CENA LIR 25 PcSinina plačana _ Sp<*d. abbon. posl. - U k* GOSPODARSTVO l’ R G O V I N A F 1 N A N C A I N D U S T R I J A O B R T K M E T I .1 S T V O leto viii. št. iso PETEK, 17. DECEMBRA 1954 Sofjei poijlimit* o uvbViiihhl 99pcitoloi§iii*6 \ G. Dante Lunder, tržaški dopisnik 'nilanskega gospodarskega lista »11 Šote«, je označil avstrijske zahteve po internacionalizaciji tržaškega pristanišča kot patološki pojav. Glede izbiranja tehničnih izrazov smo se v Trstu •orej povrnili v rožnate fašistične čase, čeprav huda gospodarska kriza, ki nastopa predvsem kot posledica mrtvila v pristanišču in mednarodni trgovini, neizprosno! trka na tržaška vrata. 'l'e finese nasproti prvemu klientu tržaške luke v resnem italijanskem gospodarskem iiistu navdajajo človeka s črnim pesimizmom glede bodočnosti tržaškega pristanišča in tržaškega gospodarstva sploh. Začuditi nas morajo •oliko bolj, ker ni minilo niti mesec 4ni, odkar se je znani graški list Sued-Ost Tagespost pritožil ,ča se v tržaškem tisku čitajo članki, ki sicer predstavljajo Avstrijo kot glavnega klienta tržaškega pristanišča, p hkrati žalilo globoka čustva vsakega dobromisle-čega Avstrijca, ki pozna zgodovino Trsta. Mi se v to polemiko ne bomo spuščali .Pribiti pa bi le hoteli, da je velika razlika med resničnimi čustvi Tržačanov nasproti Avstrijcem fin pisanjem listih, ki nastopajo v imenu tržaške Javnosti; prav Avstrijcetn mora biti jto dobro znamo. Naše bralce bi radi seznanili z avstrijskimi zahtevami jn z glediščem uradnega Trsta in Italije nasproti tem zahtevam. Avstrijci postavljajo povsem konkretne zahteve. Besedo hočejo imeti Pri upravi proste luke; zahtevajo popolnoma prost prehod avstrijskega blaga skozi prosto luko; ukinitev vseh ilo-ftatnih pristojbin za avstrijski tranzit skozi Trst; zenačenje železniških tarif s tarifami za notranji; promet v Italiji; Zenačenje pogojev za (avtomobilski promet čez jugoslovansko ozemlje dVtairi-čor-Trsl) ;s pogoji za tovorni avtomobilski promet oez Trbiž in Videm; iste Pogoj* tudi za promet po južni železnici (Maribor - Trst) kakor za promet čez Trbiž in Videm; več pomorskih Zvez z izhodiščem v Trstu in boljšo |o-Dremo tržaških pristaniških naprav, da M lahko konkurirale napravam v nemških pristaniščih. Med avstrijskimi zahtevami je tudi ta, da si Avstrija ohrani proste roke glede usmerjanja tranzita v severne luke. Avstrijske želje po soudeležbi pri u-P~avljanju tržaške luke bi se avtomatično izpolnile, ko bi se izvršile določbe mirovne pogodbe o ustanovitvi mednarodne pristaniške komisije, v kateri bi bili predstavniki Jugoslavije, Italije, Avstrije, CSR, Švice, Madžar-iske in Poljske. Ta zadeva je po sklenitvi londonskega sporazuma o Trstu (5. okt. 1954) postala kočljiva, ker se ie Italija v tem sporazumu samo obvezala, da ohrani v Trstu prosto luko in Sa skliče konferenco prizadetih zalednih držav. Več kakor sumljivo je poudarjanje italijanskega vladnega tiska Jv Trstu; da bodo zaledne države (menda Avstrija, Jaroslavi:ja /.n Švica, ne Pa CSR, Madžarska in Poljska) sklicane samo na posvetovanje, se pravi, da Ute bodo soodločale fier ne bodo imele Pravzaprav nikakšne besede pri upravi proste luke. Uprava mora |biti v italijanskih rokah; suverenost Italije je ; nedotakljiva. V podobnem pmislu se je glasila izjava predsednika italijanske vlade Scelbe v rimskem parlamentu Rim tudi odiaša s sklicanjem takšne mednarodne konference, čeprav jo tr-[ laška javnost zahteva. Vprašanje 'je ali se bodo Avstrijci teli ugnati. Za primer ,da se ne ustanovi mednarodna pristaniška komisija, zahtevajo »dvostransko« mešano komisijo avstrijskih in italijanskih predstavnikov. Pri tem se sklicujejo na ita-lijansko-avstrijski sporazum iz 1. 1934. Pri zadevi ima seveda vsaj iz diplomatskega vidika važnejšo beedo Ju-ioslavnja, ki je podpisala londonrki sporazum. Glede proste luke je rimska vlada napravila šele začetni korak, v kolikor Jje omejila kompetence carine glede nadzorstva blaga pri izvozu iz proste luke, medtem ko so ostale v veljavi Vse valutne formalnosti glede sklepanja {tranzitnih kupčij. Olajšave glede izvoznega blaga iz proste luke ne veljajo za strateško blago, medtem ko ca-ftaa še vedno nadzira blago pni uvozu Jv prosto iuko. Do P-iostega prometa skozi prosto luko ismo torej daleč. Za tranzit čez italijansko ozemlje proti itlrstu veljajo višje železniške tarife kai-or za prevoz blaga v notranjem i-Marcha para oestee, kar pomeni — pohod proti zahodu, v notranjost države, kjer se skriva še mnogo neznanih zakladov. Nekateri temu izreku pripisujejo čudežno moč gia-silca nove gospodarske dobe. Mi se bomo pobliže z njim seznanili, ko bomo zapluli v prijazen zaliv Santosa in tam srečali moderne pustolovce našega stoletja, ki so si ta izrek hkrati z že omenjenim: »Figue rico — obogati!« prisvojili za svoje življenjsko geslo. (Se nadaljuje) K P. ZAHODNA NEMŠKA MARKA ŠIBKEJŠA. Proti koncu novembra Je zahodnonemška marka dosegla do sedaj najnižjo točko in je bila bolj šibka kakor n. pr. švedska in danska krona-Med poletjem -lanskega in letošnjega leta je bila marka najmočnejša klirinška deviza. Njena šibkost se je -pokazala v Curihu kakor tudi v New Volku. Kakor pravijo nemška poročila Frankfurta, pripisujejo ta pojav raznim vzrokom. Po 15. septembru se ie izvršil večji prenos prostih mark, ki s° bile poprej blokirane, v tujino. Nemčija je izvršila tudi razna plačila v smislu londonskega sporazuma o dol; govih. Glede na prebitek v trgovinski bilanci bi sama omenjena dva pojava ne mogla razložiti sedanje šibkosti nemške marke. Zaradi oslabitve marke morajo uvozniki od preteklega P°' letja draže -plačevati tuje devize, i11 sicer približno za 0,5%. Tako se je u' voženo blago na nemškem notranjem trgu prav za toliko podražilo. Zaradi povečanja uvoza se je razpoložljivost blaga in surovin za industrijo povečala, Zato nemški komentatorji 116 predvidevajo kroničnega slabljenj3 marke. V podkrepitev te trditve navajajo tudi okolno-st, da znašajo zlate in devizne rezerve Zahodne Nemčije 11 do 11,5 milijarde mark; to so rezerve Narodne banke (Bank der deutschen Laender) in nemških bank za izvoz-Tako je obtok marke, ki znaša 12 milijard mark, skoraj ipo-p-olnoma pokrit z zlatimi in deviznimi rezervami. V tednu do 10. decembra se je nemška marka nasproti tujim valutam, zlasti nasproti funtu šterlingu, zopet opomogla. Nemška narodna banks (Bank deutscher Laender) obračunava devize po naslednjih uradnih tečajih1 1 egiptovski funt 12,05 DM G (denar). 12,07 DM B (pasmo); 100 italijanski^ lir 0,671 DM G, 0,673 DM B; 100 jugoslovanskih dinarjev 1,398 DM ,402 DM B; 100 avstrijskih šihngo' 16,139 DM G, 14,63 DM B; grška drahma 0,014 DM' G. ZNIŽANJE OBRESTNE MERE v FRANCIJI. Upravni svet Francoske narodne banke (Banque de France) j? sklenil znižati diskontno mero od 3.2a na 3%. Ta ukrep so že pričakoval francoski finančni krogi, ker je država znižala obresti na državne ob veznice. Po tem znižanju znaša frah co-ska obrestna mera prav toliko kakor v Zahodni Nemčiji in V. Britaniji-Francija se je lahko odločila za ta sklep, ker so se gospodarske razmer2 zboljšale. Povečala se je proizvodni11’ naraste! je izvoz in kaže se streml.ie' nje za uravnovešanjem trgovmske W' lance; hkrati so se cene na debelo m drobno ustalile. Zboljšal se je tudi finančni položaj Francije. Vlada je vrnila pred rekom dve ameriški posojili v skupnem znesku 110 milijonov dolarjev. Prav tako je državna blagajna vrnila Narodni banki 60 milijard frankov, tako da se je njen do-lg znižal od 220 na 160 milijard. Do 16. decembra bo državna blagajna vrni!