St 4. V Gorici, v četrtek dne 9. janavarija 1913, Ishaia trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 1 uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ¦/. „ . . tO „ V* » . f. »« Za NemSjo K.4B!«Ptt4~^^ Ameriko in inozemstvo K 2Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v 1. nadstr. na " Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Nemci ob Adriji. Pri otvoritvi državne planinske železnice poleti 1906. je bilo čuti v Trstu iz ust vladnega zastopnika besede, da v Trstu bo po novi železnici dosti prostora tudi 2.a nemško trgovino. Te besede so se takrat tolmačile različno, ali gotovo je, da je imel govornik pred očrni namene Nemcev in vlade, ki vedno podpira Nemce v vseh .njihovih pridobitnih težnjah, glede na novo pot do Adrije. Ali ne le v veliki trgovini, marveč tudi v majhni dobimo Nemce ob Adriji, in ne le v trgovinski stroki, marveč v vseh strokah, v vseh službah, povsodi že naletiš na Nemca v deželah ob Adriji. Nemci čudovito napredujejo; seveda imajo za seboj vlado, poslance, časopisje. Vse jih ščiti, vse jim gre na roko. Z nekako častjo gledajo na Nemca gor primorski Slovani in Lahi. V veletrgovinah in v različnih podjetjih, tovarnah, v Primorju je investiran nemški kapital, nemški ljudje živijo v njih in od njih, v kopališčih ob morju, v Opatiji,' v Gradežu, živi dobro Nemec in dosti ga je; v službah, v upravni nemški plemenitaši, v drugih, pri sodnijah, pri pošti, carinskih uradih, povsodi naletiš dandanašnji na kup Nemcev. Velika nemška trdnjava v Gorici je c. kr. gozdni urad, v »Stabili-mento tecnicr < v Trstu gospodujejo Nemci. In hočejo : e napredovati. Tudi na ladje hočejo. Povr, jdi pač, kjer se da živeti bolje, tje sili Nemec in ima prednost pred Slovanom in Italijanom. Derschatta je na primer založil državni kolodvor v Gorici z nemškim uradništvom in delavstvom: in odkar stoji državni kolodvor v Gorici, je ta kolodvor »strammdeutsch___« Politični varuh Nemcev v Primorju je celovški poslanec Dobernig. Mož večkrat poleti v Trst, Gorico, Opatijo in potem opiše svoje utise v graških nemških listih. Mož gleda in vidi; na to sodi in daje nasvete. Vidi rast Slovanstva v Primorju. zlasti Slovenstva v Trstu in Gorici, opozarja Nemce in jim kaže pot, kam kreniti, kaj storiti. Dobernig se je oglasil tudi za novo leto 1913. s člankom v »Tagespošti«, s ka- POTAPENKO: Generalova lici. Prevel: A. M. (Dalje.) »Da?« je vprašala Manjička nekako nedoločno in obrnila pogled nanjo, ki pa ni bil ntii vprašujoč niti zamišljen. Gledala je na mater pod utisom pravkar preči-tanega ter presojala pri tem svoja čut-stva do matere. Ta nenadna sprememba Klavinih čuvstev je napravila globok utis nanjo. Srce. ki ni poznalo nikakšnega drugega čuvstva razen radosti in zadovoljstva, ter ljubezni do vseh onih, ki so nje ljubili; srce, ki na videz ni bilo zmožno hudobnosti, je naenkrat obvzelo sovraštvo, hudobno in trdovratno, ki si je izmišljevalo sredstva, kako bi škodovalo povsem nedolžni sestri, ki se je napram nji vedla vedno ljubeče in iskreno. Recimo, da je med Lido in Zinajido Petrovno več razlike kakor sličnosti. Lida je čisto, niti najmanj ne hudobno bitje, do gotove meje zamišljeno, otožno; povsem zamišljena in resna je bila zato, ker si je v svoji duši polagoma vstvarila ideal, temu pa so bili krivi de- terim so se že bavili nekateri listi, slovenski in laški. V omenjenem članku pov-darja Dobernig važnost Nemcev ob Adriji, katerim daje usoda seUaT^-^llogo posredovalcev med Slovani i ti Italijani! Razume se, da posredovalec ne posreduje zastonj. Mešetar hoče biti plačan in sicer dobro. Najbolj zadovoljen je, če ukane jednega in drugega, med katerima je »posredoval«. Dobernig meni, da številno še ne značijo Nemci takega faktorja, s katerim bi morali računati Slovani in Italijani, ali v kulturnem življenju pomenijo dragocen faktor. Gledati morajo na samospoštovanje, da bodo od strani Slovanov in Italijanov odslej bolje cenjeni nego doslej. Pri volitvah se morejo pokazati kot upoštevan zaveznik. Priporoča pa jim edinost, oni so v obrambi, in nič frakcijske politike. Političen in naroden konservativizem pa radikalno-na-predno gospodarsko delovanje — to bo držalo Nemce ob Adriji pokonci. — Tako Dobernig. Kadar on govori, dobro slišimo nemški glas in njega namen. Iz njegovega članka v »Tagespošti« doni dejstvo o novem velikem napredku Nemcev v obmorskih deželah. Napredovali so že tako, da jih polaga Dobernig na tehtnico med Slovane in Italijane in kamor stopijo, na tisti strani naj kaj dobijo; danes s Slovenci, jutri z Lahi; tukaj s Slovenci, tam z Lahi; kakor kaže nemški interes, tako pa bodo »posredovali«. Nas Slovane v primorskih deželah zadevajo zlasti besede o složnosti in gospodarskem naprednem d e-I u. Nemci si žele seveda razcepljene primorske Slovane, razcepljene Lahe, potem že ima lahko nemški mešetar dosti dela in dosti lahko zasluži; v takih razmerah bi rastel in se širil nemški mešetar, šib-keli pa bi mi in tudi Italijani! — No, Slovencem velijo Dobernigove besede, ubrati dobro in previdno pot; naj si jih k srcu in v ravnanje vzamejo tudi Italijani, potem bi se utegnilo zgoditi, da bi pač »posredoval« nemški mešetar ali bi ne potegnil, kar bi hotel doseči, s takim-le posredovanjem. Nikjer ni zapisano, da se prav mora uveljaviti v Primorju Dobernigovo meše-tarstvo in če se že uveljavi, ni zapisano. beli romani. Lidino srce se je pravilneje razvijalo od Ktavinega, ker je preživela vsaj ono nesrečo, katero so doživeli junaki romanov, a Klava romanov sploh či* talani. Lida dolgo ni našla ideala v življenju; tu pa pride knez, — in njene zamiš-ljenosti je konec. Zinajida Petrovna je popolnoma drugačnega tipa. Ona je uživala življenje tako, da je pozabljala svoje družinske dolžnosti, ona je samo uživala, druzega nič. Istočasno pa je ljubila Manji-čko in se trudila z vso silo, da tudi ona uživa. Njena ljubezen do Manjičke je bila nesebična in resnična; ona vendar ni bila kriva, da se je nje ideal sreče odkrival baš v obliki neomejenega veselja, na ta ali oni način; zato je popolnoma iskreno učila tudi hčer tega ideala. »A zakaj jo mrzim? Ona se je varala istotako kakor jaz. Tudi ona je žrtev neznanja, prav kakor jaz! Da, neznanja, nezr uanja!.. Očividno je poznala življenje samo od ene strani, kakor tudi jaz. Nekdo jo je naučil tega, ona pa zopet mene. Za-kaj jo potem mrzim?