SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplafian 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld«, za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejema jo.
Vredništvo je v HementSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 246.
V Ljubljani, v sredo 27. oktobra 1897.
Letni li XXV.
Državni zbor.
Dunaj, 26. oktobra.
Brez predsednika.
Prvi podpredsednik Abrabamowlcz naznani začetkom današnje seje, da je dr. Kathrein odložil predsedništvo. Vse se začudi, nihče ne ve pravega vzroka, niti Kathreinovi ožji tovariši, katerim ni naznanil svojega sklepa. V prvem trenotku so trdili politični vedeži, da je baron Dipauli s svojo stranko izstopil iz večine in dosledno dr. Kathrein kot član katol. ljudske stranke odložil predsedništvo. To trditev so utemeljevali s tem, da baron Dipauli hoče na vsak način prodreti s svojim narodnostnim zakonom, kateremu pa se odločno upirajo Poljaki, ker bi v Galiciji nasproti Malorusom zgubili sedanjo hegemonijo. letina je, da se posamezni poljski poslanci odločno upirajo Dipaulijevi nameri, vendar pa to ni povod Kathreinovemu odstopu. Stvar je ta: Dr. Kathrein je že pred zadnjo izvolitvijo predsednikom odločno izjavil, da noče in ne more brezozirno in strogo postopati proti opoziciji, češ, da bode s prijenljivostjo in uljudnostjo pomiril obstruk-«ijo. Dr. Kathrein je bil, ki je minuli teden z levičarji sklenil premirje do 6. ure danes popoludne. Imel je dober namen, namreč parlamentarni stroj spraviti zopet v tek, toda mož se moti v uadi, da bodo levičarji opustili svojo taktiko. Ti bi radi nazaj iz zagate, v katero jih je z bičem v roki nagnal Jurij Schonerer, toda večina in vlada bi jim morali zgraditi zlat most, vlada bi morala preklicati jezikovni naredbi, česar pa sedanja in skoraj gotovo nobena prihodnja ne bode storila, izvzemši neverjetni slučaj, da bi državni zbor sklenil narodnostni zakon, kakor ga namerava baron Dipauli.
Dr. Kathrein torej je premehak za predsednika v sedanjih razmerah. Vladar in vlada želita, da zbornica dovoli nagodbeni provizorij z Ogersko, kar pa je skoraj nemogoče v pričo obstrukcije, kajti levičarji si morejo naročiti še na stotine peticij in zahtevati glasovanja po imenih brez konca in kraja. Zato so večina in višji krogi zahtevali, da predsednik močneje nategne vajeti. Tega dr. Kathrein po svoji naravi ni mogel storiti ter je raje odložil predsedništvo in odpotoval domov. Naslednik njegov utegne biti dr. Ebenhoch, in to iz raznih razlogov. Vlada nekda želi, da je Nemec predsednik, a ta more biti le is Dipaulijeve stranke in v tej pride v poštev le dr. Ebenhoch, mož s potrebno odločnostjo in močnim glasom. Upanje je torej, da se stvar poravna ter desnica spretneje upre ob pesta in ročice parlamentarnega voza in ga pomakne z mesta. Pri tem seveda desnica ne sme pozabiti, da je vsak delavec svojega plačila vreden, osobito oni, ki vedno le tlačani in robota.
Druga ministerska zatožba
zaradi dogodkov v Hebu utegne biti danes končana. Po dogovoru so levičarji danes zahtevali le jedno glasovanje po imenih, nato je B e n d e 1 nad jedno uro dolgočasil svojih deset poslušalcev z neslanimi frazami o nemški kulturi; mož se je tako daleč spo-zabil, da je pretil s prusko „pikelhavbo". Mož je govoril o vsem drugem, samo o dogodkih v Hebn ne. Nemci se zaletavajo v odprta vrata, ko očitajo desnici, zakaj ne glasuje za obtožbo ministerskega predsednika. Saj so vsi govorniki desnice naglašali,
da ne odobravajo vladnega ukaza, s katerim je Nemcem prepovedala shod v Hebu ter tako dala povod izgredom. Toda ta ukaz ne more biti podlaga ministerski zatožbi. In to je naglašal danes tudi dr. Biirnreither v imenu liberalnih veleposestnikov. Prečital je namreč izjavo, da ne odobravajo vladnega postopanja v tem vprašanju, da odločno obsojajo vladno prepoved shoda, vendar pa predlagajo, da zbornica o zatožbi preide na dnevni red.
Tretji govornik, dr. Kindermann, ponavlja le to, kar so pred njim njegovi somišljeniki že bolje povedali.
Kot četrti govornik pride na vrsto „slavni" Wolf, odičen s plavico, ki je iz dna svoje duše izpovedal, kaj želć, kaj nameravajo nemški nacijonalci : Avstrija bodi le pašalik nemške države, podere naj se polit, meja iz 1. 1866 med Avstrijo in Nemčijo, in avstrijski Slovani naj bodo, kakor po-labski, umetno gnojilo za nemške glive, lesice in volkove. Wolf je odkritosrčen, to se mu mora pustiti ; on ne skriva in ne zatajuje svojega prueaštva, v Avstriji se čuti tujca, srce ga vleče v Berolin pod „pikelhavbo". In to on naravnost, brez ovinkov iz polne duše izjavi. — Tudi to je dobro z ozirom na vedne trditve in prisege, da so Nemci jedini steber avstrijske države. Kaj bi rekli višji krogi, ko bi Slovani tako govorili in čutili, kakor govori in v istiai čutijo nemški nacijonalci ?
Wolt je surovo napadal tudi Dipaulijevo stranko, ne kot „klerikalce in nazadnjake", temveč kot narodne izdajice, nemške Efijalte.
Ti napadi, te psovke so jasen dokaz, kako ne-osnovana so bila in so očitanja naših domačih „prijateljev", da so se slovenski poslanci družili z nemškimi konservativci. To je jedina nemška stranka, s katero je možno hoditi vsporedno v verskih, narodnih in gospodarskih vprašanjih. Ko bi bilo odvisno le od te stranke, potem bi mi Slovenci in vsi ostali Slovani že zdavnej uživali vse svoje pravice. Toda zistem, ta je, ki nas tlači in duši, in za ta zistem centralizma in germanizacije bijejo nemški liberalci in nacijonalci kruti boj na življenje in smrt. Ce grof Badeni prekliče jezikovni naredbi ter Nemcem zagotovi prvenstvo in vudstvo, slavili ga bodo kot svojega moža. Ker pa je od tega okamenelega zistema odkrhnil jeden kamen, odtod nemško sovraštvo proti njemu. Gutta cavat lapidem —, polagoma razpade v kosce nemško-liberalna trdnjava, za katero so kot tlačani nosili gradivo tudi Slovani.