° novih 20 milijard; tako bo njen dok! dosegel določeni maksimum 140 milijard. IZPREMEMBA DEVIZNEGA REZI j MA V JUGOSLAVIJI, o kateri srn« poročali v »Gospodarstvu« 24. septembra in 8. novembra, je bila uveljavljena 1. decembra. LIRE ZAMENLJIVE ZA DOLARJ®-Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je sklenilo dopustiti, da se do-broimetje ameriških plovnih družb v lirah, ki so ga pridobile s prevozom blaga za Italijo, zamenja za dolarje-Ameriške družbe torej ta denar lahko izvozijo. Ko jo je prevzel Panfilh, je štel1 Trst komaj 30.000 prebivalcev. Do let9 1840 je bilo v tej ladjedelnici zgnije/ nih okoli 600 jadrnic. Tržaško gespoj darstvo pa se je tako hitro razvijalo (število prebivalcev je medtem nar«'! slo že na 60,000), da ni mogla PanfU" lijeva ladjedlnica več izvrševati vedno bolj številnih naročil. Podjetni nello, tedanji vodja Panfillijeve ladje-j delnice, je zapustil svojega gospodari9 in o-dp-rl modernejšo, mno-go večjo; ladjedelnico prav tam, kjer je zda) velika ladjedelnica Sv. Marka. Razen teh dveh so nastale -potem še drug6 manjše ladjedelnice na morskem O"1 brežju med Sv, Andrejem in ščedno ter ladjedelnica Sv, Roka pri Miljah Toda vse te so bile še preveč starokopitne in neznatne, da bi mogle zadostovati zahtevam razvijajočega se tržaškega pomorstva in tehničnega na-j predka. Nekdanje lesene jadrnice s* V * 01 2 namreč začele omahovati v konkurenčni borbi, najprej z železnimi ladjami in pozneje s parniki. Stare ladjedelnice pa niso bile opremljene za| gradnjo železnih jadrnic in še mahll parnikov. Čudno, da se tedaj niso h3; šli v Trstu podjetni ljudje, ki bi biki pomislili na ustanovitev velike moder'l ne ladjedelnice, takšne, ki bi ustrezala novim, spremenjenim razmeram, fh da je morala brodarska družba LloV« pristopiti k reševanju te naloge, hij pravzaprav- ni sodila v njeno po-dročj6-! Llcyd je nastal leta 1833. kot zavarovalna družba predvsem za ponior' stvo. že tri leta pozneje je bila ustanovljena Lloydo-va druga sekcija za pomorstvo, ki se je -potem razvila v svetovno znano L-loydovo paroplovu0 družbo, še pred tem, in sicer l®*-3 1818, je dobil Trst prvo redno -plovn® zvezo z Benetkami, ki jo je vzdrževa1 parnik na kolesa »Carolina«, last Jod-na Allena. Enajst let pozneje je i13"! pravil Josip Resel v tržaški luki F1/' ve poskuse s svojim vijakom. Leta l83"j je Lloydova druga sekcija kupila A1' lenovo podjetje, ki se je bilo medt®111 spremenilo v »Angleško družbo«. B3'1 zen dveh parnikov je Lloyd kupil oCl te družbe še majhno ladjedelnico v Benetkah in neko neznatno mehaihc‘ no delavnico v Trstu, nakar so vso0'’ premo beneške ladjedelnice prenesli » Trst, združili vse to v tržaški deia^" j niči in s tem položili temelj poznej®1! veliki Lloydovi ladjedelnici. Ta slučajni, bolje rečeno nesreč111, nakup majhne beneške lajdedelih06’ je bil uso-depoln za Llo-ydovo c!rUŽ^,f in sploh za razvoj tržaškega ladjed-ništva in brodarstva, ker sta se ol)v j gospodarski panogi, tesno povezani v eni in isti družbi, medsebojno ovir®^ ; O tem bomo obširneje govorili v pf_ ] hednjem članku. MEDNARODNA TRGOVINA termične PočetM tržaškega ladjedelstva Stran S vestnik SEDEŽ, TRST - ULICA FARIO FILŽ1 ST. 10/1. . TELEFON ST. 7«. OS ^STOKLOSPOmRSKEGA ZDRUŽENJA Davek na peslavni promet Davčni zavezanci, ki so ,po zakonu dolžni, da davek na poslovni promet (IGE) plačujejo v letnem pavšalnem iznosu, določenem po višini letnega prometa, t. j. trgovci na drobno, gostinski obrati (krčme, gostilne, bari, kavarne restavracije bufeji in podobno), obrl-niki in svobodni poklici, prejemajo od pristojnega urada obvestilo o odmeri kosmatega letnega dohodka (inkasa). Te odmere ,se nanašajo navadno na več let nazaj ter znašajo redno mnogo več, kot je davčni zavezanec svoj čas prijavil. Davčni zavezanec ima pravico vložiti v roku 30 dni od prejema obvestila o odmeri priziv na okrajno davčno komisijo, če misli, da uradno ugotovljena višina kosmatega dohodka ne ustreza stvarnemu prometu v obratu. V tem roku se lahko tudi pogodi s pristojnim uradom o višini kosmatega dohodka; v tem zadnjem primeru odpadejo vse morebitne vloge in kazni zaradi netočne prijave. Ako se davčni zavezanec v roku 30 dni ne pogodi z davčno u-pravo glede kosmatega dohodka niti ne vloži v tem roku priziva zoper uradno ugotovljeno višino kosmatega dohodka, postane višina kosmatega dohodka, kot ga je ugotovila davčna oblast, dokončna in ni več nikakega upravnega leka. Med prijavljenim kosmatim dohodkom in med uradno ugotovljenim kosmatim dohodkom pa je navadno zelo velika razlika; zato mnogi davčni obvezane! mislijo, da je najboljše vložiti priziv. Pri tem pa morajo paziti na sledečo zakonsko določbo: Člen 6 zakona št. 955 z dne 20 decembra 1949 namreč pravi: Kadar je višina kosmatega dohodka, kot ga ugotovi prizivna komisija, zmanjšana za 1/3, še vedno večja od zneska kosmatega dohodka, kot ga je prijavil davčni zavezanec, je ta dolžan, da plača dodatno takso v višini polovice državi utajenega davka in je poleg tega kaznovan z denarno kaznijo od 200 do 40 tisoč lir. V veliki večini primerov, da ne rečemo v vseh primerih, bi v smislu tega člena davčni zavezanci, ki vložijo priziv, bili obsojeni na omenjene globe in kazni, ker ,so, kot smo rekli, razlike med prijavljenimi kosmatimi dohodki in uradno ugotovljenimi kosmatimi dohodki zelo velike in ni upanja, da bi davčne komisije v tako občutni meri znižale uradno ugotovljeno višino kosmatega dohodka. Vendar daje člen 5 navedenega zakona neke ugodnosti, ki pomagajo, da se lahko globam in kaznim izognejo, in sicer smejo v smislu tega člena davčni zavezanci, ki so vložili priziv do dneva, ki je določen za razpravo, popraviti, t. j. povišati kosmati dohodek v prvotni prijavi. To lahko storijo v prizivu samem, to je, da že v samem besedilu priziva izjavijo, da povišajo prvotno prijavo ali pa lahko to store posebej v posebni prijavi. Paziti pa morajo, da tudi povišani znesek ko- smatega dohodka, zmanjšan za eno tretjino, ne bo manjši od kosmatega dohodka, ki ga bo prizivna komisija predvidoma ugotovila. Ako davčni zavezanci uporabijo te pravice, morajo seveda takoj plačati razliko davka na poslovni promet, to je vsoto davka na novo prijavljeno višino kosmatega dohodka manj vsoto davka, ki so ga že plačali na osnovi prvotne prijave. POSLOVNI KOLEDAR - DECEMBER Do 18 decembra morajo davkoplačevalci plačati tretji obrok davkov in taks po davčnem plačilnem listu za leto 1954/55 in šesti obrok davkov po davčnem plačilnem listu za 1954. Do 31 decembra morajo trgovci na drobno, gostilničarji in krčmarji, obrtniki in svobodni poklici, ki plačujejo davek na poslovni promet (IGE) v povprečnem dogovorjenem letnem iznosu plačati četrti obrok tega davka za 1954. Do 31 decembra morajo imetniki restavracij, gostiln, krčem, barov, kavarn in drugih gostinskih obratov z dovolilnice javne varnosti, plačati re-gisterskemu uradu takso za upravno dovolilnico za leto 1955. SLUŽBO ISCE ABSOLVENTKA Slov. trgovske akademije z znanjem italijanščine, angleščine, slov. stenografije jn strojepisja išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na Slov, gosp. združenje v Trstu ul. F. Filzi 10/I. »RAZGLEDI« OŽIVELI. Dotiskana je bila nova številka znane tržaške revije »Razgledi«, ki bo te dni izšla. Vesele božične praznike ŽELITA VSEM SVOJIM BRALCEM IN OGLAŠEVALCEM UREDNIŠTVO IN UPRAVA »GOSPODARSTVA« Novoletna številka »Gospodarstva« izide 31. decembra v povečani izdaji. Tako bo dana vsem podjetjem in u-stanovam priložnost, da svojim odjemalcem s primernim voščilom v našem listu izrazijo svoje novoletne želje. 70-LETNICO JE PRAZNOVAL 15. dec. primorski rojak dr. Drago Marušič, bivši ban in večkratni minister. Še mnogo let ! 60-LETNICO SVOJEGA ROJSTVA je te dni proslavil g. Franc Kranjc, podnačelnik podružnice Tržaške posojilnice na Opčinah, v krogu svoje družine in prijateljev. Čestitkam se pridružuje tudi »Gospodarstvo«. VZNEMIRJENOST ZARADI ZAOSTALIH INVALIDNIN. Jugoslavija je po vojni izplačevala svojcem, padlih v zadnji vojni in samim ilnvalidom na Tržaškem invalidnine oziroma podpore. Zadnja dva meseca ni prišlo do izplačila linvalidnin, ker dela Banca dTtalia težave, odkar je upravo v coni A prevzela Italija. Prizad-ti so toliko bolj vznemirjajo, ker mnogi od teh podpor pravzaprav živijo. V smislu londonskega sporazuma naj bi izplačevanje invalidnin prevzela Italija. IZREDEN PRISPEVEK V ' VIŠINI DVOJNE PLAČE nameščencem krajevnih ustanov. Vladni generalni komisar dr. Palamara je naročil županom občin Trst, Milje, Devin-Nabre-žina, Dolina, Zgonik in Repentabor, naj izplačajo svojemu osebju, ki je bilo dne 5. oktobra 1954 vsaj tri me: sece v službi, enkratni izredni prispevek v višini dvojnega popolnega mesečnega prejemka. Krajevne ustanove, ki bodo izplačale ta prispevek, lahko zahtevajo povračilo od države. IZDAJANJE DOVOLJENJ ZA BIVANJE. Dovoljenja za bivanje tujih državljanov v Trstu se izdajajo kakor doslej. Prav tako je. ostal neizpreme-njen postopek za podaljšanje dovoljenj. Prošnjo na kolkovanem papiirju za 200 lir naslovijo na notranje ministrstvo po lokalni policiji (kvesturi) samo tisti tuji državljani, ki stalno bivajo v Trstu že več let. in ki si želijo izposlovati dovoljenje za bivanje za, nedoločen čas. PREDSTAVNIKI ITALIJANSKE INDUSTRIJE V BEOGRADU. Skupina predstavnikov holdinga »Finmec-canica«, h kateri pripadajo tudi ladjedelnice, se te dni mudi v Beogradu, da bi proučila možnosti gospodarskega sodelovanja. Vodi jo inž. Teani, glavni ravnatelj ladjedelnic Ansaldo-San Giorgio, Po istem opravku se mudi v Beogradu delegacija italijanskih tovarn umetnih vlaken, ki jo vodi dr. Ponis. URAD PREDSTAVNIKA FITt JUGOSLAVIJE v Trstu (Furlanska c. 54) sprejema