60. številka. Ljubljana, v sredo 14. marca 1900. XXXIII. leto 0.111 Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poSUjanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat Uska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovaU. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlstvu naj se blagovolijo ;pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod** telefon st. 34. — „Narodna Tiskarna** telefon st. 85. Državni zbor. (Rekrutni zakon. — Premogarski Strajk.) Zamorec je storil svojo dolžnost in pojde zdaj lahko za nekaj tednov na počitnice. Poslanska zbornica je včeraj sprejela rekrutni zakon za tekoče leto. V včerajšnji seji se je dognala specialna debata. Hofica, ki je sodbo vojaškega sodišča glede čeških rezervistov v Gaji imenoval kanibališko, je pojasnil, da ni nemščina tisto sredstvo, s katero se da ustvariti mogočna armada. Treba je dru-zih sredstev. Treba je popolniti mornarico, saj imamo sedaj samo tri vojne ladje in nekaj starih škatelj, treba pomnožiti stalno vojsko in skrbeti za topničarstvo. Nemščina nam še ne zagotovi zmage. Žalostno je, da je postala Avstrija reven privesek Nemčije in da vsled zveze z Nemčijo ubožava. Pfersche je očital Čehom, da nimajo vzrokov tirati obstrukcijo in se vnemal za razpust poslanske zbornice. Ko so še govorili Boheim, Plass, Doležal in Popowski,je zbornica sprejela zakon v drugem in v tretjem branju. Proti zakonu so glasovali samo Čehi, socialni demokratje, Schonererjanci in nekateri nemški nacionalci. * * * Zelo burna razprava se je unela radi nujnih predlogov glede premogarskega štrajka. Socialni demokrat Daszvnski je napadel dvornega svetnika Zechnerja, o katerem je rekel, da se drznil vreči v koš 1. 1896. sklenjeni zakon o rudniških nadzornikih. Rekel je dalje: „Mi ne zahtevamo ničesar druzega, kakor da se tudi proti ponosnim gospodom podjetnikom tako postopa kakor zakon zahteva. Videti hočemo, če sega moč Larischa, Rothschilda, Gutt manna in nadvojvode Friderika tako daleč, da se jim vlada niti 10 gld. globe ne upa naložiti. Storite tak korak in tistih 10 gld., bo za vse, za industrijo in za delavce vrednih 10 milijonov. Vlada se ne sme skrivati za socialno politiškim odsekom, ker njegovih del ne pospešuje, pač pa jih dvorni svetnik Zechner zadržuje. Podjetniki so dne 26 februvarja sklenili, da se tekom jednega leta ne sme vzeti na delo noben premogar, ki je zapisan v tajnem imeniku. S tem se je obsodilo celo vrsto delavcev na smrt. Okr. glavar je v Kladnu, kjer vladata Taussig in Wittgenstein, grozil pre-mogarjem, da izgube vse pravice do bra-tovskih skladnic. V Moravski Ostravici je bil neki delavec zaprt in začela se je proti njemu preiskava radi žaljenja člana cesarske hiše, ker je grmel proti lastniku premogokopa v Šleziji. Ako jemlje nadvojvoda Friderik milijone, ki mu jih pridobe delavci, ako na tisoče delavcev zanj dela, potem jim je v gospodarskem boju ravno-praven. To ne gre, da se štrajk njegovih delavcev tolmači kot žaljenje člana cesarske rodbine. Nadvojvodi Frideriku ni treba, da se njegovo dostojanstvo ščiti s preganjanjem ubozih, štrajkujočih delavcev. Delavci v Šleziji bodo morali svoja dina stiska čutila nekoliko omejiti. Obžalovati je, da se nahajajo člani cesarske hiše v družbi z nepoboljšljivimi roparskimi vitezi, kakršni so Larisch, Guttmann, Rothschild in drugi. Če bodo štrajkujoči delavci poraženi, bo mej njimi zavladal zopet tisti anarhizem, ki deluje z dinamitom. In če ta parlament neče biti le spasa, naj porabi še teh par dni, da izdela zakon, 8 ka'uerim se zniža delavski čas. Če bi se pa to preprečilo, če bi se igrala le komedija, ne izostane osveta". Mej govorom Daszvnskega je ministrski predsednik opetovano namigail predsedujočemu Pradeju, naj pokliče govornika k redu. Prade pa ni ničesar storil. Minister Giova-nelli je šel potem iskat Fuchsa. Ta je prišel, prevzel predsedstvo in rekel, da pokliče Daszvnskega k redu. Fuchs pokliče Resla k redu. Schonerer: Vas še tu ni bilo, ko je govoril. (Velik hrup) Samo tisti sme k redu poklicati, ki predseduje. Fuchs: Molčite, g. Schonerer. (Resel kliče nekaj vmes). Schonerer: Predrznost in nesramnost. Wolf: Kaj pa Vas briga nadvojvoda Friderik ? Ko je začel Steiner govoriti, je Fuchs oddal predsedstvo zopet Pradeju in je odšel. Schonerer: Zdaj spet odhaja! Potem se bo dal spet poklicati, bo govornika grajal in spet odšel. (Velik hrup). Krščanski socialist Prochazka: Tri tedne Vas ni bilo sem. Zdaj pa zopet razgrajate. Klici: Vi spadate v norišnico. Ste že zopet pijani! Bielohlawek: Konjak - braten se oglaša. Med Steinerjevim govorom je prišlo opetovano do jako burnih konfliktov, zlasti ker je Steiner napadal socialiste. Krščanski socialist Gregorig je de jal: Wolf je najprej nadvojvodo Friierika psoval kot oderuha. Ko je Bielohlawek opozoril Daszvnskega, da je s pomočjo Židov izvoljen, ga je Prade ostro poklical k redu. Konstatujem, da je nemškonacionalnega podpredsednika pustilo žaljenje cesarske hiše popolnoma hladnega Dočim se takoj raz-greje, če se stopi Židom in njih prijateljem na prste. To je provzročilo nov vihar. Nemški nacionalci so kričali: Fej! Denuncijant! Sram Va3 bodi! Prade je konstatiral, da '.Volf tistega medklica sploh ni storil, in izjavil, da je preslišal, kar je govoril Daszvnski. Ko je govorilo še nekaj poslancev, je bil soglasno sprejet predlog poročevalca dr. Kramara, naj se vlada z vso odločnostjo zavzame za to, da se štrajk s primernim ozirom na pravične zahteve delavcev in v interesu vsega prebivalstva čim prej konča. * * * Koncem seje je bilo podanih več interpelacij Dobernig je zahteval, naj se do-žene v odseku razprava o drugi železniški zvezi s Trstom, na kar je načelnik odseka Kaftan izjavil, da to pač ne bo mogoče, ker bo parlament samo še nekaj dnij zboroval. Kutnogorske epistole. (Po Havličku priredil za misleče Slovence J. F.) (Dalje.) XVI. Mimo p. Škorbika vstalo je še več klerikalnih svečenikov proti aKutnogorskim epištolam" ; ne zdi se mi pa vredno, ponavljati vse to, navesti hočem pa še zanimivo teorijo Havličkovo, po kateri bi se dala uvesti cerkev v soglasje s šolo. Da bi se uresničila ta teorija, morale bi prodreti temeljite reforme na cerkvenem in šolskem polju, katere bi pri-mogle do tega ideala. Kar se mene tiče, ne strinjam se popolnoma s H. in sem tudi pri sedanjih naših razmerah preveč neveren Tomaž, in ne morem upati v uresničenje onih idealov, katero bi brez dvoma imelo najboljše nasledke za človeško družbo. (Opom. uredništva: Povdarjamo izrecno, da Havličkovi nazori o šolstvu in cerkvi pripadajo dobi, ki je že pretekla ter jih objavljamo le radi njih obče zanimivosti.) O šoli in cerkvi — tako začenja Hav-liček svoja razmotrivanja — vlada običajno dvoje mnenje: jedno, da bi šola bila podrejena cerkvi in učitelj stvo duhovščini drugo, pa da bi se šola emancipovala od cerkve t. j. da bi bila šola in učitelj stvo popolnoma neodvisno od cerkve induhovščine. Ni s prvim ni z drugim nazorom ne morem soglašati: tam, kjer je šola emancipovana od cerkve, vidimo delovati učitelje in duhovnike proti sebi, učiteljstvo proglašuje duhovščino za praznoverne mračnjake, duhovščina učiteljstvo za neverce in bogokletnike. Jeden kazi drugemu mladino. Če bi se pa zopet šola in učiteljstvo podvrglo duhovščini, zavlada le prehitro ono izborno gospodarstvo hijerarhije, katera bi hotela radi sebičnih nameno v udušiti po šolah vsakoršno duševno gibanje, v sako rš en napredek. Vsled tega prišel sem že davno do prepričanja, da se ne bi dalo temu drugače odpomoči, nego tem potom, LISTEK. Zlata ribica. Napisal knez Dimitrij Golicyn (M ur avl in). Mihael Pavlovič je pristopil k oknu in se zagledal na ulico, kjer so le redkoma prevažali izvoščki, kjer dolgo časa ni bilo videti nikakih pešcev. Kalno je svetil plinov plamenček skozi stekla, obdana s snegom. Večer je bil mrzel, temen in žalosten, v ti ozki ulici, kamor ni prodiral hrup božičnih praznikov. „Danes je Božič," je spregovoril počasi na glas Mihael Pavlovič, in bilo mu je tako težko in bolestno, da se je začutil popolnoma nesrečnega človeka. Pretresla ga je silna jeza nad ljudmi, ki so mu uničili življenje; nad ženo, ki mu je za vedno končala vse radosti. Potegnil je z roko preko očij, otiraje si pritekle solze, ter se obrnil od okna. Njegov pogled, medel in žalosten, je blodil po vsi opravi njegovega kabineta, sobe, kjer si je toliko prizadeval in deloval, trudeč se pozabiti to, česar ni mogoče pozabiti. Tu ni imel in ne bo imel veselja. Sam je, večno bode osamljen. Žalostno je imeti to spoznanje pri dvaintridesetih letih, ko je Se toliko življenja pred teboj, muč- nega življenja, katerega se ne moreš