IZVESTJE 20 • 2023 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN 2630-4287 20 • 2023 Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici z naslovom Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki se osredotoča na zgodovinske raziskave v zahodnem slovenskem prostoru, njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem, globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora. RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI VSEBINA • Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu • BRANKO MARUŠIČ Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872) • NEVA MAKUC Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« • BRANKO MARUŠIČ O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici«• PETRA TESTEN KOREN Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico • PETRA KOLENC »Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice • URBAN MAKORIČ Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 • ŠPELA LEDINEK LOZEJ Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja • JASNA FAKIN BAJEC Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo • DANILA ZULJAN KUMAR Govor vasi Lokve na Trnovski planoti • V spomin na Miloša Fona • K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona • POROČILO O DELU SODELAVK IN SODELAVCEV ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica: znanstvene sodelavke: doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22) izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21), dr. Neva Makuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24) dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20) dr. Petra Testen Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23) mlada raziskovalka: Monika Marušič – Inštitut za muzikologijo (tel. 05 335 73 23) višja strokovna sodelavka: dr. Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26) prof. dr. Branko Marušič, znanstveni svetnik v pokoju Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume: Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26 Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica. KAZALO VSEBINE Fotografija na naslovnici: Edvard Ravnikar: izsek coninga Nove Gorice, okoli 1949 (Arhiv MAO). ISSN C504-2240 Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU Tisk: Birografika Bori Naklada: 400 izvodov Naslov uredništva: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica, Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica Tel.: 05 335 73 26 Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2, p. p. 306, 1001 Ljubljana ©2023, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc, doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc, prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin, dr. Petra Testen Koren, izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar Jezikovni pregled: Anja Mugerli Prevod izvlečkov: Neva Makuc Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I 2 0 • 2 0 2 3Izvestje MESTNA OBČINA NOVA GORICA Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 BRANKO MARUŠIČ Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872) . . . . . . . . . . . . 3 NEVA MAKUC Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 BRANKO MARUŠIČ O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici« . . . . . . . . . 16 PETRA TESTEN KOREN Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico . . . . . . . 21 PETRA KOLENC »Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 URBAN MAKORIČ Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 . . . . . . . . . . 33 ŠPELA LEDINEK LOZEJ Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 JASNA FAKIN BAJEC Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo . . . . . . . .59 DANILA ZULJAN KUMAR Govor vasi Lokve na Trnovski planoti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 V spomin na Miloša Fona | Miha Kosovel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona | Petra Kolenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 Poročilo o delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83 Izvestje 20 • 2023 20 Edvard Ravnikar (arhiv MAO). 