- 218 - Novičar iz slovanskih krajev. X/». l'Z Celja, (Konec porotne sodbe zoper Ano Aleksander.) Po govoru g. postavnega zastopnika se oglasi zatožene zagovornik, g, dr. Forregger. Pred vsim reče, da je g. deržavni pravdnik s tolikšno prepričljivo krepostjo neveljavnost vsega tega pretresal, česar se je zatožena zavolj zavdanja Wurcelna natolc-vala, da njemu le malo ostane še pridjati. Začel je po tem svoj skoraj pesniško vstrojeni govor takole: „De-kle o polnim cvetju mladosti, — izrejena v srečnih okoljnostih, ki so ravno tako delječ od vertoglavne stopnje blišeče visokosti in ošabnega bogastva, kakor od omamljive stiske žalostne revšine; — srečna tedaj v vsem, kar srečo domačinstva, mir in spravo družine stori — je pripeljana pred poroto , zatožena dvomora, dopernešenega nad svojima lastnima rednikama, nje nar večima dobrotnikama na zemlji, ktera sta, brez da bi bila po kervi k temu zavezana bila , nježno stvarico v cvetečo dekle odgojila, jo redila s polno ljubeznijo svojega serca, varvola s skerbjo veselega upa, le v nji in za njo živela". Po tem uvodu je začel posamesne sumljice z njemu lastno bistroumnostjo vničevati. Posebno je tega opomnil, da zatoženka ni nikakoršnega dostojnega vzroka imela, tako grozovito hudodelstvo do-pernesti, ker plamen perve nar gorečniši ljubezni, v kteri se človek morišča pozabi, je v sercu zatoženke že zdavnej vgasnil. — Dalje razloži, da v tem, da je po strupu iskala in ga tudi kupila, ni nič krivega iskati, marveč je še dokaz njene nedolžnosti, ker je očitno, brez da bi bila skrivala, zdravnike za predpis mišice prosila , in tudi očitno v lekarnici le polovico predpi-saniga arsenika kupila, — saj bi bila scer v hudobnem namenu lahko skrive od vsacega konjskega hlapca in popotnega prodajača mišice dobila. — Konec svojega govora še pristavi: da že jasno obličje zatoženke je znamnje njene nedolžnosti, ker ni mogoče, da bi za-mogla natora tako goljufati, da bi nepokojna vest po tacem hudodelstvu trupla in duše ne pokončala, — po dveletnem terpljenju t ječi ni vsahnilo cvetje njene mladosti, in dušne težave o preiskavi niso očesu vzele svita mirne zavesti. Le dobri vesti je tudi kamen mehka blazina, in tamota ječe ji je hiša miru". „Pa vsem — 219 — tem, gospodje porotniki! ne morete izgovoriti sodbe, da je „kriva", — sodbe, ktera bi tako bitje iz bukev življenja izbrisala — bitje , ktero je Bog v veselje vstva-ril, in ktero je stvarnica oblagodarila tako obilno. Vun-