lm KRANJ, petek, 7.12.1984 CENA 23 din V. d. glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35 letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 94 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO eja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko tzprave razgibale dejavnost komunistov torkovi seji medobčinskega ZKS za Gorenjsko so ocenili [JJzprave o osnutku sklepov 13. seje !ZKJ na Gorenjskem in se pogo-o usmeritvah za nadaljnje de-,Seje so se udeležili tudi člani CK K V razpravo o predlogu sklepov se * na Gorenjskem vključila velika ^čina osnovnih organizacij, na redili tedenskih sejah pa so sekretarji *«dsedstev občinskih komitejev pjevali pobude iz razprav. Tudi medobčinski svet je osnutek sklepov obravnaval v vseh oblikah delovanja. Tako so pripravili pogovore s sekretarji aktivov komunistov neposrednih proizvajalcev, z odgovornimi komunisti v združenem delu, zbornici in banki, s komunisti sodstva in inšpekcijskih služb ter zdravstva in šolstva. V razprave se je vključilo tudi medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS za Gorenjsko. P Kulturni večer v Vrbi.— V ponedeljek, 3. decembra so v Prešernovi hi-hv Vrbi ob obletnici rojstva Franceta Prešerna pripravili prijeten kul-hmi večer, v katerem je Linhartov oder iz Radovljice predstavil nje-love manj znane pesmi. Obiskovalci so povsem napolnili prostore hibčeve domačije in v svojstvenem ozračju Prešernove rojstne hiše doživeto občutili njegove verze. Foto: F. Perdan J )bčič se je odmotal ladilnica mesa bona Trati face . -~ orli m med slovenskimi pokrajinami, ki nima svoje renjSkaJ Kllvnice in mesnopredelovalni obrati, ki skrbijo za TČ Jaških občTn, se znajdejo vsak po svoje. Škofjelo-ffl^n^lw^o z govejim mesom dve tretji-.rzdeiKi, na JP soravliajo mesne zaloge za poletje v sedmih ^■fiSSS^SA«- Ni treba posebej dokazovati, da je ah v bI°^e",J1Menih hladilnic spnco visjihprevoznih stroškov B^S«)^Sr^a5a precej dražje kot bi bilo iz podobne n« rforeniskem-Mesnopredelovalni obrati sicer imajo manj-. orostore vendar le-ti ne zadoščajo niti za sprotno usklaje-odkupa živine in prodaje mesa, kaj sele za mesne zaloge za me- tekai let ie politično in gospodarsko vodstvo Gorenjske po-!i rlnkka nuino potrebuje hladilnico mesa. Lanska me-krit?eto!n fobu"i staPsodu končno izbila dno. Klobčič se je S Vorišanie kje bo stala hladilnica - na Bledu, v Kranju tik mi vSavskem logu ali v Škof ji Loki, je pred nedavnim dobilo bvorv Škofu I oki v bližini KŽK mešalnice krmil na Trati. Ce gre - napovedim, bodo prvi del hladilnice za 1500 ton mesa začeli Vi^brihodnio spomlad, drug. del za nadaljnjih 1500 ton pa v na-• < srednjeročnem obdobju. Denar za prvi del1 - gre za 200 mili-'i-ariev — naj bi zagotovili: tretjino republiški zavod za rezer-»liko sovlagatelji, četrtino gorenjske občine in desetino Kme-' ' ..r.ki kombinat Gorenjske. •pretehtalo odločitev v prid Skofj. Loki.' 'ŠkofHo.ška klavnica je v vseh dokumentih opredeljena kot osred-Vmnjska klavnica, za katero je zdaj že znano, da bo najmanj do tisočletja še ostala na lokaciji ob Son; po združitvi KIT (ka- Komunisti na Gorenjskem so enotnega mnenja, da ni dileme o nadaljnjem razvoju sistema socialističnega samoupravljanja, da pa si mora Zveza komunistov prizadevati za njegov vsestranski razvoj in s tem za nadaljnje uveljavljanje vloge delovnih ljudi in občanov. Komunisti morajo tudi več delovati znotraj političnega sistema, njihova aktivnost se ne sme nehati v osnovni organizaciji. Marsikje so osnovne organizacije še preveč zaprte in komunisti se le pogovarjajo med seboj o problemih, namesto da bi se v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah borili za njihovo odpravljanje. V razpravah so komunisti zelo veliko govorili o uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Uresničevanje programa lahko zelo poveča ugled Zveze ko-munostov. Gotovo so kritizirali vse večje uveljavljanje administriranja, saj je v roke birokracije prešla vrsta zadev, o katerih bi moralo neodvisno odločati združeno delo. Javna razprava je dala pregled aktualnih družbenoekonomskih in idejnopolitičnih problemov, pa tudi nakazala vse elemente za ustvarjalno in kritično oceno o akcijski usposobljenosti in odnosih znotraj Zveze komunistov. Zato komunisti pričakujejo, da bodo sklepi brezkompromisni in obvezni za vse komuniste. Komunisti morajo s svojim zgledom pritegniti vse dobro misleče ljudi in jih motivirati za uresničevanje dolgoročnega programa stabilizacije. Potruditi se je treba, da aktivnost v osnovnih organizacijah ZK ne bo zamrla. Pospešiti je treba razlikovanje med dobrimi in slabimi komunisti, takoj je treba odgovoriti na razna omahovanja in malodušje. Sproti je treba odgovarjati na različne kritike. Veliko bolj se mora ZK vključiti v vzgojo mlade generacije. Družbenopolitično izobraževanje je treba aktualizirati. Odpraviti je treba dvojna merila za odgovornost: delavca se ostreje kaznuje za disciplinski prekršek kot odgovornega delavca za V SREDIŠČU POZORNOSTI Stanovanja in lastna udeležba V predlaganih dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki naj bi začele veljati v prvih mesecih prihodnjega leta, je govora tudi o lastni udeležbi. Po sedanjem zakonu namreč že nekaj let velja pravilo, daje treba pri vsaki pridobitvi družbenega stanovanja vplačati določeno lastno udeležbo. Že nekaj časa pa je ta lastna udeležba vse pogosteje predmet različnih razprav. Zakaj? Da povpraševanje po velikih stanovanjih upada, je znano. Od velikosti stanovanj so namreč v večini stanovanjskih objektov odvisni tudi tako imenovani obratovalni stroški. Med njimi pa je vse bolj pomemben izdatek centralno ogrevanje. To se je že tako podražilo (in napovedane so dodatne podražitve), da se neredki stanovalci že ozirajo po kakšnem drugačnem stanovanju; manjšem, ali takšnem, kjer ni centralnega ogrevanja. Čeprav je vse manj možnosti oziroma pripravljenosti med stanovalci za takšne zamenjave, pa se tam, kjer bi bile izvedljive, pojavlja kot ovira tudi lastna udeležba. Problem namreč nastane tedaj, ko naj bi stanovanje zamenjal nekdo, ki prej še ni plačal lastne udeležbe. V starejših stanovanjih je takšnih ljudi seveda precej. Zato imajo zdaj težave, saj bi morali plačati lastno udeležbo tudi tedaj, ko bi zapustili boljše stanovanje in se preselili v manjše ali pa manj vredno. Razen tega so se ponekod stanovalci že spraševali, kaj naj storijo, če jim v bloku ne dovolijo, da bi se »odklopili« od centralnega ogrevanja, in bi zato radi zamenjali stanovanje. Po sedanjem zakonu namreč tudi te zajame določilo o plačilu lastne udeležbe. V predlaganih dopolnitvah zakona je zdaj predvideno, da bi bili v prihodnje oproščeni plačila lastne udeležbe tisti imetniki stanovanjske pravice, ki zamenjajo več-vredno stanovanje za manj vredno. Zakon naj bi dopolnili tudi glede tega, kdaj naj bi zaradi denarnih težav nekomu odložili plačilo lastne udeležbe. To naj bi urejali samoupravni splošni akti stanodajalcev. Še vedno pa bi kot lastno udeležbo šteli namensko stanovanjsko posojilo. Ob tovrstnih razmišljanjih in predlogih o lastni udeležbi pa so v zvezi s stanovanjsko problematiko vse bolj aktualna tudi vprašanja: kako velika stanovanja bomo sploh gradili? Kako urediti ogrevanje v njih? Največji problem pa je, da na področju stanovanjske gradnje v tem srednjeročnem obdobju ne dosegamo programov. In tudi za prihodnje izgledi niso ravno najboljši. To pa je pravzaprav že druga tema. A. Žalar Enak odstotek še drugo leto ~ napačne poslovne odločitve, ki imaio fll dolgoročne posledice. J Kranj — Z 0,15-odstotnim prispevkom iz osebnega dohodka se od letošnjega aprila v kranjski občini zbirajo sredstva v skladu za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane. Do konca tega leta naj bi se s temi prispevki nabralo v skladu 17 milijonov din, namenjenih za dopolnjevanje občinskih blagovnih rezerv. Ker pa občinskemu odloku, po katerem se ta sredstva zbirajo, a član je tudi KŽK Gorenjske in s tem tudi Mesoizdelki) z Merea-jo bodo tudi goved na leto i jo bodo tudi obnovili in povečali njeno zmogljivost za zakol £goved na leto. Hladilnica bo oddaljena od klavnice le dva kilo- I bil je zavoljo pomanjkanja (dragega) goriva vsekakor pomem-iifttek. Če se bo morebiti po letu 2000 preselila na Trato tudi M, bodo prevozi krajši še za to razdaljo. Ze zdaj pa je znano, da ob hladilnici v srednjeročnem obdobju 1990 — 95 zgradbi mesno-Mvilni obrat, ker se bo moral sedanji izseliti iz starega mestnega Hladilnica, kakršno bi bilo moč postaviti na Gorenjskem sejmu, bi dolga 144 metrov in široka 10 metrov — torej predolga in preozka, ^ lahko smotrno izkoriščali njene prostore in zmogljivosti drsajo strojnice. Le-to bi morali preurediti in jo dodatno opremiti, kar "•Itudi precejšen izdatek. Kaj bo Gorenjska pridobila s hladilnico? Postala bo samostojnej-■hanj odvisna od naklonjenosti gospodarjev hladilnic v drugih po-nah in republikah. Lažje bo usklajevala