21 Izvestje 20 • 2023 ��� ČLANKI Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico PETRA TESTEN KOREN | ZRC SAZU, Inštitut za kulturno zgodovino petra.testen@zrc-sazu.si Izvleček: Prispevek se ukvarja z biografskimi zapisi o Edvardu Ravnikarju in njegovem delu v povezavi s povojnim načrtovanjem Nove Gorice. Ocena njegovega dela (je) sovpada(la) z njegovo politično, s tem pa tudi pedagoško in ustvarjalno diskvalifikacijo. Ključne besede: Edvard Ravnikar, Nova Gorica, biografija, ocena dela. Riflessione sulla vita di Edvard Ravnikar (1907–1993) e sui suoi progetti relativi alla costruzione di Nova Gorica Riassunto: L’articolo è incentrato sulla biografia di Edvard Ravnikar e sul suo lavoro relativo alla pianificazione postbellica della città di Nova Gorica. La valutazione del suo lavoro coincise con la sua disqualifica politica, pedagogica ed anche creativa. Parole chiave: Edvard Ravnikar, Nova Gorica, biografia, valutazione »Za odločilni premik v značilni likovni izraz naše arhitekture v drugi polovici dvajsetega stoletja na vseh ravneh, od urbanizma do in- dustrijskega oblikovanja in grafike ter teoret- skih razmislekov, je zanesljivo najbolj zaslužen Edvard Ravnikar« (Spletni vir 1). S temi besedami začne Fedja Košir ute- meljitev impresivnega opusa Edvarda Ravni- karja na spletnih straneh Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti (SAZU), instituci- je, katere izredni član je bil arhitekt od leta 1969, redni član pa z letom 1979. Ravnikar je bil rojen 3. decembra 1907. Na trideseto obletnico njegove smrti (23. avgusta 1993) je Vlada Republike Slovenije na pobudo Mi- nistrstva za kulturo razglasila leto 2023 za »Ravnikarjevo leto«. Naziv si deli s pisate- ljem Ivanom Tavčarjem (Tavčarjevo leto), ki je preminil pred sto leti. Letos na primer tudi Program Ars (Val 202) praznuje 60 let delo- vanja (Spletni vir 2), tako kot nenazadnje film Srečno, Kekec (Spletni vir 3), dalje obele- žujemo 140 let od rojstva goriškega umetni- ka, slikarja, grafika, ilustratorja, pisca in glas- benika Saše Šantla (Spletni vir 4) itd. To so zgolj nekateri podatki, ki jih shranjujemo in obdelujemo pri Novem Slovenskem biograf- skem leksikonu (NSBL), ki v letu 2023 prav ta- ko praznuje. Letos obeležujemo deseto obletnico izdaje prvega tiskanega zvezka čr- ke A leksikona, ki je naslednik Slovenskega biografskega leksikona (1925–1991, SBL). Gre za slovenski nacionalni biografski leksikon in enega osrednjih projektov ZRC SAZU, ki Izvestje 20 • 2023 22 ČLANKI ��� domuje na Inštitutu za kulturno zgodovino. Tako v tiskani kot spletni različici – to je mo- goče najti na spletnem portalu Slovenska bi- ografija (Spletni vir 5)1 – leksikon ponuja vpogled v življenje in delo posameznic ter posameznikov, ki so izstopali in za seboj za- pustili vidno sled. Med njimi – natančneje v spletni različici leksikona kot geslo SBL, saj je NSBL šele v nastajanju2 – je tudi arhitekt Edvard Ravnikar, osebnost, ki je tesno pove- zana z nastankom Nove Gorice. Zapis o Ravnikarju v SBL je vsekakor po- menljiv. Resda struktura biografskih člankov v leksikonu ne predvideva »epske širine«, temveč sintetične, preverjene podatke, ki naj jim sledi predstavitev in predvsem ocena dela obravnavanega posameznika s strani avtorja, ki izhaja s področja delovanja obrav- navane osebnosti. To so smernice, ki smo si jih zadali tudi pri NSBL, saj si prizadevamo za leksikon, ki bo referenčen za širšo populaci- jo. A zapis, povezan z Ravnikarjevim prispev- kom k arhitekturni viziji Nove Gorice in de- janski realizaciji njegovih načrtov, je v SBL iz- jemno skromen. Nabor arhitektovih del po letu 1945 med poglavitna izvršena dela v po- vezavi z Novo Gorico uvršča le opis: »Stano- vanjski blok v Gor. (1948)« (Spletni vir 6). Av- tor biografskega članka je arhitekt, predava- telj in vsestransko nadarjena osebnost Mar- jan Mušič (1904–1984, Spletni vir 7), ki je be- sedilo korektno zapisal. Več o skromni nara- vi zapisa pove leto izvirne izdaje 9. zvezka (Raab–Schmid) SBL – 1960, ko je kot glavni urednik nad zvezkom bdel bibliotekar, lite- rarni zgodovinar, pesnik in pedagog Alfonz Gspan (1904–1977). Ravnikar je tedaj štel še- le 53 let in kot še živ ustvarjalec dobil bio- grafski zapis, ki je delil njegov ustvarjalni opus z zarezo druge svetovne vojne, skupaj z nepredvidljivim povojnim obdobjem, ko je politična cenzura močno vplivala na življenje na Slovenskem. Na novo so se v naboru ge- slovnika poleg do tedaj spregledanih podro- čij ustvarjanja znašli pomembni akterji minu- le vojne z izjemo tistih, ki so sodelovali z okupacijskimi oblastmi. Cenzorji, ki so jih le- ksikonu v povojnem času dodelili zainteresi- rani funkcionarji novih oblasti, so biografije skrbno pregledovali. Tudi Ravnikar je med vojno prekinil svoje delovanje in sodeloval v osvobodilnem boju, a je v določenem tre- nutku postal za oblasti problematičen. Se je morebiti tudi to kazalo v zapisu o njegovem prispevku k načrtovanju mesta Nova Gorica v SBL? Upoštevati gre tudi dejstvo, da je idejna zasnova prve izdaje leksikona nastala že v dvajsetih letih 20. stoletja, zadnji zvezek pa je izšel leta 1991. Kot sta zapisala v uvodniku Prvega zvezka (A) NSBL vodja projekta, di- rektor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, in tedanja glavna urednica mag. Barbara Šterbenc Sve- tina, SBL tako nosi v sebi prerez slovenske zgodovine skoraj celotnega stoletja, in zato – kljub izjemnim naporom urednikov in so- delavcev, ki so