stranke vsak dan od 8.30 da 12.30 razen ob sredah in sobotah. PREPOVED SEKANJA SMOLNATIH DREVES. V času o-d 1. decembra do 6. januarja je strogo prepovedano sekanje smolnatih dreves. Kdor bi hotel sekati drevesa v tem času, mora vložiti prošnjo na gpzdno nadzorstvo v ul. Monte Grapa št. 3 v Trstu. Kal parni amsiiški ott? Dva dni se je mudila v Trstu ameriška veleposlanica v Rimu Klara Boot-the Luče v spremstvu svojega soproga Henrika, založnika velikih ameriških časnikov, kakor »Time«, »Life«, »Fortune« itd. županu je izročila star rokopis Petrarcovih pesmi, ki so ga nekoč hranili v Trstu, a se je med vojno izgubil. Neki ameriški vojak ga je kupil v Italiji za majhen denar. Pri njegovem povratku v Ameriko ga je carinarnica zaplenila, ker ni hotel plačati visoke carine. Veleposlanica si je ogledala razne tržaške ustanove, kakor univerzo in grad sv. Justa. Za Slovence in njihove ustanove se ni zanimala. Na tiskovni konferenci, na katero je bilo povabljenih le malo časnikarjev, je izjavila, da je njen o-bisk zasebnega značaja in da ne more dajati uradnih izjav. Opazili smo jo, ko se je vozila po CarduccAjevi ulici v policijskem spremstvu in se je radovedno ozirala po meščanih. Iredentistični listi so zopet pohvalili njeno delo in podčrtali njeno izjavo, da je vesela, da vidi v Trstu svobodno plapolati italijansko zastavo. »Time« je nedavno poročal, da je bila ona glavna pobudnica londonskega sporazuma o Trstu. Ker je bil njen obisk zasebnega značaja, je Tržačne toliko bolj pre senetilo brnenje reaktivnih letal nad njihovimi glavami. Zato niso mogli najti prave razlage za ta obisk. DAR SLOVENSKIH KOVINARJEV TRŽAŠKIM OBRTNIM ŠOLAM Slovenski kovinarji, ki so organizirani v sindikatu kovinarjev Slovenije, nameravajo priskočiti na pomoč slovenskim obrtnim šolam v Trstu, ki so tehnično prav slabo opremljene zaradi pomanjkanja kreditov. V ta namen so pripravili za okoli 2 milijona dinarjev orodja. Orodje so prispevale celjska emajlirnica, Industrija kovinskih izdelkov v Mariboru, Mariborska livarna, pilami v Tržiču in Prevaljah, Tovarna kovanega orodja v Zrečah, Tovarna avtomobilov v Mariboru in Tovarna verig v Lescah. Pozivu slovenskih kovinarjev so se odzvale Se druge tovarne. Orodje je namenjeno strokovnim obrtnim -šolam v Rojanu, na Opčinah, pri Sv. Križu, v Nabrežini in Dolini. Nsvaien poseg v občinski) avtonomijo Prefekt je odstavil župana v Riminiju Walterja Ceccarpnija, ki . pripada komunistični stranki. »Corriore della Sera«, zagovornik sedanje vlade, skuša v dolgem članku utemeljiti ta nenavaden korak državne oblasti na podlagi prefektove utemeljitve. Članek ni prepričevalen, prefekt očita redno izvoljenemu županu, da je vodil razredno politiko, da je zabavljal čez vlado in da je zavozil občinske finance, katerih primanjkljaj je kroničen. Samo z državnimi -prispevki iso lahko vzdrževali občinsko upravo. Država je prispevala ali posodila občini Rimini leta 1949 270 milijonov, leta 1950 245, leta 1951 191, leta 1952 165 in leta 1953 39 milijonov lir. Dalje očita županu, da je občinski odbor oprostil kmete- polo-vinarje družinskega .davka. Rekli ®mo, da prefektova utemeljitev ni prepričevalna. O občinskih financah v Riminiju lahko -sodimo samo na podlagi gornjih številk. Ce te primerjamo n. pr. s postavkami tržaškega občinskega proračuna, pridemo do zaključka, da ni bilo občinsko gospodarstvo v Riminiju tako slabo; saj so bili državni prispevki in posojila od leta do leta manjši ir, so zadnje leto dosegli komaj 39 milijonov. Koliko so znašali državni prispevki (ZVU) za tržaško občina? V nekaterih letih tudi po 2 milijardi letno. Tudi primanjkljaj tržaškega proračuna je kroničen. Odstavljenemu županu štejejo v greh. da je oprostil polovinarje, ki obdelujejo tujo zemljo, družinskega davka. Pravičen jg bil ta sklep občinskega sveta v Riminiju, ki je sicer vladal z večino prav tako, kakor vlada tržaški župan brezobzirno s svojo stranko, Razlika je samo v' barvah strank. TURIZEM MNOGO OBETA KOPRSKEMU OKRAJU Pogajanja za ureditev obmejnega prometa v smislu določb londonskega sporazuma, ,ki so se začela med predstavniki Italije in Jugoslavije v Vidmu, soi bila prekinjena do 18. decembra. Vse kaže, da ne tečejo gladko. Italijanom je bolj pri srcu ureditev, ki bi omogočala prost promet med cono A in cono B, da bi se tako upo-stavili tesnejši stiki med Italijani v Trstu in Italijani v coni B; z druge strani pa bi radi drugače uredili promet med Trstom -in sežanskim okrajem, da bi ne bil prehod iz Jugoslavije v Trst tako lahek kakor pri škofijah. Gre tudi za ureditev prometa med Novo Gorico in Brdi. PREDLOGI SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Na povabilo Trgovinske zbornice v Trstu je Slovensko gospodarsko združenje predložilo zbornici lastne predloge o ureditvi obmejnega prometa, ki so bili tudi poslani na pogajanja v Vidmu. Po tem predlogu naj bi obmejni pas zajel globino- 15-20 km v zračni črti. V ta pas naj bi bilo vključeno področje sežanskega in koprskega okraja. Pri ureditvi prometa bi mo^-ra-li upoštevati v zadnjem desetletju nastale gospodarske spremembe. Prehod bi bil mogoč na podlagi osebnih obmejnih izkaznic. Vsaka, oseba bi lahko prenesla če-z mejo za okoli 20.000 lir blaga na mesec, ne da bi za to plačala- carino. Slovensko gospodarsko združenje je v svojih predlogih dalo tudi pobudo za ureditev obmejne izmenjave blaga na podlagi kompenzacijskega računa. Zato bi bilo treba o-lajšati izdajanje licenc, če že jih ni mogoče popolnoma ukiniti. Koristi obmejnega prometa naj bi bil deležen čim širši krog tržaških trgovcev. Trst naj bi izvažal svoje tipične proizvode, proizvode tržaške obrti- ter majhne- in srednje industrije v zameno za jugoslovanske proizvode. V kompenzacijskem računu obmejnega- prometa, naj bi se vnesle tudi tržaške usluge. Obseg male obmejne trgovine naj bi znašal -približno 2 milijardi 500 milijonov lir v obeh smereh. OBMEJNI PROMET MED ITALIJO IN ŠVICO V italijanskem senatu bodo v kratkem razpravljali o italijainsko-švioar-skem dogovoru o- obmejnem prometu. Po tem dogovoru obsega- obmejni pas ozemlje 10 km v globino v vsako smer od skupne meje. Prebivalci, ki imajo v drugi državi kmetijska posestva in gozdove (v tem obmejnem pasu) in ki jih sami oskrbujejo kot lastniki a-li najemniki — pa tudi člani njihovih družin in ostalih, ki živijo v družini, bodo lahko vsak dan vozili čez mejo — ne da bi -plačali carino — živino, kmetijsko orodje in vozove, IV. 5. Italijanski »Drang nach Osten« se je poja-čil z imperialistično komponento, ko je dozorela doba za. to. Napovedana že mnogo poprej je prišla ta do polnega izraza leta 1915 v londonskem paktu. Kmalu nato jo je potenciral fašizem; tako je v drugi svetovni vojni udarila na dan z vso svojo razdiralno silo. Kakor nisem zgoraj govoril podrobneje o tem, do kakšne mere so fašisti od leta 1941 do 1943 poskušali razširiti vzhodne meje Italije, tako se ne bom tu bavil z izvori in sestavom italijanskega imperializma, Bolj zanimivo -in za ta uvod bolj važno se mi zdi vprašanje: od kod skoraj nagonski impulz stremljenju, ki združuje najbolj različne struje italijanskega javnega mnenja, med njimi tudi takšne, v katerih vsaj na zunaj ne preobvl-adujejo imperialistična stremljenja in v čem je čustveni koren prepričanja, da sta Julijska- krajina in Dalmacija »terre italiane«, katerim je »italianita« -pritisnila svoj neizbrisni žig in pustila »idioma, gen-tiie« kot njihov pravi domači jezik? Globlja razčlemba bi bila zadeva v prvi vrsti samih Italijanov, tistih med njimi, ki se lahko otresejo vpliva lastne propagande. Z moje strani naj mi bo dovoljeno, da tu opozorim samo na nekatere momente. 