Z i Wolfom dr. 0 z e c z predlaga konec debate, ki je bila vsprejeta brez ugovora.
Sedaj govori kot glavni progovornik za zatožbo dr. F o u r n i e r, protigovornika ni nobenega ; bil je vpisan Horica, a se je izbrisal.
Ko Fournier konča svoj govor, vrstć se še stvarni iu nestvarni popravki in glasovanje, ki je pokazalo, da je predlog posl. Stranskega na prehod preko zatožnice na dnevni red vsprejet s 172 proti 145 glasovom.
Interpelaoija,
katero so vložili posl. dr. Susteršič in tovariši :
V Tomaju na Primorskem so letos ustanovili Raiffeisenovo posojilnico ter vložili prošnjo za regi-strovanje pri c. kr. trgovskem sodišču v Trstu. — Toda sodišče prošnji ni ugodilo, temveč z dopisom
z dne 14. sept. t. 1. vprašalo ces. namestništvo v Trstu, ali sme izvršiti registriranje.
Na ta dopis je odgovorilo namestništvo z noto z dne 8. oktobra t. 1.:
Iz zadružne pogodbe „Hranilnice in posojilnice v Tomaju", je razvidno, da namerava vsprejemati vloge od članov in nečlanov ter izdajati vložne knjižice, ki imajo znake hranilničnih knjižic. Ker pa imajo to pravico le hranilnice, koncesijonirane banke in zavodi, zato meni namestništvo, da iz ozirov javne uprave registriranje zadruge po štatutih ni dopustno itd.
Vsled te note je trgovsko sodišče izdalo nastopni odlok :
Z ozirom na razloge, navedene v noti ces. namestništva in z ozirom na to, da v § 3. lit. e ni navedena svota vstopnine, se prošnji ne more ugoditi, temveč se po pošti vrne prosilcu Antonu Cer-netu v Tomaju.
Ker to postopanje upravnega in sodnega oblastva nasprotuje zakonu, ker uprava naravnost vpliva na pravosodje, in ker je vsled tega nezakonitega postopanja trgovsko sodišče tudi r materijelnem oziru izdalo odlok, ki se ne strinja z zakonom, vprašajo podpisani gospoda ministra za notranje stvari in pravosodje: Ali hočeta ekscelenci v prihodnje odločno preprečiti tako zlorabno vplivanje justice po upravi ?
Ve odločnost marveč straho-pezljivost.
Iz Zagreba, 27. okt.
Ni dolgo temu, da je uradni list pohvalil in celo poveličeval neko dozdevno energijo naših poslancev na ogerskem saboru. Precej na početku jesenskega zasedanja sabora so se zbrali na novo izvoljeni hrvatsici zastopniki v Budimpešti, da se pomenijo o svojem bodočem delovanju. Govorilo se je marsikaj in razpravljalo mnogo, ali prepričani smo, da se ne bode nobeden sklep izvel na korist Hrvatske. Žalostno gmotno stanje hrvatskega naroda bi moralo tem poslancem odpreti vendar jedenkrat oči, da se na ta način, kakor se je do zdaj ravnalo, ne more in ne sme nič več postopati s Hrvatsko, ker sicer bode ugonobljena popolnoma. Med drugimi groznimi krivicami, ki jih trpi hrvatski narod, je še posebno težavno takozvano regalno pravo točenja. Vse se na to toži, celo taka mesta in občine, ki so do zdaj bile privržene današnji vladi z dušo in telesom.
Trgovska in obrtna komora v Oseku je sklenila, da bode prirejevala po Slavoniji shode, na katerih se bode razpravljalo o tem pravu ter posve-dovalo proti krivici, katero mažarsko ministerstvo podpira. Znano je namreč, da so se Mažari rešili tegi davka že pred tremi leti. Hrvatska ga pa še zdaj plača, premda se je neprenehoma obetalo, da se vsa ta zadeva kmalu reši. Ko so hrvatski poslanci zvedili, kako se je začel narod radi te krivice sploh brez razlike tožiti, niso mogli drugače, nego da so se tudi o tem vprašanju posvetovali ter ekle-nili, da bodo posredovali pri ogrskem ministerstvu radi tega.
A kaj bodo dosegli s svojim posredovanjem ? Trikrat nič. Mažari dobro poznajo naše mažaronske
poslance, da ne morejo biti toliko energični, da bi bili pripravni radi tako važnega vprašanja isstopiti it ogerskega sabora, kar bi morda jedino moglo pomoči. Do tega pa že ne pride, kajti saborske dnevnice se ne puste tako lahko iz rok. In zategadel je ogerski financijalri minister našim poslancem na njih predstavko le odgovoril, da bode to vprašanje proučil in potem že nekaj odredil.
Ta odgovor je čisto vreden takih poslancev, kakoršni so hrvatski, ki Mažaru verujejo vse, če tudi jih skube z narodom vred, kakor jastreb svoj plen. Eaj bode ta minister sklenil, more se že naprej vediti; vsaj se govori, da je že izdelal osnovo, pod kakšnimi pogodbami bi odstraniti hotel regalno pravo; namreč pod pogodbo, če Hrvati odstopijo pobiranje užitnine ogerskej državnej oblasti, a ta da zagotovi občinam dosedanje njih dohodke. To se pravi, Hrvati naj izroče tudi to pravo Mažarom, da se bodo potem mogli vtikati tudi v njihove občinske zadeve. Pravijo, da hrvatska vlada na, ta zahtev ni mogla pristati, a financijalni minister pa noče re-galnega prava odstraniti.
Naši poslanci bodo pa hodili od Poncija do Pilata, hvalili se, kako so se trudili, kako so Mažari pripravni vse storiti, ali da se ne da vse tako hitro storiti, pa da je treba tudi Hrvatom nekaj popustiti, če Mažari kaj zahtevajo. Narod hrvatski bo pa še naprej plačeval krivični davek vse radi popustljivih svojih poslancev. — Kakor v tej, tako se obnašajo hrvatski poslanci v vseh zadevah kraljevine Hrvatske. Nikdar se ne pokažejo kot dosledni možje, nego omahujejo zdaj sem zda; tje, kakor je za njih bolje, samo da ne morajo odločno postopati, ker mislijo, da je potem odzvonilo njihovim mandatom.
