241. številka.
Ljubljana, v petek 20. oktobra
XXVI. leto, 1893
mm\ mil
[shaja vsak dan nve*er, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za * vs tr o-e erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gldL, za Četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta.h gld. ho kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom račona se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če >e trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i ni t i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredi 'fir v o in upravni4tvo je na Kongresnem trga st. 12. U P r k v n i A t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kriza.
Parlamentarna kriza, katero je miniaterski predsednik prouzročil a bvoju predlogo o volilni reformi, se je tako poostrila in uglobila, da je, če ne popolna, pa vsaj parcijelna ministerska kriza skoro neizogibna.
Volilna predloga je popolnoma premenila stališče posamnib strank napram vladi in prouzročila, da nima vlada nikakega upanja, dobiti za izjemne naredbe potrebno večino. Ali bo grof Taaffe dopustil, da mu zbornica obsodi njegove naredbe, ali raje parlament razpustil, predoo je izrekel svojo sodbo, tega ni moči uganiti, ali opozicijooalua akcija zoper vlado se ne začne dele pri drugom branju izjemnih naredeb, ampak že pri prvem branju volilne predloge, določenem na prihodnji torek.
Vso tri velike stranke, na katere se je vlada doslej naslanjala, odpovedale so jej poslušnost. Poljaki, Hoheuwartovci in nemški levičarji so jednodušno odklonili volilno reformo v zmislu vladnega načrta in to razglasili v posebnih komunikejih. Odločilne važaosti za usodo volilnega načrta in sedanjega mioisterstva sploh je stališče, na katero se je postavil poljski klub. Poljski se zoperstavljajo volilni reformi in zahtevajo naravnost, naj vlada svojo predlogo umakne. Grof Taafte bi se mogel tej želji udati le če bi podal ostavko in potem zopet sam sestavil novi kabinet, ali tudi to mnenje, dasi je precej razširjeno, ni pravo, zakaj Taaflbovo ime je odslej neločljivo od volilne reforme, kakor Glad-atoneovo od irske predloge.
Poljaki klub se je lotil zlasti dveh ministrov, katera hoče za vsako ceno odstraniti. Prvi je niini-stor za Gališko, grof Za les k i. Poljaki mu ne morejo odpustiti, da jih o vladnih namerah glede volilne reforme ni prej obvestit. V poslanskih krogih se trdi, da je Zaleski že demisijooiral iu da postane njegov naslednik ali grof Wodzicki ali pa grof Stadnicki. Drugi minister, na katerega so se vrgli Poljaki z vso silo, je oče volilnega načrta, finančni minister dr. Steinbach. Šele te dni smo govorili o velikem nasprotstvu Poljakov zoper dra. Steinbacha,  ker je ta hotel Galičane učiti davčne
LISTEK.
Roža v trnji.
Izvirna novela iz domačega življenja. Spisal A. M. V. II.
Po r&vnein polji so sprehajam, Ko žito mli\<lo v klasje gre, Vesel skerjaucc žvergoleva, Radostno        mi Brc6.
Fr. Ciui portnan.
Poletno jutro za Gospodovih duij na deželi! ('isto, sinje, brezoblačno nebo spenja se nad zemljo z najnujnejšim oblačilom nadeto. Skozi listnato, gosto osenčje temnih gozdov, skozi zlato, rumeno morje* Žita zavel je lahek, tihi jutranji vetrič in njega vali donašajo od okoličanskih cerkva sera glase zvonov, vabečih k molitvi. Tu žvižgajo kosi, tam se oglaša prepelica, tu tolče žolna po deblih, ondi ve-solo prepeva senica, najblagoglasneje mej vsemi pak 8e vznaša Žvrgoleuje škerjančevo visoko v zraku. Solnčni žarki zlato presedajo zemljo lomeč se na osolzenih rosnih cvetlicah. Kakor zlate niti leBkeče se prožna trava, a biserom jednaka pada rosa raz listje mladega dObovja na parobku gozda. Zapuščeno
morale in je odpravil skandalozne razmere, ki so ae bile s pomočjo visokih goapodov udomačile pri njih. Tega pa Poljaki ne marajo dopuatiti in tako se utegne primeriti, da bo teoretični socijalist dr. Steinbach morda ugonobil doBlej nepremagljivega grofa Taafifoa, kakor je duševni njegov sorodnik dr. Schiifne svoj čas pahnil grofd Hohenvrarta v pogubo.
Kaj bo grof Taaffe storil, da se reši iz teh homatij? Njegova večina mu ie napovedala opozicijo in to je uzrok, da se mu je odločiti če ne za razpust pa za odstop. Nekaterniki sodijo, da razpusti že te dni drž. zbor, a to bi mu bore malo pomagalo, ker bi nove volitve jako malo preineni'e razmerje mej parlamentarnimi strankami; drugi zopet govore, da odstopi popolnoma, češ, da je postala krona ne-zaupna, ker se boji, da bi volilna reforma pomnožila trozvesi, unanji politiki in dualizmu nasprotne elemente; tretji napovedujejo mogočno akcijo židovskih kapitalistov zoper regulacijo valute. . . Takih govoric je mnogo slišati, a kdo zamore kontrolirati njihovo utemeljenost »t neutemeljenost.
Glede* trditve, da odstopi grof Tatffe, je uva-ževati tudi to, da zaupa ceaar Taaifeu popolnoma iu da bi ae le v slučaju skrajne sile ločil od njegtt, zlaHti ker je razširjenie volila^ rravice neizogibno in ker ae temu ne more odtegniti nobeno mini-sterstvo več.
Kriza je toliku nevarnejša, ker so levičarji se odločili, da začnejo brez odlašanja opozicijo zoper vlado in to na celi črti ne meneč se za nikake ozire. V vojnem odseku se je Baernreutber že izrekel zoper domobransko predlogo. Vlada bi rada domobransko predlogo rešila, še predno pridejo na drugo branje izjemne naredbe, a levica se temu odločno zoper-stavlja. Takisto bi gref Taafte tudi rad, da se bud-getni provizorij dožene, še predno pride do odločilnega boja, a tudi v tem oziru ne more ničesar doseči. Istega je pač vidno, da je sedanji drž zbor zrel za razpust. Nobena vladnih predlog ne more obveljati, sploh vsako delovanje je postalo nemogoče, kakor vselej in povsod, kjer nastane resna kriza.
Tak je faktični položaj, in v očigled tem ho-matijnm je povsem naravno, če se govoii o odstopu
čuti se človeško bitje, zatopljeno v veličastno delo svtta! Zapuščeno, osamelo, a veoder tako vzneseno, tako praznično, tako veličastno; kakor dih narave je šumenje gozda, kakor lepa pesem pobožnih romarjev ptičje petje, a zvonenje lik slavnostno besede mogočnega govornika.