zagotavljali ugled tega izje- mnega bio-bibliografskega korpusa tako s preverjenimi informacijami kot ideološko nekontaminiranimi interpretacijami – obe- nem zrcali politične, družbene in jezikovne spremembe ter seveda metodološki razvoj humanističnih ved (Luthar in Šterbenc Sveti- na 2013: 5). Pretresi in specifika preteklega stoletja so pustili svojo sled. In tako je tudi z zapisom o Ravnikarju. Treba je bilo najti na- čin, kako osebnost opisati, ne da bi ga obla- sti skušale zaradi tega izločiti iz nabora. Morda je ne le zgovornejša, ampak delo- ma tudi pojasni pristop v SBL prav ocena Ravnikarjevega delovanja v povezavi z Novo 1 Spletni portal Slovenska biografija združuje tako SBL kot gesla Primorskega slovenskega biografskega leksi- kona (1974–1994) in nastajajoča gesla NSBL. 2 Do sedaj je izšlo pet zvezkov NSBL-ja: Prvi zvezek (A) – 2013, Drugi zvezek (B–Bla) – 2017, Tretji zvezek (Ble –But) – 2018, Četrti (C) in Peti (Č) zvezek – 2022. Sis- tematično se objavljajo predvsem sočasno nastajajo- ča gesla za naslednji zvezek, splet pa dopušča pisa- nje biografij tudi za druge črke, ne samo strogo po vrsti načrtovane za predvideno objavo. Gesla o Ed- vardu Ravnikarju v NSBL še nimamo. 23 Izvestje 20 • 2023 ��� ČLANKI Gorico na sodobnem umetnostnozgodovin- skem spletnem portalu Modmapng.3 Avtori- ca besedila Manuela Dajnko – med drugim sodelavka NSBL – je zapisala: »V projektu regulacije Nove Gorice je bil iz- med treh pripravljenih zasnov izbran njegov načrt (1948), v katerem si je za središčno ave- nijo zamislil »magistralo« v smeri od severa proti jugu, ki bi predstavljala center; njen zgornji del rekreacijsko površino, levi krak stanovanjski del in desni industrijskega. Pro- jekt je bil izveden le delno, nadaljnje delo pa je bilo leta 1950 dodeljeno drugim projektan- tom.« (Spletni vir 9). Ob tej oceni najdemo med Ravnikarjevi- mi deli, zbranimi ob koncu njegove biografi- je, še dva zaznamka: »stanovanjski blok, Ki- dričeva 29–34, Nova Gorica (1948)« in »urba- nizem mesta Nova Gorica (delno izveden pro- jekt), Nova Gorica (1948–1950)«. Še bolj kot pojasnilo o Novi Gorici pa je jasna ocena, da je Ravnikar »/n/a svoji poklicni poti /…/ zma- gal na več pomembnih in odmevnih urbani- stičnih in arhitekturnih natečajih, ki so bili bo- disi javni ali vabljeni bodisi mednarodni ali ju- goslovanski, kljub temu pa je naročila za samo izvedbo del prejel redko«. In še: »Več kot de- setletje je pripravljal nov izobraževalni pro- gram z vpeljavo oblikovalske smeri B (1960), ki je bil zasnovan na bauhausovski dediščini in sodobni pedagogiki. Zaradi nezadostne druž- bene podpore in nasprotnikov na fakulteti je študij ostal zgolj kot eksperiment in ni zaživel po njegovih zamislih, z naslednjim študijskim letom pa se je tudi formalno iztekel.« (Spletni vir 9). Ravnikarjeva pedagoška diskvalifika- cija nenazadnje sodi tudi čas, ko je izšel 9. zvezek SBL z biografskim člankom o njem in kjer razumljivo takšne ocene življenjskega opusa, kot jo danes beremo na spletnem portalu Modmapng, ni moglo biti. Končno je dovolj pomenljiv tudi zapis o Ravnikarjevem delu na spletnem portalu SAZU: »V socrealističnih časih sta od velikih kon- kretnih nalog najvažnejši idejni rešitvi Novega Beograda in Nove Gorice.« (Spletni vir 1). VIRI IN LITERATURA Luthar, O., in Šterbenc Svetina, B. 2013: Uvod, V: Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013, 5–8. Spletni viri: Spletni vir 1: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Fedja Košir, »Edvard Ravnikar«, https:// www.sazu.si/clani/edvard-ravnikar (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 2: RTV SLO, MMC. N. K., »Program Ars praznuje 60 let delovanja«, 29. 8. 2023, https:// www.rtvslo.si/kultura/drugo/program-ars-praznuje- 60-let-delovanja/679505 (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 3: RTV SLO, MMC. P. G., Slavljenje 60. jubileja filma Srečno, Kekec! V družbi osrednje troji- ce igralcev, 2. 9. 2023, https://www.rtvslo.si/kultura/ film-in-tv/slavljenje-60-jubileja-filma-srecno-kekec-v- druzbi-osrednje-trojice-igralcev/680032 (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 4: Slovenska biografija. Jelisaveta Čo- pič, Radoslav Hrovatin, »Saša Šantel«, Slovenski bio- grafski leksikon, https://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi639024/ (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 5: Slovenska biografija, https://www. slovenska-biografija.si/ (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 6: Slovenska biografija. Marjan Mušič, »Edvard Ravnikar«, Slovenski biografski leksikon, ht- tps://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi490302/ (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 7: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Milček Komelj, »Marjan Mušič«, https:// www.sazu.si/clani/marjan-music (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 8: Modmapng. Kolofon, Kolofon - Modmapng (novagoricaart.si) (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 9: Modmapng. Manuela Dajnko, »Ed- vard Ravnikar«, Edvard Ravnikar - Modmapng (no- vagoricaart.si) (dostop: 2. 