ponudbo in povpraševa-ke iz zimskih mesecev bo lahko prihranila za sušne polet- C Zuplotnik veljavnost poteče konec leta, v občini pripravljajo nov odlok, ki bo v naslednjem letu omogočil zbiranje prispevka za sklad intervencij v kmetijstvu v enakem odstotku. Podlaga za predvideni odlok bo tudi novi republiški zakon, ki ga bo republiška skupščina sprejela še ta mesec. Z 0,15-odstotnim prispevkom iz osebnega dohodka naj bi se naslednje leto nabralo v skladu okoli 35 milijonov din, kar bo zadostovalo za dopolnitev blagovnih rezerv vseh živil razen moke in mesa. S tem prispevkom in z ostalimi viri sredstev pa sklad za intervencije v kmetijstvu v kranjski občini še ne bo zadostoval za formiranie dvomesečnih zalog občinskih blagovnih rezerv, čeprav bi v tem srednjeročnem obdobju takšne zaloge občina že morala imeti. Kranjska gora — Kranjskoqorski prireditelji tekmovanja za svetovni pokal v alpskem smučanju so morali včeraj dokončno odpovedati tekmovanje v veleslalomu in slalomu na predvidoma umetno zasneženem smučišču v Podkorenu. Temperature se zadnje dni nikakor niso spustile 4 stopinje pod ničlo, kolikor je potrebno za delovanje štirih snežnih topov, ki sedaj žalostno čemijo na smučišču poleg novozgrajenih vlečnic. Mednarodna smučarska zveza je Kranjskogorcem zagotovila, da jih bo upoštevala pri novih kombinacijah tekmovanja decembra ali v prvem tednu januarja. Žal pa ne kaže najbolje, da bi dobili moško tekmo za svetovni pokal v letošnji sezoni. Ce bodo le vremenske razmere ugodne, pa bo v Podkorenu 16. decembra žensko tekmo vanje za svetovni pokal v veleslalomu. (D. S.) — Foto: F. Perdan Obisk v Nagoldu Jesenice — Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Jesenice so minuli teden obiskali pobrateno mesto Nagold v Zvezni republiki Nemčiji. Bili so gostje slovenskega kulturnega društva Triglav iz Nagolda, društva naših zdomcev. Jeseniška občina je navezala stike s tem društvom že pred leti, vendar so šele letos ob jeseniškem občinskem prazniku podpisali listino o pobratenju in sklenili sodelovati na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Jeseniški predstavniki so se seznanili z življenjem in delom zdomskega društva ter njihovimi problemi. Pripravili so tudi lep kulturni večer, na katerem so se s pesmimi predstavili pevci DPD Svobode France Prešeren iz Žirovnice in z recitacijami člani amaterskega gledališča Tone Ču-far z Jesenic. D. S. novoletni sejem kron j, t~ 17. 12. '89 blago široke potrošnje kmetijska mehanizacija velika izbira obrtniških izdelkov novoletna darila in darilni zavitki V ČASU SEJMA POKRITO DRSALIŠČE OBRATUJE G LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 7. DECEMBRA M PO JUGOSLAVIJI Zagotoviti pogoje gospodarjenja Predsedstvo CK ZKJ je proučilo uresničevanje stališč 14. seje CK ZKJ o ekonomski politiki letos in določanju ekonomske in razvojne politike za leto 1985. Predsedstvo se je seznanilo tudi s pogajanji ZIS z mednarodnim monetarnim fondom ter drugimi inozemskimi finančnimi ustanovami. Predsedstvo meni, da je treba aktivnost ZK in drugih družbenih subjektov pri uresničevanju stališč 14. seje še pospešiti, tako v združenem delu kakor v vsej družbi. Skupščine republik in pokrajin in federacije ter njihovi organi morajo v skladu s sklepi 14. seje in stabilizacijskimi programi storiti kar največ, da bodo razvojna in ekonomska politika države ter pogoji gospodarjenja sprejeti do konca leta 1984. Zagotoviti je treba tudi or-ganiziranje in mobiliziranje vseh družbenih činiteljev za njeno realizacijo. Proti ogrožanju temeljev ZK Srbije se bo odločno uprla idejnim tendencam, ki med razpravo o političnem sistemu ogro-iaje osnove sistema — pa naj bo to t pozicije restavracije večstrankarskega sistema ali bi-o ' >t«tističnega centralizma. Nesprejemljiva je tudi obramba rsake obstoječe in zakonske norme, če kritična analiza pokaže, da je neuporabna ali pa je praksa ne potrjuje. To je poudarjeno v stališčih CK ZK Srbije o odgovornosti in nalogah pri /.(roja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in izvajanja sprejete politike, o čemer so razpravljali 23. in 24. novembra. Ta stališča so sedaj prvič predstavili javnosti kot rezultat dvodnevne razprave v CK Z K Srbiji. Zavrnjen slovenski predlog Ni formalnih razlogov za odložitev programsko-volilne konference 7,SM Jugoslavije, je izjavilo predsedstvo jugoslovanske mladinske organizacije in tako zavrnilo predlog republiške konference ZSM Slovenije, ki je predlagala naj bi konferenco preložili, ker slovenska mladina ni pravočasno dobila vseh materialov. Predsednik jugoslovanske mladine je izjavil, da je za slovenski predlog izvedel iz časopisja. Separacija za Kosovo Predstaimiki Slovenija ceste — Tehnika iz Ljubljane in Vodnogospodarske organizacije Bina-čka Morava iz Gnjilane na Koso-vem so se dogovorili o skupnem vlaganju v izgradnjo drobilnega obrata za proizvodnjo betonskih agregatov in tamponov. Gre za gradnjo ene največiih separacij v Jugoslaviji, ki bo kosovskemu gospodarstvu omogočila, da bo na območju pokrajine gradilo s svojim materialom. Zbor kranjskih tabornikov Kranj — Zveza tabornikov občine Kranj vabi člane taborniških organizacij v občini na programsko-volilno konferenco, ki bo danes, 7. decembra, ob 18. uri v sejni sobi 16 kranjske občinske skupščine. Udeleženci konference bodo med drugim prisluhnili poročilu o delu tabornikov v preteklih dveh letih. Sprejeli bodo tudi program dela v prihodnosti in izvolili novo vodstvo občinske taborniške zveze. (S) Najmanj 100 din za dedka Mraza Radovljica — Radovljiški sindikat je podobno kot pretekla leta sprejel stališče, naj bodo otroci za dedka Mraza obdarovani le v krajevni skupnosti, osnovnih šolah in otroških vrtcih. Darila naj bodo namenjena igri, razvedrilu in pouku, obdaritve naj popestrijo kulturne prireditve. Organizacijam združenega dela pa so predlagali, naj za novoletno praznovanje otrok namenijo najmanj 100 dinarjev na zaposlenega delavca in denar pošljejo v krajevne skupnosti, oti koder so njihovi delavci. Mesečne vozovnice brez popusta Pri Integralu so predlagali, naj bi bila cena voženj v mestnem prometu 30 dinarjev Jesenice — V jeseniški občini skrbi za mestni in primestni potniški promet temeljna organizacija Integral. V zadnjem času ugotavljajo, da jim stroški poslovanja naraščajo bistveno hitreje kot so predvidevali, saj se je cena goriva povečala za trikrat samo v letošnjem letu. Če ne upoštevajo interventnega uvoza goriva, je povprečna cena nafte letos višja za 56 odstotkov. Prav tako so dražji rezervni deli iz uvoza, veča se cena pnevmatik, sredstva za amortizacijo pa trenutno Integralu ne pokrivajo niti enostavne reprodukcije. Proizvajalci vozil so tudi poskočili s ceno in jo povišali za 86 odstotkov. Vse več ljudi se vozi z avtobusi, zato bodo morali nujno obnoviti vozni park in omogočiti kulturen in varen prevoz. Ugotavljajo, da je cena prenizka, splošno združenje prometa in zvez pa je tudi predlagalo, da se cene vsega potniškega prometa povečajo letos s 1. decembrom. Cene v mestnem potniškem prometu v Jugoslaviji so zelo različne: v Beogradu velja vozovnica 50 dinarjev, v Zagrebu 40 dinarjev in v Ljubljani 30 dinarjev. Ko so člani jeseniškega izvršnega sveta obravnavali nove višje cene, so zahtevali, da se morajo tudi cene mesečnih vozovnic v mestnem in primestnem potniškem prometu oblikovati na osnovi realnejših meril. Gorenjski prevozniki zaračunavajo mesečno vozovnico v višini, ki velja za posamezno relacijo, pri tem pa računajo 25 voženj v obe smeri. Mesečne vozovnice so na takšen način dražje kot redno vsakodnevno plačilo voženj in potniki sploh niso zainteresirani za nakup mesečnih vozovnic. . D. S. PrepJeskano pročelje Delikatese — Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj Tozd Komunala je minuli mesec na Maistrovem trgu v Kranju prepleskalo pročelje stavbe, v katere pritličju je samopostrežna trgovina Delikatesa. VZivilinem Tozdu Delikatesa so se odločili za obnovo pročelja, ker je po prehodu kurjenja s premogom na plin v kranjskem Tekstilindusu postalo tudi ozračje v mestu veliko čistejše. Obnovitev pročelja z nekaterimi manjšimi deli je Delikateso veljala okrog 1,3 milijona dinarjev. Zelenkasto barvo opleska je določil Zavod za spomeniško varstvo Kranj. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Računalniški dnevi Kranj — Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo in Elektrotehniško društvo v Kranju prihodnji teden pripravljata računalniške dneve. Potekali bodo pod pokroviteljstvom Občinske raziskovalne skupnosti od četrtka, 13. decembra, do sobote, 15. decembra. Te tri dni si bodo učenci,višjih razredov vseh kranjskih osnovnih šol in tudi drugi občani, ki jih zanimajo računalniki, v avli Skupščine občine v Kranju lahko od osme ure zjutraj, v četrtek pa od devete, poskusili na računalniku. Za organizirane skupine, ki bodo prihajale iz šol, bodo demonstratorji prikazovali delovanje računalnikov in šolarje se- znanih z vsem, kar morajo za začetek vedeti o tej sodobni tehnološki pridobitvi. V petek bodo na temo računalnikov potekala tudi predavanja za učitelje. 