Krasota božjega stvarstva objema dušo in srce. Vzvišene misli polnijo glavo iti vodijo potuika lahkoj nogoj i srečnimi upi po zemlji. PrBi se širijo, jezik je neip, a duh dviga se proti nebu in prisrčna molitev biti iz dna duše k Stvarniku, on pak izvestno no zavržo molitve sredi Samega svojega stvarstva. Kdor je už.I take srečue ure najčistejšega čuvstvovanja, ne pozabi jih več nikdar.
Angelj božji spustil bh je na lahkih perotih na z<'ml;o, poljubi na parobku gozdiča stoječega popotnika ter ga vodi po stezici, mej travniki do samotne cerkve. Srebrno-čisli zvon oglasi Be iz vitkega stolpa, spodbujajo k molitvi, rosna travica, vsaka rožica dišo ter kima zvončku z glavico. Iu potnik, naš zoanec z ZrinjHkega trga, odkrije se in stopi v cerkev. Prazna je, le dih svetosti božjega doma veje po njej. Zadnji zategnjeni glasi zvonu done tajinstveno na uho. Tujec stopa po stopnicah na kor i u ogleduje stare, umetno izdelane orgije. Iz zvonika  prikaže se  moška podoba, presenečeno
samega ministerskega predsednika grofa TaarTda, saj je celo odličen poznavalec razmer rekel o situ-vaciji: Allea b&ogt an einem Faden und dieser wird immer diioner.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 20. oktobra.
Volilna reforma.
Včeraj smo mej brzojavkami priobčili komunikeja, s katerima sta klub nemške levice in poljski klub precizirala svoje stališče napram vladni predlogi o volilni reformi. Oba kluba odklanjata vladni načrt in isto tako tudi konservativni ali Hohen-vv.rtuv klub, ki je razglasil sledečo izjavo: Konservativni klub je pripravljen, Bodelovati pri pravičnem razširjaniu aktivne volilne pravice, ki se ozira na avtonomistične principe, glede vladne predloge o volilni reformi pa izjavlja v interesu drŽave in dežel, da ga ne more vzprejeti, kar naznani predsednik pri prvem branju. Tako bo se torej vbo tri vladne »franke izrekle zoper vladni načrt, Poljaki kratko in točno, levičarji gostobesedno in konfuzno. Vse tri Btranke sicer izjavljajo, da so pripravljene, Bodelovati pri razširjanju volilne pravice, a to so prazne besede, puhle fraze, b katerimi bi gospodje radi preslepili tiste številne elemente, ki s trdo roko trkajo na vrata parlamenta. Posebno smešna pa je tista točka levičarskega komunikeja, kjer se očita vladi, da se je izneverila svojemu nepolitičnemu programu in da bočo premeniti narodno posestno stanj". Levičarska konfuznost se zrcali v tej trditvi. Ali ni prav levičarski vodja Plener napovedal v Chebu jezikovni zakon, Meoger narodnostni zakon? Ali ni levica vedno silila glede neposrednih volitev v kmetskih občinah, ali ni vse leto pritiskala na vlado, naj se „razbistri razmerje" to je, naj grof TaatTe lačnim levičarjem odstopi nekoliko miniBter-skih portfeljev? In ti ljudje govore, da je Taafte se izneveril nepolitičnemu svojemu programu t Sicer pa s temi tremi izjavami še ni vladni volilni predlog odpravljen s sveta. Vlada je bila pripravljena na odpor, vedela je v naprej, da te njene stranke ne bodo zadovoljne z njeno predlogo in vprašanje je samo še, ali hoče Taaffe izvesti predlogo tako, kakeršna je, ali pa jo premeniti v zmislu nasvetov, ki mu dohajajo z vseh stranij. — Vsled izjav vladnih strank nastala je govorica o ministerski krizi, o kateri govorimo na drugem mestu.
gleda tujega gospoda, a samo bip, urno Be ujuuači, pozdravi neznanca in slutd, da bi botel ta orgije poskus ti, se uljudno ponudi mehove pritiskati, pristaviva, da so itak že zaprašeni, ker od smrti vaškega učitelja jih nihče več ne vpreže. Tujec sprejel je ponudbo, vsel se k orgijam iu znčel preludirati.
Mogočno zapele so piščali, veličastno se gla-Bile v prazno, samotno cerkev, a igranje svedočilo jo veščaka — umetnika. In v vznosno himno, slavo-spev Bogu, koji dal je potniku za prekrasnega, nedeljskega poletnega jutra njega čuda zreti, družili so se v prelepih harmoničnih akordih piščalim iz-vabljeni glasi. Kakor zamaknen sledil je mož-mebo-gonilec prste igralca, oči žarelo so mu veselja uad izbornim igranjem, genij našel je pot i v srce preprostega kmečkega človeka.
A ni ostal jedini poslušalec. Natiboma odprlo so se cerkvene duri pod korom, lahno so vstopile dve mladi in starejša dama ter se vsele tiho v zadnjo klop. Tudi tem je genij igralca zavladal čuvstvo, tudi one so neme, začarane poslušale igranje ter klanjale svoje glavice duhu umetnika, kojega jo boginja Muza svojim Binom izbrala.
Bi li umetnik tudi tako mirnoj rokoj prebiral slonokostene tipke in završil svoje igranje v mogočnih, bučečih akordih, ko bi znal, da ima svojim po-
Nemikl liberalci. \ Včerajšnji daa bo  morila zgodovinskega po- I mena za levičarsko stranko. Včeraj so se namreč v I nekem Dunajskem  hotelu   zbrali  poslanci  Eksner, I Dumreicber in \Vrabetz ter rami obČ. svetniki in I sklenili   ustanoviti   novo   politično  društvo, ftegar namen bi biio, delovati na uvedeni« splošne, jednake I in neposredne Volilna pravice.   Ti poslanci namera-vajo za sedaj, ustanoviti  posebno zavezo v klubu, I a neodvisni listi 80 v tem jedini, .da je to začetek razpadu levičarskega kluba.