oprostiti. »Mogoče,8 mu je prišlo na misel, „ne bom dolgo živel . . . Zelo lahko, da me je neprestano gorje toliko oslabilo, da mi manjka moči za mnogo let." In pristopil je k zrcalu ter se ogledoval, iščoč na svojem licu sledove prezgodnje starosti. Ne, red je isti kakor pred petimi leti v predvečer osodnega dne. V njegovih gostih, svitlih laseh ni videti sivih nitk, ravno tako je njegova brada še vedno rujava, krasna in polna kakor prej; vendar pa je v njegovi duši nekaj ugasnilo in prenehalo igrati. In kako tudi ne! Kako je le njegov razam ostal neporušen! Nerazumljivo mu je, kaj mu je dalo moč, da je prenesel nepričakovani obrat iz rodbinske sreče k osamelosti, k žalosti brez konca. Hotel je zmajati z rameni, a v duši mu je bilo hladno in gnusno. Spominjal se je, kako je prej za srečnih časov preživel prvi božični večer, jasno so vstajale v njegovem spominu slike, po katerih mu je pričelo srce koprneti. Iz nova je zmajal z ramami in globoko vzdihnil. Pred desetimi leti se je Se popolnoma mlad oženil s svojo drugo sestričino, krasno in razumno devojko, v katero je bil po malem zaljubljen že izza otročjih let V njegovem življenju je posvetil oster pas jasne sreče. Veri je bilo sedemnajst, njemu dvaindvajset let. Ko se jima je narodil sin, sta nekaj mesecev oba dajala ljudem s svojo radostjo povod h smehu in pričela sta se še močnejše ljubiti. Bil je prepričan, da ga mora svet zavidati, ker ima tako krasno ženo in tako zdravega sinčka „Moj Bog! Ko bi bilo vsaj mogoče pozabiti!" se je izrinilo Mihaelu Pavloviču iz ust. Pričel je počasi hoditi po sobi, prizadevajoč si, da bi ne mislil na to, ki ga je kot klin tiščalo v srcu. A njegov spomin je naprej deloval proti njegovi volji, samostalno, in minulost se je oživljala pred njim z mučo dogotovljenostjo, s podrobnostmi, ki so minule popolnoma neopaženo. In ta muka je bila prijetna Hotel se je izjokati, v nadeji, da mu bode potem lažje. Ko je Sel mimo okna, je zapazil v prvem nadstropju nasprotne hiše veliko smrečico s stoterimi svečami. Preveč ga je mučil ta pojav, in zagrnil je okno. Bal se je, da zahrepeni, končati si življenje, če opazi otroke, radujoče se okoli božičnega drevesca. Že tako mu pride često v glavo misel na samomor. Toda živeti mora, saj ima sina, ki ga bode mogoče enkrat potreboval. Da, bil je srečen, celih pet let tako srečen, da je postajal ravnodušen, če je naletel na tuje gorje, in je izgubil pojem, kaj se pravi trpeti. Ljubek smehljaj žene mu je neprestano donel v ušesih in vspaval njegovo dušo. Dete je rastlo, postal je iz njega prijazen deček. Videti je bilo, kakor da je vsak dan nastal le zato, da bi pri-dejal še večjo trajnost njegovi resnični radosti. In naenkrat je bilo v trenotku vsega konec. Mihael Pavlovič se je stresnil in obstal. V njegovi fantaziji se je tako jasno ponavljal burni prizor, da se mu je zavrtelo v glavi. Vse se je zgodilo priprosto, zelo priprosto. Odpravil se je v Varšavo radi važnih zadev, za tri dai, mrzeč usodo, ki ga je silila, ločiti se za kratek čas od žene. V Varšavi je blazno hitel, vredil vse potrebno v jednem dnevu in se takoj odpravil nazaj v Petrograd, ne da bi o tem obvestil ženo, hoteč napraviti ji radost s svojim nepričakovanim prihodom. V kupeju se je zdaj in zdaj v pravem pomenu besede hihetal od navdušenja pri misli, kako bode srečna, ko ga opazi. V Šestih urah se pripelje do Petrograda, tekom sedme bode doma, v stanovanje vstopi, ne da bi pozvonil, odklene z ameriškim umetnim ključem, tiho odide v ženino sobo in obstoječ na pragu zakliče: .Bodi zdrava, moja draga!" (Dalje prih.) đa bi postala duhovščina in učiteljstvo jeden stan, da bi bil vsaki duhovnik v mladosti le učitelj, a Sele v zrelejših moSkih letih postal duhovnik. Tako bi se po eni strani zboljšalo stanje naših šol, po drugi pa bi prišla duhovSčina zopet do veljave in zaupanja v ljudstvu. Predno bi se zgodilo kaj takega, morale bi se provesti seveda velike in temeljite reforme v duhovščini in učiteljstvu. Pred vsem je gotovo, da ne bi noben moder narod, nobena modra vlada smela zaupati in prepustiti cele vzgoje mladine ljudske kaki zaprti kasti, sicer bi neizogibno zlorabljala taka kasta religijo in šolsko učenje v svoje sebične namene, stremeč po nadvladi nad vsemi drugimi. Drugič ni niti mogoče, da bi vse učiteljstvo in cela duhovščina bila neoženjena. Prvi pogoj torej, da se izvede ta reforma, katera bi bila i za učiteljstvo i za duhovščine neizmerne važnosti, bi bil, da bi duhovščina opustila prisiljeni celibat. Podrobni načrt pa, kako bi se dala provesti ta reforma, je sledeči Moje načelo je bilo vedno to, da se ne dajo zboljšati naše šole drugače, kakor tako. da bi postali učitelji tudi najnižjih šol v omiki in plači enaki držav nim uradnikom. (Za podobnimi smotri stremi pavresnici sedanje napredno učiteljstvo!) Nič manj ne zahtevam nego to, da bi vsaki učitelj ab-solviral i visoke šole ravno tako kakor sedanji duhovniki, zdravniki i. t. d. Mislim, da je ljudski razum ravno tako važen faktor kakor zdravje, in če Se nobenemu drugemu ne dovoljuje zdraviti onemu, ki se je izobrazil v tej stroki na visokih šolah, tedaj se tudi ne more in ne sme poveriti duševnega zdravja v lečenje manje omikanim ljudem. Odmena seveda ali plača bi morali biti primerna njihovi omiki in dragocenosti njihovega dela. Gotovo bi morala modro urejena država v enakimeri, da, še več skrbeti za to, da bi bilo njeno lj ud s t v o razsvetljeno, omikano, kakor skrbi za dobre ceste, sodišča, kaznilnice i. t. d. (Dalje prih.) V IJublJani, 14 marca. K položaju. Izjava, katero je podal načelnik mla-dočeškega kluba glede stališča Mladočehov napram rekrutovski predlogi in glede njihovega bodočega postopanja proti vladi, zbuja na desnici nado, da se bodo dali Čehi tudi v bodoče pregovoriti, da ne bodo delali obstrukcije, ki bi bila obstanku desnice nevarna, ter da je končno vendarle možno, da se spravne konference ne izjalovijo do cela. Poljski in jugoslovanski klub baje vplivata na Čehe, naj odnehajo kolikor možno, da se vendar omogoči redno poslovanje parlamenta. Ali pa so storili jugoslovanski poslanci tudi kaj, da po češko-nemški spravi Jugoslovani ne ostanejo na cedilu, o tem ni čitati nikjer ničesar. „Neue Freie Presse" se seveda sila togoti, da Čehi nočejo delati principialne obstrukcije, nego so rekrutovski zakon kot nujno državno potrebo iz vzeli. Nemško liberalno glasilo si želi principialne obstrukcije Čehov seveda samo zategadelj, da bi se s tem Čehi za vselej onemogočili kot državna stranka. Jezi pa se „ Neue Freie Presse" tudi, da Čehi, Če že izvzemajo rekrutovski zakon, ne iz vzame j o tudi investicij i. dr., ki so židovskim kapitalistom posebno pri srcu. Nemiri med Albanci. Črnogorski poslanik Bakić je dobil naročilo, naj opozori Porto na nevarnosti, ki morejo vzrasti iz sumljivega gibanja med Albanci. V Berani je ljudstvo proti metropolitu, ker noče posvetiti kandidata ljudstva, nego nekega svojega ljubljenca duhovnikom. Pri Prištini je bil ubit glavar albanskih roparskih čet, Dim Burian. V Skoplje je došlo troje bataljonov iz Kopruluja. Vojaški poveljnik Memdruh paša je moral nezadovolj-nežem obljubiti, da bode vali prihodnji teden odpotoval. Večina nezadovoljnežev pa zahteva, da naj vali takoj odstopi, sicer ga šiloma preženo. Bazar je še vedno zaprt. Tudi v Mitrovici so bili nemiri in je srbski poslanik pozval Porto, naj napravi zopet red. Na Balkanu torej — kakor vsako pomlad — zopet prav opasno vre ter mora Turčija iznova pošiljati vojaStvo iz kraja v kraj. Vojna v Južni Afriki. General French stoji že pred Bloem-fonteinom. Zasedel je dva hriba, ki domi-nirata nad mestom, se polastil kolodvora ter ujel več odličnih Burov, med temi tudi brata predsednika Stevna. Maršal Roberta hiti za Frenchom z večjim oddelkom svoje armade. Bloemfontein je danes menda že v rokah Angležev. Kako huda je bila bitka pri Drietfonteinu, kažejo angleške izgube. Roberts naznanja, da je bilo ranjenih 320 mož in ubitih 70. Ranjenci pa so večinoma v smrtni nevarnosti. Gotovo so izgube še večje, kakor jih priznava Roberts General Clement je 12. t. m. zjutraj rekognosciral s topničarstvom sovražnikove pozicije na severnem bregu reke Oranje ter zasedel hribe na južnem brega reke. Streljal je na sovražnika več ur, a Buri niso dosti reagirali. „Reuterjev Bureau" poroča iz Lady-smitha, da stoji glavna armada Burov pri Biggarsbergu. General Joubert je že zopet pri Glencoe. S tem, da je Bloemfontein skoraj že v rokah Angležev, je vojna Oranječanov proti Angležem prav za prav izgubljena in končana R ea, da se je vlada te republike umaknila v VVinburg, ter da je to mesto začasno glavno mesto republike Oranje, .a