16 računalnikov je posebej za kranjske računalniške dneve odstopila republiška Zveza organizacij za tehnično kulturo. Na kranjskih računalniških dnevih, ki se bodo končali v soboto ob 14. uri, pričakujejo kakih 2 tisoč kranjskih osnovnošolcev. Za šolarje s podeželja bodo računalniški dnevi posebej. Elektrotehniško društvo bo na šole v Šenčurju, Cerkljah, Predosljah in Preddvoru poslala svoje ekipe z računalniki. D. Ž. Merjenje znanja mladih Kranj — Mladi iz osnovne organizacije Zlato polje v Kranju prirejajo v počastitev decembrskih spominskih dni drugo tekmovanje mladinskih ekip z Zlatega polja, iz vojašnice Stane Žagar in pohodne enote gorenjski odred iz Kranja v kvizu o dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja, poznavanju statuta krajevne skup-nosti in vojaških veščin v splošni ljudski obrambi ter družbeni samozaščiti. Prireditev za pokal krajevne skupnosti Zlato polje bo danes, 7. decembra, ob 18. uri in 30 minut v kranjskem domu JLA. Nanjo vabijo vse prebivalce iz kranjske občine, posebno mladino. Vstop je brezplačen. Po kvizu bo družabno srečanje mladih. (S) Kranj — V dnevih pred praznikom republike je bilo v Domu upe jencev na Planini nadvse živahno. Na prireditvi, ki jo vsako leto ob prazniku pripravijo za stanovalce doma so nastopili člani folklorne skupine Sava Kranj, stanovalcem doma, ki so tu že pet ali deset let pa so izročili skromnu darila. Ob tej priložnosti so v Domu odprli tudi razstavo ročnih del. ki so nustajulu vse leto ob delovni terapiji. Izdelke, med njimi tapiserije, pletenje, gobeline, idrijske čipke in drugo si je v dobrem tednu ogledalo veliko obiskovalcev. — Foto: F. Perdan NAŠ SOGOVORNIK Delo je poslej bolje organizirano V radovljiški občini so po dolgih pripravah sredi letošnjega leta osnovali skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, ki za zdaj delujejo na področju družbenih dejavnosti. Podobno kot v drugih občinah razmišljajo, da bi pokrivale tudi interesne skupnosti materialnih dejavnosti. Pogovarjali smo se z Jo-žetom Rebcem, vodjem skupnih strokovnih služb. »Nekaj mesecev resda ni dolga doba, kaj vse vam je uspelo postoriti v tem času?« »Skupne strokovne službe so začele delati s 1. julijem, ko je bil sprejet tudi statut in samoupravni sporazum o ustanovitvi delo\ne skupnosti, s čimer je bila presežena prejšnja razdrobljenost in slaba povezanost delovnih skupnosti. Pri tem smo se dogovorili, da bomo uresničili vse stare obveznosti strokovnih služb. Takoj smo začeli uresničevati nalogo o sočasnem načrtovanju in usklajenosti dela in pomemben korak je bil storjen v pogledu preverjanja dotoka sredstev, saj imamo zdaj celovit, mesečni pregled. Delati smo začeli na področju socialnega varstva, kjer je bilo poprej malo ali skorajda nič storjenega. Bolj kot poprej smo v delo vključili izvajalce, s ciljem, da bodo postali mesto dogovarjanja med možnostmi in zahtevami. Strokovne službe pa se morajo otresti izvajalskih funkcij, kar bo prispevalo h kvalitetnejšemu delovanju sistema samoupravnega odločanja v samo-upravnih interesnih skupnostih. Na drugi strani skušamo poživiti delo delegacij, delavci strokovnih služb in funkcionarji gredo v krajevne skupnosti, kjer potrebujejo dodatna pojasnila in razlago gradiva.« »Velik korak naprej je storjen z delegatskim Obzornikom?« »Glavni namen skupnih strokovnih služb je kvalitetnejše delo.pn delegatskem obveščanju smo to storili s skupnim delegatskim gradivom, z Obzornikom. Delegacijam se ni več potrebno neštetokrat sesljati, kar je bilo poprej problematično predvsem v manjših krajevni skupnostih. Delegacije dobe celovito gradivo za zasedanja vseh skup-ščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki se nato zvrste v $3 dneh, po dve na dan. S tem mora biti seveda tudi delo strokovnih služh usklajeno.« »Se je morda povečalo število zaposlenih?« »Ni se povečalo, z ustanovitvenimi akti imamo v skupnih strokov nih službah predvidenih 13 delavcev, zaposlenih je 11. Namen skupoj, strokovnih služb je predvsem kvalitetnejše delo, ki ga dosegamo prak. tično tudi z večjo povezanostjo in gibljivostjo v eni delovni skupnost Vsak teden se sestanemo vsi skupaj, se pogovorimo o tekočih stvareh in problemih, vsi slišijo vse in poznajo probleme na vseh področjih Sproti jim prilagajo tudi zadolžitve strokovnih delavcev.« »Leto se izteka, kako je s sredstvi, prispevne stopnje ste za j. cember morali popraviti?« °^ »Dotok sredstev je letos manjši od načrtovanega. Največje probu, ima zdravstvena skupnost. Valorizacijo smo opravili predvs^ me ima vidika nujnih potreb, s tem da smo ugotovili priliva sredstev gle dojenčkov ne morejo sprejeti iščejo varstvene družine, venetej je težko najti. Dve imajo na eno na Posavcu. Pri Vzgojnovarstveni or$a Radovljica so se zato odločili, ^j dojenčke zgradijo prizidek pri i v Lescah, kjer bi tako lahko i« dva oddelka za najmlajše. Sku na skupnosti otroškega varstva za gradnjo že odločila Večji sredstev bo iz amortizacije nam, Vzgojnovarstvena orgamzttjji čakujejo prispevek krajevno nosti Lesce in nekaterih dekv-ganizacij. Upajo, da bodo tudi' gih krajih lahko po takšni pot: problem varstva najmlajših OTEK, 7. DECEMBRA 1984 GOSPODARSTVO .3. STRAN G LAS >ja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko IZbori delavcev postajajo nemi, ker ljudje nimajo o čem odločati Na seji medobčinskega sveta ZKS za [V/enjsko so obravnavali razprave o mlini sklepov 13. seje CK ZKJ na irenjskem in usmeritve za nadaljnje V uvodni besedi je Štefan Nemec jttnil potek razprav, v katere se» je I tijučila večina osnovnih organizacij, |$regovoril pa je tudi o aktualnih gos-irskih problemih na Gorenjskem |-delovanju komunistov pri uresničenju dolgoročnega programa gosposke stabilizacije ter krepitvi idejne akcijske enotnosti Zveze komuni-Med drugim je povedal, da na Go-;m veliko premalo naredimo za novih članov v Zvezo komuni-V 595 osnovnih organizacij je 'Hjnieno 10.745 članov. Letos je bilo |*novo sprejetih v Zvezo komunistov !filjudi. Izključenih, črtanih in izsto-123 članov ZK. To pomeni, da )renjskem letos izgubili 41 čla-tem ne gre pristajati na ugoto-fte, da gre za »čiščenje« članstva, da '»opajo le neaktivni. Boriti se je tre-;ejo nad neusklajenostjo voz-Bdov z začetkom in koncem de-ga časa, zlasti delavci Save in Telematike. Tudi zapora me-dodobra zmedla vozne rede, mnoge proge podaljšane, po-si sledijo v obratnem vrstnem M poprej, potniki pa izgube koč več časa kot bi ga peš. Na nh progah je po novem vpe-urni interval namesto po-jega polurnega. Tudi o more-odmikih od veljavnega vozne-so potniki preslabo obvešče- ci in krajani so zbrali vrsto b na vozne rede, na vzpostavi ukinitev nekaterih relacij, P podvojeno plačevanje vozov-^radi prestopanja, tako da bi t? vse zapisali. Vseh najbrž pri y*towovem potniškem prometu *i»do mogli upoštevati, saj tudi obremenijo številne težave. Za na delo imajo le 90 avtobusi imajo 7304 registrirana pot-mesta. V njih vozijo prek 6 ti-Koelavcev le v prvi izmeni. Problemi« veliko; neustrezna avtobusna . povečan odstotek izpada vo *,«abo plačani vozniki, slab infor-;' ;Vi sistem, cene, ki ne dopušča-' '•• in obnavljati voznega parka, *femarsikaj drugega. Sindikat si-nava težave, ki tarejo Alpe-tozd Potniški promet (z nje-F*> sindikatom bo občinski sindi-■iivet v kratkem pripravil skup- ni sestanek), vendar kljub temu terja kultur ne j še prevoze. Alpetour obljublja, da bo prihodnje leto izpadle linije zapolnil s petimi novimi avtobusi, letos pa za primestne linije uvrstil štiri nove avtobuse in v začetku prihodnjega leta še štiri zglobna vozila. Ukinili bodo čakalne čase na Laborah in s tem skrajšali čas vožnje. Spremembe obetajo na nekaterih primestnih linijah. Na vseh progah mestnega prometa bodo kontrolorji nadzirali, ali potekajo vožnje po voznih redih. Tudi postajne table na postajališčih mestnega prometa obljubljajo, čez čas pa tudi namestitev tabel z voznimi redi v primestnem in krajevnem prometu. Uporabniki terjajo tudi uskladitev voženj z delovnim časom, ki naj bi ga Iskra Telematika in Sava na Laborah, kjer dela polovica vseh vozačev, poenotili. Rešiti bo veljalo tudi financiranje nabave avtobusov, saj sedanja sredstva ne zadoščajo za vse potrebe. Vsi delavci naj bi dobili mesečne vozovnice, vendar se sindikat za ta predlog ni ogrel. Za kultur-nejši prevoz bo treba več avtobusov in več usposobljenih voznikov. Pra-vočasneje bodo morali tudi obveščati o vseh spremembah voznega reda, da delavci ne bodo ostajali na prepihu. D. Z. Žlebir Manj prodanega mesa, več kruha Trgovine so vse leto dobro založene z osnovnimi življenjskimi Od tega, kako bomo uresničevali dolgoročni program gospodarske stabilizacije, je odvisen ugled Zveze komunistov, ki sedaj zaradi neuresničevanja upada. Delavci v Telematiki pravijo, da na uresničevanje