Vn.uije države.
lin si v JParitu, j Navdušenost rase čedalje bolj — to je sigua- j
tura vseh Blavnostij.   Kako je ta navdušenost prešinila vse  kroge  svedoČi sledeče:  Francoski dijaki srednjih Šol poslali so na vse ruske šole dopisnice, I v katerih izražajo ruskim tovarišem svoje simpatije, j Naučni minister ruski bo je francoskemu naučnemu ministru brzojavuo zahvalil za ta giuljivi dokaz na- J klonjenosti. FrancoBki naučni minister je na to od- j govoril: Francosko djaštvo je ginjeno, ker je ruski minister se zahvalil; vsa francoska mladina ljubi iz I srca Rusijo. — Ruskim gostom na čast bili so doslej banketi razven pri Carnotu tudi  pri vojaškem poveljniku  Pariškem,  generalu Saussierju   in   pri I ministru mornarice. Povsod so bile primerne uapit-nice, v katerih  bq  je  povdarjala  solidarnost mej Rusijo in Francijo. Mogočen utis je naredilo, ko je neki francski polkovnik častital kapitanu Lav rov u kot imetniku visokega ruskega reda,   na kar je Lavrov odg tvoril:  Pridobil sem si to svetinjo v boju za Rusijo;  srečen   pa bom šele tisti dan, ko se bom boril za Francijo. Moža sta se molče objela. Takib iu jednakih prizorov je bilo ša mnogo. — Splošno se priznava, da v Parizu niti za ČaBa Bvetovne razstave ni bilo toliko tujcev in take živahnosti, kakor sedaj.
Stambulov in Koburžan,
„Novoe Vremja" prinaša dopis iz Sofije, v katerem pravi dopisnik, da se je Koburžanov položaj premenil na slabše. Stambulov je zvabil na svojo stran vse Sofijske častnike. Povabil jih je bil na pogovor in jim dopovedal, da bi bilo zanje jako slabo, ako bi se Koburžan mogel znebiti Stambulova. Povedal jim je, da se je Koburian že dogovarjal z grofom Kalnokvjem, da dobi avstrijske častnike za bolgarsko vojsko in vse je bilo že dognano za izvršitev tega nacrta, samo Stambulov da ni privolil in tako preprečil Koburžanovo špekulacijo. Sedaj ima Stambulov vojsko popolnoma na svoji strani in je že začel boj zoper opozicijo. Načeviča je iz-liral iz Sofije in mu za pet let prepovedal bivanje v glavnem mestu. Tončev in Radoslavov sta dobila opomin, da ju bo vlada iztirala iz Sofije, če ne nehata s Bvojim odporom. Ker je skoro polovica pre hivalatva Sofijskega na strani opozicije, namerava Stambulov proglasiti v Sofiji in v Plovdivu obsedno stanje. Dotična predloga je že izgotovljena in pride še ta mesec, čim se začne zasedanje, pred narodno sobranje. Će obvelja ta predloga, začel se bo v Bolgarski nov preobrat.
Italijanske razmere.
Ministerski predsednik Giolitti je predvčerajšnjim v Droueru na banketu, prirejenem njemu v čast, govoril o tedanjem finaučnem in političnem položaju v Italiji. Velika večina njegovega govora je bila posvečena finančnim razmeram. Dokazoval je, da je sedanjih Blabih razmer kriva prejšnja malomarna finančna politika. Ozdraviti je moči monetarno krizo le, če se začne boj na celi črti zoper neprijazne inozemske finančnike. V to svrho si hoče, po ministrovih besedah, pridobiti vsako polletje inozemskih deviz za 120 do 150 milijonov. V povzdigo
slušalcem ovo prezalo devo z Zrinjskega trga, koje otec je v svoji dobrodušnosti provzročil veselje ubogemu črevljarskemu učencu, a redarju trud in
znoj ? —
Teško je igralec posilil branečemu se meho-gonilcu plačilo za njegov trud, kajti ta je trdil, da je že  dovelj  plačila bilo poslušanje prelepega orgijanja, kakoršnega še  ni nikdar čul, ni v Zagrebački katedrali ne.   Naznanil mu je svoje osobe značaj: bil je cerkvenik v bližnji vasi, a tudi v tej grajski cerkvi opravljal  isti posel,  koji pa pri tej ni težaven,  kakor je trdil,  ker se  le redkokdaj opravlja služba božja v njej. Na tujčevo vprašanje, čegav grad je v bližini, zvedel je od gostobesednega cerkvenega  dostojanstvenika,  da  je  komaj streljaj od tu za gozdom  ležeči grad last udove ogerskega magnata,  ki pak  živi  po smrti svojoga soproga s svojo jedino hčerjo skoraj celo leto v njem.
Ravno ko se je hotel orgljavec od cerkvenika posloviti, udari se ta uajedenkrat s pestjo na čelo in kot bi ga duh razsvetljenja obšel, vzkliknil je: „Gospodine, Vi ste gotovo školnik in mislite k nam priti? I"
Interpelovani ho je glasno zasmejal in dejal: „Da, školmk sem in tudi k Vam sem prišel: Zdravi!" — ter je odšel po stopnicah. (Dalje prib.)
kredita namerava vlada uvesti progresivno dohoda- 1 hno — kar je prebivalstvo skrajno neugodno pre-
senečilo. !
Dopisi.
Iz Novega ItlcNtn, 18 oktobra. [Isv. dop.] (Dolenjska železnica — klerikalno agitacij h k o orožje na Notranjskem.) „Slovenec" prinaša v svoji št. 236 z dne 14. oktobra 1893 mej dnevnimi novicami tudi neko oceno delovanja rajucega poslanca Hinka Kavčiča ter razlaga oodi svojim čitateljem, kako slabo je baje isti pogodil s tem, da je postal član narodno-na-predne stranke. Zlasti mu šteje v velik greh, da je glasoval proti odpravi legalizacije in omenja tudi, da je omenjena stranka najživejše zagovarjala garancijo dežele za dolenjsko železnico.
Imenoval.] lisi- je to garancijo že večkrat označil kot veliko pregreho onih, ki so jo zagovarjali in dovolili., i„ o 1 e n j c i naj si to dobro zapomnijo. Mi Dolenjci dobro vemo, kolicega pomena da je Železnica za dolenjsko stran, prepri čani smo, da bo ista v vsakem oziru aktivna in dobro tudi vemo, da, bi se bila morala ta železnica že davno graditi, če bi bili naši prejšnji poslanci le nekoliko izpolnjevali Bvoje dolžnosti kot zastopniki Dolenjske, če bi se Dolenjska ne bila dala uporabljati kot volilski stroj, ki je na komando volil vse mogoče in nemogoče kaudidate.