dvomiti ni, da se polaste Angleži tudi tega ali vsaj večjega dela republike. V Londonu se zategadelj nadejajo, da bodo ponudili Oranječani separaten mir ter si tako rešili od svojih svoboščin, kolikor je še možno rešiti. Maršal Roberts je dokončal prvi del svojega vojnega načrta, sedaj začne vojno proti Transvaalu. Listi poročajo, da so se utaborili Buri ob reki Modder, misleč, da pojdejo Angleži ondi, toda Roberts je dal svojim generalom ukaz, naj se Burom izognejo, in tako je dospel French skoraj brez boja do Bloemfonteina. Morda se postavijo Buri An ležem vendar-le še pred Bloemfonteinom, a verjetno to ni. V Londonu so trdno prepričani, da bode danes ali vsaj jutri že vihrala angleška zastava nad vladno palačo v Bloemfonteinu. Konzuli v Pretoriji so že dobili nalogo, naj delujejo na to, da se sklene mir. Prvi lord angleškega državnega zaklada, Balfour, je v zbornici naznanil, da se predlože v kratkem listine, ki se nanašajo na mirovne pogoje. Ministrski svet v Haagu se je tudi če bavil z mirovnimi pogoji, ki bi jih naj sprejeli Bari. Končno se poroča, da je Mac Kinlev, severnoameričanski predsednik, ponudil svoje posredovanje. Vse deluje torej na to, da se konča krvavi boj, ki je prinesel Angležem tako malo časti, a toliko ogromnih žrtev, Burom pa simpatije vseh kulturnih narodov na svetu, nevenljivo slavo a, žal, tudi usodne udarce. Prešernova slavnost na Dunaju. (Konec.) Preči tali so se naslednji telegrami, ki so bili sprejeti z navdušenim ploskanjem in „živio"- ter „slava" klici. Črno vice: Slava velikemu poetu Prešernu, a Vam privjet! Obščestvo „ K ar pa t". Dj ako vo: Proslava Prešerna, slavenskoga pjesnika privela bratskom sjedinjenju čestite sinove svijuh slavenskih naroda. Uz geslo, da se Slavenstvo medjusobno ljubi, priključuju se duhom proslavi bogoslovna mladež djakovačka. Mi tro vic, predsjednik. Gradec: Slava bratski vzajemnosti zavednih slovanskih sinov, naznanjajoči nam boljšo bodočnost! Slava našemu Prešernu! Njega goreči čestilec Triglav. Ivanec: Ujedinenje hrvatstva i slovenstva neka bude najdivniji plod bratske slave velikog Prešerna. Božidar Kukuljević Sak-cinski. Ljubljana: „Slovenska Matica" iskreno pozdravlja Prešernove častivce na Dunaju. Leveč, predsednik. Ljutomer: Vremena bodo se nam zjasnila, če bo-demo Prešerni v delu in ljubezni do naroda. Iskren pozdrav vsem častilcem njegovega spomina. „Narodna čitalnica'. Lvov: Otdajem glubokuju čest pamjati Prešerna, velikago sina doblestnago slovenskago naroda. Obščestvo russkih studentov ,D rug*. Peterburg: Šljem svoj bratskij privjet v stoljet- dentv petrogradskoj pravoslavnoj duhovnoj Akademiji. Le comite* du rond des translavistes „Slavjanskaja besjeda" consistant aupres de la socitSte" slave bienfaisante de Saint Pe-tersbonrg envoit de la part des membres du rond nn ardent salut fraternel a 1' union de socičtčs slaves academiques de Vienne as-sistant avec la pensče et le coeur a la so-lemnite* a 1' honneur d* un des plus grands genies du sermon slave gloire a Precherne, Prčsident 11 j i n s k y, sčeretaire N i k o 1 a j e f f, caissier Niki t in. Serdcem prisojedinjajus prazdnovanju slavnago Prešerna. M ur a vi in. Russkie Slovjane privjetstvujut slovenski narod s ispolnivšim sja stoljetjem roždenja velikago poeta Prešerna, vdohno-vennaja djejateljnost kotorago da služit na slavu Slovencev i vsego Slavjanstva! Na mndgaja ljeta! Komarov, Stiglitz, knjaz Andronikov, graf Kronhelm, Arhipov, Stanov, Jemenov, Dragomireckij, Demkov, Nikolajev, Georgijev, Mi-reekij, Mansvetov, Kopnin, Vali k. Sobranvm u odra umirajuščej mačihi, nasljednikam, milym djetkam materi Slaviji gorjačij privjet šljut bratja s daljekago rus skago severa. Derzajte, rodimije! Sto mili jonov bratskih serdec v unison bjutsja s Vašimi serdeami Da vozradujetsja duša Pre šerna! Ne naprasno rokotali struny jego liry sladkoglasnoj nad kolvbelju malenkago Slovenca. Volšebnym zvukom rodnogo slova vnjal kovarnoj mačihoj usipljennij maljčik i očnulsja. Privjet tebje otdaljenejšij otpleak slavjanakago morja! Za starejšimi brat jami ty bezopasen. Poj že, miločka, u odra zlostju snedajemoj mačihi: „Slovenecsem\" vtorte jemu, bratja, pripevajuči: „Hej Slavjane!" Volny zvukov bratskago „ura\" bystro stanut dostojanijem slavjanskago morja ot finskih hladnyh skal do plamennoj kolhidy, ot ti-hago v bezdno spuskajuščagosja okeana do Alp k' nebu derzostno ustremivšejsja Her kulidy. Predstavitelji slavjanskih v russkoj stolice kružkov: Iljinskij „Slavjanskoj Be-sjedy", Novotny češskago obščestva, Iv-kovič* serbskago, Popandov bolgarskago kružkov s sotnej podpisavšihsja tovariščej i druzej obojih polov. Praga: Nemohu vjhoveti zpozvani, jsem v duchu pfi oslavč Prešernove, jenž jest chlou-bou poesie pobratimskeho naroda našeho. Srdečne pozdravy! Vrchlicky. Slavim s Vami v duchu pamatku ve-likeho basnika! Svatopluk Čech. K slavnemu jubileu provolava hfimavč „na zdar!" „Akademicka čitarna v Praze". Čtene shromaždeni „Sokolstvo češke" pronaši hold svetle pametce slovinskćho pžvke Prešerna. Imeno jeho zapsano jac ve slavinu pevcu slovanskych tak v srdefeh sokolstva českeho. „Na zdar!" Dr. Pod-lipny, starosta „Obce sokolske". Lituji, že nemohu se sučastniti, bych oslavoval s Vami pamatku velkeho pčvce naroda bratrskeho, jemuž budiž vdečna pa-mčt. Srdečne zdravim všechny Vas, spojene haluze slovanske lipy v nehostinne" Vidni a pfeju, by kterakoliv pfisti doba nalezla ve Vas horlive" pčstitele vzajemnosti slovanske" spojene s pravou laskou bratrskou. Vzpo minka Vaše bud' vždy a všude. „Do vlasti slovinske, a domov mily". Na zdar! Dr. Po d-lipny, starosta Českoslov Sokolstva. Smederevo (Srbija): Slava bezsmrtnomu Prešernu! Slava akademskoj sveslavenskoj omladini! Neka milostivi Gospod spase i sačuva veliko slavensko pleme. Neka on ulije u srca sviju nas Slavena bratsku ljubav, saznanje u lepše razumevanje naših sveslavenskih interesa i srede. Sa pozdravom srdačnim i željama, da dvajesti vek bude sveslavenski vek — župniki sveštenici Radovanovič,Vlajković. Sm ieho v: Slavime s Vami pamatku Prešernovu, jehož jmčno jest vyrazem novčho života Vašeho naroda. Dr. Chodounsky. Trst: Slava vrlim Čestilcem našega Prešerna! kličejo od sinje Adrije: Cvitter, Daneu, Piano, Pretnar, Stepančič, Trtnik, Vodopivec, Zorko. Združenim Slovanom, slavečim stoletnico Prešerna pridružujejo se v duhu združeni tržaSki Slovani: Mandič, dr. Gre-gorin, dr. Rybaf, Stulik, Milošević, dr. Abram, dr- Zuccon, dr. Slavik, dr. Kurelič, Jakić, Martelanc, Dolinar, Josip Mankoč, Kavčič, Gomilfiak, Stoka, Bogić, Dolenc, Bolonić, dr Dorčič, Jesenko, Stepančič, Golja, Ivanišević, Sunara, Trunk, Abram Gabrielčič, Goljevšček, Klinar.To-ros, dr. Trnoplesar, Firisin, Cukar, Brnčić", Franc Bergant, Zorko, Pe-rušek, Kunej, Vuković, Resi. Vilna: Slava pamjati Prešerna! Slava sojedi-nivšimsja Slavjanom! V jedineniji sila i bu-duščeje Slavjanstva. Ploščanskiy, redaktor, Bywalkrewicz, Sprogis, Koto vič. Kraljevi Vinogradi: Slava pesniku prvaku Prešernu ! Živeli vrli prireditelji današnje oslave. — Praški .Slovenski klub". Zagreb: Časteć stogodišnjicu Prešernovu pozdravljam njegove slavitelje. Smičiklas. Veseleč se manifestaciji slavenske solidarnosti i bratstva medju Slovencima i Hrvatima slavimo srcem i dušom stogodišnjicu prvaka na slovenskom Parnasu. Ured-ničtvo „Vienca" i „Obzora": Jovan Hranilo vic, Josip Pasarić. * * * Živahno ploskanje je sledilo slehernemu telegramu v zbranem vseslovanskem občinstvu. Mi pa smo se na tihem radovali slave našega Prešerna. Ne vemo, ali se nam je samo zdelo, ali je bila resnica: po vsej dvorani je plavalo občutje, napolnjeno z vpra-šujočim začudenjem. Pogledali smo na Prešerna, kaj nam bo povedal on. Zdelo se je, kakor da bi nas hotel potrditi v veri z besedami: „Vremena Kranjcem bodo se zjasnila!" Žurnalisti se pri takih prilikah uto-lažijo s krepkim: „Sapienti sat!" Blagor jim! Na Dunaju, 11. marca 1900. Svito Repouž. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 13. marca. Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljeraa zapisnika sta bila imeno vana občinska svetnika dr. Krisper in Pred o vič. Župan je omenjal papeževo devetdesetletnico, slavil papeževo učenost, modrost, blago srce in tolerantnost ter prosil pooblaščenja, da potom Škofijstva izreče čestitke ljubljanskega mesta. (Dobro-klici). Djilje se je župan spominjal šestde-setletnice profesorja dr. Kreka, omenjal zaslug slavljenčevih za znanost, za slovensko književnost in slovensko dijaštvo ter prosil pooblaščenja, da mu čestita. (Dobro-klici). Končno se je župan spominjal umrlega dr. Jarca, meščana Jos. Seuniga in Teodorja Josina. Obč. svetniki so v znamenje sožalja vstali raz sedeže. Vlada je naznanila županstvu, da je ministrstvo dovolilo, da ostanejo ulične tablice toliko časa nabite, da o stvari raz sodi upravno sodišče; da je potrdila inkor-poracijo Vodmata v notranji mestni stavbni okraj, in da je potrdila razne premembe regulacijskega načrta, katere je bil sklenil obč. svet. 0 oddaji raznih del za zgradbo mestne jubilejske ubožnice v Voduaatu je poročal občinski svet. Žužek. Zgradba je proračunjena na 196.000 kron. Magistrat je razpisal vsa važnejša dela. Ponudnikov je bilo 16, ki so povprek ponudili od prora čunjenega zneska 13°/0- Sklenilo se je oddati: zidarska dela firmi Tonnies za 71.345 K, klesarska dela I Čamerniku za 3492 K, tesarska dela firmi Tonnies za 18 056 K, krovska dela F. Supančiču za 4860 K, kleparska dela J. Uraniču za 3716 K, dobavo železja pa firmi Harnmer-schmidt za 10.615 K. Isti poročevalec je poročal o oddaji raznih del za zgradbo mestne dekliške šole pri Sv. Jakobu. Ponudnikov je bilo 15. Sklenilo se je oddati: zidarska dela F. Supančiču za 72.754 K, klesarska dela To-manu in Vodniku za 9517 K, tesarska dela Zakotniku za 9524 K, krovska dela Supančiču za 2057 K kleparska dela Nolliju in Lenčku za 2561 K, dobavo traverz Hammerschmidtu za 11.928 K, dobavo žel. vezi Spreitzerju za 2836 K. Magistratu se je naročilo, da poskrbi za nadzorstvo pri obeh stavbah. Podžupan dr. vitez Bleiweis je po ročal o dopisu zdravniške zbornice glede postopanja pri cepljenju v slučajih difterije. Zbornica se je izrekla za to, da naj se Dalje v prilogi. zdravi z zdravilnim sernmom, ali proti temu, da bi mestni zdravniki vplivali tam, kjer drugi zdravniki nečejo injicirati seruma. Zbornica se izreka, da je treba občinstvo poučiti, da bo ljudstvo samo zahtevalo injiciranje in nasvetuje primernejšo uredbo. Sklenilo se je z ozirom na nasvete zdravniške zbornice, da naj se siromašnim strankam daje cepivo brezplačno, boljše stranke pa naj je plačujejo. V to svrho se dovoli kredit 100 K. Zdravnik rešilne postaje izvrši injekcijo brezplačno, ako se ordinujoči zdravnik za to oglasi. Priziv Otona Baverja v zadevi odmer jene pasje takse se je po poročilu podžu pana dr. vit. Bleiweisa odklonil. Po poročilu občinskega svet. Š u b i c a se je prošnji Ferd. Mahra za odpis pristojbine za večjo uporabo vode ugodilo v toliko, da se je odpisala polovica dotičnega zneska. Isti poročevalec je poročal o znižanju vodomerščine. Letos je 10 let, kar je uveden vodovod. Občina je napravila 333 vodomerov. Najprikladnejši so vodomeri po sistemu Faller, ki so tudi najcenejši. Izdalo se je za vse vodomere 21.000 K. Vo-domerščina je že amortizirala vse aparate, in zato je umestno, da se primerno zniža. Sklenilo se je predpisavati od 1. julija za vodomere s svetlobo 7 do 15 mm po 3 K, za vodomere s svetlobo 20 do 26 mm po 5 K in za vodomere s svetlobo 30 do 40 mm po 8 kron. Za večje vodomere se do loči pristojbina od slučaja do slučaja. Znižanje vodomerščine je jako znatno. Saj se je znižala od 24 K na 8 K. Ostale točke dnevnega reda pridejo na vrsto v seji dne 21. t. m. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14 marca. — Osebne vesti. Okrajni sodnik na Vranskem g. Ivan Pirnat je premeščen v Slov. Bistrico. Sodni tajnik v Mariboru g. Josip Rotner je imenovan okr. sodnikom na Vranskem. Okr. sodnik v Slov. Bistrici g. Filip Kernek pa sodnim taj nikom v Mariboru. — Vencajzovo vinogradniško društvo je priobčilo v sinočnem „Slovencu" konfuzno pojasnilo glede v ž i t n i n s k i h defrav-dacij, katere so se razkrile. To opravičevanje je tako naivno, da se mu mora smejati ves svet. V „Slovencu" priznava to društvo samo, da je varalo užitninskega zakupnika, v tem slučaju deželo Kranjsko, na dvojen način: s tem, da je goščo v svoji krčmi zamenjavalo z nezadacanim vinom in s tem, da je iz založne kleti prodajalo nezadacano vino tudi v množinah pod 56 1., kar je oboje strogo prepovedano. Gosp. c. kr. deželnosodni svetnik Vencajz pa neče biti kriv za te sleparije svojega društva, ter zavrača krivdo na — bivšega poslovodjo vinogradniškega društva, povrh se pa še izgovarja s tem, — da zakona ni poznal O tem preznačilnem opravičevanju vinogradniškega društva bomo tekom prihod njih dnij še nekoliko obširnejše govorili in to s posebnim ozirom na osebo predsed nika, gosp. c. kr. deželnosodnega svetnika Vencajza. Za danes le konstatujemo, da se taka vžitninska defravdacija, kakršno je zakrivilo „vinogradniško društvo", na Kranj skem že dolgo ni primerila. — Repertoir slovenskega gledališča. V petek se vprizori prvič izvirna drama „Jakob Ruda", katero je spisal Ivan Cankar. V nedeljo popoludne se bode igral zadnjikrat „Zapra vlj i vec", zvečer bode opera „Norma", ali pa — ako ne bo gdč. Carneri še zdrava — „Krivo prisežnik". — Slovensko gledališče. Sinoči pela se je zaradi bolezni gdč. Carneri mesto „Norme" „Prodana nevest a". Opera je v vsakem oziru prav dobro uspela. Naš slavec gdč. Noe mi v glavni ulogi, ter gospa Inemannova in gospa Polakova, ki je pela Esmeraldo in Agato, so bile izborne v svojih ulogah, takisto solisti gg. Pest-kowski, Desari, Pavšek, Nolli in izborni glumač Inemann. Posebno priznanje zasluži gospa Polakova, ki je v zadnjem hipu prevzela vlogo bolne gdč. Biten-čeve ter jo prav dobro izvedla. Tudi zbor je izvršil prav dobro svojo nalogo. Navzoče občinstvo je prav vztrajno ploskalo tako posameznikom pri odprti sceni kot skupnemu vrlemu opernemu osobju koncem vsakega dejanja. — Prešernov spomenik v Ljubljani. Kakor smo poročali, poklonila je tvrdka K 1 e i n m a y r & Bamberg v prid Prešernovemu spomeniku one dragocene originalne ilustracije, katere je slikar Karpelus izdelal za krasotno izdajo Prešernovih poezij. Vse te slike (21) razstavljene so sedaj poleg načrtov za Prešernov spomenik v veliki dvorani „Mestnega doma" in vzbujajo splošno pozornost. Opozarjamo občinstvo iznova na te načrte Prešernovega spomenika, ki ne bodo razstavljeni več dolgo. Po zaključku izložbe se bodo slike primernim potom prodale. Ljubitelje umetnosti opozarjamo že sedaj na to ugodno priliko. Prihodnje dni se razstavi v Mestnem domu tudi velika dekorativna slika g. M. Strmena, predstavljajoča našega cesarja na konju in s spremstvom. — Jour-fixe slovenskega umetniškega društva. Danes, v sredo ob polu 9. zvečer priredi to društvo na čast gle dališkim umetnicam in umetnikom, ki zapuste" v kratkem Ljubljano, vale te z jako zanimivim in bogatim vsporedom. Naše cenjene operne pevke in pevci ter igralke in igralci so si pridobili za zabavne večere tega društva prav posebnih zaslug s svojim petjem in svojimi predavanji, zato je dolžnost vseh členov umetniškega društva, da jim izreko nocoj svojo zahvalo. Gostje dobrodošli! — Odbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani imel je dne 9 t. m. sejo. Razpravljalo se je, kako se predpisuje v Ljubljani osebni dohodninski davek. Ker so se stavbne razmere hiš v Ljubljani vsled potresa izdatno spremenile, prosilo bo društvo c. kr. finančno ministrstvo, da isto dovoli večjo amortizacijsko kvoto, ki je do sedaj znašala 20°0. Navedla sta se dva odloka upravnega sodišča zaradi previso-cega odmerjenja osebnega dohodninskega davka, katera določata, da se prvotni davčni predpis razveljavi. Uzroki za zvišanje davka se morajo stranki povedati, kakor veleva davčni zakon. Če se to opusti, opravičuje tako postopanje razveljavljenje davčnega predpisa. Davkoplačevalcu se morajo toraj, predno se odmeri davek v I. instanci vzroki naznaniti, kateri davčno oblast opravičujejo, dvomiti nad resnično izpovedbo davkoplačevalca. Ob enem se mora ta pozvati, da pojasni te vzroke. Izjava, da smatra komisija izpoved davkoplačevalca za prenizko, ne da bi komisija navedla za to posebne vzroke, ne zadostuje predpisu zakona. Zakon o olajšavi hišnega davka vsled potresa iz leta 1895. je samo še do vštetega 2. julija 1900 v veljavi. Opozore se tedaj one stranke, katere žele za svoje hiše še to olajšavo, da svoje zgradbe do tega časa izvrše in do 2. julija 1900 si izposlujejo od strani magistrata prebivatno dovoljenje. To navodilo velja tudi za one posestnike, kateri dosedaj morebiti še niso popravili potresno škodo. Vlada do sedaj še ni predložila podaljšanja tega zakona in je veliko bolje računati s sedanjimi razmerami. S t<:> dtvčno olajšavo je tudi v zvezi oprostitev od 40% deželne doklade. Če se ta zakon ne podaljša, imajo hiše, ki so dobile po 2. juliju 1900 prebivatno dovoljenje, samo 121etno oprostitev od hišnega davka. Sklenil se je novi hišni red. Istega dobe društveni člani brezplačno, ko bo dotiskan. Vlada predložila je dne 7. t. m. državnemu zboru načrt zakona o do volitvi olajšav glede