stabilizacije nimajo nobenega vpliva, ker praktično vse gospodarsko življenje že ureja administracija. Brez večjega samoupravljanja združenega dela pa rezultati ne bodo boljši. ' Slavko Teran je spregovoril o nagrajevanju po delu. Dejal je, da se s padanjem realnih osebnih dohodkov vse bolj uveljavlja uravnilovka. Za nagrajevanje po delu ni izdelanih meril, ki bi morala veljati za celotno združeno delo. O nagrajevanju po delu je spregovoril tudi Ivan Torkar, ki je dejal, da osebni dohodek vse bolj postaja socialna kategorija. Kar polovica delavcev že zasluži komaj za preživljanje, zato nikakor ne morejo biti motivirani za delo. Ljudje, ki živijo le od osebnega dohodka, so kljub temu, da pridno delajo, že socialno ogroženi. Zato postaja vprašanje, kako zaustaviti padec osebnih dohodkov, osnovno politično vprašanje. Nagrajevanje po delu ne gre, ker dohodek ni rezultat dela, temveč gospodarskih ukrepov, ker se ustvarja premalo akumulacije, delitev po delu pa je tudi razločevanje med delavci in odpravljanje lažne solidarnosti. Fedja Vraničar je govoril o delegatskem sistemu. Dejal je, da delegatski sistem ne funkcionira tako kot je bil zamišljen. Zlasti je veliko težav pri delovanju delegatskih skupščin s samoupravnih interesnih skupnosti. Še vedno imajo prevelik vpliv strokovne službe, zato imajo delegati občutek, da o nigemer ne odločajo.« Peter Jekovec je dejal, da postajajo zbori delavcev nemi, ker ljudje nimajo več o čem odločati. Celo osebni dohodki so odvisni od indeksov. Dejal je tudi, da ZK s slabšanjem ekonomskega položaja delavcev izgublja njihovo zaupanje. Predstavnik iz Radovljice je poudaril, da je v partiji vedno manj delavcev. Delavci ne gredo v ZK tudi zaradi velike članarine. Dejal je tudi, da bi ZK morala bolj delovati med mladino. Sedaj dobiva mladino vse bolj pod svoje okrilje cerkev, ki ima za to usposobljene ljudi in tudi denar. V naših šolah pa vzgoje praktično ni več. Jože Bohinc pa je govoril o usposabljanju v zvezi komunistov. Dva očitka se pojavljata: da je v izobraževanju vso več teorije in, da se vanj vključuje vse manj ljudi. Obe oceni sta pravilni. Vendar pa je Zveza komunistov zgradila sistem družbenopolitičnega usDOsablia- Najbrž pa je preveč šolsko predavateljev res, da je izobraževan le m to ljudi odbija". L. Bogataj potrebščinami - Zmanjševanje standarda nakupu mesa se posebej pozna pri Kranj — Letos ni bilo glede preskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami v kranjski občini nobenih pretresov, značilnih za nekaj prejšnjih let. Na trgu je bilo dovolj mesa, mleka, kruha, pralnih praškov ipd. Hkrati je značilno nekaj novega, da se je zaradi manjše kupne moči zmanjšalo povpraševanje. To se še posebej pozna pri mesu. V desetih mesecih letos je na primer KŽK Gorenjske na območju občine prodal 450 ton govejega mesa, kar je za okoli 2 odstotka manj kot v lanskem enakem obdobju, za enak odstotek se je zmanjšala tudi prodaja svinjskega mesa, ki ga je bilo 326 ton. Potrošniki po slabših so povpraševali bolj cenejših vrstah mesa, dražje vrste mesa so šle težje v prodajo. Po drugi strani pa se je letos povečalo povpraševanje po kruhu in drugih pekovskih izdelkih. Kranjska pekarna, ki se tudi letos ubada z velikimi težavami, je uspela povečati proizvodnjo za 6 odstotkov in je v devetih mesecih letos znašala blizu 3600 ton. Potrošniki so letos kupili za 15 odstotkov več kruha. Dobra je tudi oskrba z mlekom in mlečnimi izdelki, izbira pa je skromna, pri sirih manj kvalitetna. Kranjska mlekarna je v devetih mesecih odkupila skoraj 20 milijonov litrov mleka, kar je za 2 odstotka več kot lani. Prav pri mleku so bili potrošniki manj varčni, saj so kupili več dražjega alpskega mleka, prodaja se je povečala kar za 20 odstotkov, prodaja pasteriziranega mleka pa je upadla za 8 odstotkov. Alpsko mleko je trajnejše, embalaže je trdnejša kot pri pasteriziranem mleku, kar vse je vplivalo na tako povečan nakup. Potrošniki so kupovali tudi več jogurta, manj pa so posegali po sladki in kisli smetani. S sladkorjem, oljem in maščobami so bile kranjske trgovine letos dokaj založene. Brez posebnosti je bila le oskrba s sladkorjem, občasno pa je primanjkovalo svinjski? masti, rastlinske masti in margarine. Olja je bi lo vse leto dovolj, občasno pa so bile omejitve pri nakupu zaradi povečali. >ga povpraševanja pred predvidenimi podražitvami. Tudi pralnih sredstev je bilo v trgovinah dovolj, zaradi velikih zalog tudi občasni povečani nakupi niso ogrozili normalne oskrbe. L. M. V. Pred programsko občinsko konferenco SZDL Kranj Pobude za boljše delo delegacij V pripravah na programsko občinsko konferenco SZDL Kranj, ki bo 18. decembra, so v večini krajevnih konferenc že ocenili dosedanje delo, še posebej pa delovanje delegatskega sistema — Telefoni in avtobusni promet so trenutno največji krajevni problemi Kranj — V večini krajevnih skupnosti kranjske občine so v pripravah na programsko sejo občinske konference SZDL Kranj že zaključili razprave v krajevnih konferencah SZDL. V razpravah so se povsod lotevali predvsem ocene organiziranosti SZDL v krajevnih skupnostih, neredko pa je bila to tudi priložnost, da so hkrati razgrnili paleto krajevnih problemov. O vrsti pobud za boljše delo SZDL, organiziranosti te družbenopolitične organizacije ter drugih pripombah iz dosedanjih razprav bodo v Kranju razpravljali na programski seji občinske konference SZDL, ki bo 18. decembra. »Za kakšne nove oblike dela v SZDL sicer ni pobud,« pravi predsednik občinske konference SZDL Kranj Janez Grašič, »saj si mnogokje prizadevajo, da bi zaživele dosedanje oblike. Skoraj povsod pretežni del nalog in dela sloni na predsedstvu krajevne konference. Le v nekaterih krajevnih skupnostih, kot na primer Vodovodni stolp, Stra-žišče in še kje, se je delo preneslo tudi na odbore sosesk in ulične odbore, medtem ko taka oblika dela še ni zaživela v tako veliki krajevni skupnosti, kot je Planina-Huje. V nemestnih krajevnih skupnostih ponekod zelo uspešno delajo vaški odbori, spet drugje imajo vrsto komisij, koordinacijskih odborov in svetov, le sekcijsko delo. ki bi bilo v pomoč delegacijam, še ni zaživelo. Sicer pa je v zadnjem času opaziti, da ne glede na število in oblike organiziranosti SZDL v krajevni skupnosti prihajajo do izraza pobude predsedstva krajevnih konferenc SZDL, kadar je treba usklajevati določene akcije med organizacijami in društvi. To se ni pokazalo le pri organizaciji razprav na sklepe 13. seje CK ZKJ, pač pa tudi pri povsem konkretnih akcijah, ki jih prevzemajo v krajevnih skupnostih.« Letošnje konference so obenem tudi priprava na volitve v letu 1986, zato so povsod ocenili tudi delovanje delegatskega sistema. Ob delu delegacij za zbore krajevnih skupnosti skupščine občine povsod ugotavljajo uspešno delo. »Prav gotovo reševanje konkretnih problemov priteguje delegate, saj imajo vse možnosti, da vplivajo na sprejemanje odločitev,« meni predsednik Grašič. »Drugače je z delegacijami za samoupravne interesne skupnosti, še posebej pa je slabo delo konferenc delegacij. Zdaj ugotavljamo, da so problem že stroški za sklic delegacij, delegati se opravičujejo zaradi delovnih obveznosti, posebno tisti, ki delajo na normo. Konference morda zajemajo res malo prevelika območja. Resne pripombe letijo tudi na gradiva zaskupščine interesnih skupnosti. Delegati bi imeli raje vsaj dva variantna predloga kot enega že pripravljenega. Zanimive so tudi pobude, da bi funkcijo delegacij za interesne skupnosti, ki niso že po ustavi določene kot četrti zbor skupščine občine, prevzeli sveti krajevnih skupnosti in delavski sveti.« Na vseh krajevnih konferencah so ocenjevali tudi delo krajevne samouprave. Večinoma povsod so krajani z delom organov krajevne skupnosti zadovoljni. To ni nič čudnega, saj so bili v te organe ob zadnjih volitvah predlagani in izvoljeni večinoma najsposobnejši kandidati. Ob pripravah na nove volitve bo zato treba skrbno izbirati tudi delegate za delegacije, vsaj tako skrbno kot za delo krajevne samouprave. V večini krajevnih skupnosti so ugotavljali tudi krajevne potrebe in možnosti razvoja, kar vse bodo vnesli v plane razvoja v naslednjem srednjeročnem in tudi dolgoročnem obdobju. Vendar so bolj kot dose-daj upoštevali sedanjo gospodarsko situacijo in možnosti kranjskega gospodarstva, ki niso velike. Ob tem niso pozabljali opozoriti na vse težje socialne probleme tudi v mestnih naseljih, kjer živi zaradi znižanega osebnega standarda vse več ljudi na robu eksistenčnih zmogljivosti. »Posebej je treba omeniti še dva problema, ki nista izostala doslej na nobeni krajevni konferenci SZDL v naši občini,« je še povedal predsednik občinske konference SZDL. »Ljudje se namreč hudo jezijo zaradi sedanje ureditve avtobusnega prometa. Zbranih je kup pripomb in predlogov za spremembe, ki pa seveda ne bodo mogle biti vse upoštevane. Drug večji problem postaja telefonija. Če so v krajevnih skupnostih pred leti urejali ceste, vrtce in mrliške vežice, si zdaj povsod prizadevajo za napeljavo telefonov. Prav za telefon pa so se možnosti očitno najbolj poslabšale, zaradi denarja. Zdaj si ga manjše krajevne skupnosti sploh ne bodo mo^le omisliti. Med nekaterimi krajevnimi problemi so še vedno tudi ceste, kot na primer cesta v Besnico. Ponekod še niso uspeli zadosti poskrbeti za trgovine, kot na primer v Pre-dosljah, četudi za te namene zbirajo denar s samoprispevkom.