A da ne znajo braniti hrvatski poslanci narodnega dostojanstva svojega naroda, to so pokazali že tolikokrat, da nas njih ponašanje v tem pogledu že niti najmanje ne presenečuje. Vendar pa nam je omeniti zopet jeden tak dogodek iz najnovejšega časa, da se pokaže od uradnega časopisa toliko stavljena energija (!) hrvatskih poslancev na ogerskem saboru. Znano je, kako je Nj. Veličanstvo odredilo, da se na njegove stroške izdelajo kipi nekih slavnih mož iz ogerske zgodovine ; med njimi se nahaja tudi Nikolaj Zrinjski, ki pa seveda ni bil Mažar. Ogerski sabor je za ta velikodušni dar sklenil zahvaliti se kralju v posebnej adresi, kar je popolnoma razumljivo, saj je plemeniti vladar namenil svoj dar le ogerskemu narodu.
Ali v adresi se nahajata navedeni tudi poleg Ogerske obe kraljevini Hrvatska in Slavonija in podpisi njunih poslancev na ogerskem zboru, premda se v adresi govori samo o jednem narodu, namreč mažarskem in ne tudi o hrvatskem. To je pa ob jednem najbolji dokaz, da je vsa ta zadeva le mažarska, in ne tudi hrvatska. Saj tudi vladar govori v omenjenem pismu le o mažarskem narodu. Ker je pa hrvatski narod po nagodbi popolnoma samostalen in političen, ne more se nikdar razumevati pod ogerskim ali mažarskim narodom zajedno. Kako so mogli tedaj hrvatski poslanci brez vsake opazke, brez vsake izjave v ogerskem saboru podpisati omenjeno adreso, ni nam mogoče razumeti drugače, nego da so ti ljudje zgubili že vsak pojav o na rodnem dostojanstvu.
Ce so že podpisali adreso, kar pa ni bilo potrebno, morali so se vsaj v saboru izjaviti, da so storili to kot zastopniki hrvatskega naroda, kajti Mažarom bi bilo na ta način nemogoče kasneje pozivati se na ta slučaj, češ da so Mažari in Hrvati jeden narod, kar jim bode zdaj mogoče. Saj že tako povsodi, kjer le morejo, pred svetom Ogersko predstavljajo kot jedinstveno državo. Ni treba nam omenjati, kako so prigodom razstave Hrvate povsodi pri javnih predstavah pomešali z Mažari; kako se v vsem javnem življenju na Ogerskem ne smatrajo Hrvati kot ravnopraven narod z mažarskim, a zdaj so začeli tako ravnati že celo na Hrvatskem.
Poglejte mažarsko literaturo, povsodi je zginila Hrvatska, vse je mažarsko od Karpat do Jadranskega morja; tudi aa nobenem mažarskem zemljevidu ne najdeš več Hrvatske. In naši poslanci vse to odobrujejo s svojim ponašanjem v ogerskem zboru, kjer bi morali pa tudi mogli braniti samostalnost svoje domovine, a v tem slučaju so bili še posebno dolžni to storiti, ker so mogli v svojej izjavi ob enem povedati zgodovinsko resnico o največem hrvatskem juuaku. Sramotno in poniževalno je za vsakega naobraženega človeka, ki noče braniti časti svojega aaroda že v zasebnem življenju, a kaj naj porečemo o narodnih poslancih, ki so pozvani, da
v javnem življenja branijo čast svoje domovine, pa vse to popuste? Je li tudi to tako hvaljena energija ? Žalostno je, ali resnično, da smo pali že pregloboko.
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i, 27. oktobra.
Odstop predsednika dr. Kathreina po
mnenju levičarskih krogov v parlamentu ne bo spremenil položaja. Trdi se namreč, da katoliška ljudska stranka vsled tega ne zapusti desnice. Za to trditev je neki najboljši dokaz to, da kandiduje na izpraznjeno predsedniško mesto svojega člana dr. Eben-hocha in baje tudi dr. Fucbsa, kar bi sicer ne storila, ko bi menila pridružiti se opoziciji. Levičarska glasila nadalje zatrjujejo, da bode levica delala na to, da se izvolitev čim preje izvrši, in morda dosegla, da se že v današnji seji izvoli predsednik.« Glasovala bo levica le tedaj, ako bo kandidatom proglašen poslanec dr. Fuchs. Po našem mnenju pa kandidatura teh dveh poslancev še ni merodajna za nadaljno vztrajanje katoliške ljudske stranke v desnici, marveč samo od tega, kako bo grof Badeni ustregel zahtevam te stranke. Kar se pa tiče novega predsednika, bo najbrže izvoljen dr. Ebenhoch in bi prišel v poštev drugi kandidat le tedaj, ko bi se dr. Ebenhoch iz kakoršnegakoli vzroka odpovedal tej časti. Sicer pa niti ta niti oni ne bo potreboval levičarskih glasov, ako se popreje ne razbije desnica, na kar pa sedaj še ni lahko misliti.
O Dipaulijevem predlogu, ki je po mnenju raznih politikov provzročil precej nejedinosti mej posamnimi strankami desnice, se je posvetoval izvrševalni odbor desnice in izdal o tem nastopni komunike: Z ozirom na pogajanja barona Dipaulija z raznimi strankami državnega zbora je dolžan izvrševalni odbor parlamentarne desnice konštatovati, da je voljan glasovati za prijoriteto Dipaulijevega predloga, ki naj se izroči z ostalimi jezikovnimi predlogi vred posebnemu odseku. Le glede časa, kadaj naj se o tem razpravlja, menijo stranke desnice, da treba z ozirom na eminentno državno potrebo zahtevati, naj se dožene brez nasprotovanja vsaj prvo branje načrta glede nagodbenega provizorija, predno ee prične razprava o Dipaulijevem jezikovnem predlogu. — Največ zaslug, da je zagledal beli dan ta komunike, ima najbrže „Fremdenblatt", ki je tako nujno dokazoval, da se vrši razprava o teh dveh predlogih lahko istodobno, ker sta obe zadevi jednake važnosti. In res, kakor je razvidno, se vrši, ako sploh pride do tega, lazprava skoro istodobno.