državnih posojil vsled elementarnih nezgod Sem spada tudi brezobrestno in 3°/0 potresno posojilo države za Ljubljano. Po tej postavi bi moral posamezni dolžnik, ki je prejel državno posojilo prositi sam za olajšatev in za to navesti vzroke. Ker je to gotovo za marsikaterega težavno, sklenil je odbor, da ust reže društvenikom, vse potrebno v to svrho in sicer brezplačno preskrbeti. Samo ob sebi je umevno, da ta akcija velja samo za člane I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Čas, kdaj da je treba te prošnje vložiti, bo odbor pravočasno naznanil. V društveni pisarni se bodo izjave dotičnih prositeljev sprejemale in njih prošnje na merodajno mesto poslale. Dne 24. t. m. zvečer vrši se shod članov društva v salonu hotela pri „Maliču", na katerem se bo obširno razpravljalo o gospodarskem položaju hišnega posestva v Ljubljani, sosebno z ozirom na državno potresno posojilo, na kar se društveniki že sedaj opozorjajo. — I. slovenska slikarska in kiparska razstava v Ljubljani. „Slovensko umetniško društvo v Ljubljani" priredi v jeseni, meseca septembra I. slovensko slikarsko in kiparsko razstavo. Gosp. župan Ivan Hribar je blagovolil odrediti, da bode velika dvorana v „Mestnem domu" društvu brezplačno na razpolaganje. Odbor „umetniškega društva" vabi vse domače slikarje in kiparje, da se te razstave udeleže ter se je že nekaj umetnikov priglasilo že pred naznanitvijo roka. Naj bi se naše narodno občinstvo živo zanimalo za sicer nehrupno, a tem častneje delovanje slovenskega umetniškega društva, ki si je postavilo na logo, dvigniti našo umetnost ter ji priboriti med Jugoslovani ugledno mesto! — Platnice za krasotno izdajo Prešernovih poezij so že izvršene in reči se mora, da so jako elegantne in ukusne. Narejene so po načrtu uglednega arhitekta gosp. H a m m e 1 a na Dunaju, kateri je v ornamentalnera okrasu porabil slovanske motive. Platnice so narejene od svinjskega usnja in stane izvod 3 K, z vezbo vred 4 K, in se dobivajo pri firmi Kleinmayer in Bamberg. — Pevskega društva „Ljubljane" izvanredni občni zbor vršil se je v nedeljo, dne 11. t. m. ob obilni udeležbi členov. G. podpredsednik Orehek pozdravi in apelira na to, naj bi društvo postopalo vsikdar modernim potom, ter stalo na stališču narodno napredne stranke vsikdar kakor dosedaj. Ta apel bil je od strani prisotnih členov z burnimi Živio klici pozdravljen. Občni zbor premenil je pravila v toliko, da se društveni odbor pomnoži za dva odbornika. Izid volitve odbora je naslednji: Predsednikom je bil jednoglasno voljen dosedanji podpredsednik g. Orehek. Podpredsednikom g. F. Primožič. V odbor so bili voljeni naslednji gg.: Ivan Pavšek, Marko Veble, Josip Trampuš, Ivan Gotthardt, Albert Feldstein, Radivoj Korene, Josip Maček, Fran Krvarič in Šuber. Revizorjema Kobal in Potnik. Društvo priredi letos dvoje veselic, in sicer prvo na vrtu pri „ Novem svetu" in drugo na Koslerjevem vrtu pod naslovom: „Oblegani Ladysmith*. — Kaznovana preširnost. Odvetnik dr. Cuzzi v Trstu je bil svoj čas imenovan ex offo zagovornikom nečega Rika. Rik je znal samo hrvatski, vsled česar je dr. Cuzzi zahteval, naj se pokliče k obravnavi zaprisežen tolmač. Predsednik je izjavil, da je hrvaščina deželni jezik in da vsled tega ne sme poklicati tolmača, pač pa da bo sam tolmačil obtoženčeve izjave. Cuzzi s tem ni bil zadovoljen in je zapustil dvorano. Predsednik mu je naložil globo 25 gld. Cuzzi se je pritožil, a ni ničesar opravil. Vrh tega je višje državno pravdništvo zahtevalo, naj odvetniška zbornica disciplinarno postopa proti Cuzziju. Zbornica je to seveda odklonila, a .disciplinarni senat na Dunaju jo je k temu prisilil. Zbornica je na to Cuzzija spoznala nekrivim, toda na pritožbo višjega državnega pravdništva je kasacijski dvor to razsodbo ovrgel in dr. Cuzzija spoznal krivim ter mu dal ukor. — Elektriška razsvetljava v Gorici. Firma Siemens & Halske ima koncesijo za vpeljavo elektrike v Gorici, toda ovire jej dela mestni zastop, v katerem sede delničarji obstoječe plinarne. Ti bi radi, da kupi mesto plinarno. Mesto bi bilo sicer oškodovano, toda delničarji bi imeli lep dobiček. 11 goriški Lahi trpe brez ugovora tako korupcijo. — Čitalnica v Brežicah priredi v soboto 17. t. m. ob 8 uri zvečer v „Nar. domu" koncert, pri katerem svira novomeške, godbe oddelek na lok. Posebna vabila se ne razpošljejo. — Letni glavni zbor izvenakade-mičke podružnice sv. Oirila in Metoda v Gradcu bode v soboto dne 17. marca 1900. 1 Poročilo načelnika, tajnika in blagajnika. 2 Volitev pregledovalcav računov in nj'h poročilo. 3. Volitev novega odbora. 4. Eventuvalne želje in nasveti. Potem prosta zabava. Restavracija g. Fr. Kaubeta, Heinrichstrasse št. 8 Začetek ob pol 8 uri zvečer. — Iz Brezovice pri Ljubljani se nam piše: Dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer je za čel goreti neki živinski hlev v vasi Lukovica občina Log. Prostovoljno gasilno društvo brezoviško je bilo hitro na licu mesta, tako, da so obvarovali svinjak, ki je bil tik hleva in hišo, ki je bila komaj 3 metre oddaljena. Pogorel je samo živinski hlev, ker je bila voda blizo, dasiravno ne mnogo. Ker teče mimo mali studenček s hriba, so vodo zajezili in cevi napeljali, potem so pa ženske vodo v brizgamo nosile tako, daje društvo delovalo do 1. ure po polnoči. Bil je to že drugi slučaj, ki so gasilci vstrajno delovali pri ognju, niso se vstrašili, das-ravno nekateri mokri do kože, dokler je bilo popolnoma pogašeno in vsaka nevarnost odstranjena Kako da je ogenj nastal ni še znano. Marsikateri se je pri ustanovitvi izrazil, da „Gasilno društvo" ni za druzega kot za „parado", ali vsak tak se je varal, ker v teku petih mesecev sta bila že dva požara in pri obeh se je izkazalo, kako velikega pomena je društvo v slučaju nesreče. — Zlat prstan z briljantom je ukradel včeraj popoludne v prodajalnici Karola Tam-bornino na Kongresnem trgu brivski pomočnik T. Burger. Prišel je v prodajalnico in se predstavil kot zlatarski pomočnik, ki išče dela. Tambornino mu je dal 20 vin. popotne podpore, češ, da mu dela ne more dati. V tem času pa sta bili v prodajalnici navzoči gospa Jožefa L. in njena sestra Frančiška P. Mej tem, ko je Tambornino zavijal drug prstan, je Burger izmaknil iz predalčka na mizi zlat prstan z briljantom, vreden 64 kron, ne da bi ga bil kdo navzočih opazil. Tambornino ni takoj opazil tatvine. Ko pa je to opazil, je sumil, da sta mu prstan ukradli imenovani dami, in takoj je poslal po nje. Bolj ko sta ti dve zatrjevali, da nista ničesar vzeli, bolj je bil Tambornino prepričan, da imata prstan onedve. Nič ni pomagalo, da sta dejali, da je mo goče ukradel prstan Burger, katerega poznata kot ničvrednega postopača. Burger je mej tem prodajal ukraden prstan okoli. Neki pekovski pomočnik, kateremu ga je ponujal, ni hotel verjeti, da je z'at in šla sta k Lu-doviku Černetu vprašat, kateri jima je potrdil, da je zlat. Burger je prišedš: k Černetu dejal: „Lepa rinkca je, to bomo še danes zapil-.8 To je nekdo slišal in naznanil policijskemu stražniku na Marijinem trgu, kateri se je takoj podal za Burgerjem in ga zasačil v Šincelnovi gostilni v Prečnih ulicah, kjer je prodajal prstan za 7 K. Burger je tatvino takoj priznal in tudi povedal, kje jo je izvršil. Moral je iti s stražnikom k Tamborninu, kjer sta bili še Jožefa L. in Frančiška P., obe razburjeni in obupani nad tem, da se njima podtika tatvina. Sreča je bila, da se je tat dobil, ker sicer bi bil sum le letel na imenovani dami in Tambornino bi se dal težko prepričati, da je lahko kdo drugi ukradel prstan. Naravno je, da dami zahtevati zadoščenja od Karola Tamborninija, ker se je govorica o tatvini t3koj raznesla po mestu. — Nezgoda. Včeraj zvečer vdarila je gugalnica v Latermanovem drevoredu Frana Oberthalerja, hlapca pri gugalnicah po desnem očesu, da se je moral podati v dež. bolnico. Oberthaler je bil sam kriv poškodbe, ker je gugalnico v največjem hitu vstavil. — Zgubljene stvari. Neka dama je zgubila včeraj v mestu zlat uhan z brilan tom, vreden 200 kron. — Nogo zlomil si je delavec Mihael Jokin pri zgradbi nove justične palače. Jokin in delavec Mihael \Veberhorst sta nesla po stavbnem odru posodo ometa. Jokinu je spodrknilo, da je padel in si pri tem zlomil levo nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. * Vseslovanski jezik. Pod tem naslovom piše „Vienac": V ruskem časopisju se mnogo pretresa vprašanje o potrebi vseslovanskega jezika, kakoršen naj bi bila ruščina. Pri tem se naglasa, da so prišli slovanski rodoljubi že davno do tega prepričanja, pa da jedva čakajo na oni srečni čas, ko bodo vsa slovanska plemena, ne da bi pozabili svojo materinščino, govorila ruščino. O tem predmetu je izpregovoril nedavno v časopisu „Novoe Vremja" književnik Gorlov, da je ruski jezik skvarjen, da se nahajajo v njem barbarizmi, ki so došli iz azijskih in raznih drugih krajev, in v zadnjem Času celo „judaizmi". Gorlov polaga vso nado v novo razdelitev ruske akademije za lepo književnost in želi, naj bi se spremenila akademija v samostalno „carsko rusko akademijo lepe umetnosti". Razen tega se snuje kongres slovanskih književnikov, na katerem bodo Slovani Rusije in vsa druga slovanska plemena zastopana s svojimi najznamenitejšimi možmi. Pred tem je treba, da se Slovani dogovarjajo na manjših sestankih in akademija naj napravi občeslovanski (ruski) jezik, iz katerega treba pregnati b, nadalje urediti skupni alfabet za vse Slovane in dr. Nekateri listi kritizujejo ta predlog in mislijo, da to ni pravi pot, ki vodi do občeslovan-skega jezika. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14. marca. Vest, da se hoče gospodska zbornica izreči proti temu, da bi obrtni odsek permanentno zboroval, je mej členi tega odseka vzbudila veliko nevoljo. V današnji seji so dali tej nevolji duška. Schneider je grozil, da se členom gospodske zbornice razbijejo okna. Odsek je poslal posebno deputacijo h Korberju, Callu in \Vindischgraetzu, a bilo je že prepozno. Vlada je deputacijo tolažila, da se snide državni zbor koncem maja in da mu takrat predloži načrt obrtnega reda. Dunaj 14. marca. Pododsek so-cialnopolitičnega odseka je sklenil na-svetovati, naj se od 1. januvarja 1901 uvede v rudnikih deveturni delavnik, zajedno pa določil, pod katerimi pogoji se da ta določba raztegniti. V parlamentarnih krogih se sodi, da ta nasvet ne obvelja. Dunaj 14. marca. Gospodska zbornica je v današnji seji sprejela rekrutni zakon in se izrekla proti temu, da bi se obrtni odsek proglasil permanentnim. Dunaj 14. marca. \Vindischgraetz in Fuchs sta dobila poziv, izposlovati izvolitev delegacije. Poslanska zbornica voli delegate v petek, na kar se zasedanje odgodi. Dunaj 14. marca. Kolosalno senzacijo vzbuja uradno razglasilo, da prinaša pariška „Revue des Revues" članek, v katerem je dokazano, da je tuberkuloza ozdravljiva. Ozdraviti se da s serumom, ki se dobi iz govejega mesa. Maribor 14. marca. Porotno sodišče je obsodilo 241etnega viničarja Fr. Lubujarja na smrt. Obsojenec se je 21. novembra vtihotapil v hišo Marije Gabre v Spuhli in jo ustrelil z namenom, da jo oropa. Budimpešta 14. marca. „Egye-tertes" dokazuje, da bo poroka nad-vojvodinje Štefanije z grofom Lonyayem na Ogrskem neveljavna, ker se ni oznanila po predpisih zakona. London 14. marca. Iz Kapstadta se poroča, da je general French sinoči zavzel Bloemfontein. London 14. marca. Danes se je iz južne Afrike odpeljala posebna deputacija treh članov obeh južnoafriških republik, da posreduje radi miru. London 14. marca. Angleški mirovni pogoji so: 1.) Transvaal in Oranje-republika se morata brezpogojno vdati. 2. ) Obe državi izgubita neodvisnost. 3. ) Uprava se začasno izroči vojni oblasti, pozneje pa se uvede tak self-gouvernement, kakor je uveden v angleških kolonijah. VVashington 14. marca. Vlada Združenih držav se je ponudila Angleški kot posredovalko, a londonski kabinet je ponudbo sicer prijazno a odločno odklonil. Odprto pismo*) gospodu Janezu Krajcu, uredniku „Dolenjskih Novic" v Novem mestu. V 2. št. t. 1. „Dolenjskih Novic" ste priobčili dopis iz Novega mesta o zborovanju delniškega društva „Prvi Narodni dom v Rudolfovem" z dne 4. januvarja t. L, v katerem se tukajšnjemu upravništvu „Glasbene Matice" očita, da njegovi zastopniki pri tem zborovanju niso zastopali narodnih interesov, ker so glasovali proti predlogu — za katerega je bilo vse ^meščanstvo" — naj društvo „Narodni dom" čitalnici za pet let zniža obresti njemu dolžnih terjatev od 3-4° o na 1°;0. V dopisu se trdi, da „Glasbena Matica" podira „nakane" čitalnične, ter da ne zastopa narodnih, ampak separatistične interese. Šolsko upravništvo je bilo prisiljeno v prihodnji številki Vašega lista priobčiti izjavo, v kateri se zavaruje proti čisto neosnovanim očitanjem, ter pojasnuje, da se je glasovalo proti čitalničnemu predlogu samo zato, ker bi „Glasbeni Matici" s tem odpal 4 leta znaten, nenadomesten dohodek od njej lastnih društvenih delnic v znesku okrog 100 K na leto, za kateri jej čitalnica ni hotela zagotoviti nikakega nadomestila. *) Za vsebino toga spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (409) Izvajalo se je tudi, da čitalnica takega popusta tudi nujno ne potrebuje, ker je njeno gmotno stanje prilično dobro, kajti da ima samo okrog 30.000 K dolga, da pa njena hiša nosi in bo še nosila obresti od glavnice 40.000 K, ter da jej od drugih stalnih dohodkov preostaja vsako leto znaten dobiček in da bi torej za popravo hiše z lahka najela še nadaljno posojilo do 3000 K. Končno se je omenilo, da za Čitalnični predlog ni glasoval tudi „meščan", nje glavni dobrotnik in častni član — dr. Poznik. To naše pojasnilo ste blagovolili skleniti z duhovito opazko, da je v njej na čelnik tukajšnjemu šolskemu upravništvu „Glasbene Matice" samo duška dal svoji srčni želji, vse Novo mesto po lastnem kopitu muzikalično izobraziti, ter z zagotovilom, da se ne spuščate v nikake nasprotne dokaze, zato da bo mir besedi Vzlic temu zagotovilu pa ste v 4. št. Vašega lista zopet sprejeli dopis čitalnice predsednika g. S. pl. Sladovića in blagajnika g. Iv. Škerlja, v katerem pravita o trdit.vah naše izjave glede gmotnega stanja čitalnice, da: kolikor trditev, toliko neresnic! Obširno potem izvajata, da čitalnično gmotno stanje ni tako ter razlagata, katerim delničarjem v Novem mestu pristoja dostojanstvo meščanstva, katerim pa ne. Tudi ta dopis ste, g. urednik, zaključili z blagohotno opomnjo, da bodi s tem do pisom stvar dognana! Ker se nam je očitala neresnica, nismo bili Vaših misli. Izročil se Vam je torej 27. februvarja t. 1. popravek, kateri ste obljubili natisniti — temu imamo priče — v prihodnji št. Vašega lista. Tega pa niste storili, temuč ste nam 1. marca popravek vrnili z opomnjo, da ga ne sprejmete. Ne-čemo Vas h temu siliti, a motite se, da ste nam zamašili tudi usta, ko ste sprejeli dopis, očitajoč nam neresnico! Svet naj zve, kako se je boriti za dobro stvar, kako se nekateri resnice boje, in zato se bode stvaren popravek vendar natisnil brez Vas. V Rudolfovem, 8. marca 1900 Načelstvo šolskega upravništva „Glasbene Matice". Popravek.*) (,.Dolenjskim Novicam".) Na urednikov dostavek k dopisu šolskega upravništva „Glasbene Matice" v 3 št. in na dopis gg. pl. Sladovića in Iv. Škerlja v 4. št. cenjenih „Dolenjskih Novic" blagovolite v Vašem listu natisniti leto: Dopis šolskega upravništva „Glasbene Matice" za 3. št. „Dolenjskih Novic" se je sklenil soglasno v odborovi seji „Matice", v katerem so tudi „meščani", ker je bilo pojasnilo na dopis v 2. št. o zborovanju „Narodnega doma" potrebno. Šolski na čelnik „Glasbene Matice" je celo iz pojas nila nekatere pikre izraze izpustil ali jih ublažil, kar je gospodu uredniku dobro znano. Pojasnilo „Glasbene Matice" pa je tudi resnično in r e s n i c a je, ne pa neresnica, da ima čitalnica na svojej hiši samo okrog 30.000 K dolga, da hiša nosi in bo še nosila obresti od glavnice 40 000 K, da čitalnica od drugih, že več let nespremenljivih, torej stalnih dohodkov preostaja vsako leto znaten dobiček nad dotičnimi izdatki, in da bi orej zlahka najela še nadaljno posojilo do 3000 K. Držimo se le številk v zadnjem dopisu. Pri št. I. dopisa kaže se čitalničnega dolga......36.115 K 34 vin. ne pove se pa, da je na terjatev „Narod, doma" dejanski odplačano . . 6.800 „ — „ Ker ima čitalnica sama 68 delnic po 100 K, ki so za čitalnico, kakor dolžnico, v resnici vredne še več, ker je z njimi deležna tudi vsega druzega delniškega imetja v kolikor ga je na 20 000 K. Čitalnica ima torej dolga k večjemu 29.355 K 34 vin, tedaj precej manj, ne pa več, kakor je trdilo „Matično" pojasnilo. Pri št. III. je med redne izdatke 1. 1899. všteta tudi kupnina za zastore po vseh oknih 339 K 34 vin. Ta izdatek in neke svote drugih, ondi naštetih vendar ni storjen za samo eno leto in naj bi se bil pokril iz omenjenega posojila, s katerim bi se izgotovili tudi drugi potrebni popravki. Ako je čitalnica te zneske plačala iz svojih rednih dohodkov, tedaj je imela gotovo dobiček nad svojimi rednimi troški, ne more se pa trditi, da jo je njeno stanovanje 1. 