Dolenjska železnica ni nikakor predrago kupljena, to bo pokazala njej pribodnjost. — Dežela pa tudi nima samo pravice, zahtevati od Dolenjske plačilo davkov, temveč mora Dolenjcem nasproti tudi dolžuoBti izpolnjevati.   Ker dbtdaj niti država, niti dežela za zapuščeno Dolenjsko uiste kaj prida storile,  tedaj  \ender ne bo  noben  pameten človek našel na tem niti najmanjše zlo, če dežela za veliko število važnih davkoplačevalcev na Dolenjskem ko-nečno nekaj stori.   Sicer pa je tudi še zelo vpra-; savno, če bo deželna garancija za to železn;co splob i kdaj trpeti morala; — na vsak način pa kaže gori navedeno „Slovenčevo" pisanje, da nam Dolenjcem on in njegova stranka železnice prav  nič ne privoščita.   Celo tako daleč si upajo ti ljudje, da spominjajo zdaj o priliki volitve na Notranjskem na to 1 garancijo  in hujskajo Nutranjee  proti Dolenjcem, ] rekoč popolnoma odkrito in vsakomur razumljivo: »Glejte,  Notranjci,   za   te  Dolenjce  boste morali toliko in toliko plačevati in temu je ta „napredna" I stranka kriva." To naj je pošteno volilno sredstvo!
Pri tem hujskanju pozablja „Slovenčeva* strauka I popolnoma stališče, katero bi moral vsak kranjski I Slovenec svojim sorojakom nasproti zavzemati. Gorenjec naj bi Notraojcu, Nutranjee Dolenjcu in ta zopet Gorenjcu iz srca pri voščil vse dobro, ki bi jednega ali druzega od strani države ali dežele doletelo. Žalibog pa se dogaja pri nas še vedno ravno nasprotno. In to naj je krščansko!
Taki in podobni znaki zavisti, kakor je gori opisan, napravijo na Čitatelja utis, kakor da bi na Kranjskem stanovali sami nevoščljivi ljudje. Drugi Slovenci morajo dobiti lepe pojme o nas Kranjcih, ki si celo v gospodarskih vprašanjih tako nasprotujemo, da ne privoščimo jeden drugemu niti te ali one dobrodelne naprave; da gleda Gorenjec tudi v izključno goHpodarskib zadevah z zavistnimi očmi na Notranjca, Nutranjee na Dolenjca in ta zopet na Gorenjca 1
Konštatujemo pa z veseljem, da je po mnenji kranjskih klerikalcev napredna stranka dobri del pripomogla k temu, da smo mi Doleuici dobili železnico in da je bila ravno ta klerikalna stranka, ki bi se pri nas na Dolenjskem v novejšem času tako rada udomačila, takrat in da je še zmiraj največja nasprotnica dolenjske železnice. Č-mu pa tega in »te povedali na Novomeškem katoliškem shodu? Hej, kako odhodnico bi vam bili napravili!
Naj prinese prihodnjost nam Dolenjcem dobre ali slabe čase, jedno je gotovo, da ob železni cesti kranjski internacionalni klerikalizem ne bo mogel postaviti svojih Šotorov, kajti razširilo se bo višje duševno obzorje, nego je prenaša ta politična stranka.
Zdaj in zmiraj bomo morali oni stranki hvaležni biti, ki nam je pridobila dolenjsko železnico, ali isto vsaj pridobiti pomagala; vedno pa bomo tudi lahko rekli kranjskemu klerikalizmu, da je v gospodarskih vprašanjih glede Dolenjske zavzemal in da še zavzema najpreprostejše stališče navadne „fuvšarije".
Notranjci pa naj se iz tega nepristojnega obnašanja kranjskih klerikalcev nam Dolenjcem na-
sproti uče, s kakimi ljudmi imajo opraviti, ter oaj iz povedanega razvidijo, da ta stranka nima druge skrbi, kakor delovati z vsemi mogočimi sredstvi, — in črt drugače ne gre, tudi z hujskanjem prebivalcev jednega dela dele le proti prebivalcem druzega dela iste, kakor Notranjcev proti Dolenjcem, na to, da doseže svoj smoter, ki obstoji v tem, da bi imel klerikalizem v celi deželi neomejeno oblast, da se nikakor ne zidajo nove železnic^, temveč, če je le mogoče, še stare razrušijo, da tudi zadnjemu na nuj-skanemu kapelanu, ki se bo mej kmeti In meščani šopiril s svojo modrostjo, ne bo mogel uikdo poseči v okrožje njegove oblasti.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Umetno dovršeno veselo igro iskati nam je v novejšem času skoraj jedino le na Francos em, kjer je ta genre dospel do nekake klasike. Odobravati je tedaj, da se občinstvu podil na našem odru izbrani venec francoskih veseloiger, mej katere spada brez dvoma tudi Pailleronova igra „Miška" (la souris). Igra predočuje boj ljubezni, razcvitajoče se mej mlado Marto, imenovano „la nouris" in marqui-jem de Simiers, proti štirim drugim ženskam, je polna lirične lepote in se šteje mej najboljšo izdelke Pailleronuve. Nadejamo se, da bode jutranja slovenska predstava potrdila naše muenje in ugajala občinstvu.
— (Osobne vesti.) Poštni praktikanti gg. Job. Gruden, Kari Kune, Vekoslav Gregorič in Alojz. Lin d t ne r so imenovani poštuimi asistenti. — Poročil se je v Braslovčah g. dr. Fran VouŠek, c. kr. okrajni sodnik v Mariboru z gospodično Pavlo Bauer, hčerjo trgovca in posestnika. — Pri na-mestništvu v Gradci nameščeni okr. sodnik dr. Avgust Schneditz imenovan je namestniškim svetnikom in deželnim zdravstvenim referentom na Štajerskem.
— (Odličen gost.) Včeraj je dospel v Ljubljano odličen gost, sloveči hrvatski kipar gosp. Ivan Reodic iz Trsta.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslali so k roni ne darove: G. dr. Bogomil Krek, odvetniški koncipijent na Dunaji 2 kroni. —V Pod vrh a pri
j Sevnici nabral je v trgatvi pri gospej Praunseis in Knific od vesele družbe g. dr. Brenčič, odvetnik v Celji, 8 kron 20 vinarjev. Skupaj vzprejeli smo daneB 10 kron 20 vin., katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki!
j — (Šentjakobsko-Trnovska ženska
podružnica sv. Cirila in Metoda) priredi v nedeljo doc 22. t. m. ob 6. uri zvečer v notranjih prostorih „Virantove" restavracije svoj letošnji redni občni  zbor s sledečim vzporedom:    1.) Pozdrav.
J 2.) Poročilo tajnice. 3.) Poročilo blagajnice. 4.) Volitev odbora.   5 ) Deklamacija.   6 ) Petje in prosta
I zabava.   K obilni   udeležbi  vabi najuljudueje na-
I čelništvo.