6, Po uradni liniji je sedanja ire- Piran, 14. dec. 1954 Zaradi bližajočega se novega leta pripravljajo tudi naša- gostinska podjetja svoje letine bilance. Zato se postavlja vprašanje, kakšna bo neki letošnja bilanca? Z zadoščenjem lahko predvidevamo, da ho ,za večino gostinskih podjetij prav dobra. Strah, da bodo naša gostinska podjetja zaradi ukinitve regresa za domaše turiste (popusta za isindakaliste) utrpela veliko škodo, se je pokazal neutemeljen. Res je sicer, da je zaradi ukinitve regresa znatno padlo število domačih turistov; zato pa so ta izpadek v tem večji meri nadomestili tuji turisti, ki iso lelos prišli v mnogo večjem številu kot lani. Obisk tujih turistov bi bil še veliko boljši, ako bi ne bilo v začetku -sezone nagajalo slabo vreme. Kot primer naj navedemo' samo podatke o številu nočnin v hotelih »Palače« in »Central« v -Portorožu. Do 15. septembra je znašalo skupno število nočnin v obeh teh gostinskih podjetjih 46.740; od njih je odpadlo 22.632, torej skoraj polovica, na tuje turiste. Po narodnosti so bili med njimi na prvem mestu Avstrijci, ki jim sledijo Holandci, Švedi, Švicarji, zapadni Nemci in v manjšem številu Angleži, Belgijci, Danci in Francozi. Naloga naših turističnih organizacij bo; da pritegnejo s smotrno propagando v večjem številu tudi Francoze, ki v velikem številu o-biskujejo ostalo Jugoslavijo. Saj ima koprski okraj po izjavah najodličnejših poznavalcev turizma iz Švice, Nemčije in Holandske in predstavnikov FAO, ki so si v začetku letošnjega leta ogledali paše turistične kraje, edinstvene -pogoje za razvoj turizma. Na splošno so bili tuji gostje s svojim bivanjem v -naših letoviščih prav zadovoljni, ker so se hoteli in »Potovalni urad« v Portarožu letos zelo potrudili, da jim napravijo bivanje prijetno. Potovalni urad je' redno prirejal za domače in tuje turiste izlete po kopnem in po morju, kakor v Poslonjsko jamo, Lipico, Opatijo, Pulo itd, Na motorni ladji. »Burja« so si gostje lahko ogledali nočni ribolov in ribarili ali križarili vzdolž istrske in dalmatinske obale. Stalna gospodarska razstava v Portorožu je dajala domačim in tujim turistom vpogled v naše gospodarsko življenje. Bilo je tudi nekaj koncertov, za plesno zabavo pa so -skrbela sama gostinska podjetja. Zc proti koncu sezone je bil v Portorožu mednarodni plesni turnir, zaključil pa jo je mednarodni šahovski turnir. Pa tudi za zabavo otrok je. bilo poskrbljeno z otroškim igriščem v kopališču in sobotnimi otroškimi zabavami v baru »Jadran«. Na vprašanje, s katerimi gosti so bila najbolj zadovoljna paša gostin-ska podjetja, moramo odgovoriti, da so dent-istična gonja osredotočena na Svobodno -tržaško- ozemlje; po1 svojem bistvu pa je istovetna z iredentističnim gibanjem, -približno iz tiste polovice stoletja, ki se je konča,la ob izbruhu prve svetovne vojne, ter je vsled tega v določenem smislu tudi nadaljevanje velikega iredentističnega napora, katerega glavno oporišče je bilo približno od 1830 nadalje v skrajnem delu gornje Italije — v Piemontu. S spomini na svoje borbe, žrtve in uspehe navdaja iredentizem še danes pa-triotična čustva Italijanov ter jih s tem napravlja, posebno- dovzetne za vsako agitacijo, ki jim v zanosnem iredentističnem slogu kaže pot v tradicionalni smeri — na vzhod. Kakor v preteklosti drugih narodov, tako je tudi v zgodovini ,italijanskega iredentizma mncig-d* človeško lepega in plemenitega, toda- to ne more in ne sme zasenčiti razlike, v-prav nasprotja, ki obstoji kljub časovni in vzročni povezanosti med iredentizmom, ki je I-talijo osvobodil in združil, ter iredentizmom, ki jo- hoče razširiti dalje proti vzhodu — čez Jadran. Prvi je vzklil na italijanskih tleh ter tu kmalu zajel vse prebivalstvo v času, ko je Avstrija- še imela Lombardijo — drugi je bil kot resnično gibanje presajen z One strani v naš »mešani pas« šele mnogo pozneje ter ni tu niti do danes uspel zajeti vse tiste, ki govorijo in ■iTiTi-iTiTiniTiiir^TTimiiTiinTnTiii-riijrrBM-iiifiBninii n n rmirBiiiiiniriir •• bila najbolj zadovoljna s Švedi, Švicarji in zapadnimi -Nemci. V nasprotju z lanskim pesimizmom gledajo letos -naša turistična podjetja z največjim optimizmom na prihodnjo sezono; saj je po tujih potovalnih uradih že ob zaključku letošnje sezone veliko zanimanje za prihodnjo -sezono. Razen že znanih potovalnih uradov, ki napovedujejo večje število turistov, se oglašajo novi, ki vprašujejo za pogoje in prosta mesta. Najbolj razveseljiva pa je okolnost, da ,se nekateri izmed njih zanimajo tudi za daljše bivanje svojih klientov, ki naj bi trajalo po dva do tri tedne. Zaradi tega zanimanja nameravajo gostinska podjetja v Portorožu modernizirati svoje obrate in povečati svojo zmogljivost za 300' novih ležišč. Da bo olajšan vedno večji dotok tujih turistov v naša letovišča, bo v prihodnji sezoni upostavljena direktna autobusna zveza Portorož - Beljak - Celovec in Portorož - Gradec. Na bloku v Škofijah, ki bo proglašen za mednarodni blok, bo »Potovalni urad« s sedežem v Portorožu in podružnico v Kopru odprl svojo ekspozituro in menjalnico. Končno bo v prihodnjem letu zamašena občutna vrzel v razvoju našega turizma z izdajo obširnega vodiča po Slovenskem primorju in ostali Istri, ki so ga zlasti tuji turisti zelo pogrešali. Ko se bo uresničil načrt za obnovo termalnega kopališča,* s katerim si je Portorož pridobil svetoven sloves, bo postal turizem poleg kmetijstva in ribolova najvažnejša panoga v gospodarstvu koprskega okraja. Dr. F. J. ZASTAVA »E« NA DEVINSKEM GRADU. »Frankfurter Al-lgemeine« poroča iz Trsta, da so se- v devinski grad, kjer je bil poprej nastavljen general Winterton, zopet vselili njegovi lastniki — grofje Turn-Taxis. Dopisnik opisuje burno zgodovino tega gradu ob Jadranu. Grof Turn-Tax-is je razobesil na gradu zastavo- »E«, ki je zastava združene Evrope. Sam je v nekem kulturnem odboru, ki dela za uresničenje te ideje. TUDI TIROLCI .ZAHTEVAJO MEŠANO KOMISIJO "V dunajskem parlamentu sta govorila tirolska poslanca dr. Gschitzer in Ebenbichler o razmerah na Južne-m Tirolskem pod- Italijo. Kritizirala sta zlasti italijansko naseljevanje y nemških krajih, kjer gradijo italijanske družbe industrijska podjetja, da bi omogočila naseljevanje italijanskih delavcev. Dunajski tisk zahteva, naj se tudi za Južno Tirolsko u-stanoyi mešana komisija, ki bi nadzirala izvajanje pariškega dogovora o pravicah Južnih Tirolcev, kakor predvideva londonski sporazum o Trstu u-stanovitev italijansko - jugoslovanske mešane komisije. čutijo italijanski. Kadar je prvi, primarni zahteval združitev dežel gornje Italije, se je lahko' oslan-jal na ita-lijanstvo dežele in ljudstva — drugi pa, sekundarni se lahko— tudi za taktično zmanjšane zahteve sklicuje v pogledu resničnega italijanstva samo na ekstraitieritoirialno manjšino, ki živi sredi Slovencev in Hrvatov v »mešanem pasu«. In končno •— da izpeljem antitezo do kra.ja — kakor je prvi iredentizem, potem ko je na Apeninskem polotoku ustvaril enotno državo-, dal italijanskemu gospodarstvu vse njegovo naravno področje, tako drugi nasprotno trga organično' celotnost našega, ozemlja, in občutno, škoduje Trstu ter jemlje podonavskim gospodarstvom najprikladnejši, a Italiji povsem nepotrebni — dohod na morje. Tako se torej italijanska ekspanzija čez Jadran že od samega začetka po osnovni zamisli nujno bije z resničnostjo. Kajti — kakor je resničnost gospodarska -pripadnost Trsta k njegovemu zaledju, prav tako je resničnost tudi slovanstvo širokega ozemlja, ki se od ogla med dvema jezikovnima mejama, nemške na severu m furlan-sko-dtalijanske na zahodu, razteza proti jugu do Jadrana in dalje vzdolž njegove vzhodne obale do albanske meje ter proti vzhodu daleč na Balkan. dr. Josip Vilfan (Se nadaljnje) Rafšl v Nemčijo kolfor v Avstralijo Na genoveš-kii ladji »Cas-tel Felice« je v petek odpotovalo iz Trsta, v Avstralijo 200 »balkanskih« beguncev in ,30 tržaških feaeiljenioev. Do konca marca prihodnjega leta hočejo tržaške oblasti popolnoma izprazniti begunska taborišča (pri Sv. Savi in na Proseku). Tu ne gre za istrske izseljence, katerih glavna naloga je, da kolonizirajo tržaško okolico. »Balkanski« begunci so prišli v Trat iz raznih balkanskih držav. Svoj rojstni kraj so zapustili iz raznih razlogov. Pri zasliševanju trdno vztrajajo pri tem, da so jih gnale v svet politične razmere. Glede novejših beguncev lahko trdimo, da ta navedba navadno ne drži. Usoda . naših domačih izseljencev nam mora biti seveda bolj pri srcu, ker so nam bližji in ker imamo občutek, da utegnemo priti sami na vrsto. Izseljevanje iz Trsta in tržaške okolice je socialno in gospodarsko' vprašanje, ki ga je prinesla Italija po prvi svetovni vojni in zdaj s svojim drugim prihodom v Trst. Italija ima sama preveč delovne sile; okoli 2 milijona ljudi je stalno brez dela. Te množice nezaposlenih pritiskajo' tudi na Trst, kamor se je po< vojni priselilo še okoli 30.000 Istranov. Ce se le malo ozremo po tržaških ustanovah in podjetjih, bomo videli, da imajo zdaj prednost ti, ko se kakšno mesto izprazni tudi samo za polovico. Gospodarska kriza v Trstu meče zdaj nove ljudi na cesto. (Tržaški dnevniki so samo 8. decembra napovedali 398 začasnih in trajnih odpustov z dela.) Kam s temi ljudmi? In zakaj bi morali prav domačini po svetu s trebuhom za, kruhom? Prav te dni je odpotovala s Tržaškega v Francijo večja skupina zidarjev — med njimi je bilo tudi precej Slovencev — medtem ko prihajajo še vedno na delo v Trst zidarji iz Furlanije. Tudi ni nujno, da bi morali naši ljudje prav v Avstralijo. Med Italijo in Nemčijo se zdaj pogajajo', pod kakšnimi pogoji bi Zahodna Nemčija sprejela