« L. M. 25. novoletni sejem 120 razstavljavcev poskrbelo za raznovrstno blago Sejem v Kranju se začenja danes, odprt pa bo do 17. decembra Kranj — Na prireditvenem prostoru v Savskem logu se danes začenja 25. novoletni sejem. Na njem sodeluje prek 100 domačih in 20 tujih razstavljavcev. Letošnja zadnja že tradicionalna sejemska prireditev ima predvsem potrošniško-prodajni značaj. Raznovrstno blago za široko potrošnjo razstavljajo tako zasebniki kakor delovne organizacije. Med večjimi razstavljavci zasledimo ne katera znana imenu, kot so Mor ca tor. Zarja, Merkur, Kovinotehna, Živila, l.osnina, Planika. Gorenjska oblačila ... Tako prireditelj kot razstavljavci so že pred današnjo otvoritvijo napo-vedovalr raznovrstno izbiro. Zarja in Kovinotehna sta med drugim poskr- beli tudi za izdelke bele tehnike. Gorenjska oblačila se pojavljajo s svojo ponudbo po sejemskih cenah. Planika nastopa s svojim obutvenim programom. Tudi na tej prireditvi bo nekaj kmetijske mehanizacije in gradbenega materiala. 'Z raznovr stno in široko ponudbo sodeluje „Mereator. Skratka, na sejmu, ki /x pomeni uvod v praznično novoletne razpoloženje, v novoletne nakupt daril in prijetnih presenečenj, b( prav gotovo za vsakogar nekaj. Med sejmom bo vsak dan odprt( tudi drsališče, na zunanjem prostori pa bo zabaviščni prostor za najmlaj še. Sejem bo odprt do 17. decembra Več o letošnji sejemski prireditvi lahko preberete na 15. strani. _________ _______A. Ž. Cl U A 8 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 7. DECEMBRAj4N O združitvi se bodo izrekli še v LIP V petek, 14. decembra, se bodo delavci blejskega LIP izrekli o zcJružitvi z bohinjskim Filbom, kjer je referendum že uspel — V LIP se zavedajo, da je njihova bodočnost v hitrejšem razvoju kovinske dejavnosti Bled — Referendum o združitvi Filba in kovinskega obrata Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici je 19. novembra v Filbu 65-odstotno uspel. S te?rn so šele na pol odprli vrata hitrejšemu razvoju kovinske dejavnosti v Bohinjski Bistrici, do kraja jih bodo oIP je namreč v hitrejšem razvoju kcovinske dejavnosti, v izdelovanju strojev in naprav za lesno industrijo. Takšno razvojno usmeritev jim narekujejo razmere na tržišču, ne nazadnje jo ubirajo tudi drugi naši predelovalci lesa in kdor bo hitrejši ter boljši, bo seveda poslovno uspešnejši. Danes v LIP, kovinskem obratu v Bohinjski Bistrici izdelujejo stroje in naprave za mehanski transport in skladiščenje lesa v kooperaciji z avstrijsko firmo Pringer. Proizvodni program Filba je soroden, izdelujejo naprave za odsesovanje in filtracijo v lesni industriji, v zadnjem času tudi polžne transporterje. V Filbu zaradi denarnih težav sami težko snujejo nadaljnji razvoj, za LIP pa je seveda združitev mikavna v pogledu novih vlaganj. Pripravljajo se namreč na novo poslovno-tehnično sodelovanje za zahodnonemško firmo Dimtter, na izdelovanje strojev za vzdolžno spajanje lesa. V tehnološkem pogledu imajo torej razvoj za- Prevladuje silažna koruza p*) setvenem načrtu bodo v kranjski občini zasejati največ kmetijskih površin s silažno koruzo in posadili več jedilnega krompirja ■— Pšenica bo zrasla na več kot 700 ha Kranj — Ozimna žita so na kranjskih poljih sejali tja do prvih dni novembra, razmeroma ugodno vreme je omogočilo, da so semena dobro kalila. Stoodstotno izpolnjen plan jesenske setve ob ugodnem vremenu je nadvse pomemben za izpolnitev se»tvenega načrta za gospodarsko leto 1984/85. V kranjski občini načrtujejo, da bo s pšenico posejanih 730 hektarov njiv, od tega največ v zasebnem sektorju in sicer 535 hektarov. Na teh površinah naj bi prihod-nje leto zraslo 945 ton pšenice tudi 23. odkup. Sicer pa bodo na kmetijskih površinah v kranjski občini take? kot že nekaj let doslej največ hektarov namenili silažni koruzi in to> nekaj več kot 1500 hektarov, le ne-kž3ij manj — 1200 hektarov — pa krompirju, ki tako ostaja še vedno n-i.ed najpomembnejšimi poljšČina-rr*i. V setvenem načrtu, ki ga je potrdil tudi kranjski izvršni svet, je razmeroma veliko površin namenjeno rži >- kar 125 ha. Vendar pa jo sejejo predvsem zaradi rženih rožičkov, za katere so na območju kranjske obči-r»e ugodni pogoji. Pretežni del rži so posejali v KŽK; tozd Kmetijstvo. V kranjski občini si prav tako prizadevajo, da bi več površin kot doslej namenili tudi gojenju oljne ogrščice. Medtem ko so jo v družbenem sektorju zasejali na 71 hektarih, so jo v zasebnem sektorju doslej bore malo, le kakih 5 hektarov. Po setvenem načrtu, ki ga je pripravila tovarna olja Slovenska Bistrica, naj bi v kranjski občini v zadružnem sektorju zasejali z oljno ogrščico okoli 30 hektarov, skupaj z družbenim sektorjem torej 100 hektarov. Ali bo setveni načrt v kranjski občini tudi povsem uresničen, bo v mnogočem odvisno tudi od preskr-bljenosti z gnojili, zaščitnimi sredstvi, semeni, veliko-lahko vpliva seveda tudi pospeševalna služba. Vendar v kranjski občini v zadnjem obdobju kmetijstvu ne povzroča toliko skrbi preskrba s potrebnim repro-materialom, pač pa postaja posebno velik problem zmanjševanje obdelovalnih kmetijskih površin. Le-te se zmanjšujejo na račun gradnje cest in predvidenih zazidalnih con. Samo letos je kmetijstvo v kranjski občini izgubilo blizu 80 hektarov obdelovalne zemlje in 60 hektarov gozda. količen, uporabili bodo izkušnje izdelovalcev iz sosednjih dežel, kjer so se morali predelovalci lesa prej kot pri nas preusmeriti v izdelovanje strojev za lesno industrijo. Takšne povezave zagotavljajo hitro osvajanje novih izdelkov, kar bo seveda pri njihovi prodaji zelo pomembno. Če bo referendum tudi v LIP uspel, bodo v Bohinjski Bistrici zgradili nove proizvodne prostore, skladišča in spremljajoče objekte. Graditi bodo začeli že prihodnje leto, na zdajšnji lokaciji Filba, opustili pa bodo prostore na zdajšnji lokaciji kovinskih obratov Tomaž Godec in v starih proizvodnih prostorih Filba. Strojno opremo bodo dopolnili z novo, s čimer bodo posodobili sedanji proizvodni program, nadaljnji razvoj pa bodo predstavljali omenjeni kooperativni odnosi. m. Volčjak Tudi to se zgodi Kdor čaka, ne dočaka — Prav smolo imajo v krajevni skupnosti Bela. Lani so iz združenih sredstev za krajevne skupnosti v občini dobili 330.000 novih din za asfaltiranje krajevnih cest. Skupaj s svojim deležem bi bilo dovolj, da bi položili še preostali asfalt, vendar izvajalec ni imel časa. Medtem se je meter asfaltne prevleke podražil, kupček zbranega denarja pa je ostal enak. Kriteriji so strogi in tako bo Bela morala vrniti v sklad združenih sredstev neuporabljen denar ter ostala brez asfalta in brez možnosti, da se kaj kmalu spet pri-koplje do denarja. — L. M. Spreminjanje predpisov in papirji ovirajo izvoz Delovne organizacije v škofjeloški občini so letos v devetih ««*'*ih zaslužile z izvozom 92 odstotkov več kot lani v enaken — Vendar pa hitrejšo rast izvoza ovira spreminjanje preur u nredvsem pa zapletena administracija — Velik problem J^L Ugodni kredit bodo plačali z izvozom Jesenice — Za uvoz repromate-riala in rezervnih delov, ki jih železarni Jesenice najbolj primanjkuje, železarna Jesenice najema blagovni kredit SAL v višini 9 milijonov nemških mark. Te devize so kupljene od Mednarodne banke za obnovo in razvoj, s kreditom pa bodo uvozili ferolegure, ognjevzdržni material, delovne valje in grafitne elektrode. Kredit je dokaj ugoden, saj je odplačilni rok 15 let in obrestna mera 9 odstotkov, odplačevali pa ga bodo z izvozom železarskih izdelkov na konvertibilna tržišča kot sta Zahodna Nemčija in Avstrija. D. S. su sov, predvsem pa zaplet stajajo predrage domače surovine V letošnjih devetih mesecih se je zaposlenost v škofjeloški industriji povečala za 1,2 odstotka, proizvodnja je večja za 2,8 odstotka, družbeni proizvod je nominalno večji za 57 in realno za odstotek, izvoz pa je nominalno večji za 92 odstotkov. Izkupiček od konvertibilnega izvoza je po-rastel za 95 odstotkov, v celotnem gospodarstvu pa za 112 odstotkov. Izvoz je za 53 odstotkov večji od uvoza. Ker se je fizični obseg izvoza le za malenkost povečal, izkupiček pa veliko več kot dohodek, pomeni, da je izvoz zaradi realnega tečaja dinarja že dohodkovno zanimiv. Kljub temu pa imajo delovne organizacije izvoznice vrsto težav v zunanji trgovini. Tako imajo v Gradisu, kljub velikemu izvozu v Irak, premajhen devizni priliv, ker je z Irakom sklenjena meddržavna pogodba ob odlogu plačil za dve leti. Na evropskem trgu pa so zaradi zastarele tehnologije neuspešni. V Gorenjski predilnici menijo, da jim od izvoza ostane premalo