] — (Z učiteljišča Ljubljanskega.) Po-
I leg že zadnjič omenjenega imenovanju g. dr. Romiha, kot namestnika bolnega g. prof. CeleBtiue, I so se nastaviie še nekatere druge učitel|ske moči. Slovenščino prevzel je v vseh razredih g. veroučitelj Keržič, veronauk pa sta prevzela kot pomožna učitelja na učiteljišči in v vaduicah g. stolni vikar Mrak in kooperator pri Št. Petru g. Bulo ver. Prosto risanje poučuje g. J. Vesel, c. kr. strokovni učitelj. Bolnega učitelja g. Tomšiča nadomešča gosp. Anton Maier. Predstojniki posamičnim razredom so na učiteljišči g. J. S ima za I. razred, gospod dr. Romib za II, g. prof. Keržič za III. in g. prof. Orožen za IV. razred.
— (Zaradi snaženja uradnih prostorov) bosta mestna blagajnica in mestni davčni urad 23 in 24. dno oktobra 1893. 1. strankinemu prometu zaprta.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 8. do 14. oktobra. Novorojencev je bilo 21 (=34 32 °/oo)> umrlih 18 (=29*64 %0), mej njimi so umrli za legarjem (v bolnici) 2, za jetiko 3, za vnetjem so-pilnih organov 1, za želodčnim katarom 1, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 9. Mej umrlimi je bilo tujcev 8 (= 444 %), iz zavodov 8 (= 44 4 %). Za infekcijozno boleznijo je obolel samo 1, in sicer za vratico.
— (Požar.) Iz Dola se nam piše: V naši bližini nastal je ogenj v sredo ob 8. uri zvečer,
velika poslopja gospodarja vulgo Vrah v Biščab bila so v hipu v plamenu. Naša mlada požarna bramba v Dolu bila je v hipu na lici nesreče, Čeravio je morala do pasu čez B strico. Posebno načelniku gosp. Jožefu Fr. Palmetu gre vsa čast, na prvi glas alarma je, akopram bolan, vstal iz postelje in bil prvi na svojem mestu. Redilo se je, kar je bilo mogoče, to je samo orodje in obleko, ker poslopje je bilo b slamo krito.
— (Gasilno društvo v Mengišu) prav dobro napreduje, kakor se nam poroča od tam, posebno zadnje leto, odkar si je nabavilo novo gasilnico. B lo je v tem času na osmih pogoriščih samo v Meogiški župniji. Gasilcev je mnogo, vsi Slovenci. Le dva rokodelca odstopila sla, odkar se je uvedlo slovensko poveljevanje, ker jima je menda prejšnja nemška komanda bila preveč pri srcu, akopram bi kot domačina pač morala spoštovati svoj materni jezik. Kaj se hoče, nekateri ljudje pač mislijo, da jo treba na vsak način slovenske dežele preparirati za Pru^ijol
— (Premovanjc razstavljeno goveje živine) v Starem trgu pri Ložu se je vršilo dno 16. t. m. Darila so dobiii: Prve štiri darila za govedine posestniki: Ivan Kočevar iz Babinega 25 gld., Miha Kočevar iz Dolenjega Loža 15 gld., Valentin Kotmk iz LipSanj 10 gld. in Ivan Ule iz Markovca 10 gld. Peto darilo se je oddalo za telice. Dalje so dobili darila za krave posestniki: Ivan Haee iz Pod-cerkve 20 gld., Audrej Štrle iz Igevaai 10 gld., Franc Žagar iz Markovca 10 gld. in Frsnja Truden iz Starega trga 10 gld.; za telice posestniki: Ludo v.:* Sever iz Novevasi 20 gld., Matej Urbas iz Sevš 10 gld., Joži f Mekinda iz Lipšanj 10 gld., Ivan Palčič iz Markovca 10 gld., Ivan Kandare iz Dan 10 gld. in Tomaž Mlekuš iz Starega trga 10 gld.
— (Okrajni šolBki nadzorniki uaŠta-jerskem.) Naučno miuiHterstvo je imenovalo okrajnimi šolskimi nadzorniki za slovenski Štajer za dobo 6 let sledeče gospode: Pri f. Karla Neubaura v Mariboru za m"sttii šolski okraj Mariborski; prof. Iv. Lev i t h c h ni g g a v Mariboru za mestni Šolski okraj Celjski; ravnatelja Henrika Schreinerja v Mariboru za šolski okraj Mariborska okolica ; prof. dr. Janka Bezjaka v Mariboru za šolski okraj Št. Lenart in Slovenska Bistrica ; nadučitelja Pavla Leitgeba v Ločah za šolBke okraje Celjska okolica, Vransko, Konjice, Šmarje, Gornji grad in Laški trg; nadučitelja Franca Bohe ima v Kozjem za šolske okraje Brežice, Kozje in Sevnica; nadučitelja Ivana Ran ne rja v Laškem trgu za šolske okraje Ptuj, Ptujska okolica, Ormož, Rogatec, Ljutomer m Gorenja Radgona; nadučitelja Franca Vrečka v Št. llju pod Turjakom za šolske okraje Slovenji Gradec, Marnbreg in Šoštanj.
— (Narodna čitalnica v Celji) ima drugo nedeljo, t. j. 29. t. m., ob 8. uri zvečer v svojih prostorih svoj redni letni občni zbor s sle-deč ni dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev predsednika in novega odbora in 5. razni predlogi.
— (V i nore jat v o.) Štajerska hranilnica v Gradci jo odločila 100.000 gld. v podporo domačega vinorejstva in sicer bode najprej dajala tri leta po 5000 gld., da se nasade ameriške trte v okuženih vinogradih.
—(Trgatev na spodnjem Štajerskem) se vrši pri lepem vremenu. Vino se prodaja Ispod preše po 18 do 20 kr. liter, v boljših goricah pa je cena višja. — Tudi sadja je bilo dovolj in bo |e prodajal štrtinjak po 12 do 13 gld.
— (Goriški Lahoni v stiski.) Znano je, da je občinski svet Goriški začetkom novega šolskega leta odprl nekaj novih šol, dasi mu je bil to dež. šolski svet prepovedal. Vsled tega se je dež. šolski svet goriški dne IG. t. m. o tej stvari posvetoval in sklenil, da je te nove šole nemudoma zapreti. Laboni so bili te dole ustanovili, da se, če mogoče izognejo ustanovitvi slovenskih šol, katere vlada že več let — obeta.