okoli 50.000 italijanskih strokovnih delavcev. Okoli 700.000 nemških delavcev bo zaposlila nemška oboroževalna industrija. Zato računajo, da bo za civilno industrijo, potrebna, tuja delavska sila. Nemci potrebujejo strokovno izvežbane delavce, kakršnih ima Trst v izobilju. Zakaj ne bi torej tudi tržaške brezposelne delavce poslali v Nemčijo, ako jim Trst res ne more dati kruha? In zakaj bi morali iti prav oni v čezmorske dežele? (Po načrtu nemškega ministra, za. gospodarstvo prof. Erharda naj bi v Zahodni Nemčiji za,posilli okoli 50.000-italijanskih delavcev. Toda Nemčija ima danes sama okoli 946.000 nezaposlenih, se ,pravi, da se je število nezaposlenih delavcev v novembru dvignilo za 126.000. Zato se je načrtu mi-nis-tra- za gospodarstvo uprl nemški minister za delo, kateremu se je pridružil tudi, Zavod za nameščanje nezaposlenih. Pogajanja o tej zadevi so bila napovedana za 13. dec mber v Bonnu, kjer sta se sestala italijanski minister Va-noni in profesor Er-ha-rd.) „GGSPODARSTVQ“ Izhaja vsak drugi petek. — URKDN1 STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 23, za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. -- NAROČNINA: za STO in Ita- lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din. polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZAL. 5LOVSNIJ2, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. GOO-T-892; za cono B letna 380 din. polletna 200 din, naročnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri PUBBL1PRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno l-ri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 tir. Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. urednic t!r- Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphts« ———— - - ——— — Od Iredcnflšficnih sam) do gospodarje resničnosti §nier norega šreaeniizma - čez Jadran (k/lubnitv it »GOSPODARSTVU"! U.V.S.E.T. UFFiCIO VIAGGI SVIZZERO-TRIESTINO IRIESIE - Ul. F. Filzi 5-Tel. 35519 Na svojih potovanjih v inozemstvo Švico -Jugoslavijo itd.) se poslužujte naše TURISTIČNE PISARNE - Informacije - Hotelske rezervacije — Turistične individualne in kolektivne vize Sosič S0SSI MARIO OPČINE, Trg Monte Re 4 TEL. 21-155 Predajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material Ribarič Ivan IMPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 'Ji \ S lv« I* S T V O „X I Q TJ I CS A ISA ” Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah, Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu Prodajamo tudi na obroke . Gene ugodne! ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 2ciMopnih in g lam a zalog a: ZADRUŽNI KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI TRST Ul. Valdlrlvo 3 Telefon 35-034 v* « v MihCUi, S UL. CARDUCCI ii Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA MEDNARODNI IN AVTOBUSNI PREVOZ IN TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM HACII ZOFIA.I!giizia-Gonea Via Mieii 11-13. lel.3432 6. m. mm« & Fimia UVOZ - IZVOZ MilJT ©VIJTE in IX»EEK©V Trst, Ulica I. de[laCroce4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE UDOVIČ FRANC M A MUFA KTURE Trst, ul. Mazzini44, tel. 945S0 Trg Ponterosso 5, tel. 29686 UVOZ -IZVOZ - ZASTOPSTVA BERGIIVC FMAMC TRST — ULICA FILZI 8 — TEL. 28-748 Raznovrstni stroji, električni material, tehnični material, gradbeni material, kemični proizvodi, kože in kožni izdelki, tekstilni proizvodi, metalni in mineralni proizvodi HOTEL COLUMBIA & Tekoča topla in hladna voda ♦ Centralna kurjava ♦ Kopalnice, dvigalo ^ Telejon v vseh sohah TRST — ULICA DELLA GEPPA ŠTEV. 18 - TRST ZA PRE NO 7 A C/JE POKLIČEIE TELEFON S3-741131.OS Lastnik: L1PANJE FRANC T ISCtOVSKO ZASTOPSTVO ADAMIČ TRST, Rt. VAEHlRIl/0 33 TELEFON 28-440/31 - 0110 Mudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga Ugo Margon ZALOGA IN PREDELAVA VREČ IN JUTE TRSI, ul. Fonderia 10 - Tel. 90-720 Albergo ABBAZIA Na novo preurejen hotel-Tekoča mrzla in topla voda - Centralna kurjava in kopalnice V neposredni bližini železniške postaje „Stazione Centrale" IBUFET ! 1 Trst, ulica della Geppa št. 20 - Tel. 23-068 JR! JOŠKOTU" TRST - ULI A GHEGA 5 Prvovrstna istrska in briška vina. —^ Dober prigrizek in izvrstna d ojm a č a kuhinja. Cenjeni kliente!! želimo VESEL BOM! Trgovina tkanin CITTAR ul. Del Teatru Ramann 1, Trst Telefon št. 31:110 Velika izbira tkanin najboljših angleških znamk TVRDKA USTANOVLJENA LEIA 186A T R GO VINA NA D R O B N O IN D E B E I. O EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PECl NAJMODERNEJŠIH 0RLIR NA USA G0RIUA ♦ POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, JEDILNICE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA NERJAVEČEGA UN0X) JEKLA ITD. ♦ ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI ♦ DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE ODRTI, OD KERAMIKE 00 KRUŠENEGA RRISTALA ♦ LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCl, KLASIČNE IN MODERNE 0RLIRE TRST - PIAZZA SAN GIOVANNI — TEL. 35-019 TRŽNI PREGLED Tržaški trcj SLADKOR TRST. Na trgu s sladkorjem ni bilo bistvenih izprememb Cene sladkorja se krepko držijo. Angleški sladkor se je nekoliko podražil, in sicer od 40/12/6 funta šterlinga na 41/2/3 za tono. Madžarski sladkor, ki se je pred kratkim pojavil na trgu, zopet ne kvotira. Omenjeni sladkor so namreč prodali po 115 dolarjev fco prevoz Trbiž. KAKAO TRST. Cene kakava na tržaškem trgu za 50 kg so naslednje: Accra good fermented proti vkrcanju v novembru-januarju 422 šilingov; Bahia 380 šilingov fob; S. Tome 400 šil. cif; Grenada 410 šil. fob ;Samoa il. 400, II. 390 šil. fob proti takojšnjemu vkrcanju; Cey-lon EA 1 fn Al 450 šil. cwt cif; Ceylon BI 430; Ceylon BB1 405; Ceylon EiBl 415 šil. cif; Venezuela la Guayra »marca oro« 57,50 dolarjev in Carenero 59 dolarjev cif; Guayaquil superior epoca Ariba 400; Selected 405; Superior no-vidad Ariba 410; proti vkrcanju v de-cemhru-januarju; Superior summer A-riba 425 šil. cif proti vkrcanju v marcu-maju. POPER TRST. V zadnjem času je prispele mnogo pošiljk popra z vira proizvodnje. Poper pripravljen na trgu, ocarinjen stane 1550 lir kg. Po tem blagu ni povpraševanja in cene težijo navzdol. Saravvak special v tranzitu stane 360-380 šilingov za 50 kg. KAVA TRST. Cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava: v dolarjih za 50 kg fob: Rio (N.Y. 5 58,25; Rio N.Y. 3 62; Santos Superior 76; Santos extra prime crivello 18 79; Victoria good to large bean 55; srednjeameriška kava: v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 66,50; Salvador 79; Kostarika 83,50; arabska kava: v šilingih za 50 kg cif: Moka Hoti e id ah 1 545; Gim-ma 490; afriška kava1: v šilingih za cwt cif 390; indonezijska kava: v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Ro-busta 10-12% nečistoče 420. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano blago: brazilska kava: Rio N.Y. 5 1350; Rio N.Y. 3 1390; Santos Superior 1610; Santos extra prime good to large bean 1640; Victoria 5 good to large bean 1295; srednjeameriška kava; Haiti naravna XXX 1550; San Salvador 1780; Kostarika 1825; arabska kava: Gimma 1485; Moka Hodeidah 1 1560; afriška kava; Uganda prana in prečiščena 1290; indonezijska kava: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1270. Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se razmere niso izpremenile v primeri s prejšnjim tednom. Miren trg z mehko in trdo pšenico; cene; se držijo na visokih kvotacijah. Cene koruze so se ustalile. Cene neoluščenega riža težijo za ustalitvijo. Precejšnje je povpraševanje po ječmenu in ovsu, zlasti v pokrajinah, ki občutijo pomanjkanje krme. Cene krme so različne na raznih tržiščih. Klavna živina gre precej od rok; ponudba prevla-ftuj{e naa povpraševanjem;; cene se niso izpremenile. Cene na trgu s prašiči so visoke, čeprav ni bilo sklenjenih mnogo kupčij. Cene masla še vedno rastejo zaradi sezonske konjunktur re in zaradi manjše količine uvoženega masla. Miren je trg s sirom. Trg z olivnim oljem je uravnovešen; cene so čvrste. Zanimanje je za bolje vrste vina. Zvišale so se cene povrtnine in suhega sadja. Paradižnikova mezga ne gre v prodajo. ITALIJANSKI TRG PADOVA. Mehka pšenica fina 7400-7500 lir stot .dobra 7300-7350; navadna 7100-7200; rumena koruza 5200-5300; bela koruza 4600-4650; činkvamtin 4800-4850; oves 4950-5050; neoluščeni ječmen 5000-5100; inozemski oves 5150 do 5200; inozemski ječmen 4800-5000; inozemska rž 4400-4900; pšenična moka tipa 1)00« 9800-10.100; tipa »0« 950C-9S00: tipa »1« 9100-9400; tipa »2« 8600-8700: pšenični otrobi 3250-3300'; pšenični zdrob tipa »0« 11.400-11.500; tipa »1« 10.900-11.000; bela koruzna moka 5400-5500; rumena