hodilo mimo mične. In nihče v kavarni se ni zmenil, kajti to je stvar, k! se dogaja vsak dan, ko se izpraznijo uradi, tovarne in delavnice. Cvetje in deklice. Skupaj kakor da bi simbolizirali: dve najlepši s(varU Ni dekleta v Sofiji, ki bi ne nosila v rokah alirv laseh cvetlice. Cvetlice vseh oblik, vseh barv, vseh dišav. Od tož do narcis, od plavice do belih marjetic. In vitke, temne deklice z mirnim ti resnim korakom, z velikimi in svetlimi očimd in z rdečimi ustni- cami, bolj rdečimi od sladkogorskih rož. To je bil vesel pozdrav, ki ml ga je nehote dala Sofija: vonj svojega cvetja in lepota svoj« mladine. Potem sem zapustil kavarno In pričel spoznavati mesto, to je osrčje mesta. Sofija ne presega pol milijona prebivalcev venda* pa je navajena, da je prestolnica novih narodov. Po njenih cestah, zdaj širokih, zdaj otožnih in skromnih, piha veter z vseh Štirih strani: Sofijčani, cigani s severa' z od sonca ožganimi obrazi in ne samo od sonca, musllma-ni z juga s tihim korakom, ljudje s Ornega morja; in vendar vs« to ni vzhod. Tukaj se križajo čista bolgarščina iz Sofije in Plovdiva, stara hebrejščina, turški jezik in ostra makedonščlna. In vse naokrog cvetje. Cvetje, ki preplavlja Sofijo. Toda kaj delajo s tolikim cvetjem? To je Sofija, ki se predstavi prvi dan, ko je človek še utrujen od vožnje in ne more še videti Bolgarijo, ki dela in gradi, Bolgarijo socialnih reform ln prostovoljnih delovnih brigad, Bolgarijo ljudske fronte, skratka chat-našnjo Bolgarijo. Morda je bolje tako. Bolje da pride do nas najprej pozdrav prijateljske države s vonjem njenega cvetja s Sladke gore in z nasmehom njene mladine. N. T. delovne mladine - •• •........... "vh ■i za pravico do dela Kongres delovne mladine manifestacija miru, proti kolonialni in vojnohujskaški politiki * : v r KONGRES DELOVNE MLADINE ZAHTEVA ENAKOPRAVNOST TUDI ZA DEKLETA Končno je prišel dan, ki si ga je deCovna mladina Tržaškega ozemlja toliko želela. Danes se je namreč začel prvi kongres delovne mladine. Desetine ln desetine zborovanj in konferenc; tisoči in tisoči mladih delavčevi delavk, vajencev vseh sektorjev našega gospodarstva in v»eh produktivni h kategorij se je zbralo, da razpravljalo o svojih problemih ter izvolijo delegate, ki danes prisostvujejo kongresu. S terni besedami jo prav za prav m kratko povedano vse mrzlično pripravljanje delovne tržaške mladine, ki pa seveda ne zadostujejo, da bi obrazložili resnični pomen dela in borbe mla-dinekih množic. Na zborovanjih pridružili mladi delavci ne glede na njihove politične ideje ter so po svojih močeh prispevali k uresničitvi svoje velike manifestacije. Vsak mladi delavec je namreč lahko na raznih zborovanjih videl, da mladina razpravlja o rešitvi njegovih problemov, ter se je zato še bolj odločno priključil borbi proti revščine za beljšo bodočnost, kd mu bo omogočila napredek in delo. Vse, kar je delovna mladina obravnavala na raznih konferencah in zborovanjih, je bilo jasen dokaz odločne volje mladinskih delovnih množic, ki se neustrašeno borijo, da dosežejo tiste cilje, ki so si jih zastavili. Iz vseh diskusij je iztzvenela jasna in neovrgljiva obtožba de lavcev proti kapi talističnemu režimu. Delovna mladina Tržaškega ozemlja heče, da izve ves 6vet za nakane imperializma, ki hoče izpr e menili naše mesto v vojaško bazo, ki hoče uničiti našo industrijo fn trgovino ter popolnoma zadušiti svobodo. Ladjedelnioe, ki dane« skoraj nič ne delajo, 28.000 brezposelnih, trgovina in obrt popolnoma paralizirani, polja neobdelana, širjenje prostitucije — to so problemi, ki jih je mladina obravnavala in ki dane« težijo vse delovno prebivalstvo Tržaškega ozemlja. Toda mladi delavci se niso omejili samo na kritiko in obtožbe-. Nasprotno, pc iskali so rešitev teh vprašanj, ki obstaja v novi normativni in mezdni pogodbi, v kateri so vključene vse zahteve delavcev in delavk, v trgovskih sporazumih z zalednimi državami, v sklenitvi nove polovi-nar&ke pogodbe, v obramb: našega poljedelstva, v izvedbi demokratičnih volitev v javno upravo, v kateri bi morali biti tudi predstavniki mladine, v ustanovitvi strokovni'h šel za specializacijo ncvifi delavcev, v obrambi naše industrije, ki bi lahko a sprejemom raznih naročil pove- čala svojo proizvodnjo, v zaposlitvi brezposelnih itd. Na vse te predloge niso odgo vorni krogi