— (Tržaškiobčinski svet) je v včerajšnji seji sklenil, da ni poslati nobenega zastopnika v komisijo za ustanovitev slovenskih šol v mestu in zavrgel tudi protest slovenskih poslancev glede italijanskega otroškega vrten v Skednju, kar bo vlado gotovo srčno veselilo, zakaj v to, da ima resnično voljo, pomagati pravični naši stvari do amage, že davno ne verujemo in se le smejemo, če kaj takega slišimo.
— (Občinske volitve v Voloskem.) Kakor smo že poročali, dobila je združena nemško-italijanska stranka pri zadnjih občinskih volitvah v 3. razredu 100 do 103 glasov, narodna hrvatBka stranka 100 glasov, zmagalo je torej 5 nasprotnikov in jeden narodnjak. Ker je pa 5 nasprotnih glaBov neveljavnih, morajo se odobriti narodni izvoljenci al' pa razpisati nove volitve. Pri teb se nadejajo narodnjaki gotovo zmagati, ker je kakih 10 njihovih volilcev bilo odsotnih po opravilih v Dalmaciji, drugi pa niso glasovali, boječi se, da itak ne zmaga narodna stranka. V prvem razredu pa je zmagala narodna stranka s 23 glasovi proti 8. Volilna komisija je bila sestavljena iz samih nasprotnikov in je celo vladni zastopnik protestiral proti trem glasom, opazivši, da so nezakoniti.
— (Ženski tamburaški zbor iz L u d -brega) na Hrvatskem koncertiral je v Kastavski čitalnici in je dosegel prav lep' uspeh. Občinstvo je burno odobravalo vrle tambun-.Siee, ki širiio mej svetom hrvatsko pesem pomočiti narodnega glasbila.
— (Ženo utopiti) je hotel kmet Marko Parač iz Zagradja na Hrvatskem. Peljal se je proti polunoči b svo|o ženo v Drenovce, č-š, da bode dal v tamošnjem miinu zmleti vrečo žita. Namestu proti mlinu pa je zavozil proti vodi in prisilil ženo, da skoči v vodo. Ko pa je žena zopet prilezla na suho, nagnal jo je zopet v vodo in Bicer tako globoko, da je mislil, da je gotovo utonila. Žena pa bo je v t mi rešila in še le drugi dan zvedel je Parač, da je našla zavetišče pri učitelju. Zahteval je, na| pride zopet domu, prodno pa se je to zgodilo, odvedli so ga orožniki v Brod. Hotel je ženo utopiti, ker je ljubkoval z neko Besedo in bi se bil torej rad znebil žene.
— (Stekla mačka) V Blioskem kutu na Hrvatskem popadla je stekla ali pa zdivjana mačka več otrok, kar je prouzročilo veliko razburjenost mej prebivalstvom. Mati dveh napadenih otrok pobila je mačko s krepelcem. Zlravnik dr. Guče je ranjenima otrokoma pregledal rane in izžgal. Je li mačka bila stekla ali samo zdiv.ana, še m dognano.
I__I
				
		Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda 1		
			P	
1 1				
Razne vesti.
* (Proganjanja rodoljubov na Češkem) Ko sta i-otovala državni poslanec Bi m in David Starce vić po raznih krajih volilnega okraja, katerega zastopa g. Eim, pozdravljali bo ju rodoljubi v posamičnih mestih. V Visokem Mitu in v Skuču začela se je zdaj preiskava proti vstin onim meščanom, ki so kaj govorili ob navzočnosti £ ma in Starčevćt.
* (Kapucin izumitelj.) Pater Antonio iz kapucinskega samostana v Roveretu zahteva od italijanske vlade patent za motor, ki ga je on izumil in pri katerem se prihrani mnogo para. Italijanski listi bo izražajo jako pohvalno o iznajdbi kapucinskega patra.
* (S a m o m o r s k 1 a d a t e 1 j a.) V Vemni skočil je v AdiŽo slavnoznani skladiteli C trlo Pe-drotti, cegar najpopularnejše delo je po vaej Italiji znana opera „Tutti iy muschera". Bil je vodia glasbene višje Šole v Peaaru, roistnem kraju Donizzet-111 si Neozdravljiva srčna bole/en bila je vzrok sa momoru
* (Podplati iz jekla.) Neki inženir v Cvi-kovu na Saksonskem iznajdel je podplate iz jekla. Vzel Je že pateut za vse dežele ter uBtauovil tovarno, v kateri ne bodo izdelavah jekleni podplati. Navzlic trdnosti jekla ho baje ti podplati prav lahki in se uosijo udobne.
* (Ženitvanjsko potovanje v vozu za prevažanje pohištva.) Prav originelno zeoit-vanjsko potovanje je uprizoril g Franc Maodler v Hernalsu. Priredil je za to navadeu voz za prevažanje pohištva, ki je bil slovesno nakičen. V vozu pa so bile postavljeue mize in je svirala godba. Novozaročenca in gostje in priče bili so uajbolie volje ter se vozili preko Dornbicha in Neuwaidegga v Sievering in se mej potom ustavljali v raznih gostilnah. Še le po polunoči dospel je veseli sprovod nazaj v Hernals.
* (Nesreča na železnici.)   Brzovlak iz Rotterdama v Kolonjo trčil je v Bredo z drugim brzo vlakom    Osem vagonov je bilo razdrobljenih, oba strojevodji sta mrtva, 9 potnikov jo teško ranjenih, 17 pa lahko poškodovanih.
•(Drzna tatviua.) V Antwerpenu prišla sta te dni dva elegantno oblečena Angleža v He • melrvkovo veliko prodajalnico dragocenosti. Navzoča je bila soproga juvelirjeva, katero sta Angleža omamila z nekim parfumom, potem pa odnesla briljau-
tov za 70 000 frankov. Drzna tatova se pa nista dolgo veselila svojega plena, kajti zasačili so ju redarji, ko sta s* vozila v kupeju prvega razreda z brzovlakom v Cilais.
♦(Zgorela tovarna.) V Pratu blizu Flo-rence zgorela je velika tovarna za izdelavanje evile. Lastnika sta jrj bila Hiealer in Maver. Škoda se ceni na poldrugi milijon fraukov.
* (Dobrosrčen razbojnik.) Pred nekaterimi dnovi ujeli so italijanski orožniki slovečega razbojnika Abata, katerega so doigo let zaman iskali. Zadnji čin tega „junaka" je bil sledeči: Mož je bil prisilil nekega trgovca, da se mu je odkupil s 3000 lirami. Ko je razbojnik izvedel, da si je trgovec denar izposodil in se zavezal, plačevati 3G°/0 obresti, vrnil je trgovcu denar, napadal njegovega oderuha in ga prisilil, da mu je dal 3000 lir. Pa naj kdo reče, da laški razboiniki niso dobrega Brca.