10. 2023). 3 Modmapng – Mapiranje urbanih prostorov sloven- skih mest v zgodovinskem okviru: modernistična Nova Gorica in njeni konteksti, ki ga ureja doc. dr. He- lena Seražin, sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, kot založnik in izdajatelj pa je naveden isti inštitut. Glej: Spletni vir 8. 105 Izvestje 20 • 2023 ��� BELEŽKA Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica: znanstvene sodelavke: doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22) izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21), dr. Neva Makuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24) dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20) dr. Petra Testen Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23) mlada raziskovalka: Monika Marušič – Inštitut za muzikologijo (tel. 05 335 73 23) višja strokovna sodelavka: dr. Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26) prof. dr. Branko Marušič, znanstveni svetnik v pokoju Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume: Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26 Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica. KAZALO VSEBINE Fotografija na naslovnici: Edvard Ravnikar: izsek coninga Nove Gorice, okoli 1949 (Arhiv MAO). ISSN C504-2240 Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU Tisk: Birografika Bori Naklada: 400 izvodov Naslov uredništva: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica, Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica Tel.: 05 335 73 26 Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2, p. p. 306, 1001 Ljubljana ©2023, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc, doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc, prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin, dr. Petra Testen Koren, izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar Jezikovni pregled: Anja Mugerli Prevod izvlečkov: Neva Makuc Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I 2 0 • 2 0 2 3Izvestje MESTNA OBČINA NOVA GORICA Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 BRANKO MARUŠIČ Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872) . . . . . . . . . . . . 3 NEVA MAKUC Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 BRANKO MARUŠIČ O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici« . . . . . . . . . 16 PETRA TESTEN KOREN Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico . . . . . . . 21 PETRA KOLENC »Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 URBAN MAKORIČ Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 . . . . . . . . . . 33 ŠPELA LEDINEK LOZEJ Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 JASNA FAKIN BAJEC Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo . . . . . . . .59 DANILA ZULJAN KUMAR Govor vasi Lokve na Trnovski planoti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 V spomin na Miloša Fona | Miha Kosovel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona | Petra Kolenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 Poročilo o delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83 IZVESTJE 20 • 2023 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN 2630-4287 20 • 2023 Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici z naslovom Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki se osredotoča na zgodovinske raziskave v zahodnem slovenskem prostoru, njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem, globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora. RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI VSEBINA • Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu • BRANKO MARUŠIČ Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872) • NEVA MAKUC Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« • BRANKO MARUŠIČ O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici«• PETRA TESTEN KOREN Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico • PETRA KOLENC »Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice • URBAN MAKORIČ Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 • ŠPELA LEDINEK LOZEJ Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja • JASNA FAKIN BAJEC Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo • DANILA ZULJAN KUMAR Govor vasi Lokve na Trnovski planoti • V spomin na Miloša Fona • K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona • POROČILO O DELU SODELAVK IN SODELAVCEV ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023