Nagodbeni provizorij. Se dobra dva meseca in nagodbeni provizorij mora biti pod streho. V resnici pa za razpravo tega vprašanja niti toliko časa ni več, kajti ako bi nič druzega ne prišlo vmes, imamo običajne božiČhe počitnice, ki okrajšajo ta čas vsaj za deset dnij. Umevno je torej, da vsled tega naša, posebno pa mažarska vlada pritiska z vso silo na avstrijski parlament, da čim preje reši to pereče in za državo prevažno vprašanje. „Gazeti Narodovi" se v tem oziru poroča iz poljskih krogov, da bo vlada čakala na rešitev tega vprašanja do 20. novembra ter seveda me) tem časom napela vse moči, da pritira državni voz na pravo pot. Ako se ji pa vkljub temu ne posreči do tega časa, poslala bode ljudske zastopnike na počitnice. V tem slučaju se pa reši pereče vprašanje po pojasnilih židovskega mažarskega dnevnika „Pester Lloyda" na nastopni način : Glede carinskih in trgovinskih zadev odločuje vsaka državna polovica samostojno, o kvoti pa razsodi krona sama, kajti, piše omenjeni list nadalje, v določbah zakona iz 1. 1867 se nahaja stavek, da v slučaju nesporazumljenja mej avstrijsko in ogersko vlado določi kvoto vladar sam. To pa velja seveda le tako dolgo, dokler se ne doseže sporazumljenje mej obema državnima polovicama. S tem se torej skušajo tolažiti mažarski krogi, v resnici so pa kaj malo zadovoljni s to tolažbo, kajti škoda, ki bi ua-vetala zanje v tem slučaju, jim je jasno pred očmi. Vporabijevali bodo še nadalje vsa sredstva in opozarjali neumorno na to važno zadevo vse merodajne avstrijske kroge, da se morda konečno vender le izpolni njih najiskreneja želja. Ali se to zgodi ali ne, je odvisno v prvi vrsti od Badenijeve vlade, ki mora vstreči zahtevam desniških strank, ako hoče, da gredo ž njo v boj za važno državno zadevo.
Mej ruskim carjem in velikim vojvodo badenskim je nastalo v poslednjem času neko nasprotje, kateremu listi sicer ne pripi-
sujejo nikake politične važnosti, pač pa je vzbudilo v nemških in tudi avstrijskih krogih veliko vzne* mirjenje. Ves dogodek obstoji namreč v tem, da je oar Nikolaj, ki biva sedaj na hesenskem dvom, od' klonil obisk badenskega velikega vojvode in sicer na način, ki se smatra nekoliko žaljivim. Odgovor se je baje glasil, da je car že razdelil ves čae svojega bivanja v Darmstadtu. Ta ostri odgovor spravljajo politiki v zvezo z raznimi kombinacijami, o katerih se pa nikakor ne more trditi, da so resnične. Najbrže je vzrok temu carjevemu postopanju to, da biva na hesenskem dvoru, ki ne živi v najboljši prijaznosti z badenskim dvorom, in je skoro gotovo zakrivil to stvar kak dvorni uradnik sam. Sploh pa cela zadeva ni vredna, da polnijo z njo svoje predale skoro vsi večji nemški listi, ki prinašajo o tem kar cele članke.
Davčna preosnova v Franciji. V prvi seji budgetne komisije je pojasnoval finančni minister Cochery pota, katerih se namerava vlada po-elužiti v pokritje primanjkljaja, ki navstene baje " vsled projektovanega znižanja nekaterih davčnih vrst. Po njegovih pojasnilih namerava vlada naložiti večji davek na inozemske vrednote in sicer od 50 cen-timov na jeden frank. Minister je mnenja, da zunanje vlade tej nameri ne bodo ugovarjale, vendar pa še nima v rokah dntičnega zagotovila in toraj ne ve, kaj vse pride. Kar se pa tiče obljubljenega znižanja nekaterih davčnih vrst, kakor zemljiškega in užitninskega davna, francoski narod ne goji prevelikih nad, ker je prav lahko mogoče, da bo vlada, ako se ji res posreči zboljšati vir dohodkov na omenjeni način, skrbela morebiti v prvi vrsti za druge potrebe in bodo lepe obljube in upi splavali po vodi.
Št. Jakobski zvonovi.
Dolgo časa je stal novi, veličastni šentjakobski stolp nem in tih, sedaj je obljuden s šesterimi novimi zvonovi, katere je vlila slavnoznana Samassova firma. Dispozicija Ie teh zvonov je sad dolgotrajnega, resnega posvetovanja, kajti preč. gosp. mestni župnik in kanonik J. Bozman je zbiral pevske in tehniške strokovnjake v mnoge posvetovalne seje. Razmotrivalo se je zlasti vprašanje, naj bodo li novi zvonovi melodični ali harmonični. Ker je bilo sklenjeno, da se napravi šest zvonov, zamoglo se je ustreči obema željama ter spojiti melodijo s harmonijo.
Tudi se strokovnjaki dolgo niso mogli zjediniti, naj li teko zvonovi jednakomerno, ali naj teče vsak zvon po svoje; mali hitreje, večji počasneje, kar je popolnoma naravno in odgovarja prislovici: „Vsak po svoje žvrgoli."
Ko bi deček delal take korake, kakor mož, bilo bi smešno; isto pri zvonovih. Prodrlo je zadnje, naravi primerno načelo in tako je vstreženo vsem mu-zikalnim in tehniškim pravilom.
Liv zvonov se je popolnoma posrečil. Poročevalec je bil takoj pozvan v livarno in našel, da so zvonovi točno zadeti. Sedaj se je jelo likanje, prišlo je na vrsto posvečevanje, slovesno prepeljevanje in v soboto dne 9. oktobra so se oglasili velikani v visokem stolpu.