« Zagledala se je nep/emično v mater; zahotelo se ji je nenadoma, da se ne, vede več sovražno proti nji, temveč da prične z njo govoriti ljubeznjivo. »O, da! Verjemi mi! Ah, ta graščak da mora priti do gospodstva nad domačini, kamor meri Dobernig v »Tagespošti«. Ali so pristopni Italijani razsodni besedi?! "~~ 1J"ih"~- V naši vojni luki. Nasprotniki in sovražniki primorskih Slovanov imajo zopet nekaj, kar polagajo v ospredje svoje gonje proti primorskim Slovanom. Sedaj kažejo na Pulj, na našo luko, in kričijo, da so Puljski Slovani državi nevaren element, irredentovci so, katere treba pokoriti.... Kaj se je zgodilo? Došlo je v liste iz Pulja poročilo, da je vojaška oblast prepovedala vsem osebam, podložnim vojni mornarici in vojaštvu, nadaljni obisk »Narodnega doma«. Častniki, ki stanujejo v Narodnem domu, so dobili ukaz, da morajo takoj odpovedati stanovanje___Ali je mar razkrita kaka zarota*proti Avstriji ali kaj? Različno so ugibali. Naš goriški »Cor-ricre«, ki je seveda vedno najboljše informirali, je poročal na dolgo o slovanskih irredentovcih v Pulju; on ve, da so Slovani v Narodnem domu sneli z zida sliko našega avstrijskega cesarja ter postavili na njeno mesto sliko srbskega kralja Petra I..... Pokazala se je resnica in ta pravi, da se je poveljstvo vojne luke prenagli-1 o s svojim ukazom. Ekscelenca Ripper je bil napačno informiran in pod utisom prve informacije je izdal oni strog ukaz, radi katerega je marsikedo zastrmel. Najprej je bilo treba pač poizvedeb in preiskave, potem bi ne bil sledil tak ukaz. Dolžilo se je restavraterja v »Narodnem domu«, da je rabil besede, radi katerih bi se moralo prepovedati vojaštvu po-set Narodnega doma. Izvršena preiskava po policiji pa je dognala, da je restavrater povsem nedolžen na tej reči, ni nič kriv, pač pa je neka brezpomembna oseba nekaj bleknila, kar so potem nesli na uho vojaški oblasti. Tega uslužbenca Nar. doma so aretirali in izročili sodniji. Torej nič takega, kar bi vrglo slabe sence na Slovane v Pulju. En tak-le usluž- benk, ki ne ve, kaj 'govori, pač ne repre-zenfira Puljskega Slovanstva in radi takega slučaja ni opravičena izdana prepoved. Pričakuje se, da bo prepoved preklicana. Alfred Lenassi ia flr. Lnzzatto T radi poloma Janke popolare" v Gorici. (Dalje.) Priče: Zaslišane so bile še te-le priče: Ernest V e r n i g iz Tržiča izpove, da je on podpisaval pisma, ne da jih je čital; či tanje bi bilo zavzelo mnogo časa. Na vprašanje predsednikovo, če sta obtoženca delovala v dobri veri ali da bi oškodovala akcionarje, odgovori Vernig, da sodi on, da sta delala v dobri veri in v interesu banke. Vernig pravi, da je podpisal in plačal prvo 10.000 K, potem še 7000 K, tako da ima Škode 17.000 K. Anton C h i u r I o iz Gorice pove, da leta 1908. je izvedel zaupno od neke osebe, da se v banki igra ter da so dali prevelik kredit neki nepresolidni tvrdki. Obvestil je o tem predsednika, ki mu je čez nekaj dni rekel, da so one igre igrane na račun dr. Luzzatto; glede onega kredita je lahko miren, keŽ je vse v redu. Pisma je podpisaval on v zaupanju; v nekem pismu pa je naletel na igro* ali Colle ga je potolažil, da je igra igrana na račuti dr. Luzzatto. Priča pove, da je podpisal in izplačal 130.000 in 20.000; tako da ima Zgube 150.000 K. Na vprašanje predsednikovo izjavi, da sta obtoženca hotela rešiti banko in se ne morda pri tem okoristiti. Dr. Rab 1, odvetnik v Trstu, izpove, da mu je ravnatelj Marina rekel, da bo žgube okoli 400.000 K. Odvetnik Pincher-Ie: Kaj ste si mislil o tem, da je bil Luzatto takrat v Italiji. Rabi: Spočetka neugodno, ali potem sem se prepričal, da Luzzatto ni vedel o pravem stanju banke, kajti če bi bil vedel, bi se ne vrnil v Gorico. Pin- je tako ljubezniv! Da bi ti le videla, kako imenitno pleše moldavski ples! Naučil se ga je ob času neke vojske... In veš, vidi se mi, da zares ni, ni tako grd...« »Da?« je vprašala Marja Vladimirov^ na, zopet nedolžno kakor preje. »Ni tako grd. No, povem ti... Tega nisem niti pričakovala... Tam je še ne- j kakšen mlad človek, zelo zanimiv. Tu bli- ! zu, v Baranovem rogu, je pomožni uradnik, imenuje se pa Sutugin... Veš, zelo stasit, lep blondinec!.. Oči tako globoke, prav kot jih ima Ljaski... AH se spominjaš Ljaskega? Tudi jaz sem se spomnila nanj, ko sem zagledala tega Sutugina... Ah — ah — ah!..« »Ah, ti, mama, se nikakor, nikakor ne moreš poboljšati!« je pripomnila Marja Vladimirovna smehljajoč se. »No, zopet! A v čem bi se morala poboljšati? Hvala Bogu, tudi tako trpim že zadosti, se mi zdi! Ali si mar dovoljujem mnogo veselja!..« »Glej, mama, jaz mislim, da je usoda dala vsakemu človeku nekaj, neko gotovo množino zadovoljstva in veselja. Nekateri uživajo radosti zmerno, umerjeno, pa jim zadostuje za celo življenje, a drugi jih jemljejo vnaprej, pa se pogostoma za toliko prehitijo, da opazijo naenkrat, — pred seboj še celo življenje, radosti pa so že vse pobrane in zapravljene, izrabljene. Meni se zdi, da sva se tudi midve prehiteli, in ako nama je ostalo še kaj prijetnega, so to nekakšne drobtinice...