Telegrami „Slovenskomu Narodu4*:
Dunaj 20. oktobra V poljskih krogih se splošno sodi, da se razpusti drž. zbor že V ponedeljek in da bo grof TaalVe v Gališki podpiral demokrate in Malorusc, vsled česar bi Poljaki izgubili 20 do 25 mandatov. Vladno gaslo, s katerim hore grof Taaffe vstopiti v volilni boj, je splošna volilna pravica.
Dunaj 20. oktobra. Pri prvem čitanju predloge o volilni reformi govorila bodeta za mladočeški klub dr. K a i z 1 in K r a m a
Budimpešta 20. oktobra. Grof Taaffe bil včeraj dve uri pri cesarju v avdijenci in se potem skoro celo uro posvetoval z Weker-lom. Tudi grof Kalnokv in baron Chlumeckv bila pri Cesarju v avdijenci. Doslej se še nič ne ve, kako bo krona rešila krizo, a splošno se sodi, da bo vlada na včerajšnje izjave levičarjev, Hohemvartovcev in Poljakov odgovorila / razpustom drž, zbora.
Budimpešta 20. oktobra. Ouje se, da vlada ne bo razpustila državnega zbora. Chlu-mecky je hotel odstopiti od predsedstva poslanske zbornice, a cesar ni ostavke vzprejel ter Cblurneckega zagotovil, da volilna reforma ni naperjena zoper levico. Cesar je baje rekel, da želi, naj se razširi volilna pravica, kurije pa naj se ohranijo; če bi strankam posamič-nosti nacrta ne prijale, jih lahko v komisiji premene. Taafte je baje celo pripravljen, umakniti volilno predlogo, če glasuje,o levičarji za i /jemne naredbe.
Pariz 20. oktobra. Po včerajšnjem banketu v mestni hiši bil na čast ruskim gostom velikansk mirozov. Prebivalstvo prirejalo luskini gostom viharne ovacije. Gneča je bila tolika, da so se nekatere osebe poškodovale.
Pariz 20. oktobra. Ministerski svet je sklenil, da je umrlega maršala Mac Mahuna pokopati na državne troske. Pogreb bode jutri. Ruski častniki se po nalogu ruske vlade udeleže pogreba korporativno. Poslanik grofHovos kondoliral niinistuskemu predsedniku v imeni avstrijske vlade.
Tarant 20. oktobra. Načelniki oblastev povabili angleške častnike na čaj. Zupan pozdravil angleške goste in se zahvalil Angliji za vse, kar je storila v prid angleške jedinosti. Admiral Sevmour se je zahvalil. Poslanec Davlo napil angleški mornarici. Meščani priredili Angležem serenado.
Berolm 20. oktobra. Vojni minister general K a 11 e n b o r n je odstopil; general Dro U-sard-Schellendorf imenovan vojnim ministrom.
Narodno-gospodarske stvari.
— Posebno pleme svinj. Posestnik BriSnik v Draslovčah ima svinjo angleškega in ameriškega plemena, ki je vrgla 17 trdnih in zdravih mladih. Te vrhte avinje hitro rastejo in se dobre rede.
— Prodaja cnnj. V petek dne 3. novembra 1«93, dojmludue ob 10. uri vršila se bode pri c. in Kr vojaškem preBkrbovalnem magacinu v Gradci (Scho'gelgasse, 3G) ponudbena obravuava zaradi po godbene oddaje volnenih, belih, sivih in raznih družili cunj, ki se bodo I. 1894. nabrale v okolišu 3. voja in se v namene vojaške uprave ne bodo več rabile. V sedmib preskrbovalnih magacinih okoliša 3. voja je v vsem oddati 12.445 kilogramov raznih cunj. Ponudbe doiti imajo do 10. ure dopolnilne gori imenovanega dne pri c. in kr. vojaSkeni preskrbovalnem magacinu v Gradci. K t/g as obseza-joč pogoje, seznam v prodaj p<>Htavljen>h cuui in pouudbeni obrazec, pogleda ne lahko tudi v piaarai trgovske in obriniSke zbornice v Ljubljani.
50.000  ggoldina i*j        je  glavni dobitek velike Inomoatalce ."»Okraj carske loterl|e. Cenjene
Čitatelje opozarjamo, da bode žrubanje že 26. oktobra.
■aaF~~ Znčotek ob uri zvečer. 'Ve
Stev. 7.
Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.53r>.
V soboto dne 21. oktobra 1893.
Prvikrat: (La souris )
Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Pailleron.  Preložil Ivan Podpornik.  Režiser gospod iRnacij Borltnlk,
Začetek točno ob ',',8. uri, koneu ob 10. uri zvečer.
Pri predstavi avira orkester slavnega pešpolka Leopold II., kralj Pelgijcev Št. z7.
Parterni sedeži do III. vrsto DO kr , od IV. do VIII. vrste 70 kr., od IX. do XI. vrate 50 kr. — BfclkouH sedeli I. vrste 60 kr., II. vrate fiO kr., III. vrste 40 kr. — Galerijski Bedeli 80 kr. — Ustopnina v lole 50 kr. — Parterns stojišča 40 kr. — Dijaške, otroške in vojaške uatopnico
80 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeli, lole in ustopiece se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Selenburgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici.
V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan.
Prihodnja predstava bode v četrtek, dno 20. oktobra 1893. Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečor.
Loteriji*« orr^k« 18- oktobra. V Pragi:      62,     76,     45,     15, 87.
Meteorologično poročilo.
Dan	^afomtra zovanja ,   , mm		Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
19. okt	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	740 9 ud. 742 1 ma. 743 6 ti*	7 0° C 8 0° C G 6" C	si. vab. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. obl.	ODO mm.
Srednja temperatura 7*2°, za 37° pod normalom.
33-o.za.a,3s3sSL borza
dne 20 oktobra t. 1.
Skupni državni dolg v notah.....
Hkupni državni dolg v srebra ....
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4°/,.....
Ogersica zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4°/0.....
Avstro-ogerske bančne delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista    .   .   ,...... .
Nemški drž. bankovci za 100 mark   . .
20 mark............
80 frankov    .   .   . ,.......
Italijanski bankovci  . \......
C. kr. cekini...........
Dne* 19. oktobra t. 1.
4°/c državne srečke iz L 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 jfld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 ^ld. . . Zemlj. obč. avstr. 4*/t°/o alati zast. listi
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečko........
Kndollove srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. . Tramwaydrust. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........ .
96	gld. 85		kr.