deviz. Z devizami, ki jih imajo na razpolago, ne pokrijejo niti materialne substance v reproverigi. V Iskri Železniki navajajo kot glavni problem izredno hitro rast cen repromateria-lov, kar jim zmanjšuje konkurenčnost. Problem so tudi krediti za pripravo izvozne proizvodnje, ker jih banke niso sposobne zagotavljati v predpisani višini. Jelovica zaradi zastarele tehnologije na zunanjem trgu niti cenovno, niti kvalitetno ni konkurenčna. V Niku opozarjajo na problematiko uvoza opreme. Ker ne morejo uvoziti sodobnih strojev, postaja njihova tehnologija zastarela. Izvoz zavira tudi stalno spreminjanje predpisov na tem področju. V Alpetourju pravijo, da ni rešeno koriščenje deviznega računa v inozemstvu, ker ni znana obveznost iz takšnega računa do federacije. To jim povzroča probleme pri. planiranju in razpolaganju z devizami. V Gradisu pravijo, da jim stalno spreminjanje predpisov ovira razvoj. V Gorenjski predilnici imajo težave, ker spremembe slabo vplivajo na maloobmejni blagovni? kompenzacijske posle menijo, da so izvozne s NA DELOVNEM MESTU Odločen za modo Spominjam se njegovih modelov z lanske modne revije v kinu Center. Njegove manekenke so bile oblečene v belo platno. Moda, kot bi jo vzel z naslovnih strani modnih revij tistega poletja. In spet je bilo slišati o njem, ko se je lani in letos skupaj z drugimi slovenskimi butikarji predstavil v Cankarjevem domu, lani na obrtni razstavi v Podnu in nazadnje 17. novemnbra letos v hotelu Transturist, kjer sta z modno pletiljo Petračevo — »Zanko« iz Škofje Loke svoje izdelke in zamisli pokazala škofjeloški publiki. Za krojača se je izučil pri mojstru Zanoškarju v Ljubljani, potem je delal v Kroju. Deset mesecev pred vojaščino in deset mesecev po njej* Naveličal se je dela na tekočem traku, kjer ne moreš biti ustvarjalen. Pustil je to delo in pri Inštalacijah krojaške škarje zamenjal za kleparske. Nazadnje je presedlal v predilnico. Delal je na tri šihte. Menda ga je prav izmensko delo privedlo na misel, da bi s svojim poklicem lažje služil kruh. Januarja bo dve leti, odkar je začel na svoje. Sprva je iz Triglav konfekcije dobival v robljenje prte. Potem se je lotil mode. Zdaj delajo trije: on, žena in zaposlena šivilja. Polne roke dela imajo, kajti še vedno so iskani krojači za delo po meri. In tudi nikjer v svetu krojači in šivilje niso tako poceni kot pri nas. Ampak, še narediš nekaj posebnega, ne more biti poceni. To so unikati. To ve vsak, ki se spozna na modo. Modeli, ki vise na stenah njegove delavnice, pri Tuškovih na Cesti talcev v Skofji Loki, izdelani iz volnenih Suknovih blag. zgovorno pričajo, kako je mojster na tekočem v modi: dolga, ozka krila, ohlapne jakne s širokimi kimono rok.ivi, plašč v kombinaciji Tone Bevk, modni krojač iz Škofje Loke ubite sivo modre in smaragdno zelene barve z ogromnimi reverji m spet drug plašč z ovratnikom, ki sega vse do pasu, tu ga pa prekinja poseben kratek pas z velikim gumbom. »Malo gumbov, ampak veliki, moško obarvana ženska moda, vse za dve, tri številke preveliko, to je letošnja moda,« mi pojasnjuje mojster. »In poudarjena je le ena stvar: ali rokav ali reverji, ne pa vse, kot je bilo to v modi lani.« Všeč mu je vzhodnjaška moda. Kitajski, japonski kimono. Moda za mlade, za vse, ki bi bili radi moderni. Zares moderni. Zdaj, ne pa šele čez dve leti, kot je navada pri Slovencih. Ne, modelov, ki tu vise, ne more prodati Ločankam, kajti ne bi si jih upale nositi. V Ljubljano, v Filipov dvorec jih bo dal v prodajo. Tja prihajajo stran ke, ki iščejo modo. Lahko bi bile Ločanke bolj korajžne .. . Toda odjenjal ne bo. Odločil se je za modo in ne bo se ji odpovedal. Razočaran je nad letošnjim »modnim bazarjem« v Cankarje vem domu. Premalo konkurence je bilo. Nič čudnega, da je Eva Paulinova kritično pisala o njem v Jani. Bevkovi modeli pa so bili omenjeni v prvi polovici članka, kjer ga je Eva pohvalila: »Tone Bevk iz Škofje Loke je bil neškof-jeloško kitajski. Njegova zelena plašča sta bila lepa kot smreki...« Navdušen je nad kitajskimi oblačili. Nedoločeni ukroji, razgibani, preprosti, a hkrati zanimivi. Ne da se jih dobro kopirati. Posebno zanimivi so v usnju. Z usnjem ima Tone Bevk posebne načrte. Drzne. Preko Centrotekstila bi rad pripravil modno revijo v samem Milanu, kjer narekujejo svetovno modo. Rad bi se predstavi) z usnjem v vzhodnjaških modelih. Satlerjevi mu bodo usnje ročno poslikali. Enkratno bo in zagotovo bo uspelo. Malo bo vzel iz svetovne mode, malo bo dodal svojega, pa bo iz tega posebnost, ki bo navdušila. Izkupička si ne obeta posebnega, toda tako si ustvarjaš ime. Tako prodi raš In zakaj naj bi bili naši krojači slabši od onih zunaj? Ravno tako delajo s škarjami in platnom in ravno tako se jim lahko porajajo izvirne ideje. Le korajže in samozavesti je treba, te pa ima Tone Bevk dovolj. D Dolenc cene. V Rudniku urana Žirov* pa je zmanjšanje deleža deviz terimi razpolagajo republike ^ J^. zročilo zastoj, pri odplačilu anU'^jI|| onemogočilo sklepanje novih B nih poslov. Na pripombe, da se delovne nizacije premalo poslužujejo, blagovnih kreditov v Alpetoun"^j vijo, da imajo težave zaradi s^ryk njajočih se pogojev koriščenjajjjj renjska predilnica je najela P tovrstnih kreditov, vendar pa vljajo, da je postopek pridob^J? dita veliko predolg. V Iskri ^ijr kih pravijo, da krediti zahtevaj! več administriranja, v Jelovici Pt bi moral biti uvoz opreme spr° |». Veliko pripomb je slišati « zvezi z deviznimi sovlaganj1 P. mačih dobaviteljih surovin- » renjski predilnici pravijo, da <* J dobavitelji zahtevajo već deV^JJ je v proizvodu uvoženih ma^L namreč ob pozidavi ^f0VJ^Sl^' K°cneJ" V in graditelji se nižinskih njiv in travnikov niso zavedali, da bodo kmetje, s tem ko so izgubili za obdelavo primerna zemljišča v nižinL opustili kmetovanje tudi na višje ležečih travnikih in pašnikih. Posledice preteklih napak skušajo zadnja leta ublažiti z urejanjem planin in nižinskih pašnikov, toda že zdaj je jasno, da vseh površin ne bodo oteli zaraščanju in da bodo morali del zemljišč slejkoprej prepustiti gozdarjem. V kmetijski zemljiški skupnosti so načrtovali, da bodo v minulih dveh letih uredili 80Q hektarov planinskih pašnikov, vendar jim to spričo pomanjkanja denarja in šibkih kmetijskih služb v celoti ni uspelo. Letos so. pripravili načrte za ureditev 70 hektarov pašnika Smokuška reber, za 77 hektarov Zabreške, Žirovniške, Potoške planine in Gozdeca, za 45 hektarov Hruščanske planine in za ureditev 40-hoktarskega pašnika Suše in Ravne na območju pašne skup nosti Rateče. Za uresničitev večine teh načrtov je Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije že odobrila denar. ha, 20 hektarov Vrtaške območju Triglavskega 1 0* parka, 24 hektarov Med vej k«;i nine na področju pašne *K v Dovje-Mojstrana in tfhetfJH rovniške rebri. AgromeliorS j, do izvajali v Jeseniškem J% Kamnjah (Dovje) ter na 80 "V zemljišča na Blejski ^°bT^ bodo kasneje tudi zložili in razdelili zemljišče dih bodo 3 kilometre dostop* in izsušili so hektarov k"1 zemlje na Blejski Dobravi, čah (Ledine) in v Todkorc" lenci)- .s* V zadnjem desetletju tep^, (1990-2000) nameravajo v*. jDbčini urediti 620 hektar^ skih pašnikov. 300 hakttjj na področju pašne skup"0* Mojstrana, 70 hektarov f8 ^ katero gospodarijo kmeti? koča. ter 250 hektarov Go"'^, ce za pa.šo drobnice v $l nameravajo lotiti zložbe 0* i*i tarih, kmetijske površine.;;. cih nad Javorniškim Dovških ravneh pa izSU$eV PETEK, 7. DECEMBRA 1984 KULTURA 5. STRAN GLAS Jubilej Akademskega pevskega zbora F. Prešeren iz Kranja Visoka zborovska ustvarjalnost mesto na Mokranjčevih dnevih, nato 1978 na pevskem srečanju Naša pesem v Mariboru srebrno plaketo. 