vojaške uprave kakor tudi ne združenja delodajalcev niti odgovorili. Toda aktivna borba delovne mladine ;n njena odločna volja sta najboljši porok, da bo zmaga njena, zmaga, ki bo p> e prečila nakane imperialistov, razkrinkala voditelje tako imenovanih italijanskih mladinskih organizacij, ki zvesto slui-žijo izkoriščevalcem delavstva. Naj vidi veg svet, da je mladina bolj kot kdaj koli združena in da ne misli odstopiti od svoje borbe, Id jo bo vodila do zmage. Naj bo ta kongres najboljši dokaz njene moči, ki ji bo dal nove pobude za nadaljnjo borbo v obrambi miru, za srečnejšo in boljšo bodočnost, za rešitev na šega ljudstva iz težkega položaja, v katerem se nahaja. KONGRES DELOVNE MLADINE zahteva odobritev delovnih^ pogodb za vajence v industriji, trgovini, obrtništvu ter kmetijstvu Belinski, napredni kritik OB STOLETNICI NJEGOVE SMRTI GA PROSLAVLJAJO VSI NAPREDNI KNJIŽEVNIKI, VSI NAPREDNI LJUDJE Dne 28. maja letošnjega leta je preteklo 10 let, odkar je umrl utemeljitelj ruske literarne kritike V. (J. Belinski. Ta veliki kritik tedanje književnosti je prvi vnesel v kritiko princip idejnosti, princip presoje umetnostnih del s stal Uta progresivnih, de. mokratitnih stremljenj ljudstva. Ne smemo pozabiti, da se je nov način kritike, ki ga je uvedel Belinski, pojavil v časa naj-mračnejšega oarskega absolutizma, v dobi ssvete alianse», ko je vsak poskus napredka v socialnem vprašanju, v politiki, gospodarstvu, v kulturi itd. trtil v neisprgsno mračnjaštvo tiste dobe. Zato moramo razumeti pomen tega novega pojava v književni kritiki, ki je bila, in je še danes v precejšnjem delu sveta, klečeplazna, se »ti in se noče dvigniti iz onih vsakdanjih fraz, ki jo označujejo. Kritika Belinskega je pomenila Otekaj popolnoma novega, nekaj revolucionarnega, ki je po. stavila na glavo vse ozke pojme o književni kritiki, ki so doslej veljale. Zato lahko rečemo, da je kritika Belinskega zavzela družbeni pomen. Ako pa gledamo globlje, presojamo bolj objektivno pomen novega načind književne kritike, bomo prišli do zaključka, da je ta postala v dobi «mrač\.ega car-stva» predhodnica ne samo revolucije v literaturi, temveč predhodnica velike borbe ruskih, in ne samo ruskih, ljudskih množic za osvoibojenje izpod iskori. Sčevalnega jarma. Kritika Belinskega je torej prolog ruske revolucije in, če gledamo bcHj Široko, vsesplošnega boja proti konservativnim silam, ki se Se posebno v danaSnji dobi bore na vse kri pl}?, da bi obdržale prevladovanje v svetu. Poleg tega moramo namočiti, da je delo Belinskega poosebljenje borbe. Njegovo kritična dela so prežeta z ognjevitostjo, drzno, stjo, borbeno strastjo v iskanju resnice. Toda še nekaj odlikuje kritiko Belinskega. On je strastno ljubil, oboževal književna de. la, ki so pravilno izražala, slikala življenje ljudstva, brez okvirov, brez olepševanja, brez pre. tiranja. Na drugi strani pa je sovražil vse, kar je pačilo ljudsko življenje, vse kar je bilo potvorjenega v književnih delih, vse kar je bilo napisanega iz nekega, neutemeljenega vidika. Sovražil je ljudi, ki so se izda. jali za literate, ter niso znali ČEŠKOSLOVAŠKA — TELEVIZIJA PRAGA CIP) — Češkoslovaški vojaški in civilni tehniki so se po oavdboditvi 1945 leta odločili k velikemu činu in sklenili, da bodo zgradili lastno televizijo. V preteklem tednu je bila večja skupina praških novinarjev navzoča pri prvi poizkusni oddaji kompletne televizije. Češkoslovaški program televizije je bil včlenjen v dveletni gospodarski načrt in z njegovim vodstvom je b!l poverjen vojaški tehnični insti tut v Pragi. V sodelovanju s češkoslovaškim državnim radiem je ta institut izpolnil svojo nalogo pol leta pred določenim rokom in konferencah niso mladi delava e; in delavke samo poslušali besede raznih govornikov, temveč so se aktivno udeleževali diskusije ter obravnavali razne posamezne primera, k; so Še bolj živo prikazali današnje »tanje delovne mladine. Takšna Je bila priprava naše mladine: neutrudna in vedno v prvi vrati je mladima dosegla, da je poeta 1 njivov kongres ena največjih manifestacij in nova zmaga, ki bo dala nov pelet v borbi za srečnejšo bod)očnlllli^^ 14 U Kt I Z. z 0 *■ URAD: Ulica delle Milizie. SKLADIŠČE: Ulica delle Milizie (Alontebello)’ Dobavlja po svojih članih: oglje, trboveljski premog in drva Ni Mladi delavci in delavke, 6