« »Odkod pa imaš to filozofijo, povej mi, prosim te?« je vprašala Zinajida Petrovna začudeno. »Odkod? Od prejšnje učiteljice, Klav-dije Antonovne...« Zinajida Petrovna je široko izbuljila oči. Že blagi in mirni ton, s katerim je govorila hči z njo, se ji je zdel nenavaden; to pa, da je omenila prejšnjo učiteljico, do-čim preje niti njenega imena ni mogla slišati, jo je porazilo popolndma. »Kako to?« je vprašala. »Ali vidiš tole knjižico^ tukaj? To je njen dnevnik. Jaz ga čitam.« »Ali kako? Kaj so tu te misli?«! je vprašala naivno Zinajida Petrovna. »Ne, teh misli ni tukaj^ notri. To so moje misli. Glej, jaz sem danes, zdi se'mi, prvikrat v svojem življenju pričela misliti; preje sem samo Čutila.,. Zdaj pa sem en trenutek razmišljala,,in vidim, da nisem ravno tako neumna, in da to pomiri človeka. To bi bilo treba tudi tebi poskusiti!« (Dalje prih.) tfl^lc#afe:^ega"innenja,ste glede časti Luila^ove? :lRail i. Najboljšega. "'s-r!^s^SiCtviJ:&ovec iz Gorice, pove, da je svetQval;C©Ueju> naj se drži malih" kuii^i...m.afina mu je rekel, da je sči-stil Irtšo ter' da s^400.000 K bo vse urejeno. Gfede obtožencev izjavlja,-da sta delala v prid .banke-ne. v svoj prid. , Conte Mi s trii z ž i iz Ronkov pove, da je-1isf.«.?k_ega. pisma razvidel igro. Colle mii je pojasnil, da gre tojia račun tretjih oseb. <: Predsednik .epu je cekei; da je bil Colle-odpuščen, ker je dal 60.000 K več kredita nekomu nego je bilo dovoljeno od upravnega..sveta! Tudi on izpove, da sta obto^ejica delovala v korist banke. .Anton Ctr z a ii, trgovec iz Gorice, pove;'da-tnule Lenassi 1908. povedal, da je-dal Colle Confbrfiju preveč Kredita za 5to00^fh^J^^mj 500,000. J('se da vsa" reč poravnatus ker so gozdovi Con-fox,tijevi, dobro izčipljivi. Orzan je hotel za to v jamstvo Gollejeve hiše, ali Lenassi ga je .prosil, ne.ižpregovoriti besede o' tem, pekoča da že on sporoči to v seji upravne -ga'Sveta, česar pa ni storil. Orzan je prepričan, da'je banko upropastila kupčija s' Confortijem in igra. Orzan je izgubil ,7-^Prečrtajo se potem izpovedbe nekaterih/odsotnih prič. Računski -veščak prof. V i e r t h a -•ler izpove najprvo o raznih sleparijah v knjigah; tako je bilo na primer vknjiženo, da :Vieh# & - C. M Milana ima dati banki 100.000 lir, dočim je banka dolgovala tako svoto, Bilanca 1908. sloni na fingirani imavini,975.0D0 K najmanj; bilanca bi bila morala izkazati tako svoto zgube na pe 36000 K aktiv. Onemu, ki je napravil to bilanco, pa niso mogle biti neznane izgube ;.v, znesku K 293.016.... Colle je imel dvojne igre: na račun Colle in na račun banke-----.Tudi bilanca 1909., ki je služila za likvidacijo, po njegovem mnenju ne odgovarja realnemu stanju zavoda. Razprava- se nadaljuje. Dne 7. t. ni. so razpravljali poslaniki Velesil z balkanskimi delegati o nadaljnih korakih. Akcija velevlasti obsega dve paralelni akciji:'demaršo v Carigradu in vplivanje na londonske delgate. S šilo se ne namerava nastopiti, marveč gre le za nove nasvete. - »Temps« poroča, daGrev predlaga, iiaj se pri porti zopet energično nastopi. G predlogu se sestavi spis v šestih paragrafih, ki obravnava vprašanja o Odrinu, O otokih in o Kreti. V vseh vprašanjih se pozove Turčija; tiaj-odneha in se ji za teritorialne odstope ponuja dalekosežna finančna pomoč. Podoben predlog je tudi Poincare" izdelal. Poslaniška konferenca se je' 6 spojitvi obeti predlogov posvetovala. — »Tribuna« poroča iz diplomatičnih krogov, da sta trozveza in tripelententa sklenile nasvetbvati Turčiji odstopiti Od-rin in se zadovoljiti glede na tnošeje in na grobove sultanov š predpTavieami, za katere toodo velevlasti jamčile. Glede na Egejske otoke sprava ni nemogoča, ker velevlasti soglašajo, da odločuje glede na otoke zemljepisni položaj otokov. — »N. Fn-pr.« poroča! da namerava trozveza predlagati: Turčija Odrin odstopi- Bulgariji. Mošeja sultanov se eksterito-f&Hzira. Sultan ostane njen posestnik in sme-v- njej vzdrževati posebno stražo Mo-šfeja in okrožje okoli nje uživa iste izjemne-pravice kakor tuja poslaništva. Bul-garija se s tem baje strinja. ' Glede O d r i n a se je čul tudi glas,, da bi ga Bulgari pustili Turkom, ako bi se podrle vse trdnjave okoli njega, toda Turki menda tudi s tem niso zadovoljni in četudi kapitulira Odrin, zahtevajo Še vedno, da naj ostane Turčiji. * Turška vlada je poslala svojim delegatom nove inštrukcije v- London, da jih sporoče v seji. Angleški zunanji minister Grey l p:t baje predlaga, naj se napravi.med Turčijo i« Bulgarifo ncutra-! en t e r i t o r i j, v tem io obsežen vila-jet Odrinski; upravljali b> ta teritorij turški uradniki, Jednak predlog.je stavil baje tudi glede otokov. Govori se o pomorski demonstraciji velesil, ki hočejo pritisniti na Turčijo, da se uda, ako bi se pogajanja ne pričela zopet v kratkem. ¦ * Srbija je baje že poslala velevlastim noto, v kateri jasno kaže svojo dobro voljo, da obilo žrtvuje v interesu splošnega miru. Srbska vlada se je odločila, da po podpisanem miru takoj odpokliče čete od Jadranskega brega. Srbska vlada pa tudi upa, da bo Evropa -upoštevala njene dobrohotne korake ter ne bo zahtevala še novih žrtev, v kakoršne bi Srbija ne mo* gfa privoliti. Na Balkanu. Pred Cataldžoje bilo prišlo te dni baje do. krvavega spopada med Kurdi in Bulgari. Kurdi so navalili baje kar sami na bulgarske pozicije, hoteč se na vsak način spoprijeti s sovražnikom. Bulgarski .vojaki so sprejeli Kurde s strojnimi puškami ter jih strahovito postreljali. Majhen ostanek se je spustil v divji beg. . .Odrin pade menda v kratkem. Sofijski list »Dnevnik« piše dne 7. t. m. 6 predstoječi kapitulaciji Odrina