1899. za toliko več veljalo, kajti s tem se je hiša trajno popravila, oziroma se je odplačal del stalnega dolga, vsled česar se čitalnična stanarina manjša z vsakim letom. Pri št. IV. so 65°/, obresti od 6000 gld. le 390 gld. Presežek 30 gld. in dolg za prizidanje hiše 455 gld. ne velja šteti med redne izdatke, temuč bi se slednji zopet lahko pokril iz nasvetovanega posojila. Vsled tega se našteta plačila zmanjšajo na 1096 gld. 99 kr. ali 2193 K 98 vin. in ako se priračunijo prvoletne obresti in troški *) Za vsebino toga, spisa je uredništvo odgovorno 1* toliko, kolikor določa takega posojila 3000 K v znesku približno 247|K, bi znašali vsi izdatki okrog...... 2400 K — vin. Temu nasproti pa so prihodki pod II. 1450 K — vin. odškodnina „Matice" in pevsk. dru- štva. . . 120 „ - „ dividenda delnic . . 174 „ 8 „_ skupai . . 1744 K « vin. Čitalnica bi torej to leto plačala iz drugih dohodkov 655 K 92 vin., kar bi jej ne delalo posebnih težav, ako se primerjajo nje izdatki iz rednih dohodkov 1. 1899. Ze ta svota ni previsoka za čitalnično stanovanje z znanimi pravicami vred, bila bi pa seve vsako prihodnje leto znatno manjša. Vpoštevati treba, da je stanovanje čitalničnega sluge oceaiti tudi na 240 K, katere bi se sicer morale plačati iz rednih društvenih prihodkov čitalnice. Ako se seštejejo dohodki pod II..... 1450 K — vin. odškodnine „Matice" in pevskega društva. . . 120 „ — „ vzeta stanarina čitalnice in njenega biuge . 655 „ 92 „ skupaj . . 2225 K 92 viu. od tega pa se odštejejo hišni davki, zavarovalnina in redni stroški za vzdr-žavanje hiše skupaj . . 648 „ 66 „ preostane čistega . . 1577 K 33 vin. ali približno 4°/0 obresti od 40 000 K, kar se je ravno trdilo v „Matičnem" pojasnilu. V drugem samo še to! — Ako je čitalnica 1. 1898. za prireditev ene sobe, katere sicer „Matica" ne uživa, plačala ld4 gld., jej je „Matica" zato počela na leto plačevati odškodnino 60 K, česar jej poprej ni. Po računu g. čitalniškega blagajnika bode „Narodnemu domu" vsled znižanja obresti plačevati na leto manj 536 K 88 vin. „Matičin" zastopnik bi bil glasoval za tako znižanje tudi za četrto in peto leto, torej za 1073 K 76 vin. več, kakor je čitalnici sedaj dovoljenega, ako bi čital nica „Matici" zagotovila največ 400 K za 4 leta, ker 5. leto bi se itak zopet dividenda vlekla. Čitalnica bi bila torej na boljem za 673 K 76 vin., katerih pa odločujoči odborniki Čitalnice s tem pogojem niso hoteli, čeprav tarnajo radi slabega gmotnega stanja. Če se s tem ravnanjem ni hotelo škoditi »Glasbeni Matici", potem nam isto sploh ni umljivo! — Kar se nadalje govori o glasovanju „meščanov" in drugih udeležencev pri občnem zboru »Narodnega doma", nikakor ne ometa našega pojasnila, tem manj, ker je čisto negotovo, kako „bi bil" ali je „mislil" kdo glasovati. Čitatelji, ki se za stvar zanimajo, bodo prav lahko določili, katerega navedenih zborovalcev velja imeti za večjega ali boljega meščana. Isti čitalci si bodo tudi sicer s primerjanjem vseh prepirnih dopisov lahko vstvarili pravo sodbo. »Glasbeni Matici" gotovo ni do prepira ; naj bi tudi nasprotni narodnjaki sprevideli, da sta čitalnica in »Glasbena Matica" druga na drugo navezani in naj bi se „Matici" ne oponašalo neopravičeno dobrot, katere se jej v resnici ne dajejo. Ni treba dobrot, pa tudi nasprotovanja ni treba, pred vsem pa ne osobne mržnje. Če ne delamo skupno, pa dajmo vzpored in stvarno, ne osobno ! — Načelstvo „Glasbene Matice" v Rudolfovem. dne 26 svečana 1900. Za prebivalce mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek'S ker vpliva na prebav-Ijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zaiagatelj, na DTJNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (11—4) XXV. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. K 23 vin. Prenos Rodbina A. Skabernetova . . Tomec Vladimir pošlje zbirko železniških uradnikov na Zidanem mostu................ Lesjak Davorin, učitelj v Rušah Binter Rud., c. kr. davčni uradnik v Novem mestu pošlje zbirko v gostilni pri „dol. železnici''. . . Razinger Miška nabrala pri „Ka-trin^ku" v Lescah........ Tratar Jos. učit. pri sv. Katarini nabral v veseli družbi...... Hrašovec Fran v Gradcu je nabral pri občnem zboru izven-akad. podružnice sv. Cirila in Metoda................ Dolžan Ada v Gradcu nabrala v veseli družbi »kranjskega kluba" Rergant Joško, učit. na Vinici nabral od zbranih naprednjakov Savinjska posojilnica v Žalcu. . . Drugovič Hinko, učit. na Ptuju prebitek komorno — godbe-nega večera v „Narodnem domu4 Bergant Joško, učit. na Vinici zbirko naprednjakov, ki niso mogli prisostvovati predstavi, prirejenej v prid Prešernovemu spomeniku............. Poljšak Fr. iz Vrdnika pri Runi nabral v veseli družbi bratov Hrvatov in Slovencev ...... dr. Kušar Jos. pravdne stroške, katere je plačal g. J. Zakotnik Nagu Ivan iz Črnomlja....... Ušeničnik Franja, učiteljica v Za-bukovji nabrala je v veseli družbi pri št. 7 v Mostah...... Neimenovana mlada rodoljubkinja v Ljubljani............. Saje Ivan v Slov. Gradcu..... katere so darovali, dr. .los. Mar-tinec, Rih. Sušnik in pošiljatelj vsak po 2 kroni....... Žnidaršič Jak., c. kr. prof. v Sarajevu skupiček za jeden piruh slovenskega omizja v gostilni g. Laha............... Skupaj . 12640 6 G „ 04 8 „ 86 4 .. — 24 n 42 6 „ - 6 „ — 50 ,. — 28 ,. — 10 12 h - 13 „ — 1 - — 6 „ - 3 „ -6 .. — 32 . — 12.876 K 55 vin. Dr. Josip Stare, blagajnik. Zahvala. Povodom moje benefiee izkazalo mi je vi-sokospoštovano ljubljansko občinstvo tako ljubeznive, srčne, vsestranske simpatije, da smatram v svojo prijetno dolžnost, da izrekam tem potom — ker mi ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti, kakor bi rada — vsem cenjenim posetnikom moje benefiee, osobito pa velecenjenim darovalcem krasnih ogromnih šopkov, cvetličnega solnčnika, cvetoče harfe, šatulj, kuvert, krasnih trakov, pen-telj i. t. d. i. t. d. svojo najudanejšo prisrčno zahvalo. Vzradoščena nad tolikimi simpatijami, kličem vsem skupaj: Živeli! V Ljubljani, 14. marca 1900. _Irma Bohinc-Polakova. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: 9 marca: Leopold Rotar, črevljarjev sin, 3 leta, vnetje sopil. 10. marca: Alojzija Hren, delavčeva hči 4 mesece, jetika. » 11. marca : Pavla Arko, hišina, 18 let, jetika. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 806 2 m. Srednji tračni tlak 7S6-0 mm. 1 Marcij Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi 13 9. zvečer 7310 70 brezvetr. 14 7. zjutraj 7339 14 si. jug n j S. popol. j 7337 j 56 m.szah. Nrbo • oblačno S Idel.oblačJ0 Srednja včerajšnja temperatura 64°, nor-male: 31°. ZD-u-ZiSLJsIra, "borza, dne 14. marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . Skkpni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Ogrska zlata renta 4°/0..... Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Avstro-ogrske bančne deinice . . Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... Opr. št Nc. 392 99/4 Oklic. 99 K 15 h 99 „ 10 „ 29 - 35 „ 99 „ 45 , 97 ; 20 „ 93 • 65 . 127 „ n 234 B 80 „ 242 „ 90 „ 118 , 47 „ 23 „ 64 „ M ■ 28 „ 90 „ 05 „ 11 . 38 „ (466—1) Podpisano sodišče javlja da se bodo dne 3. aprila 1900. lata dopoldne ob 9. uri pričenši in prihodnje dni v občinski pisarni v Borovnici potom prostovoljne javne dražbe razprodajah Lorenc Verbičevim dedičem iz Lazov pri Borovnici in v bližini Borovnice ležeče njive, travniki, vrtovi in pašniki v skupni cenilni in obenem vsklicni ceni 7590 kron po posameznih parcelah razun zemljišča vložna št. 332 kat. obč. Borovnica, ki se proda skupaj za vsklicno ceno 2620 kron, kakor tudi že označene in v naravi z zaporednimi številkami zaznamovane smreke in hoje iz nastopnih hostnih parcel: 1. iz gozda BBerčeka 1041 komadov v vsklicni ceni jedno drevo po 14 kron; 2. iz gozda „Ta dolenja preska" 2546 komadov po 12 kron drevo ; 3. iz gozda .Dolgi tal ta veliki" 1258 komadov po 8 kron drevo; 4. iz gozda v Vinovrhn 1354 komadov po 11 kron drevo; 5. iz gozda „Cadovec" 248 komadov po 10 kron drevo; 6. iz gozda „Gorenja preska" 668 komadov po 13 kron drevo; 7. iz gozda „Dolni tal ta mali" 1241 komadov po 10 kron drevo; 8. iz gozda Kaferla" 2222 komadov po 10 kron drevo. Dražbeni pogoji, vsled kojih mora vsak dražitelj pri dražbi založiti v roke Franceta Verbiča iz Borovnice vadij, to je 10% vsklicne cene, kakor zapiski vseh dreves z dotično prerezno mero, se morejo vpogledati pri predstojnikn podpisanega sodišča. C. kr. okrajno sodišče na Vrhniki dne 28. svečana 1900. Tretji ponatis brosurice c?%gubljeni$og i f e lz6el in se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani komad po *0 vinarje«-, po pošti 3 vinarje več. Ces. kr. avstrijske jgj državni železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod lz LJubljane jož. kol Proga čez Trbiž. Oh 12. uri 5 m. po aoči osobui vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj •, čez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Fianzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 55 ni. zvečer. — Prihod v LJubljano j .v?., kol. Proga lx Trbiža. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage. Francovih tatov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. - Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob ti. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri B2 m. popoludne in ob 3. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 'i uri 5 m. popoludne, ob H. uri 0 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob i L. uri 8 m. dopoludne, ob (i. uri 10 m. zvečer. (4) Spreten pisar vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče službe pri odvetniku, notarja ali pa v trgovini. (618—1) Kdo? pove upravništvo „Slov. Nar.". Hiša (516—1) Najcenejše in najsolidnejše nakupovališče za sukneno in voineno blago je samo pri firmi (468—3J Jakob Theumann Urno. Itotovžka ulica 12. Bogato asortirane vzorčne zbirke za gg. krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-skega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. ob državni cesti na Sapu, 10 minut od dekanijske cerkve in 1 minuto od kolodvora Šmarije-Sap se odda na 5 let v najem. Hiša je nova in ima 4 sobe, vežo, kuhinjo 8 štedilnikom, 2 kleti, hlev zraven je svinjak in drvarnica, kozolec in pod. Pri hiši je saden vrt. Na željo se dobi v najem ena njiva in travniki. Hiša je pripravna za gostilno, za prodajalnico ali kako drugo obrt. Prevzame se lahko trgovino, gostilno ali tobaCno trafiko. Oglasiti se je pismeno ali ustmeno do 1. aprila t. 1. pri posestniku Jožefu Erjavcu na Sapu št. 10, pošta Šmarije-Sap pod Ljubljano. Posojilnica za Stari trg-Lož in sosedstvo registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi k občnemu zboru kateri bode dne 25. marca 1900 popoludne ob 4. uri v čitalniški dvorani v Starem trgu s sledečim vsporedom: 1. ) Poročilo načelstva. 2. ) Poročilo nadzorstva in potrditev let- nega računa. 3. ) Razdelitev čistega dobička. 4. ) Volitev nadzorstva. 5) Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi (520) načelstvo. J. C. Zorzenon agent v Trstu oskrbuje na provizijo kasa-pro-dajo in prekomorsko odpošiljate v vseh vrst rezanega in stavbinskega lesovja. (446—4) G. Z. S. 2 - 4 1900/1. Konkurzni edikt. (475-3) Konkurs se je odprl čez premoženje pod firmo Fcrd. lfciliita *$? Kascli za izdelovanje rokovic in prodajo galanterijskega in manufak'iurnega blaga v Ljubljani tusodno registrirane odprte trgovinske družbe in osobno jamSujočih družnikov iste Ferdinand Bilina in Franc Kasch v Ljubljani. Volitev funkcijonarjev bo fine SO. marca 1900. Oglasilni rok do dne 15. aprila 1900. Splošni likvidačni, ob jednem poravnalni dan 7. maja 1900. Konkursni komisar c. kr. deželnega sodišča svetnik Gvidon Schnediiz v Ljubljani. Začasni upravitelj mase g. dr. Anton Pfefferer, odvetnik v Ljubljani. C. kr. deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 6 marca 1900. Compagnie Generale Transatl:-ntiqiie francoska proga z brzimi poštnimi parobrodi Basel-Pariz-Havre-New York. Vozna cena v III. razredu iz Bu*ela v Xen Tork 80 (osemdeset) gld. Ir. Barela 22. marca, iz IBnvra 24. marca parobrod Bretaarne" 31. , „ „1/ A«|uitaine<< 7. aprila „ ,.l brez t-**i j. Poizvedbe in cene pri glavnem zastopniku Giulio di A. Levi, Trst Via S. Spiridione št. 1. r Jožef Makovec na Bregu št. 20 stavbinski in pohištveni pleskar, pis-menski slikar in lakirar pločevin se usojam p. n. občinstvu naznanjati, da sem postavil lakirarsko (»«^«-za laIiii*iiM_j na. a» ^ i<> in na. železo po najnovejšem načinu, ter prevzemam lakiranje blcikelMklli »tojal, kopuliilli ban. vodnili Hkulov. lam. pleliHMtih tablic, voznili NveSill* itd. itd. Vzorci vseh vrst leMiiib isiiiY m *sf-» *-Te Popravila Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. 10 • Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom za spmladno in poletno sezono. Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste. Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk z velespoštovanjem 10 Hugo Ihl, Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi. 12787216 ca ca «r SO a _o «o * N Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava Styria kolesa s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v L 1900, jako trpežna in lahko tekoča. Vsi modeli so enotno zboljšanj in poleg tega so jako znižane cene. Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati. KS" Ceniki poštnine Spoštovanjem FrailC ČUCkll, (123—18) svojo ceno, samo prosti, tejj Filiala v Kamniku: Janko Pohlin. urar na Velikem trgu nasproti rotovža. Adresno knjigo Avstro-Ogerske za 1899—1900, obsezajočo v 2 močnih zvezkih nad milijon adres tovarnarjev, obrtnikov, trgovcev itd. — izvirna cena 15 gld. — razpošilja proti povzetju za samo 4 gld« (517—d knjigarna Ivan Peterlin, v Trsta, Corso 29. Št 8402. (499-2) V smislu §-a 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo računi o prejemkih in treskih 1. mestnega zaklada, 2. ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske imovine 4. ustanovnega zaklada, 5. potresnega zaklada, 6. regulacnega zaklada, 7. loterijsko-posojilnega zaklada, 8. mestnega vodovoda, 9. mestne klavnice in 10 mestne elektrarne za leto 1899. od danes naprej 14 dni javno razgrnjeni v tukajšnjem knjigovodstvu občanom na vpogled. Pri pretresanji in končni rešitvi teb računov vzel bode občinski svet morebitne opazke o njih v prevdarek. Mestni magistrat \r Ljubljani dne 10. marca 1900. I Aux amatenrs de la mode. o" Jo». Rojina Sv. Petra cesta 27 se priporoča, v izdelovanje (489—2) elegaDtDit pomladanskib oblak: in površno? po novem modernem kroju. Ustreči zamorem cenjenim naročnikom s finim blagom modernih barv iz domačih in angleških tovarn. Ker cene delu in blagu niso pretirane, upam, da me bo slavno občinstvo počastilo z obilnimi naročili. Zahtevajte vselej Maršner-ov češki kakao kl ga imenitni zdravniki priznavajo za najboljšega, in češko čokolado ki je tnjim izdelkom vsaj jednaka, ako jih ne prekosi. (371—6) A. Maršner, Praga, EraL Vinohradj. X« prodaj v lijiihljnni imajo: Jos. Sumi, R. Petrič, Ph. Novotny, Ivan Jebačin ; v flariborat J. Pelikan; v Olji: F. Jakovič, Ivan Vrečko. Podpisani javlja, da se bodo dne S. aprila 1900 dopoludne ob 9, url in v poznejSih dneh v občinski pisarni v Borovnici potom prostovoljne javne dražbe razprodajala Lorenc Verbičevim dedičem lastna zemljišča in sicer: njive, travniki in pašniki in raaven tega vee tisoč komadov stoječega sojzdncga drevja t. J. hoj In smrek. Natančneja pojasnila in tudi vpogled v dražbene pogoje daje c. kr. okrajno sodišče na Vrhniki, Josip Verbie v Bistri, Franc Verbič v Borovnici in (606—2) Dr. Josip Furlan odvetnik v Ljubljani. Oddelek za sukno firme Kastner d Ohler v Gradcu ima največji sortiment (426—4) Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode. Razpis. Zaradi oddaje zidarskih, mizarskih, tesarskih, slikarskih, pleskarskih in kleparskih del za razširjanje in nadzidanje šolskega poslopja na Jezici vršila se bude ondi v šolski sobi dne 29. marcija ob 9. uri zjutraj javna pismena ponudbena razprava. Dotični proračun in načiti so pri podpisanem krajnem šolskem svetu vsakemu na vpogled razgrnjeni. V ponudbah, katere je do določenega Časa vložiti zapečatene ter opremljene s pravilno kolekovanimi prilogami in s 5° 0 — na podlagi skupnih ponuđenih zneskov določenem — vadijem, navedi ponudnik jednotne cene in na njih podstavi preračunjen« skupne zneske s Številkami in z besedami Dela se bodo oddala posamezno ali skupno brez notranje oprave Domači obrtniki imajo pod enakimi pogoji prednost. Krajni šolski svet na Jezici dne 10. marcija 1900. (500-2) Predsednik : Anton Vilfan. ooooooooooeaoooooooeooooooooooooo * Naznanilo. » j£ Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel« staro, dobro znano ^ J gostilno na Rimski cesti štev. 5 g „pri nemškem vitezu' e « Žkjer bodem točila pristno dolenjsko, štajersko in istrNko vino. m veze Kei-nlnjthiftusovo pivo, kakor tudi postregla z mrzlimi in jcorkimi Jedili po primernih cenah. Priporočam se tudi častitemu občinstvu iz okolice, ker zraven gostilne se nahaja tudi fjr velik hlev za živino in prostorno dvorišee za vozove. Priporočam se obilnemu obisku « J (477- 3) z odličnim spoštovanjem Ujpsifca Traun gostilničarka. « « S « Trgovinazželeznino Val. Golob (A ii ilr. Druskovič-a naslednik) priporoča kuhinjsko in poljedelsko orodje, štedilnike, naesorezniee, ravnotežnice in decimalke, nepremočljive plahte, gum-nate cevi, kose, „krondiamant", trombe za vodnjake, štajersko železo itd. Velika izber nagrobnih križev. Zaloga 10 roman- ln portland-cementa. /zor Alojzij Erjavec /zor 6re