1979 je prejel veliko Prešernovo plaketo občine Kranj. Nato je dvakrat zapored osvojil zlato plaketo na Naši pesmi v Mariboru, 1980 in 1982. Tega leta je dobil tudi priznanje občine Kranj. Letos je iz Maribora prinesel srebrno plaketo, prvo mesto pa z ra- Linhartova proslava Poldrugo desetletje je minilo, odkar je iz kranjskega gimnazijskega pevskega zbora zrasel Akademski komorni zbor, danes Akademski pevski zbor France Prešeren — Vrhunski dosežki na forovskih tekmovanjih, uspešna gostovanja, radijska in televi-ijska snemanja — Tri plošče .Kranj — Petnajst let je minilo, i<* kr je 24 kranjskih gimnazijcev »y i* V.; neusahljive zagnanosti, mlado-p k igrivosti in šolarske pripadno-rf* f« osnovalo Akademski komorni & p Pod tem imenom je vse deset-v - širil glasbeno poslanstvo, četi ir je število pevcev že kmalu po # tonovitvi preraslo klasično komor-izasedbo. Pred tremi leti se je šte-ivj okrepljen, štel je 60 pevcev, ijj imenoval v Akademski pevski f France Prešeren. $ Ibd taktirko Matevža Fabijana, ki izpred tremi leti zamenjal nov di-^ M, Tomaž Faganel, so zborovski "od Wi sprva zveneli v renesančni y< ^bi, motetih in madrigalih, peli so 0j ■■Ane in umetne pesmi, spoprijeli pr< m z najzahtevnejšimi zborovski-i ^iosežki domače in svetovne glasbiliterature. Zbor je rasel. Ne le i' Kevilu pevcev, temveč tudi po /jifii.teti petja in izboru repertoarja, petnajstih letih je zbor na blizu vstopih in koncertih zapel prek različnih skladb domačih in tu-'.kladateljev najrazličnejših stil-\obdobij. Mnoga zborovska dela mi predstavil slovenski javno-„ kar še posebej priča o njegovi r* i-tetni rasti. Še trdneje pa o tem & ^zborova udeležba na zahtevnih £ žalskih prireditvah v domovini ipl 'tujini, številni koncerti pred dojil ^občinstvom, nastopi v ožji in domovini, pa številna gostovati so zbor do zdaj popeljala v Avstrijo, Francijo, Zahodno »jo, Nizozemsko in Cehoslova- Radovljica — Drevi ob 19. uri bosta kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Radovljica pripravili v avli Osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici tradicionalno Linhartovo proslavo. Najprej bo spregovoril dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo, nakar bodo svečano podelili Linhartove plakete in priznanja. Za privlačen kulturni spored v počastitev spomina na velikega radovljiškega moža in očeta slovenske dramatike Antona Tomaža Linharta bo Linhartov oder iz Radovljice pripravil recital Lubi Slovenci, ki ga je posvetil 400-letnici izdaje Dalmatinove Biblije, vsebuje pa izbor iz del Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina. Komorni zbor Loka iz Škofje Loke pa bo prepeval zborovske skladbe iz zakladnice stare glasbe. ,i obsežnem programu nastopov gostovanj pa zbor zmore tudi sne-ija. Za radio je posnel kakih 300 ptt svojega repertoarja. Njego-'pesem je tudi na treh.ploščah Za-Vkaset in plošč RTV Ljubljana feidona: Pod jasnim soncem rde-tia, Novi akordi in kantato Ra-pfick Alojza Ajdiča. Zapisi na i//.r. in v arhivih najlepše ohrani to iztočilo Akademskega pevske-v.r* France Prešeren. Veliko pa ta povedo tudi številna priznali si jih je prislužil v poldrugem • i V zadnjih petih letih je a mnogih tekmovanjih osvajal ;a priznanja. Na tekmovanju Ljubljana 1976. leta je dosegel :', na beograjskem radiu prav o mesto, prihodnje leto 3. dijskega tekmovanja pred mikrofonom, kjer je lani osvojil drugo mesto. Ob petnajstletnici bo zbor priredil koncert, na katerem bo znova slišati preprosto ljudsko pesem, pa tudi dela glasbene sodobnosti, kar vse priča o izvirnosti zbora, njegovi kvalitetni strokovnosti in privrženosti zborovski glasbi. Po koncertu se bo zbor temeljiteje posvetil snemanjem in študiju novega programa. Hkrati bodo razmišljali tudi o ustreznejšem prostoru za koncerte v Kranju in o podmladku, ki bo izpolnil vrzel ob menjavi generacij v zboru. D Z. Žlebir Proslava na Jezerskem Ker stari »Korotan« ne služi več svojemu namenu, so jezerski delavci KUD pripravili proslavo ob 29. novembru kar v salonu hotela Kazine. Toda tokrat malo drugače. Domači dekliški pevski nonet je pod vodstvom Antona Mušiča izvedel koncert borbenih, narodoljubnih, pona-rodelih in narodnih pesmi. Po slabih treh letih, kolikor obstaja ta zbor so dekleta zapela res odlično. Škoda je le, da se ob tolikšnem znanju in pestrem repertoarju ne udeležijo nobenih tekmovanj in se tako predstavijo širši javnosti. Po končanem koncertu, ki je trajal slabi dve uri pa so se krajani poveselili še ob zvokih domačega narodno-zabavnega ansambla. Mladi jezerski fantje so za dobro razpoloženje skrbeli vse do 24 ure. Upajmo le, da se bo tudi za njih našlo strokovno vodstvo in možnost za nadaljno obetajoče delo. M. R. Ženska-gib-f otograf i j a Tržič — Drevi ob 18. uri bodo v paviljonu NOB odprli zanimivo razstavo Ženska-gib-fotografija, ki so jo pripravili plesna skupina Mladinskega gledališča Tržič, fotograf Jaro Miščevič in tržiška galerija. Član Foto kluba Tržič Jaro Miščevič je z mentorico plesne skupine Alenko Dolenc zasnoval fotografsko razstavo, ki predstavlja žensko telo v gibu, gibanju in plesu. Fotografije so nastale v okolici Tržiča, ki je s svojo bogato in zanimivo okolico dal kuliso gibom na slikah. Ob otvoritvi razstave se bo z recitalom predstavil Domžalčan Tomaž IEZIKOVNO RAZSODIŠČE (178) Ponižana in razžaljena slovenščina 4 t »Obračam se na Vas z željo, da bi razsodili po svoji vesti in znanju «iednje: V Mariboru je bil (na sicer zvezni prireditvi) slavnostni go-SfBik Slovenec dr. Marjan Rožič, govoril pa je v — srbohrvaščini. m» se je opravičil, češ da zaradi večine obiskovalcev iz bratskih re-Mriih govori v večinskem jeziku, pa si vendar postavljam vprašanje, luebi bilo bolje, ko bi naši zvezni funkcionarji v Sloveniji govorili Narle slovensko: in to tudi na zveznih srečanjih. Rožičev primer se-^nrprvi ali edini pri slovenskih zveznih funkcionarjih. — Vpraša-POerazumite napak: ne želim biti nacionalist, rad pa bi si to sporno razčistil. Ali gre za to, da se večini nočemo zameriti? In ali po-Ppo načelu večine vsi skupaj ne bi morali govoriti po rusko ali an-Pfp?Kolikor pa mi je znano, so vsi jeziki enakopravni: torej tudi srbščina in slovenščina. J. S. iz Maribora.« •Spet enkrat »neprijetno« vprašanje Jezikovnemu razsodišču. Ne-- po mnenju marsikoga pa večina naših pri zveznih priredit-■v. - se v tem nekako držijo načela, ki meni da naj manjši jezik v b£a večjega lepo pridno molči. V večjezikovnih skupnostih so pri jezikovnem sporočanju res te-^(otem je Jezikovno razsodišče že večkrat izreklo svoje mnenje). >senamreč morajo relativno manjši jeziki praviloma odrekati svoje-udejanjanju celo ob takih prilikah, kakršna je mariborska, so tako pt voćza zmeraj obsojeni na molk. Morebitna njihova deklarirana ena-ty>ravnost je potem le mrtva beseda na papirju (ki, kot znano, vse ■lese). Pravilna rešitev tega vprašanja jo seveda le v doslednem //•tevunju načela enakopravnosti, pa najsi gre za ožjo ali širšo našo "v/ino ali tudi za politična mednarodna srečanja reprezentativne-jfilv.pa. Slovenec naj bi povsod tod govoril le slovensko, Srb ali Hrvat ^'/.'.tvaško, Makedonec makedonsko itd. Saj gre tu za slovanske jezi "rdajih razumemo, se je treba malo potruditi, pa gre. Jeziki neslovenskih naših narodnosti imajo v tem pogledu drugari status njihovi govorici se v praksi morajo naučiti ustrezni sloven-svoje republike in preko tega jezika stopajo v razmerje do ovanskih jezikov Jugoslavije tako, kakor smo zgoraj že pove-V Edino prav bi seveda bilo, da bi se tudi govorci teh jezikov na svo-j " jezikovnem področju lahko svobodno, polnokrvno in prepričljivo J"'iali v svojem maternem jeziku, prevajalci pa bi njihovo besedo •••.•m podajali v ustreznih prevodih. Zvezni organi imajo to prevajalko (in sredstva zanjo urejeno), le uporabljajo je ne vsakokrat, bomo zmeraj prilagajali velikemu ali večinskemu jeziku, bo-< tem oziru tujci v svoji lastni hiši. To zahtevati ali pričakovati od -/.pa je gotovo že preveč. In preveč še s kruhom ni dobro, pravi naša ffffka modrost. 'A tobitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni pošiljajte na naslov: IMOVNO RAZSODIŠČI-:. Republiška konferenca SZDL Slovenije, /jljana, K imenskega 7. Bole. Njegove pesmi s skupnim naslovom Življenje gre svojo pot, bo tr-ziški publiki povedal igralec Aleš Vahč ob glasbeni spremljavi Lada Jakše. Razstava je uvod v celovečerni nastop plesne skupine Mladinskega gledališča Tržič, ki bo prihodnji petek v trziški kinodvorani in na katerem se bodo plesalke predstavile s bogatim sporedom ter z gosti. Pn> gram bo vodil Bojan Veselinovič, poleg obeh podmladkov plesne skupine bo'do kot gostje nastopili še kvintet bratov Zupan, fotograf Jaro Miščevič in humoristi. Obeta se še presenečenje, ki naj ostane skrivnost, je povedala režiserka prireditve Alenka Dolenc. Umetnost po pošti Škofja Loka - V menzi LTH na Trati so 28. novembra odprli razstavo fotografskih del Janeza Pipana iz Škofje Loke, širši javnosti že znanega fotografskega ustvarjalca. Razstava bo na ogled do 15. decembra. Posebej zanimiva je zavoljo tega, ker Pipan predstavlja nove načine ustvarjanja. Zadnjih pet let se je pri nas in v svetu pojavilo novo gibanje imenovano Mail art ali umetnost po pošti. Številni ljubitelji umetnosti na nov način iščejo, izmenjujejo in sodelujejo v tem novem gibanju. Vrsta in oblika ni pomembna, pomembno je le sodelovanje v tem novem valu. Janez Pipan sodeluje s foto izdelki, svojo smer je poimenoval Er foto art. Uspešno je že sodeloval ha številnih mednarodnih prireditvah. S svojimi fotografijami seje pojavil na razstavah v Nemški demokratični republiki, Bolgariji, Poljski, Zahodni Nemčiji in Zahodnem Berlinu, Italiji, Franciji, Angliji, Kanadi, ZDA in z zadnjim projektom na Japonskem. Seveda se udejstvuje tudi doma. Večjo pozornost je novemu gibanju doslej posvetila novosadska televizija, med tujim tiskom pa velja omeni ti katalog revije Play boy iz ZDA, ki je Janeza Pipana vpisala kot sodelavca Pin up. Mladinska komedija v jeseniškem gledališču — Gledališče Tone Ču-far na Jesenicah je kot drugo uprizoritev letošnje sezone pripravilo komedijo Figole Fagole znanega slovenskega mladinskega pisatelja Leopolda Suhodolčana. Pisec upodablja in ironizira nesmiselnost