Dispozicija zvonov je nastopna : B C D Es G b. Temelj dispoziciji je kvartsextakord B Es G b, melodijo tvorita C in D. Med D in Es je pol glasa in to je dalo pomisleka. Vender če se pomisli, da dva zvonova malo kedaj zapojeta skupaj in da se tvorijo pri šestih zvonovih najrazličneje varijacije, melodije in harmonije, včasih tudi disharmonije, ki se pa takoj razvežejo, padejo kmalu vsi pomisleki. Da se D in Es preveč ne krešeta, vglasil je Samassa D za jedno misel nižje, kar v celoti jako ugaja, v neki zvezi pa se maščuje, namreč v terc-sekstakordu B D G b. Pomisliti je pa treba, da zvonovi niso gla-sovir, čegar strune se vglasijo po poljubnosti. — Omenjena stvar torej nikakor ne jemlje firmi za-
Varijacije se dajo sestaviti sledeče:
1.	Es G b.	8. C D Es G. >
2.	D G b.	9. B Es G b.
3.	C Es G.	10. B O Es G
4.	B D G.	11. B C D Es.
5.	B Es G.	12. B C D Ез G.
6.	B C D.	13. B C Es G b.
7.	B C Es.	14. B O D Es G b. Izmej teh so pripravne za slovesno z v o -
nenje 1., 6., 7., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. Za mrliško zvonenje: 1. z dvema prvima G b, 2. s tremi št. 2, 3. s štirimi št. 8 (uon plus ultra), 4. s petimi št. 12, 5. z vsemi št. 14. Za p r i t r -
k a v a n j e , če že mora biti, St. 9. Najlepši je seveda zvonenje v celoti, ker to je velikanski okus najkrasnejših zvez v melodiji in harmoniji. — Ako on№nim, da so vsi glasovi lepi in jasni ter nenavadno krepki (imajo pa tudi zvonovi nenavadne tež») povedal sem večinoma vse, kar se da povedati v kratkem, časnikarskem poročila. Ne čudim se, da so tadi med ljudstvom padli vsi pomisleki in da so Sentjakobci ponosni na svoje nove zvonove, katere je vstvarila nenavadna žilavost preč. g. kanonika in umetniška izvedenost g. Samasse. Tacih zvonov sedaj nima Kranjska; upam pa, da prodere ž njimi melodija v naši deželi, vsaj tam, kjer se bo naročalo 4, 5 ali 6 zvonov. Naša dežela ima krasno zvonilo, ali če grem kako soboto popoludne na prosto, z vseh stranij mi doni na uho trizvok v duru in nič drnzega. Ko bi vse cerkve imele isti. temeljni obris, komu bi bilo to povšeči ? Istotako je želeti glede zvonov več raznoličnosti.
K sklepu še teža in imena zvonov: B Marija tehta 3800 kg približno 59 stot. C Jakob „ 2356 „	42 „
D Jožef „ 1657 „ „ 29»/, stot. Es Janez Nepomuk tehta 1389 kg, približno 25 stot.
G Ignacij tehta 765 kg, približno 13Vi stotov. b Franc Ksaver tehta 420 kg, približno 71/, stot.
P. H.
Dnevne * novice.
V Ljubljani, 27. oktobra.
(Urinlinsko učitelj išče ) Glede našega pojasnila o tej stvari nam „Narod" odgovarja:
1.	Da tako učiteljišče ni potrebno, ker je tudi vlada omejila število učenk na državni pripravnici, ker jih je toliko, da kmalu ne bo služb za-nje. — Temu nasproti konstatujemo, da je vlada ljubljansko žensko učiteljišče, obstoječe iz dveh letnikov, povišala nedavno v štiri letnike, torej je „Narodova" trditev bosa.
2.	Da so širši krogi spoznali, da redovniške šole niso dosti prida. — Ta trditev je sicer po ceni, a je brez dokazov. Pri šolskih oblastvih, kakor je razvidno iz1 poročil šolskih nadzornikov, „Narod" dobi ravno nasprotnih dokazov.
3.	Da se bo na tem zavodu ženski naraščaj germanizoval, kakor povsod, koder se ne poučuje v materinem jeziku. — Temu nasproti vprašamo „Narod" : Ali ne ve, da se tudi na slovenski višji dekliški šoli ne poučujejo vsi predmeti v materinem jeziku, da se zgodovina predava v nemščini? Kako morete torej od uršulink zahtevati popolno slovensko učiteljišče, ker niti na slovenski višji dekliški šoli ne morete izhajati brez nemščine in ker sami v svojem odgovoru priznate, da bi vlada zamogla „delati zavoda sitnosti, zavlačevati podelitev pravice javnosti", ako bi se snovalo slovensko učiteljišče.
3. „Narod" piše: „Uršulinke bi lahko ustanovile povsem slovensko žensko učiteljišče, ako bi le hotele in če bi bile kaj prida, bi za-nje dobile tudi pravico javnosti, toda one tega nečejo, ker hočejo pospeševati germaniza-cijo." — „Narodov" pisec pač ni pogledal ni za ped za sabo, kajti sicer bi se bil moral takoj spomniti, da je s temi besedami najbolj tlesknil po čeljustih — „Narod"ovce same! Kako je že bilo tedaj, ko so je snovala v Ljubljani višja dekliška šola? Mesto je sprva nameravalo ustanovitev „slovenske" višje dekliške šole, t. j. šole, ki bi se v nji poučevalo zgolj v slovenskem jeziku. Toda ker se je vlada temu protivila, je mesto izključno slovenski njen značaj prodalo zavoljo bore podpore, ki jo šola dobiva od vlade, in se je zadovoljila z internacionalnim naslovom „mestna višja dekliška šola". Kje pa je bil takrat današnji „Slovenskega Naroda" kričsč ? — Kje pa so bili takrat naši narodni velmožje Tavčar, Hribar itd. z Malovr hom vred, da bi pokazali vladi zobe in eventnelno od nje s huda izvojevah samo slovensko višjo dekliško šolo ? Ni jih bilo takrat na bojišče, a eedaj imajo pogum, od redovnic zahtevati, da si v boju z vlado izposlujejo šolo, ki bi v jezikovnem ozira nadkriljevala celo — mest. višjo dekliško šolol Na tako gnjusno natolcevanje bi se dalo — prosto po „Nar." — odgovoriti: „Narodova" gospoda bi si bila lahko ustanovila povsem slovensko višjo dekliško šolo, ako bi jo bila le hotela in ako bi bila kaj prida, bi bila zanjo vkljub slov. njenemu značaju dobila
pravieo javnosti, toda ona tega ni hotela, ker hočepoepeševati germanizacijo, kakor jo pospešuje — vse njeno delovanje v naši domovini.