tako-le: Pogajanja glede kapitulacije mesta, če že niso, pa prično v najkrajšem času, ker je položaj nevzdržljiv. Vsi begunci potrjujejo, da vlada v mestu velika lakota. .Vrh tega so se razvile v mestu še epidemije. Da se mesto še drži, je pripisovati brezprimerni strogosti Šukri-paše, ki je ponovno dobil nalog iz Carigrada, da ne sme kapitulirati, dokler mirovna pogajanja ne bodo končana. Razven tega je treba vpoštevati še sledeče razloge, zakaj se Prinopolje tako upira. Po najzanesljivejših poročilih se nahaja v obleganem mestu prestolonaslednik Jusuf Izedin in cela vrsta visokih nemških častnikov. Najbolji dokaz za to je, da je Sukri-paša za časa pogajanj glede premirja na Čataldži zahteval kot glavni pogoj, da se nekaterim častnikom odrin-ske posadke dovoli, da zapuste mesto brez Kontrole in maskiranu — A kljub svoji strogosti tudi Šukri-paša ne bo dolgo vzdržal. Njegovi kapitulacijski pogoji so sledeči: L Garnizija zapusti mesto z orožjem. 2. Mmricija, ki se nahaja v trdnjavi, se ima izročiti Turčiji. 3. Garniziji se dovolijo vojaške časti, in svoboden odhod v turški tabor pred Čataldžo z orožjem vred. »Dnevnik« konštatira koncem svojega članka, da Bulgari na te pogoje ne morejo pristati. R u m u n i j a zahteva, po francoskih, poročilih, od Bulgarske, da jej odstopi 3000 kvadratnih kilometrov svoje zemlje,. |li Bulgarija noče odstopiti več nego 20GV-300 kvadratnih km. Bulgarska ponuja le ravno črto od Silistrije do morja. Govori se tudi, da bi Rumunija kar zasedla, kar hoče imeti, ali to je malo verjetno. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Češko-nemški sporazum. — Pogajanja med Čehi in Nemci za sporazum na Češkem prično zopet 21. t. m. na Dunaju. Generalni štrajk na Ogrskem. — Socialisti na Ogrskem nameravajo uprizoriti enodnevni štrajk v znak protesta proti načrtu volilne reforme, predložene od vla-I de. Štrajk bo najbrže na dan 20. ali 21. t. m., ko se zopet snide zbornica. V Sarajevu je policija aretirala 8 dijakov, osumljenih veleizdaje. Nov hrvaški ban. — Kakor vse kaže, misli ogrska vlada vendar enkrat postaviti Hrvaški bana. Navajajo se pri izberi imena: Rakoczuj, Pejačevič, minister Jo-sipovič. Inozemstvo, Med Rusijo in Avstrijo. — »VViener Allgemeine Zeitung« poroča iz Berolina: Avstro-Ogrska svojih varnostnih priprav kakor želi Rusija, toliko časa ne odpravi, dokler Srbi svojih vojakov z albanskega pristanišča ne u-mak ne jo. Kar pa tiče Galicije, se nič ne izpremeni, ker so izvedli le, kar so glede na pomnožitev vojaštva v Galiciji že dolgo časa nameravali. Naslednik Kiderlen-VVachterju, ki je pred kratkim umrl, je poslanik von Jagow v Rimu; tam je dobro zastopal Nemčijo in si znal pridobiti ugled in veljavo. Darovi. i Seznam darovateljev za naše vojake na meji. Bauer Kari 2 K, Gasparizh N. 1 K, Skoff 0.1 K, Pizzul Jos. 1 K, Lah Ignac 1 K, Sncich. Josip 1 K, Skoff Rihard 1 K, Neffat Martin 1 K, Marinaz Gregor 1 K, Koschutta Valentin 1 K, Krševanek Valentin 1 K, Fon Anton 1 K, Skoff Walter 60 v, Banič J. 50 v, Sfiligoj Josip 50 v, Wernig Josip 50 v, Strukel Josip juti. 30 v, Stru-kel Josip sen. 20 v, Roman Creicenzio 20 v, Fonzari N. 20 v, Ciubei Josip 20 v. Skupaj K 16.20, glasom prejšnjih seznamov K 1592'20, skupaj K 1608'40. Podružnici družbe sv. C. in M. v Podgori je daroval g. J. Nemec, trgovec, 10 K. Bog živi! Domače vesti. Umrl je v pretekli noči v Opatjemse-lu vpokojeni dekr.n, častni kanonik Jos. S k o č i r, ki je dolgo let služboval v De-vinu. Pokojnik je bil dober in priljubljen človek. Poroka. — Včeraj sta se poročila v \ Mirnu g.čna Marija Fagqneli in g. Jos. Ceh, dež. živinozdravnik v Trbovljah. Mlademu paru voščimo obilo sreče. Imenovanja. — C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu je imenovalo za. koncipiste VIII. činovnega razreda: Hauck Franca, dr. Emila Steiner, pl. Ha-yek Friderika, dr. Stecchina Karola pri ravnateljstvu v Trstu in adjunkte: Zama-rin Petra iz Trsta, prosta luka, pl. Bra-ciszewski Evgena pri ravn. odd. V., Kelee Ivana na državnem kolodvoru v Ljubljani, Testen Lorenca na državnem kolodvoru v Gorici in Horak Evgena pri ravn. odd. VIII. v Trstu; za IX. činovni razred: Schonhofer Ernesta, stavbnega asistenta v Ljubljani, WoIf Bertolda, strojnega asistenta v Gorici, dr. Komavli Vladimira, koncipista pri ravn. odd. II., Trovvbfskv Karola, stavbnega asistenta v Trstu, Zoreč Ivana, Delbasso Emila, Dolinar Josipa, Sussek Roberta, Šerne Avgusta, asistenta pri ravnateljstvu v Trstu, Veber Antona, asistenta na Jesenicah, Germek Alojzija, asistenta v Pulju, Garbari Pom« peja, asistenta v Trstu, Maruschitz Karla, asistenta pri ravnateljstvu v Trstu; za X. činovni razred: Dr. Bončina Franca, Go-setti Antona in dr. Odkolek Franca, aspi-ranta v Trstu. Službo mestnega arhivarja v Ljubljani je dobil pesnik g. Oton Župančič. Zabavni večer v gledališču v korist avstr. zrakoplovstva in obmejnih vojakov. — Gojenci tukajšnje reserv. oficirske Šole pešp. št. 47. priredijo zabavni večer y korist avstr. zrakoplovstva in obmejnih vojakov pod pokroviteljstvom gosp. G. M. Seotti, v petek, dne 10. januvarja 1913. v prostorih tukajšnjega gledališča s sledečim vsporedom: l. Ph. Sousa: »Sternen-banner«, koračnica. 2. I. Straus: Ouver-tura k opereti: »Eno noč v Benetkah«. 3. Ch. Nuitter in I. Darley: »Cašica čaja«. Šaloigra v l. dejanju. Sodelujejo gg. E. P. Gričar, Devetak, MilovČič in g.ca ***. 4. Rupreht: »Don Ouichote«, koračnica. 5. Ch. Gounod: Aria draguljev iz opere: »Faust«, sopran selo poje g.a Berta Ja-wurek. — Spremljevauje g. kapelnik Pe-šta* 6. Fr. Lehar: a) »Zaljubljen sem*, b) »Mal metuljček«, iz operete Grof Luksem-burški, E. P. Devetak s spremijevanjem orkesrj-a. 7. Fr. Smetana: Fantazija iz opere: »Prodana nevesta«. 