koruzna moka 6100-6300. ŽIVINA REGGIO EMILIA. Klavna živina: voli I. 280-300 lir kg žive teže; II. 230-250; krave I. 200-220, II. 150-190; junci I. 280-320; II. 260-280; junice 270-280; biki 270-300; teleta 50-70 kg 380-420; 70-90 kg 420-480; nad 90 kg 500-520; živina za rejo: vprežni voli 280-330; molzne krave 140-170.000 lir glava, navadne 110-140.000; prašički za rejo 18-20 kg 710-730, 20-25 kg 690-710; suhi prašiči 30-50 kg 520-600, 50-80 kg 450-500; debeli prašiči 120-150 kg 430-440. PERUTNINA MILAN. Zaklane race 525-550; živi kopuni 750-850; zaklani kopuni 850 do 1000 ;živi zajci 300-340; zaklani s kožo 400-450, brez kože 450-500; žive pegatke 700-750; zaklane 900-1000; žive kokoši 550-600, zaklane 750-850; žive inozem- ske kokoši 550-575; zaklane inozemske kokoši 650-700, zmrznjene 500-S00; zaklane gosi 425-450; zaklani golobi 850-900; živi piščanci ‘L 750-800; II. 600-650; živi inozemski piščanci 525-575; zaklani piščanci 925-975, H. 750-850; inozemski zmrznjeni piščanci 550-650; živi purani 525-575, zaklani 650-750; inozemski zaklani purani 500-550; žive pure 550-650, zaklane 750-850: inozemske zaklane pure 550-600; sveža jajca I. 42-43, navadna 39-41 ;inozemska sveža jajca 23 do 31,50. MLEČNI IZDELKI LODI. Cajno maslo 880-890: maslo I 850-865, II. 740-750, III. 710-7C0; sir gra-na proizv, 1953 majski 700-730, zimski proizv. 1952-53 810-870; majski proizv. 1954 480-510, zimski proizv. 1953-54 580 do 620; svež (1-30 dni) 360-380; svež (30-60 dni) 390-420; Sbrinz svež 410-440, postan 530-560; Emmenthal svež 440 do 470, postan 520-540; Emmenthal originalen švicarski 800-830; Provolone svež 450-470, postan 520-550; Italico svež 400 do 410, postaji 460-480; Creseenza svež 330-360, postan 360-380; Gorgonzola ^ svež 290-300, postan 380-420; Taieggio * svež 310-330, postan 410-440. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 445-450 lir kg, do največ 1.50% kisi. 435-445, do največ 2,50 kisi. 420-435, do največ 4% kisi. 410-420; dvakrat rafinirano tipa »A« 445-450, tipa »B« 415-420; semensko olje navadno 350 do 355; olje iz zemeljskih lešnikov 380 do 385 lir kg. KRMA MANTOiViA. Majsko seno v razsutem stanju 2200-2400 lir stot jbtava 220-2300; seno tretje košnje 2100-2200; detelia I košnje 1700-1900, II. košnje 1600-1800; pšenična slama stlačena 1100-1150. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Na trgu s paradižnikovo mezgo je mrtvilo. Povpraševanje je pičlo. Cene še vedno padajo. Tudi izvoz je ustavljen in za zdaj ni upanja, da bi trg oživel. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 195*4 odlične kakovosti v škatlah po 5 in 10 kg 135-145 lir kg, v škatlah 1 kg 150 do 160, v škatlah 1/2 kg 160-170, v škatlah 1/5 kg 170-200; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 110-120, v škatlah po 5 in 10 kg 15(M60, v škatlah 1 kg 160-170, v škatlah 1/2 kg 170-180, v škatlah 1/5 kg 200-210. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 60-70 lir kg; kar-čofi 100-1-10 lir komad; cvetača z listjem 25-30; cvetača brez listov 60; cikorija 70-80; solata 90-100; krompir bint-je holandski 39-40; bintje belgijski 30-32; bintje švicarski 30-31; peteršilj 130-140; špinača 80-100; zelena 50-60. Kaki I. 40-45; pomaranče I. 115-130, II. 80-85; mandarini 56-65. Paterno 105-135; jabolka Delicious 100-120; hruške Kaiser 120-130; dateljni 330-360: smokve 82-85; mandeljni 180-190; suho grozdje 260. V V v MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 16/11 30/11 14, 12. Pšenica (stot. dol. za bušel) ■ 229 V* 2283/8 223.7« Koruza (stot. dol. za bušel) ■ 156’/. 1387« 153 7f, NEVV YORK Baker (stot. dol. za*funt) . 30. 30.- 30.- Cin (stot. dol. za funt) - 9150 00.87 89.37 Svinec (stot. dol. za funt) . 13. 14.80 14.00 Cink (stot. dol. za funt) . 11.50 11.50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . 22.20 22.20 22.20 Nikelj (stot. dol. za funt) : . 60. 64 50 64.50 Bombaž (stot. dol. za funt) . 34.80 34.90 35.06 Živo srebro dol. za steklenico . 325.— 320,- 317.50 Kava (stot. dol. za funt Santos 2) 72 73 70.75 69.50 LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 281 257 7, 2-79. - Cin (f. šter. za d. tono) . 724 */, 714 7, 712 7, Cink (f. šter. za d. tono) . 82 V* 80 ’/8 827, Svinec (f. šter. za d. tono) . . . . 1107, 102 7, 103 - SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) .... . 433.40 440,— 435.90 Cene surovin so se v zadnjem tednu na mednarodnih borzah razvijale v raznih smereh. Nekateri proizvodi, kakor n. pr. žito, so se učvrstili; to velja tudi za pisane kovine razen cina. Cene drugim proizvodom, kakor koruzi, volni in činu, so popustile. ŽITARICE Cena pšenici v Chicagu v tedmi do 10. decembra je napredovala od 225 1/2 na 226 1/4 stotinke dolarja za bu-šel proti izročitvi v decembru; z druge strani je cena koruzi v istem času padla od 156 1/8 na 153 1/2. Izvoz pšenice iz Združenih ameriških držav je bil zadnji teden zelo živahen. V okviru mednarodnega sporazuma o žitu so ameriški izvozniki pokupili eno tretjino kontingenta, ki je bil določen za ZDA kot državo izvoznico; izvedenci pravijo, da je ta pojav ugoden. SLADKOR, KAVA, KAKAO Sladkor se je v zadnjem času zopet nekoliko opomogel, toda v New Yorku je bila kvotacija 10. decembra zopet šibka pri 3,20 (3,25 prejšnji teden) stotinke dolarja za funt. Iz New Yorka poročajo, da je bil kubanski kontingent že izčrpan in da bodo ZDA nakupovale na drugih tržiščih. Cena kavi se je v New Yorku ohranila na 67,50 (prejšnji teden 67,60) stotinke dolarja za funt. Za december j s bilo zaključenih za 250.000 vreč kupčij, čeprav računajo, da ni pri rokah toliko blaga. Kakao je napredoval od 45,50 na 47,35 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombaža je v zadnjem času padla od 34,90 na 33,15 v tednu do 10. decembra. Med tednom so zabeležili višje kvotacije. Cena je zopet nazadovala na podlagi zadnjega poročila, ki ceni ameriški pridelek z;a 350.000 bal više, nego se je glasila cenitev 1. novembra. Ameriški državni tajnik za kmetijstvo je izjavil, da bodo ZDA s podporami vzdrževale ceno na 90% paritetne cene. Volna je zopet popustila, in sicer ne na surovinskih trgih v Južni Afriki in Avstraliji, temveč na terminskih borzah v New Yarku, Londonu in Roubaix-Tourcoing'u v Franciji. Cenitve napovedujejo rekordno strižo v sezoni 1954/55. Volna suint je 10. decembra kvotirala v New Yorku 163,5 (teden poprej 167) stotinke dolarja za funt; v Londonu česana volna vrste 64’SB 121 3/4 do 123 proti izročitvi v decembru. V Roubaisu 1165 (1215 teden poprej) frankov kg proti izročitvi v decembru. V Aleksandriji je bombaž karnak good stal 10. decembra 75 (teden poprej 74,53) talarja za kan-tar, ašmuni 62,57 (62,13). Liverpool o-snova ameriški bombaž middling 31,09 penija za funt (31,84 teden poprej) proti izročitvi v decembru ali januarju- KAVČUK Ameriška vlada ceni proizvodnjo naravnega kavčuka v oktobru na 160.000 ton (v oktobru lanskega leta 145.000 ton). V desetih mesecih tega leta je dosegla svetovna poraba naravnega kavčuka 1,415.000 ton (1,335.000 ton v istem razdobju lanskega leta). Dne 10. decembra je kavčuk notiral v New Yorku 28,30 (teden poprej 27,90) proti Izročitvi v decembru; v Londonu vrsta RSS 23 7/8 (teden poprej 23 3/4) penija za funt proti takojšnji izročitvi, in sicer kot cena kupca; 24 (23 5/16) kot cena proizvajalca. KOVINE Značilno je bile nihanje cene cina, ki je v New Yorku nazadoval od 89,62 na 89,37 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v februarju. Ostale pisane. kovine so Splošno napredovale. Radi večje porabe je napredovala cena bakru; tako je stal elektrolitični baker v Ne’,v Yorku proti izročitvi v aprilu 31,65 (31,05 teden poprej) stotinke dolarja za funt. Čile vztraja pri visokih cenah. Svinec v New Yorku neizpremenjen pri 15 stotinkah dolarja za funt, prav tako cink pri 11,50, antimon Laredo Texas pri 28,50. Lito železo neizpremnjeno pri 58,00 dolarja za tono, Buffalo pri 56,50, staro železo 32,17 (33,67). Živo srebro neizpre menjeno pri 318 do 322 dolarjev za steklenico. Značilno je napredovanje cinka v Londonu od 81 3/16 na 83 1/8 funta šterlinga za tono (1016 kg) proti izročitvi v decembru. O.nk je tako dosegel v Londonu najvišjo točko v zadnjih mesecih. Baker je dosegel 286 funtov za tono (teden peprej 272). Pisane kovine v Zahodni Nemčiji 10. decembra: baker 302,50 DM za 100 kg, cin 874,00 DM, svinec 139,05 DM, cink 106,61 DM za 100 kg. VINO MILAN. Oltrepo pavese 10-11 stop. 680-700 lir stop. stot; Mantovana. črno 9-100 stop. 640-670; Valpolicella in BardoUno 11-12 stop. 720-740; Soave belo 11-11,5 stop. 730-750; Raboso 10-11 stop. 680-700; estnliijsko 10-11 stop. 650-680; sladko črno vino 12 stop. 8700-9000 lir stot; Romagna belo 10-11 stop. 590-610; črno 10-11 stop. 610-630 lir stop/stot; chianti 320 lir pletenica ; Aretino belo 10-11 stop. 620-640; Marche belo 10-11 stop. 625-640; črno 11- 12 stop. 660-630; Barletta extra 14-15 stop. 655-675; Sansevero belo 11-12 stop. 615-635; Squinzano 14-15 stop. 660-680; sladko vino iz Brindizija črno 10,700-11.400 lir stot; Rionero Barile 12- 13 stop. 8700-9100. VALUTE V MILANU 30. 