4. Sploh pa naj si glede germanizacije naše šolske mladine v Ljubljani stranka, v katere imenu piše „Narod", sama izpraša svojo vest. Vsaj „Narodova" stranka, ki je hotela imeti samoslovenske ljudske šole v Ljubljani, je kriva, da se na stotine slovenskih otrok po ljubljanskih nemških ljudskih šolah germanizuje. To se doseže, ako se bata z glavo skozi zid. Sploh pa kader bi imeli „Narodovi" gospodje še kaj pisati o germanizaciji, naj rajše prepisujejo pravila politične zveze „Narodovcev" in liberalnih Nemcev, potem si morda vendar le sčasoma vbijejo v glavo, kedo da je dandanes glavni steber nemčurskega nadutstva v Ljubljani.
(Osebne vesti) Imenovani so gg. pravni prakti-kantje Jos. Dijak, Val. Flerin, G. Galle, J. Janesch, Bud. S t e r 1 e in Jos. T e k a v č i č za avskultante v okrožji graškega nadsodišča.
(Repertoir slovenskega gledališča.) V petek bode premijera Verdijeve slavnoznane opere „ L a T r a v i t a " z gospodičino Sevčikovo, poleg katere imata večje partije gosp. Raskovič in g. Nolli. — V nedeljo se uprizori drugič pri prvi predstavi lepo uspeli ljudski igrokaz „Stari korporal" in sicer kot ljudskapredstava z znatno znižano vstopnino. Cene so naslednje: V parterji sedeži I.—III. vrste po 70 kr., IV.—VIII. vrste po 60 kr., IX —XI. vrste po 50 kr. — Na balkonu seđeži I. vrste po 50 kr., II. iu III. vrste po 40 kr. — Galerijski sedeži po 30 kr. Dijaške in vojaške vstopnice so po 20 kr., stojišča na galeriji po 10 kr. — V ponedeljek se bode predstavljala ljudska igra „Mlinar in njegova hči".
(Glasbena Matica.) Na zadnjem občnem zboru ženskega zbora „Glasbene Matice" so bile izvoljene za predsednico gospa dr. Jenkova, namestnico gospa dr. Ferjančičeva, tajnico gdč. Zorka Krsnikova, bla-gajničarico g. Briški; v odboru so gospe dr. Gre-goričeva, dr. Hudnikova, Juvančičeva in Peršeljnova.
(Malinje v cvetju) Na vjtu gospe Cuček-ove v Florijanskih ulicah je več malinja v najlepšem cvetju, posamne vejice pa nosijo tudi popolno dozorele jagode.
(Iz Vodic), 26. oktobra: Nova farna cerkev v Vodicah bo ta teden dovršena, v kolikor se tiče njene zunanjosti. Blagoslovljenje nove cerkve se bo vršilo na zahvaljeno nedeljo, dnč 7. novembra. Za četek ob 9. uri. Blagoslovil jo bo velečastiti gospod kanonik in dekan kamniški J. Oblak. Orkveui govor prevzame iz prijaznosti vč. g. P. Konštantin Luzer, generalni dtfiaitor, sedaj bivajoč v Kamniku. K tej slovesnosti so vabljeni s tem vsi sosednji gg. duhovniki, pa tadi daljni, posebno tukajšnji rojaki naj ne zamude te prilike, da se prepričajo o lepoti nove farne cerkve.
(Poroka.) Včeraj, 26. t. m. se je v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani poročil g. Ivan Perpar, c. kr. finančni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Pazinu, z gospodično Marijo K o v S c a iz obče-spoštovane rodbine v Planini. Mlademu zakonskemu paru sto sreč!
(Župnijsko poskušnjo) so v Gorici dovršili te dni gg.: Josip Kosec, kurat v Novakah; Franc Š m i d, kurat v Marija Celji pri Kanalu ; Janez Vidmar, župni upravitelj v Breginju.
(Kedo bo goriški nadškof?) Razni časniki italijanski pa tudi nekateri slovenski vedno premlevajo to vprašanje. Imenujejo se najraznejsi kandidatje za to prevažno mesto. Nekdo izmed naših gg. naročnikov nas vpraša, zakaj mi o tem ničesar ne pišemo. Na to odgovarjamo, da se gotovega o tem še ničesar ne ter da smo mnenja, da se je v škodo Slovencem o tej stvari po slovenskih listih že preveč pisalo.
(Dobava za c. kr. domobrambo.) Ministerstvo z& deželno brambo namerava več oblačilnih in opravnih predmetov zagotoviti potom malega obrta. Mej predmeti, katere je dobaviti, so: bluze, ulanke, hlače, črevlji, jermena itd. Ponudbe imajo najkasneje do 7. decembra 1897 doiti pri deželnobrambenem ministerstvu. Razglas, obsezajoč podrobnosti, se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Na željo se razglas tudi dopošlje.
Društva,.
(Slovenska krščansko-socijalna delavska zveza.) Somišljeniki ! V spopolnitev
krščanskosocijalne delavske organizacije se je sprožila misel, ustanoviti v Ljubljani nepolitično delavsko poučno in zabavno društvo. Visoka c. kr. deželna vlada je potrdila pravila „Slovenske krŠČ*nsko-sccijalne delavske zveze" s sedežem v Ljubljani in s tem dovolila ustanoviti prepotrebno društvo. Pripravljalni odbor te zveze, v kateri bo prostora za vse krščanskosoc jalno delavstvo v Ljubljani, stopa sedaj pred Vas, da mu pomorete oživiti nove društvo, kateremu je tudi med drugimi glavni namen, zbrati v svojem krogu mlade, nepopačene mladeniče, jih varovati kvarljivih, socijalnodemokratskih nazorov, s poučnimi predavanji in pošteno zabavo. Temu našemu delavstvu omislili bodemo tudi v najkrajšem času zastavo, pod katero se bode zbiralo v slogi in navduševalo za vse svetinje milega slovenskega naroda. Slovenci, somišljeniki 1 Pristopajte v obilnem Številu „Slovenski krščanskosocijalni delavski zvezi", bodisi kot ustanovniki (ustauovniki plačajo jedenkrat za vselej 10 gld., ne glede na spol in slan), bodisi kot podporni udje (plačaio najmanj 2 gld. na leto, ne glede na spol in stan), ali pa kot redni udje, katerim se bodo doneski določili na ustanovnem zboru (svote 60 kr. na leto donesek ne bode presegel). Izobraženo slovensko do-lavetvo hočemo — to naše stremljenje podpirati, pa je dolžnost vnakpga poštenega Slovenca. Bog čuvai slovensko krščanskosocijalno delavstvo 1 Živela misel krščanskosocijalna ! — Pripravljalni odbor „Slovenske krščanskosocijalne delavske zveze" v Ljubljani.
(Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.) Duevni red seje dne 28. oktobra. 1. Citauje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Poročilo o osebah, katere so občine v kočevskem okraju predlagale za oskrbnike. 4. Predlog glede imenovanja sodnikov-lajikov pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani in pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem Mestu. 5. Poročilo glede dovolitve prispevka k ustanovnim iu vzdrževalnim stroškom kmetijsko-kemiškega poskuševališča, ki se ima ustanoviti za Kranjsko. 6. Predlog glede nameščenja treh cenzorjev pri fiiijalki avstro-ogerske banke v Ljubljani. 7. Poročilo o prošnji za prepoved krošnjarstva v mestu ljubljanskem. 8. Volitev odposlanca k enketi, ki bo pri vis. c. kr. poljedelskem ministerstvu o prenaredbi zakona glede umetnega vina. 9. Poročilo o prošnji mestne občine radovljiške, da prevzame državna železnica ondotno postajališče v svojo last in napravi postajo za promet z blagom. 10. Poročilo o imenovanju stalno zapriseženih strokovnjakov za cenitve zemljišč z večjimi industrijskimi napravami za sodišča na Kranjskem. 11. Poročilo o maksimalni tarifi za goveje meso v občini kočevski. 12. Poročilo glede preložitve konjskega semnja v St. Jerneju na ponedeljek po sv. Jožefu. 13. Poročilo o prošnji mestne občine ljubljanske na upravni odbor dolenjskih železnic, da se napravi postajališče za osebni promet in nakladališče za živino ob mestnej klavnici. 14. Poročilo o zgradbi kontumačnega hleva ob mestnej klavnici.
(Pevsko društvo „Zvon" v Š m a r t -nem pri Litiji) bode v spomin svojim umrlim članom v dan vseh svetnikov pelo : F. Mendelsohn : „Beati mortui" ; F. Vilhar: „Nagrobnica* in F. 5?egnar: „Zalostinka'.
Telegrami.
Dunaj, 27. oktobra. (Poslanska zbornica.) Finančni minister predloži načrt zakona glede uravnave plač aktivnih državnih slug. Seja se pričenja z navadnimi glasovanji po imenih. Do polu jedne ure se je završilo četrto tako glasovanje.
Dunaj, 27. oktobra. Odstop dr. Kath-reina je prišel popolno nepričakovano. Niti najožji njegovi politični somišljeniki niso vedeli zato. Glavni vzrok, da je dr. Kathrein odstopil, je bil ta, da je Badeni preveč pritiskal nanj, da bi prikrajšal razpravo o predlogih glede ministerske zatožbe, ter s tem omogočil, da pride razgovor o nagodbenem provizoriju pravočasno pred zbornico. — Dr. Kathrein se v pismu na svoje somišljenike v katoliški ljudski stranki pritožuje nad grofom Badenijem, ki ima povsod svojo nesrečno roko in tudi njemu onemogočuje, da bi ostal še nadalje predsednik. — Kot kandidatje za predsedništvo se imenujejo dr. pl. Fuchs, dr. Ebenhoch, baron Dipauli in grof Moric Zedwitz.
Dunaj, 27. oktobra. Položaj je še vedno nejasen. Rešilne poti iz zagate iščejo, a najbrže brez vspešno. Desnica ni dovolj solidarna, da bi prijela za krmilo ter omogočila zopet parlamentarno delovanje.
Dunaj, 27. oktobra. Shod zastopnikov Raiffeisnovih zavodov je vsprejel včeraj poleg drugih tudi resolucijo, v kateri se z zadovoljstvom pozdravlja vladna predloga o obrtnih in gospodarskih zadrugah, ob jed-
nem pa obžaluje, da se premalo ozira na svojstvo Raiffeisnovih zavodov.
BudimpeSta, 27. oktobra. „Bud. Gorr.u izjavlja nasproti poročilom „Fremdenblatta", da se mej ogersko in avstrijsko vlado ni vršilo nikako pogajanje in tudi naravno ne doseglo nikako sporazumljenje glede rešitve nagodbenega vprašanja ter da ogerski vladi niti na um ni prišlo, da bi razpravljala o skupnih zadevah, ne da bi bilo znano mnenje delegacij.
Budimpešta, 27. oktobr.v „Nemzet" izjavlja, da so imele predvčeranje izjave barona Banffyja namen, opomniti avstr. kroge na osnovne določbe zakona z leta 1867, da se vedo ravnati po njih in ne zamuditi kratkega časa. Sicer pa Ogerska ni opravičena vmešavati se v avstrijske zadeve in ji tudi ni (?) mnogo na tem, kako se rešijo zamotane razmere, ker lahko (!) samostojno brani svoja ustavna prava in velike koristi monarhije. Banffy je hotel s tem le podpirati (!) avstrijsko vlado v boju zoper obstrukcijo.
Petrograd, 27. oktobra. Ministerstvo je izdelalo načrt, s katerim se namerava pre-osnovati ustavo mest v desetih poviseljskih okrajih.
Madrid, 27. oktobra. „Imparcial" poroča, da bo predsednik Zveznih držav Mac Kinley pričel najenergičneje postopati, ako španjska vlada ne bo hotela vsprejeti posredovanja Zveznih držav v kubanski zadevi.
Madrid, 27. oktobra. V odgovoru na noto poslanika Woodforta se mej drugim tudi obžaluje, da so ameriške ekspedicije pogostokrat podpirale kubanske vstaše, ter se izraža mnenje, da bi bila sicer vstaja že davno zadušena. Poslanik Woodfort je samo potrdil vsprejem odgovora.
Carigrad, 27. oktobra. Sultan je izdal tri irade, s katerimi se rešijo vprašanja, tikajoča se Bolgarije, in sicer glede železnične zveze mej Kiistendilom in Kumanovem, dalje glede uvedbe trgovinskih agentur v raznih krajih Makedonije in v Adrijanopolu ter po-miloščenja 14 bolgarskih političnih kaznen-
cev. Rešitev vprašanja glede dovolitve be-ratov bolgarskim škofom se pričakuje v najkrajšem času.