8. Cantala-messa: »A. Risa«, smešnica. E. P. Devetak s spremljevanjem orkestra. — Od- mor. — 9. Peštat Potpourri operet. 10. Mile Lillas: Francoska divette Atrakcija večera. 11. Acerbi: »Iz Italije«. Potpourri. 12. VVebster: »Cake-Walk«l prig. ameri-kanski pleš; G, W. Knox. 13. Laszlo: »Ogerske pesmi«. 14. Dworak: Dueti za sopran in alt, g.a Jawurek in g.ca C. Medved. Spremile vanje g. kapefnjfc, Pešta. 15. a) Zehngra!: »Jo smem rad imeti?« b) Hollander-Devetak: »Vsakdo jo pač pozna!« E P. Devetak, s spremljevanjem orkestra. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene: Vstopnina parterre in lože K 2. Sedeži L—riy. vrste (izven vstopnine) K 2. Sedeži V.--IX. vrste (izven vstopnine) K 1'20. Vstopnina galerija 50 vin., sedeži (jzven vstopnine) 30 vin; Lože: TJar-terre in I. red v predprodaji 8 K, pri blagajni 10 K, II. red v predprodaji 5 K, pri blagajni 6 K. • Vsporedi, listki in lože se dobč pri vratarju gledališča^' '*;,. Naznanilo. — Ulica Oglejska v Gorici je zaprta za vsak promet od 8. t. m, do nadaljue odredbe in sicer radi popravil. Vozovi naj se poslužujejo ulice ob Soči. Tečaj za slovensko in nemško stenografijo. — Trgovsko in obrtno društvo v Gorici naznanja vsem onim, kateri so se za tečaj že priglasili in onim, kateri se še niso priglasili, da pridejo dne 14. januarja cb 7. uri zvečer k sestanku v Šolski dom glede določbe šolskih ur. Prednaznanilo. — Veliki ples »Goriške Slovenske Mladine« se bo vršil 1. svečana 1913. v Trgovskem Domu! Vojaški begunec iz Gorice. —- Dne" 7. t. m. se je zglasii na centralni kvesturi v Benetkah Henrik Kodrin, četovodja tukajšnjega 47. pešpolka, od katerega je pobegnil. Kodrin je rojen na Goriškem. K vojakom je bil še! prostovoljno. Kaj ga je .pravzaprav gnalo do tega, da je pobegnil, se ne ve. Društvo Goriških Slovenskih Foto-Amaterjev naznanja, da se je odbor pri bvoji prvi konstitucijelni seji sledeče sestavil: Predsednik Viktor Cotič, podpredsednik: Milovan Domeniš: tajnik: Egidij Sigi, blagajnik: Josip GuliČ, gospbdar: Rudolf Sigi, knjižničar: Antori Mavri, tajniški namestnik: Josip Jawurek, blagajniški namestnik: Aleksander Ambrožič. Odborniški namestniki: Josip Mozetič, Herman Zei in Rado Vipel. Pregledovala računov: dr. Drago Marušič in Josip Ko-fol. — »Goriška Slovenska Mladina«. — Ker je 'etošnji predpust zelo kratek ter je naš Veliki ples že pred durmi, opozarjamo vse ljubitelje razvedrila in zabave na prihodnjo plesno vajo, ki se bo. vršila naslednjo nedeljo, dne 12. jan. t. 1. točno od 4.—8V2 ure zvečer z v o j a š k i m orkestrom v dvorani Trgovskega doma. Mislimo, da bi bila vsaka reklama odveč, vsi oni. ki se zanimajo za naše prireditve ter jih redno posečajo, dobro vedo. da se sličnih prireditev, ne sme spregledati, kdor bi se do sedaj še o tem ne bil prepričal, pribiti naj prihodnjo nedeljo v Trgovski Dom. — Na svidenje! Odbor. Izpred sodnije. — Fortunat Ličen in A. Zobe! sta hotela ponoči udreti v brivnico v ulici Novega mosta v Gorici. Policija ju je prijela in sodnija v Gorici obsodila: prvega na tri, drugega na dva meseca ječe. Rojenih je bilo v Gorici v času od 22. do 28. dec. pr. 1. 20; umrlo je v istem času 15 oseb, med temi 2 v starosti nad 80 let. V bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici je bilo sprejetih lansko leto 1558 moških; iz prejšnjega leta jih je bilo ostalo 139. Umrlo jih je lani 135, ozdravelo jih je 1447; za letos jih je ostalo 145. Central BIo. — Današnji nov vspo-red je velezanimiv in obenem tudi jako zabaven in poučljiv. Veliko zanimanje vzbuja velikanska detektivska drama v 3 delih »Železna roka«. Vse slike so jako lepe in očarajo gledalca. Slika »V deželi levov« je krasno kolorirana in vzbuja obče občudovanje. Nudijo se nam mični prizori in vidimo leve na prostem v pustinjah, kjer jih zasleduje človeška roka. Tudi Oaumontov teden je zanimiv in nam nudi razne najnovejše dogodljaje. Kitijeva poroka je res prav dobro pogojena veseloigra. Za one, ki se hočejo prav veselo nasmejati, je preskrbljeno s slikami »Avguštin v peklu.« Kdor se hoče drevi ali jutri dobro zabavati, na) gre v Centra! Bio. — V soboto nov in jako interesanten program. . Tatvina v Solkanu, preiskave v Trstu, V vili Nordis so pokradli tatovi razne reči, posebno obilo per la. Eden teh tatov Je Portunat Učen, baS. obsojen radi posku-šenega, vloma. Ali iskali so tatove tudi v Trstu, ker je sum kazal, da bi bili tam kje skrili ukradeno blago. V stanovanju Ličnove ljubice Gaigerjeve s Koroškega doma, na Verdeli, so našli obilo perila, ukradenegajV»^kanu^VQaJ^er]p)(p^sowaj(. retirali. Aretiralfšo t*uaVdve*?e1!SlH*&H Lusičevo in Marijo Reihovo, ker sta kupili perilo od Ciaigerjeve za smešno nizko ceno. — Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša okoli 5000 K. Faganelj Cvetko tajnik, Lapanja Ivan, Lipušček Štefan, Rijavec Matevž, Troha Matevž odborniki, Rijavec Ivan knjižničar, Bremec Jakob blagajnik, Jan Matevž, Lipušček Anton pregledovalca računov. Društvo šteje 71 članov in ima 90 zabavnih knjig. . Jl komenskega okraja. ' Komen, 4. januvarja 1913. Narodna obramba. Družba sv. Cirila in Metoda,v Ljubljani je opozorila začetkom decembra 191*?. 