11. 35 13.12.34 Min. Maks. Dinar (100) 90 Funt šterling 6.000 Napoleon 4.300 Dolar 637,— Franc, frank (100) 169,30 Švicarski frank 148,73 Funt št. papir 1.710 Avstrijski šiling 23.70 Zlato 724 89 89 90 5.850 5.850 6.050 4.375 4.275 4.375 636,- 635.50 637.50 168 50 m— 169 50 148.50 148.50 148.75 1.7j0 —. 23 60 23.50 24.10 723 723. - 724 BANKOVCI V CURIHU 13. 12, 1934 ZDA (1 dol.) Anglija (1 f.št.) Francija (100 ir.) 1.13 Italija (100 lir) 0,67 Avstrija (100 š.) 15,93 Cehosiov. ] 3._ Nemč. (100 DM) 98.03 Belgija (100 fr.) 8,47 Holand. (100 fi.) i11.s/. Švedska (100 kr.) 77,— Izrael (1 f.št.) 1.40 Španija (100 pez.) 9.77 Argent (100 pez.) 16.10 Egipt (1 f.št.) II,— 4,28 11,44 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 1.12.34 14.12.34 Min. Južna železnica 1.518 1.640 1.518 Splošne zavarov. 17 000 17.920 17.000 Assicuratrice 5.550 5 400 5.400 Riun. Adr. Sic. 6.990 7.100 6.990 Jerolimič 5.000 5.000 — . »Istra-Trst« 500 530 500 »Lošinj« 8.100 8.100 ——.=- Martinolič 4.750 4.750 —. — Premuda 13.100 13.100 —.— Tripkovič 11.650 11.650 —.— Openski tramvaj 2.000 2.000 —.— Terni 231,— 240 - 231.- ILVA 302,— 331,— 302 Zdr. jadr. ladjedei. 416 413 413 Ampelea 1.300 1.300 Arrigoni 1.000 1.000 — Maks. 1.697 18 130 3.550 7.100 530 241 381 416 KMEČKE ZVEZE SEDEŽI TRST - ULICA F A Sl O FILZI ŠT. 1 O I. TELEFON ^ S'4%58 Brez gnoja ne bo zelenjave Vsaka rastlina črpa hranilne snovi, ki so ji potrebne za rast in plod, iz zemlje kakor tudi iz zraka. Snovi, ki jih črpa iz zraka, ne zmanjka; drugače pa je s hranilnimi snovmi, katere sprejema iz zemlje. Nekaterih med snovmi, ki jih rastlina potrebuje, primanjkuje več ali manj vsaki zemlji. Manjkajoče hranilne snovi nadomeščamo z gnojem. Napačno je misliti, da je dovolj, če zemljo dobro pognojimo in čakamo na dober pridelek. Da bi ugotovili, kateri načini gnojenja so uspešnejši, raziskujejo strokovnjaki že desetletja rast in potrebe razne zelenjadii. Ce so potrebe zelen j adi, ki jo hočemo pridelovali, znane, lahko pravilno gnojimo in pričakujemo dobet pridelek. Nekatera zelenjad, n. pr. glavnata solata, ohrovt, koleraba, karfijola, paprika, paradižniki itd. zahtevajo predvsem v jeseni zagnojeno zemljo. Rdeča pesa, peteršilj, rdeče korenje, zelena, mesečna in letna redkev, česen, čebula, por itd. pa najbolj uspevajo že v prejšnje leto zagnojeni zemlji. Grah in razni fižoli, sploh vse stročnice pa uspevajo v srednje gnojeni zemlji. Ce je zemlja dobro gnojena, sicer močno rasto pa slabo ro-de. Rastline pa napadajo razni škodljivci. S teh vidikov razdelimo vrt v tri parcele in gnojimo vsako leto najbolje v jeseni tisti del, na katerem bomo sejali in sadili zelenjad, ki zahteva sveže gnojeno zemljo. Korenčnice bodo sledile na tej parceli prihodnje leto, stročnice pa tretje leto. Da pa bo pridelek popoln, pomagamo rastlinam z umetnimi gnojili. Za gnojenje vrta uporabljamo predvsem goveji gnoj, kjer so v njem vse redilne snovi v najboljšem razmerju. Učinkuje trajno ter jp primeren za vsako zemljo. Konjski gnoj hitro učinkuje in je dober za težko zemljo, ker jo rahlja ter greje. Pri razkrajanju razvije mnogo toplote, zato ga uporabljamo zlasti za tople grede, Ne smemo pa uporabljati svežega konjskega gnoja, ker suši zemljo in pospešuje razvoj raznih škodljivcev. Tudi z gnojnico lahko zalivamo vrtno zemljo, ampak samo v deževnem vremenu, ko je zemlja premočena. Gnojnica vsebuje 0,07% do 0,7% dušika in 0,3% do 1.3% kalija. Na količino teh snovi vpliva predvsem pravilno ravnanje z gnojnico. Precejšnjo količino redilnih snovi imamo tudi v lesnem pepelu, ki vsebuje 6— 9% kalija, 2—5% fosforja in 25—30% apna. Moramo' pa biti previdni piri gnojenju s pepelom, ker so prevelike količine lahko škodljive. Najbolje pa izkoriščamo ti dve gnojili), če mešamo pepel s kompostom in ga pri prekidava-.nju zalivamo z gnojnico. Tako pripravljen kompost prekaša po svoji vrednosti vsa ostala gnojila, ker vsebuje poleg hranilnih snovi mnogo spr-stenin. Za napravo komposta uporabljamo kuhinjske, poljske, vrtne in druge odpadke, katerih je pri vsaki kmečki hiši dovolj. Na kompost vloženi odpadki morajo pravilno razpadati, da se tvori črnica ali humus. Ta razkroj pospešimo z rednim prekopavanjem, mešanjem s pepelom in zalivanjem z gnojnico, zlasti pa z dodatkom ne-oljnega apnenega dušika. Krnel in vrtnar konec decembra Na njivi in na polju. Ob slabem vremenu razvažamo izdelan hlevski gnoj na njive in na polje. Ako zemlja ni preveč blatna, raztrosimo po njej gnoj in jo globoko preor-jimo za pomladansko setev. Se pred oranjem raztrosimo po zemlji tudi umetno gnojilo v dopolnilo hlevskega gnoja in po potrebi namenjenega posevka. Ce je zemlja namenjena žitu, tedaj potrosimo več superfosfata, za krompir pa trosimo več kalijeve soli. Pazimo, da nam vsaj na obdelani zemlji ne zastaja voda, ker na močvirni zemlji koristne rastline najslabše u-spevajo ali se celo zadušijo. Slabše odvodne jarke moramo očistiti in jih poglobiti ter po potrebi napraviti še nove. December je primeren čas za pre-oravanje travnikov v njive, a-ko le zemlja ni preveč mokra. Na vrtu. Pridno gnojimo in prekopavamo vrtno zemljo, če je kje dovolj drobljiva, da si prihranimo to delo, ko bo spomladi vse polno drugih opravil. Hlevski gnoj moramo dopolniti z umetnimi gnojili. To trosimo še pred kopanjem. Pri tem se ravnamo tudi po vrsti vrtnine, ki jo bomo’ gnojili na posameznih delih vrta po načrtnem kolobarjenju. V zavetno in sončno lego sejemo še solato rezivko-selatino ter sadimo česen in čebulček. Pripravimo si vse potrebno za steklenjak za setev zgednje vrtnine in sadik za presajanje. V že pripravljen steklenjak sejmo solato rezivko in tudi redkvice, katere bomo lahko brali že v februarju, če le ne bo prehudega, mraza. V vinogradu. Ako smo zemljišče že primerno pripravili in ni preveč izpostavjeno barji, je najbolje, če posadimo še pred mrazom m'ade trte. Pri sajenju cepljenk moramo paziti, da pride mesto espitve nekaj cm iznad površine zemljišča. Ce so cepiči zakopani preveč globoko, poženejo iz njih korenine namesto samo iz podlage, kar trte navadno silno oslabi vsled napada po trtni uši. Kole za trte je treba olupiti, dokler so še sveži, in jih temeljito namočiti — približno 50 cin visoko — v 5-6% vodni raztopini modre galice (5—6 kg m. galice na 100 litrov vode brez apna), da bodo v zemlji trajali več let. V sadovnjaku. Skrajni čas je, da opravimo prvo zimsko šktrc|pljenlje sadnega drevja; to je zlasti koristno koščiča-stemu drevju, k r odpravimo škodljivo kodravost lahko samo s 4-5% bordeško brozgo, ki bi v poletnem času poškodovala tudi listje. Mlada sadna drevesca uspejo zelo dobro, če jih -sadimo v tem času pred mrazom, da le niso izpostavljena močni burji ali pa grizenju po zajcih. V kleti. Pretoči mlado vino ob prvem lepem vremenu, če še tega nisi storil prvič; vina pa ne pretakaj ob slabem vremenu. Sode moraš prej dobro zadimiti z žveplom. Pazi, da bodo sodi polni do vehe in dobro začspeni (zamašeni) s čepi iz zdrave plutovine. Ne od-paraj sodov po nepcjlirebnemi in tudi vino za poskušnjo toči le skozi pipo iz trdega lesa ali pa iz rogovine. V shrambi. V tem času moraš posebno paziti na suhe pridelke in živila, da jih ne pokvari preobilna vlaga. Krompir moraš zopet prebrati in ga po potrebi prezračiti, da ne bo pognal predolgih kali in se morda segrel^— Doma -- splošno. Ob koncu leta napravi umen kmet nekak obračun ali bilanco, o svojih gospodarskih uspehih in neuspehih. Zlasti je koristno, če napraviš ta obračun po možnosti posebej za vsako panogo: poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo, vrtnarstvo itd. Iz tega obračuna bo gospodar spoznal, katera panoga mu donaša več koristi in katera manj. Na podlagi tega spoznanja si bo laže izdelal proračun in načrt dela za prihodnje leto. Ob samih praznikih privošči sebi in družini potrebnega razvedrila, da se tako družin, ska sloga še bolj utrdi. Družinska sloga je prvi pogoj za uspešno kmetovanje, zlasti Se v težkih časih, kakršne mora še vedno preživljati naš kmetovalec. DAVČNE OLAJŠAVE JU GOSLOVANSKIM KMETOM Zadnja uredba Zvezne juf goslcvanske vlade je prinesla kmetom nekatere olajšave glede obdavčenja