Svilnato Map za plesuu li jo 35 kr.
do 14'65 meter — istotako črna, bela in barvasta Henne-bergova svila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.), poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. V Švico dvojni pismeni porto. 34 6-4 4
Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in k. dvorni zal.) Curih.
Hlelusiiie- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga 45 (40) i lekarna pri Mariji Pomagaj M.Leustek v Ljubljani,
Res'jeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani ueoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinetura Rhei composita 6. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim In žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-60
Provincijal brat Emanuel Leitner.
nadzdravnik.
ITmrli ho:
25. oktobra. Ivan Židan, kovač, 44 let, Pred konjušnico 2, jetika. — Oton Pretner, finančnega nadpaznika sin, 3 dni, Breg 6, življenjska slabost. — Rudolf Šimnovc, mizarja sin, l'/t leta. Opekarska cesta 63, jetika.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetr»vi	Nebo	Padavina v 24. urab v mm.
•/6	9. zvečer	7457	45	вг. sever	jasno	
27	7. zjutraj 2. popol.	746Z 747 2	1 3 54	si. fcvzh. sr. jvzh.	megla oblačno	00
Srednja včerajšnja temperatura б 2°, za 2-3° pod aortnalom
Tržne cene v Ljubljani
dn4 27. oktobra.
	gl-	kr.		gl.	kr.
PSenica, m. st. . .	11	50	Špeh povojen, kgr, . Surovo maslo, „ .	—	68
Rež, „ . . .	8	50		—	82
Ječmen, „ . . .	6	30	Jajce, jedno . . .	—	3
Oves, „ . . .	6	40	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, , . . .	9	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	50	Telečje	_	60
Koruza, „ . . .	6	20	Svinjsko n „ .	_	56!
Krompir, „ . .	2	60	Koštrunovo „ „ ,	_	36
Leča, hktl. . .	12	—	Piščanec . . .		50
Grah, „ . . .	12	—	Golob ....		16j
Fižol, ....	10	—	Seno, 100 kgr. . .	1	96
Maslo, kgr. . .	—	94	Slama, 100 „. .	1	78
Mast, „ . . Speh svež, „ . .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	7	
		60	„ mehka, 4 „ „	4	80
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) p r o <1 a j a
domača in inska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani . cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taceira blaga, od namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 17
mmC
m
4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in priznalnih diplom.
Kwizde korneuburški redilni prašek.
ŽlTinozdrav. diet. sredstvo zu konje
govedo ln ovce. Rabi se že tekom 43 let, po največ hlevih, ako žival neče jesti, slabo prebavlja, v zboljšanje mleka in da
daje več mleka. Cena škatlj. 70 kr , pol škatlj. 35 kr. Pristen je le, ako ima poleg natisnjeno varstveno znamko. Dobiva se v \seh lekarnah in drogverijah.
Glavna zaloga:
Franc Iv. Kwizda
c. in kr. avstr.-ogrski in k. ru-munski dvorni zalagatelj
okrožni lekar v Korneuburgu
112 8 pri Dunaji. U.
«s*
■s» -sat
Krčmarjl ln zasebniki, kateri žele kupiti
pristna, пашпа Yina,
obrnejo naj se do	677 15 — 6
Pavla Nponza
v Rovinju v Istri,
kateri da popolno jamstvo za pristnost njegovih vin. — Na željo vpošlje vzorce belega in „moscato rosa", terana in belega Isterskega v'na.
ЉГ Preč. duhovščino še posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporabo pri daritvi sv. maše.
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
St. 36.855.
719 2-1
Licitacija.
Dnć 3. oktobra t. 1. zjutraj ob 9. uri vršila se bode licita cijska prodaja
vrat, окецј, žele^ja, opeke, lesa, neks^j pohištva in dvoje vozov
v hiši štev. 8 Frančiškanske ulice.	717 3—2
Razpis služb.
V popolnitev obratnega os bja pri centrali mestne elektrarne Ijubljaneke razpisujejo se naslednje začasne službe:
1.	služba II. strojnika Z letno plačo 700 gld.;
2.	dve službi kurjačev z letno plačo po 600 gld.;
3.	dve službi mazačev z letoo plačo po 400 gld.;
4.	služba pomožnega delavca z letno plačo 400 gld.;
5.	dve službi paznikov pri akumulatorskej pretikalnici z letno plačo po 600 gid.
Zahteva se znanje slovenskega jezika v envi ru iu pisavi. Prosilci za jedno ali drutro teh služb tkže naj svoje redno ,kolkovaue in pravilno opremljene prošnje — katerim naj prosilci za strojniško in kur-jaško službo priloži tudi nravnostuo spričevalo in dokazila o usposobljenosti —
do dne 8. novembra t. 1.
pri podpisanem magistratn.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 22. oktobra 1897.
I > u n a j s k a t>o
Dni 27. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....102 gld.	10 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....102	„	35 „
Avstrijska zlata renta 4°/0......122	„	90 ,
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	„	45 „
Ogerska zlata renta 4°/0.......121	„	85 „
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„	75 „
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	948	„	— „
Kreditne delnice, 160 gld..............352	„	— „
London vista...........119	„	65 „
Nemški drt. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.	58	„	^^i|^„
20 mark............11	„	75 „
20 frankov (napoleondor)............9	„	62V«„
Italijanski bankovci........45	,	10 ,
C. kr. cekini........... б „	66 „
r x a.
Dni 26. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta . . . 4°/0 kranjsko deželno posojilo . . Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/0 .
„	„ južne železnice 5°/0 .
„	„ dolenjskih železnic 4°/0
160 gld.	—	kr.
159 „	75	
190 „	50	
99 „	30	
139 „	50	
128 „	25	
109 „	85	
112 „	50	
98 „	—	n
98 „	60	
227 „	50	
181 „	15	n
126 „	—	
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld. 25
4°/o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156 „ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......24
Salmove srečke, 40 gld........74
St. Genćis srečke, 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......57
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3390
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	403
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	82
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	92
Montanska družba avstr. plan.....135
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	165
Papirnih rubljev 100........127
kr.
75 50
50 10
15
25
Naknp in prodaja __ vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrehanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M KRČU H"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferatrasse 74 B.
PoJasnllaTtXj; v vseh gospodarskih in finančnih stvarel
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoci gi obrestovanja pri popolni varnosti Sf naloženih glavnic.