1. svoje oskrbnike in zaupnike, da naj odpro družbine nabiralnike. Družba "je j dobila precej denarja iz nabiralnikov. Pri pregledovanju 'knjige' o nabiralnikih, opazilo se je pa, da je Še mnogo oskrbnikov, ki še niso odprli leta 1912. svojih nabiralnikov. Prosimo še jedenkrat, da naj ti oskrbniki svoj nabiralnik odpro ter odpošljejo nabrani denar po položnici ali poštni nakaznici Ciril Metodovi družbi. Naj se ne gleda, ako je znesek majhen. Vsak dar hode dobro došel. V Trstu jet o varna za milo Godina in Vondraček jela izdelovati milo v korist družbe sv. Ciraia in Metoda in je tudi uže poslala vsoto 50 K. Pozdravljajoč - to »ovo slovensko podjetje želimo, da vrlo vspe-va in donese prav mnogo kron naši pre-potrebni družbi. Družb) sv. Cirila in Metoda je poslala Kolinska tovarna kavinih primesij« zopet lepo vsoto 1000 K. Ta prispevek je glasen poziv slovenskim zavednim gospodinjam, da uporabljajo predvsem in redno kavine primesi Koliuske tovarne z etiketo družbe sv. Ciriia in Metoda, »Schulverein« na Štajerskem. —- Kaj se vse tipajo Nemci na Štajerskem! V žu-paniji Jarenina hočejo postaviti kar dve šoli, eno na Pesnici, drugo na Dobrenju. Za šolo na Dobrenju je zapustil pred leti neki slov. dobrotnik večjo svoto. To hočejo Sehulvereinovci porabiti za nemško ?'.)lo na Dobrenju 1 Glavarstvo pojde Nemcem seveda na roko. — Kje pa ostaja potrebni slo.enski odpor?! DOPISI. Iz goriške okolice. | Iz Solkana. — (Smrtna kosa.) V Solkanu, je urnrl v 71. letu svoje starosti g. Jakob SrebrniČ, posestnik. Naj v miru počiva! Iz kanalskega okraja. Iz Kanala. — Lovski ples bo v soboto, dne 18. januvarja 1913. v dvorani hotela »Pri zlatem levu« v Kanalu. Pri plesu svira voj. godba c. kr. pešp. št. 19 iz Tolmina. Začetek točno ob 8. uri z v. Vstopnina za gospode 3 K, za dame l K. Obleka promenadna. Kostumiranci dobrodošli. Vstop dovoljen le vabljenim. Odbor. Iz kobariškega okraja. Prostovoljno in gasilno društvo v Kobaridu bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 16. t, m. ob 8. zvečer v prostorih KobariSke čitalnice z navadnim dnevnim redom. V slučaju premale udeležbe se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Na zdar. Tajnik. Iz tolminskega okraja. Grahovo ob Bači. Občni zbor Čitalnice bo dne 12. januarja t. 1. ob 2. popo-ludne. Odbor. Narodna Čitalnica na Koriinici vabi k plesnemu venčku s šaljivo pošto, katerega priredi v nedeljo, 12. januvarja 1913 v prostorih gosp. Brovča. Vstopnina za člane K f, za nečlane K 1*40. K obilni udeležbi uljtidno vabi odbor. Dot Trebuša, — Pri občnem zboru bralnega društva Vodnica* so bili izvoljeni, v odbor sledeči: K^oj Ignacij predsednik, Lipušček Alojz podpredsednik, Danes Pišemo -ze; iaiiKo neKroiog županstvu ko-iiiCnsKeinu. is t nam treua ponavljati vseh-»siavmn« ukrepov, sklepov in krivic, ki iiti je.napravna klerikalna večina v ko-menskem občinskem zastopu, navedemo naj le vzrok, ki je največ pripomogel, da je prišlo do tega, da poročamo danes čitateljem »boče«, Ki so že prej sledili sKrajno nezdravim razmeram v našem županstvu, in ta vzrok je: imenovanje iU častnih občanov, ki naj bi za dolgo vrsto let, za en cel človeški rod odločevali pri občinskih volitvah. Klerikalna večina si je zadala z imenovanjem častnih občanov, smrtni udarec, bolje pa, kakor da imenujemo »klerikalna večina«, imenujmo s pravim imenom onega, ki je res pravi dušni oče tega sklepa, onega, ki je do pred nedavnim časom absolutistično, kakor kak paša v svojem pašaliku vkazoval in diktiral svojo voljo. Ne župan, ampak dekan komenski je bil oni, ki je do nedavne g a mislil, da so v s i starešini v klerikalni večini njegovo slepo orodje, njegova nema živina, njegove marijonete ki jih ima na vrvici ter da morajo to napraviti, kar zahteva on, veliki kraški organizator klerikalne misli, kakor so ga imenovali klerikalni voditelji v Gorici.-Danes mu lahko povemo v obraz, da ni sposooen za političnega voditelja — ker ni znal računati z ljudsko voljo. Videl je, da se poraja tudi med klerikalno večino odpor proti izvolitvi častnih občanov — a on je hotel vsejedno prodreti s svejo voljo, igral je hazardno igro — va banque — in zgubil je vse! Motil se je silno, ko je računal, da so v s i starešine v kler. večini marijonete, dokazali so eklakantno, da znajo nekateri izmed večine misliti s svojo glavo ter da se ne dajo voditi od fanatičnega strankarja, ki mu je občine blagor in prospeh deveta briga in ki se ravna po načelu: vrag naj vzame vse — ako ne velja njegova! spregledali so nekateri starešine, da tako občinsko gospodarstvo vodi do propasti občine in da imenovanje desetih častnih občanov, ki nimajo pa ni jedne zasluge za našo občino, je naravnost drzna in brezvestna prodaja občinskih pravic tujcu, ki naj nam v bodoče gospodari v občini. Otresli so se njegovega jerobstva ter se pridružili napredni manjšini, ki je vedno varovala občinske koristi. Dokazali so dotični, da se ne dajo slepo komandirati ter da v pravem trenotku izražajo svojo voljo, kakor jim narekuje njih pamet in ne kar jim vkazuje dekan. Izpolnili so obljubo, ki so jo izrekli ob izvolitvi v občinski zastop, da bodo delovali za korist in čast občine. Videli so, da delovanje po vkazu iz farovža ni častno za občino ter da je pogubonosno za občinske pravice — zato so se pridružili napredni manjšini — ki ie danes v takej večini kakor ni bila klerikalna večina nikdar! I z-med 3 4 občinskih starešin in namestnikov je danes na naši strani 19 mož. Prorokovali smo, da hije klerikalni veČini poslednja ura. Ra-r; čunali smo z gotovostjo, da prevlada v naših ljudeh razum in nismo se motili. Voditelj klerikalcev in skriti diktator naj ve, da je njegova ura odbila! Naj ve pa tudi to. da naše ljudstvo ni slepo orodje v nje-govej roki in da je spregledalo, da je ravno on raznetil v našej občini strašnega sovraštva. On, ki bi moral vedno učiti nebeški Kristusov nauk: ljubiti svojega bližnjega, ni.se ravnal po tem, vedno je rohnel proti nam; sejal je veter in žel bo vihar. Niii eno župansko dobo tu mogel vzdržati klerikalne večine. N« čelo dopisa smo zapisali, da lahko pišemo danes nekrolog (posmrtrico) našemu županstvu. Danes dobilo je namreč naše županstvo izjavo devetnajstih starešin in namestnikov, da polagajo čast, ki so jim jo volilci z i z v o I i t v i j o v občinski zastop podelili. Oni odstopajo z motivacijo, da sedanji .občinski zastop je neštetokrat dokazal, da ni sposoben delovati za korist občine pod takim vodstvom kakor je bil dp sedaj. Zato polagajo od volilcev jim zaupano čast. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa upamo, da bode čim prej vse potrebno vkrenilo, da se sanirajo te nezdrave in neznosne razmere v našej-^bčinL Iz Mavhinj. — Umrl je dnč 8. t. rn. tukajšnji posestnik Alojzij Pipan hšt. 5. Dosegel je starost 54 let. Sokolski vestnik. Redni letni ob&s! zbor tel. društva »Sokol« v Gorici se bo vršil v soboto 11. t. m. ob 8 lA zvečer v telovadnici. Sokol v Podgori se na tem mestu zahvaljuje najprisrčneje vsem, ki so pripomogli, da je Silvestrov večer vspel tako lepo. — Na zdar! Sokol v Seiu na Vipavskem bo imel fsvoj, redni občni zbor v nedeljo i9. I. 1913. ob 10. uri dopoldne v telovadnici s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav brata staroste. 2. Poročilo brata tajnika. 3. Poročilo brata blagajnika. 4. Sprejemanje novih članov. 5. Slučajnosti. Vabijo se vsi člani. Na zdar! Odbor. Gospodarske vesti. Oznanilo. — C. kr. fin. ministerstvo je z odlokom z dne 23. decembra 1912. št. 94696 preložilo rok za predloženje napo-vedij za prihodarnino in osebno dohodar-nino za 1. 1913 na čas od 15. februarjado 15. marca 1913. — C. kr. finančno ravnateljstvo. NaroČila iz Srbije, ki se ne smejo izvršiti. — Tvorniee za pletenine v Ašu v Severni Češki so dobile od srbske vlade velika naročila, ali avstrijska vlada je prepovedala izvršitev teh naročil, navzlic temu, da ta industrija znatno propada. Južna železnica je inkasirala lani 158.606.937 K, več za U.400.609 K od prejšnjega leta. Trboveljska premogarska družba je s tekočim mesecem zopet zvišala ceno premoga za 10 K pri vagonu. Posojila na Balkan. — Razne angleške banke so dovolile Turčiji večje posojilo. Turčija dobi takoj 500.000 turških lir, ali s pogojem, da jih ne sme porabiti v vojne namene; plačati mora najprvo uradnike, da.; ne nastanejo še večji neredi v upravi. Po sklenjenem miru dobi drugi obrok posojila. V ,. . Srbija namerava v upravne namene v novih deželah najeti posojila 500.000 frankov, v glavnem za železnice, tudi Bulgarija se pogaja s francoskimi bankami za veliko posojilo. Razne vesti. Potreba inteligentnih delovnih moči za Balkan. — Iz Beograda: Za nove kraje, ki so bili povsem zapuščeni, bo potrebno veliko število inteligentnih moči iz raznih strok. To čutijo že mnogi iz slovanskih krajev pa že dohajajo sem ali se naz-^ nanjajo. Opozarjamo vse aspirante na razna mesta, da sedaj še ni Čas za podeljevanje služb, ker je še drugih poslov polno in se nahaja Srbija še v vojni. Najprvo pa po sklenjenem miru se napravijo načrti za nove kraje, potem čez čas šele se bodo mogla reševati personalna vprašanja. Za nove kraje bo potrebno dosti učiteljev, učiteljic, profesorjev, zemljemer« cev, arhitektov, posebno zdravnikov; u-radnikov carinskih, davčnih, poštarjev, železničarjev potem obrtnikov vseh strok. Treba bo tudi naseljevanja kmečkega ljudstva na raznih krajih. Ozirali se bodo na Hrvate, Srbe in Slovence v prvi vrsti, potem na Slovane. — Amerika na Balkanu ! Proračun tržaškega mesta. — V seji tržaškega mestnega sveta včeraj je pričela razprava o proračunu 1913. Pričakovalo se je, da socijalisti naštppijo bolj energično proti večini radi nepopularnega predloga, naj se pokrije primanjkljaj s povišanjem najemninskega davka. Svet. A r c h pa je izjavil: Tudi kot poročevalec fin. komis. sem bil nasproten povišanju najemninskega davka; zato Vam s tem večjim veseljem poročam, da je ravnokar c. kr. vlada odobrila lani sklenjeni zakon glede nekih taks, ki bodo prinašale letno K 70,000, vsled česar ne bo potreba povišati najemninskega dav- ka. — Dvorni svet. La^šča.k,.- #astpj}nik viade, izjavi^ da. e. kr. iviadfc p^rdradun-ski razpravi v mestnem svetit odloči, ali se morejo odobriti povišane občinske ao-Kiaae in uo to povišanje vpoštevaia, če se prepriča, Qa se jim ni mogoče izogniti in ua se mestni svet drži airektiv, danih mu v ekonomičnih zaaevah lam z ministerjal-nim reskriptom. Priporoča previdnost p'ri SKiepanju. bvet. Puecher precizira stansce socijalistov nasproti mestni;-upra-vi in posameznim strankam. UlasoVžd bo proti proračunu, ki je četrti in zadnji, ki ga predlaga sedanja večina pred novimi volitvami. Kar se tiče pokritja, je zbrala finančna komisija najslabšo in antidemo-kratično pot. Proračun je pravi nestvor. Večina krivi vlado, toda kriva je le sama, ker se vladi udaja. Kajti jasno je, da je pri proračunu referentu pomagala neka »emir nenza grigia«. Dvorni svet. Laščak;zavrne Puecherjevo insinuaeijo, češ da se je vlada vmešavala v poslovanje mestnega sveta pri sestavljanju proračuna. Vršila se je le enkrat konferenca med njim in županom, pri kateri je bil nayzoč poročevalec finančne komisije, v zadevi proračuna. Konferenca pa je bila neobvezana in je imela namen, Laščaka obvestiti o ;načiriu pokritja primanjkljaja. Župan potrdi to Laščakovo izjavo. ¦ Prihodnja seja danes zvečer ob 7. Za laško srednješolstvo v Trstu, gimnazije, realke in licej, od katerih nima 80.000 tržaških Slovencev nič, ali k večjemu to, da se v njih njihovi otroci po;, italijančijo, trosi tržaška občina letno redno nad osemstotisoč kron! Za ljudsko šolstvo, mestno in okoli-čansko, stavi občina v proračun za 1.1913 K 2,060.550, za telovadno šolo K "32.680, za šolo za gluhoneme K 33.290, za večerne šole v mestu K 15.600, v okolici K 1.200 za »rikreatorij« za