96	P)	70	
119	u	55	n
	ft	05	B
116	n	25	JJ
93		50	n
994	n	—	n
334	j*	50	n
126	n	45	n
62	v	22«/	t *
12	n	44	a
10	|	05	n
44	•»	60	n
6	n	—	n
145	gld. 75		kr.
194	s	50	a
127	n	50	n
123	n	—	n
	a	75	n
24	■	—	n
23	a	—	n
149	a	—	rt
•248	n	—	H
1	7J	31	n
DITMAR-SVETILKE
za vsake vrste razsvetljevanja!
Namizne svetilke, viseče svetilke, lestenci, stenske svetilke,
svetiMce id laterne,
svetilke s podstavkom in na stebrih s čipkastim senčilom.
Največja fabrikacija palilnikov.
Petrolejski palilnik s svetilno močjo 4 do 130 sveč.
(993—2)
R. DITMAR, c. m kr. priv. tovarna svetilk na Dunaji,
III., Erdbergstrasse 23, 25, 27 in III., Schwalbengasae 2, 3, 4
Ditmar-svetilke ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilkami.
Zabavni vlak
v Ribnico in Kočevje
v nedeljo dn§ 22. oktobra 1893.
Vozni listki se dobivajo <1061)
še v soboto do 5. ure popoludne
pri g. KcNarkii v prejšnji čitalnični trafiki in pri g. •!. KftlAZiilk.il na Starem trgu.
C^kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Izrod iz voznega reda
veljavnega od 3.. ©Ic-toTora. 1893.
Naatopno omenjeni prihajalnl in orfhajalni čaai označeni ao * treiinjei vrop tkem ča»u. Srednjeevropaki čas jo krojnemu čaau t Izubijani ca 'i minuti naprej.
Odhod ls LJubljane (juž. kol.).
Ob lit. uri X min. po noči oaebni vlak ▼ Trbiž, Fontabel, Ileljak, Celovec, »anzenafoate, Ljubno, Dunaj, če*. Selathal v Auaaeo, Iachl, Omunden, Solnograd, Leml-Gaatein, Želi na jezeru, Steyr, Lino, Bu-dejeviee, 1'lzenj, Marijine vare, Eqer, Franaove varu, Karlove vare, Pruijo, Draidane, Dunaj via Amatettaa.
Ob 7. uri OS min. s hura l oaebni vlak v Trbiš, Pon tabel, Beljak, Celovec, Franzonafoate, Ljubno, Dunaj, čea Selzthal v Solnograd, Dunaj via Amatetten.
Ob 11. url tiO min. ifopaludur oaohnl vlak v Trbiž, 1'ontabol, Beljak, Celovec, Franzenafeate, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri HO min. popoluitne oaebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Lend-Oaatoin, Zeli na jezoru, Inotnoat, Bregnio, Curih, Oenavo, Pariz, Lino, Iacbl, Budejevice, 1*1 a nuj, Marijine varo, Kger, Francuve vare, Karlovo vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amatotten,
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob S. uri tlti min. zfutral oaebni vlak z Dunaja via Amitetten, Draž-dan, Prngo, Franoovili varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, Pudejevlc, Solnograda, Linca, Stevra, lachla, Grnuudona, Zulla na Jezoru, Lend-Gaateiua, Ljubnoga, Beljaka, Celovca, Franseuaruate, Trbiža.
Ob 11. uri H7 min. ttopotudne oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, 1 ir.m, 1'rag«, Fraucovili varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, ludila, Gmundvna, I,hum, Stovra-Pariza, Geueve, Curiha, Ilregnice, Zella na Jozeru, Luud-Gaatoina, Ino, moata, Ljubnega, Celovca, Pontabla,'Trbiža.
Ob 4. url 53 min. popoluilnr oaebni vlak s Dunaja, Ljubnega, Boljaka, Celovca, t'rauitmiHfi'Hto, Piintalila, Trliiža.
Ob O. url '47 min. xrrrrr oaebni vlak z Dunaja, Ljubnoga, Boljaka, Co-lovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz LJubljane (jnž.
Ob   O. url        min. zjutrttj     v KoOovJo. ,. IV.   ,,   OO    „    opulmlne .. „ ,i    O.   ,,    /"    ,,    zvečer       ., _
kol).
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob H. url 10 min. zjutraj       iz Kočovja.
1. „ Ol „ papolmlnr „ „ t,  S.   ,,   46    m     zvečer        „ _
Odhod iz LJubljano (drž. kol.;.
Ob
7. a.
a.
IV.
url IS min
n    OS „
zjutraj popoluiinc zvreer zvečer
Ob O.
n 11-
„ O.
„       .,     (nioaeca oktobra ob nedeljah in praznikih.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
iiri lil min. ziutraj       iz Kamnika.
„    IS      a      ilttftl iitt lir   „ )(
„   00    ,,     zvečer ,, ,,
,,   &5    ,,     zvečer ,,        ,,     (moaeca oktobra ob nedeljah
in praznikih.)
12—227)
Tovarniški* zalogu £
šivalnih strojev in » 1033 velocipedov   2 {
IVAN JAX %
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18. ^ —M Ceniki zastonj in poštnine presto. K- ^
Kdor hoče uživati «lol>rot (edino  prave — ne na
pol uožgitnu in puokuu ;m .j i t-
Kneipp-ove siadne kave
n»i  kupi   le „ono v  rude«!««   lttrioge\)oatlb zuvo'ih bratov Ol/. z varstvenima znamkama ttllkta in ponev. — Č« ae priiuta^a
Oelz-eva kava
kije primano dm) bolj II in najlsdatneiii primesek navado] kavi, dobi »e .d-in .i. vcikmiu in liraiilluu !ni\iiiii pl)uea, ki dftleko presega bobovo kavo, ki nitna re-dilnu vrednoati.
Baratj© Olz., Breg-enz,
od prač, g. župniku Knelpp-u jodino pooblušri>nu tovarna za Knoipp-ovo wlndno (1)67 — 80) kavo v Avstro-O^rski.
Dobiva se v vseh boljših trrjovinah 8 kolonijalnim blagom.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
DR Alfred Mahr
praktični zdravnik
stanuje
na Mestnem trgu št. 8
(1058-8) XI, r^a-dstropje.
Ordinuje od 1. do 3. ure popoludne.
Za ubožne brezplačno
Inomostske srečke h
Žrebanje že v četrtek!
Glavni dobitek
50.000 -M Soldi«avieV
(931 — 1*0 ©
rooko a 5O kr. priporoča J. O« MATfla
Izdajatelj in udguvorni urednik: Ju Hip Nolli.
Lihlutiia in tiBk .Narodno Tiskarne,".
6