postranske kmetijske dejavnosti, zlasti dohodkov od prevozništva, ki se ne prištejejo več h katastrskemu dohodku, temveč se obdavčijo po posebnih stopnjah. Nadaljnje olajšave so namenjene kmetom, ki delajo s tujo delovno silo. Doslej je kmet plačeval davek na tujo delovno silo, čeprav jo je u-porabljal le od časa do časa; odslej jo bo plač eval le v primeru, če mu tuja delovna sila stalno* pomaga pri deiUu Ne bodo plačevali davka od tuje delovne sile kmetje, ki nimajo lastnih delovnih moči, ker sc zgubili družinske člane v osvobodi' ni vojni; prav tako ne vdove, ki nimajo za delo spo-z.ouih družinskih članov, ali žene. katerih možje so pri vojakih. VE C NESREČ V KMETIJSTVU. Zaradi napredka mehanizacijo kmetijstva je vedno več nesreč pri kmečkem delu. V Avstriji se pripeti okoli 406 smrtnih nesreč na leto. Število nezgod narašča. Leta 1951 so prijavili 40.916 nezgod, lani 48.446, letos do septembra že 38.446. Nesreče zadenejo predvsem moške, ki so zaposlen) pri strojih v večjem številu kakor ženske. NAPREDEK SLOVENSKE KMETIJSKE SOLE NA KOROŠKEM. V slovenski kmetijski šoli v Pc-dravljah, ki ima dva letnika, je letos 18 novih gojencev. Število učiteljskega zbora se je povečalo na 16. Za vzdrževanje šole prispeva Zveza slovenskih zadrug, šolo pa je prevzela Slovenska kmečka zveza. Deželna kmetijska zbornica ne prispeva ničesar za šolo Letos so šolo popolnoma preuredili s tem. da. so prezidali dosedanje gostilniško poslopje, Na čelu šole je kot ravnatelj kmetijski svetnik France Vernik. ZA POVEČANO UPORABO UMETNIH GNOJIL Na zasedanju Zveze kmetijskih zbornic Jugoslavije so poudarili, da je treba povečati porabo umetnih gnojil. Prihodnje leto bodo v Jugoslaviji potrošili okoli 440.000 ton umetnih gnojil. Porabo v letu 1956 bi bilo treba dvigniti na 600.000 ten. Zborovalci so predložili, naj bi zgradili novo tovarno umetnih gnojil z zmogljivostjo 450.000 ton na leto. Kmetijski strokovnjaki so dalje naglasili, da je treba posvetiti večjo pozornost pri izbiri semen, pravilno obdelovati njive, skrbno negovati posevke ter jih zavarovati pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. RIŽ NA HRVATSKEM Kmetijska zadruga v Rasa-'niji na Hrvatskem je letos prvič zasejala del svojega zemljišča z rižem. Proti pričakovanju je bil pridelek izredno bogat in dober. Na 58 arih so pridelali 3000 kg riža. Za ureditev rižnih polj bodo prihodnje leto porabili okoli 4 milijone dinarjev. Računajo, da bodo od vsakega jutra (56 a-rov) zasejane površine imeh 300.000 dinarjev čistega dobička. »MALI STOCAR« V Zagrebu izhaja že sedmo leto časopis »Mali stočar« kot glasilo Zadruge za rejo in selekcijo čistokrvna perutnine, kuncev in koz. Časopis urejuje dr. Vinko Mandekič. V dvojni številki 10-11 je tudi članek o zajčji kugi (myxomatosi), ki že del j časa razsaja zlasti na Francoskem jn o kateri je »Gospodarstvo« že večkrat poročalo. Bolezen se je razširila tudi v Avstraliji, kjer je v dveh letih uničila 90% kuncev. V nekaterih predelih so kmetje namenoma razširili bo:ezen, ker niso marali zajcev. Na nekem posestvu, ki obsega 8 kv. kilometrov, je obležalo 20.0/0 mrtvih kuncev. Včasih so zajci poginili tudi na cestah, nakar so jih avtomobili povozili in s kolesi prenašali bolez n dalje. V lanskem letu ij v Franciji cepili s cepivom proti tej bolezni 400.000 domačih zajcev. PRVA PERUTNINARSKA ZADRUGA Na posestvo) Jaškoven pri Varaždinu nameravajo urediti perutninarsko farmo, kjer bodo skraja gojili okoli 500 Plemenskih kokoši. . Umetno valjenje .piščancev bodo po e-nem ali dveh dneh predah po nizkih cenah članom zadruge PREVEC LJUDI — PREMALO ZEMLJE V Zahodni Nemčiji živi danes na kvadratni kilometer 196 ljudi, v Franciji na isti površini samo 76 ljudi. Na površini, ki predstavlja 52% vse površine Zahodne Nemčije, stanuje in dela 74% nemškega prebivalstva. Kjer je leta 1933 živelo 39 milijonov Nemcev, živi danes skoraj 50 milijonov ljudi. V Zahodni Nemčiji je kljub temu še vedno okoli 100.000 hektarov zapuščene zemlje, kjer nameravajo naseliti priseljence. Naseljevanje na tem tih je težko in počasno in zajame n. pr. v deželi RheinIand-Pfalz 80-100 kmetij na leto. Tako je v zadnjih 4 letih nastalo 320 . kmetij, od Prizmo meitasito ApMško pof ije »ETA' GOBIZIANA AUTOmASPOHTI G O R I Z I A Via Donizetti N. 2? Tel. 28-45 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga ❖ Specialni pogoji za provoz blaga v Jugoslavijo IPKAIOTOM n til) 1903 trst-trieste VIA CAltDUCCI 39 - TEL 94-160 VELIKA IZBIRA IZDELANIH MOŠKIH OBLEK - BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE = PODLOGE <► OB PETDESETLETNICI usta novitve našega podjetja želimo opomniti cenjeno klientelo, da imamo vedno na zalogi prvovrstno in trpežno blago. ♦ lJRIi-'OMINJAAiO, da so se že Vaši starši vedno radi posluževali naše tvrdke. ❖ lO % popusta na že tako ugodne cene damo tistim, ki se predstavijo v naši trgovini z listom «Gospodarstvo». Obiščite naši katerih je vsaka stala povprečno 100.000 nemških mark (okoli 14 milijonov lir). KAKO OBSEKAŠ SADNO DREVJE Mnogi sadjarji ne znajo odsekati oziroma obžagati tako sadna drevesa, da bi drevo čim manj poškodovali. Po nepotrebnem zadajejo rastlinam velike rane. Ne obrezuj vej tako, da se cepijo v deblo! Nt delaj poševnih in velikih ran, ne puščaj vejrkh Šircljev, ki se kasneje sušijo ali trohnijo. Delaj čim manjše rane, reži veje pravokotno na vejo (počez) in tik ob deblu! Pazi, da se veja ne zalomi. Da to preprečiš, žagaj dvakrat, prvič vejo na štrcelj in potem štrcelj. Preden popolnoma odžagaš vejo, jo zarezi od nasprotne, to je s spodnje strani. Vsako rano zagladi in jo zamaži s posebno smolo. PREDNOSTI DEŽEVNICE Deževnica je najbolj pripravna za pranje perila in kuhanje toplih pijač slično kot destilirana voda. Kot pitno vodo za ljudi in živali jo uporabljamo, kadar’ manjka zdravih vodnjakov ali studenčnice: na otokih in ob morju, kjer je na razpolaglo samo slana morska voda, dalje v močvirnatih predelih, a tudi v hribovskih vaseh, kjer ni blizu zdrave studenčnice. Zbiramo jo v betonskih zbiralnikih ali zidanih vodnjakih. Zaradi organskih primesi in bakterij se deževnica v vodnjakih kmalu kvari, kar ji daje neprijeten vonj po trohnobi. S primerno, praktično in e-nostavno filtracijo preko peska ali filtracijskega zdroba v zbiralniku pridobivamo iz strešnih žlebov razmeroma či-sto in porabno vodo vsaj za prvo silo. Zavoljo pomanjkanja rudninskih soli ima deževnica pust priokus. Tudi živali jo pijejo samo v sili, ko nimajo druge izbire. V higienskem pogledu predstavlja deževnica iz vodnjakov vedno kočljivo zadevo, zlasti če ni dalj časa deževalo in vode ne filtriramo ali prekuhamo. 1>. MERI IRSUIISIE, Ul. XXX 0II0BRE8 Telet 29-812, Telgr. KAPI, Trieste Import = Export vseh vrst PLUTOVINE in GMDHENEGA MAiERIflLA eiektro-inStalacijsko podjetje TRST, Ul. B0CCACCT0 ŠT. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo „ F.JSPA DARO _ SPEOICUSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GUEGA ŠTEV. 2 TEL. 35 783 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SFRVULA TEL. 96 847 SCALO LLGNAMI - PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPED1T J ii ko h V ato vec TRST - Via TorreManca 19 Tel. 23-587, 37-561 UVOZ IZVOZ KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PRED ME TOV TKANIN IN OBLEK POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE IM P E X P O RT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA; vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPICIALlZIRšNO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE JUGOMEHAIINIJSKA PLOVIDBA DIREKCIJA - RIJEKA Telegrami: JUGGLNIJA - Tel. 26-51, 26-52, 26-63 (poldne) 26-61 IZORŽDJE REČNI POTNIŠKO BLAGOVNI Pii (IMET IZ JABHANA H: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DNI BLIŽN J 1 VZH 0 D „ 7 DNI ' SEVERNO AMERIKO „ 10 DNI Zaslopstuo V Trstu: "N 0 R D - A D R I A„ Agenzia Marittima dl V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: j 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piszza Ducadegli Abruzzi št. 1 •h. Suu. DRUŽBA Z 0. Z. TRST ULICA U D 1 N C štev. 15 mnroNi štev.: amu«, 235 23 TELEGRAMI; >RGPB1VAERAN< GENERALNI ZASTOPNIK ZA TRST IN ITAL-JO ISTRSKIH PREMOGOVNIKOV RAŠE ZASTOPSTVU ZA JIGUSLUVANSHI LES : ŠIPAD ■ Sarajevo EXP0RTDRV0 = Zagreb JADRAN - DRV0 - Reka ISTRA IMP.-EXP. -Reka LIGNUM- Zagreb „Vinieola“ PERT01 Mimo Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobre verone Pristni kraški teran in tokajev Oglejte si našo zalogo I Dostavljamo na dom TRST - UL. TRENTO št. 16 Tel. 23-074 Tel. na dom 48-155 Zuhdka SILA JOŽEF UVOZ IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004