dečke K, 69.290, za občinsko biblioteko K 38.450, za natu historični muzej K 47.500, za muzej umetnosti K 46.440. »Societa agraria« dobi K 14.470, »Lega Nazionale« K 15.000 (in CMD?), »Laška univerza« K 10,000 (ta zaklad znaša že K 80.600), »Universi-ta del Popolo« K 8000, občinske ljudske knjižnice K 12.120, itd. Za podporo ubogim družinam, kojih otroci so v šolah K 23.000 (te podpore večinoma pojedo re* njikoli). Za obutev ubogim šolarjem (seveda le italijanskim) K 12.000, za šolarske. obede K 60.000, itd. ' " •. Avstrijska vlada vzgaja Albancem učiteljski naraščaj na ta način, .da. pošilja albanske mladeniče na avstrijska učiteljišča, kjer jih prav z vsem preskrbuje. Tudi na celovško učiteljišče je o svojem času poklicala avstrijska vlada take albanske učiteljiščnike. Oskrbela jim je stanovanje, hrano, dajala jim je denar celo za osebno zabavo in ustanove, za počitniško potovanje. Na istem učiteljišču pa so odklonili nad 10 nadarjenih slovenskih mladeničev češ, da ni več prostora. Za avstrijske.državljane slovenske narodnosti popolnoma umevno! Kam pa naj gre avstrijska vlada z Albanci, ako bi se ozirala na vsiljive Slovence, ki bi se radi izobrazili- ba svoje stroške, da pozneje koristijo narodu in domovini? Slovenci na Koroškem, bi sicer res potrebovali 300 do 400 slovenskih učiteljev, a jih imajo le nekaj nad 20 toda prednost gre Albancem, ki sicer nimajo še' šol in jih tudi ne marajo, a njihova mladina rada pohajkuje po svetu na stroške avstrijske vlade. . Po »S. B.« Vojaškega iarmacista, Čeha Hlawa, so aretirali v Olomucu, ker je rekel vojakom v gostilni, ko so govorili o Srbiji,' da na Srbe ne bi smeli streljati, mor več bi morali vreči orožje pro< Hlawa pride pred vojaško sodnijo. ; , »Klub slovenskih tehnikov v ]F»r?Wl* priredi 13. t. m. ob' 8. uri zv. v prostorih akad. društva »Adrije« na.l(ral,rVmohra-dyh klubovo sejo, na kater* predava tov. H. Pajer: »O prvih korakih k sve.toy'ni •Organizaciji duševnega dela«. Gostje vabljeni, f« -v .-,v',.,'. ',¦;¦ '•"";":'' 6 milijonov svojim služab$Kotu je zapustil lord Langelock, kj; ^^c^tratkim umrl. Hiša se je zrušila v Rimu y%iči^ri^; tone; ubitih je 12 oseb,; ranfefe?,so %ftft ;».' Zopet požar v Carigradu. ^$nočij na 8. t. ni. je bil"'v mestneaWefu.-ptitafaV paša velik požar; pogorela je>*baTe "četa vrsla hiš, '_ ¦ „ J • f ropad lurčije. (Dalje.) Rusija. je uvaževala ta ugoden tre-notek in zahtevala od Turčije izpolnjenje Gorčakovega memoranduma, ker drugače jej napove vojno. Ko se je Abdul Azis pomišljal ter je bilo videti, da se uda tem ruskim zahtevam; je prišlo do palačne revolucije, njega so-ubili in ž njim dva udana mu ministra. Na prestol je prišel Murat V. Po nagovoru Rusije in z njeno pomočjo se vzdigneti Bulgarija in Srbija, slednja je uspešno bperirala proti Turčiji ter zavzela Aleksi-nee. No, napredovanje Srbije izzove bojazen Rusijo, da bi moglo priti do večje komplikacije nego je ona računala in ona ustavi srbske operacije, kar je izzvalo ogorčenje nasproti Rusiji. Murat V. je zblaznel, sledil mu je njegov brat Abdul Hamid, 1876., ki je s Srbijo sklenil mir: status quo -ante, bulgarsko vstajo pa je Turčija samo udušila. Takoj po zaključku tega mira je sklicala Angleška konferenco z devizo: varovanje integritete otomanskega cesarstva ali proti samostojni upravi balkanskih slovanskih provinc. Ker ta akcija ni imela nikakega uspeha, je Rusija leta' 1877, napovedala Turčiji vojno, znano v podrobnostih naši starejši generaciji; znane so kryave borbe ruske vojske na Šipka-Klancu, pri Plevni itd. Z druge strani ste napadli Turčijo Črnagora, ki je udrla v Albanijo, in Srbija z upadom v Bulgarijo. Ko je bila končno turška vojska povsem poražena in so bili Rusi, kakor sedaj Bulgari. pred vrati Carigrada, je prišlo do Sveto-štefanskega miru dne 3. marca 1878. V Sveto-Štefanskih preliminarijih miru se določa: 1. Porta prizna definitivno neodvisnost Crnegore; meja teče od planine Do-brostiče do korita preko Bileka. Odtam gre meja do Gacka s pravcem do sotoka Pive in Tare, severno preko Drina do njenega sotoka, z Limom. Vshodna meja teče od Limado Prijepolja, odkoder krene preko Rožaja k Suhi planini, zasegajoč Rugovo, Plav in Gusinje. Preko Biškosit-vrha teče dalje do jezera Ijičeni Hoti in po sredini Ijičeni-Kastrati ter ko preseče Skadrsko jezero konča pri Bojani. Nik-sič, Oacko, Spušič in Podgorica, Žabljek in Bar ostanejo Črnigori. H. Srbijr se prizna neodvisnost. Njena meja teče po dolini Drine do izvira potoka Dečeva s staro mejo; črta gre do reke Raške in do Novega pazarja, potem preko Bosur-planine v dolino Ibra, sledeč toku reke Ibra, Silnice, Labe in potoka Blatnice do izvira. Nato sledi mejam višine, ki delijo vode Krivo in Vetrnico v { najkrajši črti k Moravi do sela Kolmanci. | Preko suhe Planine sledi ob potoku Vrilo do Nišave in s staro mejo do Dunava. III. Porta prizna neodvisnost Rume-lije. Bulgarska se preustrcji v avtonomno ali tributarno kneževino s krščansko vlado in narodno vojsko. Kneza izbira prebivalstvo; Porta ga potrdi Dalnje točke se tičejo železnic, poti itd. No, mirovni pogoji niso bili izvedeni. Pretila je vojna med Rusijo in Anglijo V sami Turčiji je prišlo do krvavih notranjih zaplefajev, ki so spravili Evropo v skrbi — ali da se vse to uredi kakor tudi cel kompleks drugih vprašanj, je bil sklican berolinski kongres leta 1878., ki je trajal mesec dni (13. junija do 13. julija), (Konec prih.) OčtfiHottA tacdnSc in izdajatelj Iran Kavči« v Oorfd. T«*-* »GotSKa Tlakama« A. Gabii&k (odgo». J. Fabči«. Zalaga; Dražba «a fedajanje UKov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. laJmullOrMoJblaa. stane 60 ?In. Ako Je oglu obsrtiejll