meja, nesvobodo ljudi na obeh straneh meja in njihovo slepoto, da bi meje varovali kot dokaz svoje trdnosti in moči. Mladinska igra je pravzaprav namenjena tistim »starejšim«, ki se veliko bolj kruto igrajo »meie« in nasilje na mejah. Uprizoritev so pripravili režiserka Vera Skumavec, igralci Urška Hlebec, Irena Varek, Bojan Vister, Mirica Bolte, Mile Crnovič, Klemen Klemene, Bojan Pogačnik in Elizabeta Stefancioza. Sceno in kostume sta naredila Jože Bedič in Ivanka Le-skovar. Premiera mladinske komedije bo v soboto, 8. decembra ob 19.30. Na sliki prizor z vaje. TOMŠIČEVA 44 Tržiški pevci v Mirnu Pevsko društvo Peko je 30. novembra obiskal in s tem vrnil obisk pevskemu zboru iz Mirna pri Novi Gorici, ki je gostoval v Tržiču marca letos. V skoraj dvournem programu v nabito polni dvorani doma družbenih dejavnosti v Mirnu so se predstavili tamkajšnemu občinstvu člani pevskega zbora Peko, kvintet bratov Zupan, tržiški citraški Trio, recita-torka Marina Bohinc in humorista Boris Kuburič in Tatjana Šmid. Trži-čani so se predstavili z bogatim pevskim programom in s predstavitvijo tržiškega kulturnega utripa, ki je Mirnčane navdušil že med samo izvedbo programa, saj so ga z aplavzom kar nekajkrat prekinili in z bučnimi ovacijami ob zaključku prire^ ditve. Prireditvi je sledilo tovariško srečanje obeh zborov in zaključili obisk z željo in obvezo obenem, da se ob letu zagotovo spet srečajo in pripravijo tako uspešen program, kot so ga letos. Tržiška skupina na dnevih plesa v Ljubljani Od 7. do 9. decembra bodo v ljubljanskem Cankarjevem domu slovenski plesni dnevi pod naslovom DNEVI PLESA 84, ki jih organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije z odborom za plesno dejavnost in Združenjem plesnih skupin Slovenije. Na dnevih, ki so nekakšen prerez kvalitetnega ustvarjanja in poustvarjanja na plesnem področju v Sloveniji, se bo kot edina gorenjska skupina predstavila tudi plesna trojka Mladinskega gledališča Tržič, Jo-Ianda Meglic, Bojana Kališnik in mentorica ter koreografinja Alenka Dolenc. Predstavile se bodo v soboto, 8. decembra ob 19. uri s plesom TIŠINA ALI GLASBA ob glasbeni spremljavi (posnetek) glasbenikov jazz skupine Petra Ugrina. Nastop skupine je prav gotovo velika nagrada za neumorno delo skupine in mentorice, ki s svojo kvaliteto v zadnjem času dosegajo sam vrh slovenske plesne poustvarjalnosti v vseh zvrsteh plesnega izražanja. Skupina se bo istočasno predstavila tudi na letošnji prvi predstavitvi plesnih skupin Gorenjske, ki bo v Kranju. Pisateljski nagradi Prešernove družbe Ljubljana — Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Prešernova družba sta pred časom razpisala nagradni natečaj za sodobno povest ali roman. Nanj je do 8. decembra, Prešernovega rojstnega dne, prispelo 11 del, nagrado pa sta si enakovredno razdelila pisateljica Polona Škrinjar za povest Grenko brinje in Tone Peršak za pripoved Sledi. Skrinj ar jeva tudi v Grenkem bri- nju prepričljivo pOpisllje grenkobo in bolečino gorenjskega kmečkega človeka, ki postaja tovarniški dela vec. Sledi Toneta Peršaka pa se lotevajo zanimivega vprašanja, kako mlada šolana generacija oblikuje svoj odnos do NOB in revolucije. Nagradi za izvirni sodobni pripovedi so podelili na slovesnosti ob Prešernovem rojstnem dnevu v Cankarjevem domu. KULTURNI KOLEDAR Jesenice — V razstavnem salonu Dolika je odprta skupinska razstava slik članov likovnega društva Relik iz Trbovelj. Ogledate si jo lahko do 19. decembra. Radovljica — V fotogaleriji v pasaži radovljiške graščine bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo fotografij Milenka Pegana, člana foto kluba iz Nove Gorice. Kranj — V galeriji Prešernove hiše je ob obletnici Prešernovega rojstva na ogled razstava Slovensko slovstvo v filmu, v kleti pa razstavlja slikar Teos Perne. V galeriji Mestne hiše se v okviru kulturne izmenjave z Beljakom predstavlja akademska slikarka Christine de Pauli-Biirenthaler iz Celovca. V mali galeriji in v stebriščni dvorani pa si lahko ogledate razstavo Likovna prizadevanju na Gorenjskem. V prvem nadstropju baročne stavbe v Tavčarjevi 43 pa sta v počastitev dneva republike Gorenjski muzej in Muzej ljudske revolucije iz Ljubljane pripravila razstavo Slovenska partizanska grafika. Razstave so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. Škofja Loka — V galeriji na loškem gradu bodo drevi ob 17. uri odprli razstavo likovnih del škofjeloških osnovnošolcev. Občinski center klubov OZN jo je pripravil v počastitev dneva človekovih pravic 10. decembra in dneva UNICEF 11. decembra. Na otvoritvi bosta zapela pevska zbora osnovnih šol iz Železnikov in s Trate, najboljšim petim risbam pa bodo podelili nagrade. V knjižnici Ivana Tavčarja bo do v torek, 11. decembra ob 17. uri imeli uro pravljic, ki jo bo pripravila Ana Florjančič. V sredo, 12. decembra ob 18. uri bo Rado Kočevar predaval o Julijskih Alpah. V četrtek, 13. decembra ob 17. uri bo šolsko kulturno društvo »Slikarjev Šubicev« s Trate pripravilo literarne igrice Ostržek in ostržki. Tržič — Drevi ob 18. uri bodo v paviljonu NOB odprli fotografsko razstavo Ženska-gib-fotografija. Pripravili so jo plesna skupina Mladinskega gledališča Tržič, fotograf Jaro Miščevič in tržiška galerija. JESENICE - V gledališču Tone Čufar bodo v soboto, 8. decembra ob 19.30 premierno uprizorili mladinsko komedijo Leopolda Suhadolčana Figole Fagole. V nedeljo, 9. decembra ob 10. uri bo v matineji nastopila lutkovna skupina mladih iz Ljubljane z igrico Račka. Ob 14.30 bodo igrico ponovili v dvorani na Bre/.nici za otroke iz Žirovnice. V nedeljo, 9. decembra ob 15.30 bodo za izven ponovili mladinsko komedijo Figole Fagole. V torek, 11. decembra bodo s Petanovim Obtoženim volkom gostovali v Radovljici. V četrtek, 13. decembra ob 19,30 bodo za abonma četrtek in za izven uprizorili komedijo Figole Fagole. CERKLJE - V soboto, 8. decembra ob 19 uri bo KUD Veleso-vo v dvorani osnovne šole Cerklje uprizorilo igro Ferdinanda Ana bela Piknik na bojišču. G LAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 7. DECEMBRA 1984 Praznik krajevne skupnosti Šenčur Uspehi in tudi težave Novi prostori v domu upokojencev in svečana otvoritev tri m kabineta — Ocena: neodgovorno ponašanje izvajalca gradnje mrliških vežic — Ni prav, da so nekateri pozabili na dogovore in obveze — Priznanja in različne prireditve Šenčur — Krajevna skupnost Šenčur nedvomno sodi med tiste, o katerih smo v našem časopisu že večkrat pisali; še posebno ob različnih dogodkih in delovnih uspehih. Takšnih tudi letos ni bilo malo in v teh dneh, ko praznujejo, je program različnih prireditev še posebno bogat. Prebivalci Šenčurja so si 1977. leta za krajevni praznik izbrali 10. december v spomin na dogodek, ko je bila 1941. leta tega dne v Šenčurju ustanovljena Kokrška četa. Njena ustanovitev je sovpadala s pripravami na decembrsko vstajo 1941. leta na Gorenjskem. V to četo je vstopilo 25 domačinov iz Šenčurja in sosednjih vasi Vo-glje, Visoko ter Srednja vas in 47 borcev iz drugih krajev Gorenjske. Četa je potem junija 1942 na Kališču pod Storžičem prerasla v 2. (kokrški) bataljon novoustanovljenega Kokrškega odreda. Pred dnevi je bilo v Šenčurju srečanje predstavnikov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, na katerem so ocenili delo in opozorili tudi na nekatera odprta vprašanja. Ocenili so, da so tudi letos na različnih področjih precej naredili. Še posebno so bili aktivni v nekaterih društvih in organizacijah. Tako so na primer že 4. julija letos svečano odkrili obnovljeni spomenik talcem. V teh dneh bodo svečano odprti tudi novi prostori doma upokojencev, športno društvo Šenčur pa bo odprlo nov trim kabinet. Praznično razpoloženje v teh dneh se je skalilo, ker ni uresničena ena glavnih nalog, ki so si jo letos zadali v tej in sosednjih krajevnih skupnostih. Načrtovali so namreč, da bodo najkasneje do konca oktobra zgrajene mrliške vežice, vendar objekt še danes nima strehe. Predstavniki krajevne skupnosti in organizacij so tudi tokrat ocenili, da se izvajalec gradnje — zasebnik Ivan Ivič, član Gorenjske obrtne zadruge — kljub večkratnim opozorilom in izpolnjenim obveznostim, ki jih je imela v zvezi z gradnjo krajevna skupnost, ne drži dogovorov in ne spoštuje rokov. Objekt v teh dneh niti ni zavarovan, obrtnikovo neodgovorno ravnanje povzroča škodo. Na sestanku so izrazili upanje, da bo izvajalec del vsaj zdaj pohitel in jim ne bo treba poseči po najstrožjih ukrepih. Sicer pa v krajevni skupnosti ugotavljajo, da so tudi nekateri drugi pozabili, na dogovore in obveze, ki so jih dali pred časom. Veliko razprav, dogovorov in razumevanja krajanov je bilo treba v zvezi z gradnjo letališča. Danes v vodstvu krajevne skupnosti pogosto poslušajo očitke, da letališče še vedno ni izpolnilo ene glavnih nalog: ekoloških meritev in ureditve zvočne zavese. Čas bi že bil, da bi tudi letališče poskrbelo za varnost krajanov, saj so leti pred časom razumeli njihove potrebe. Že nekaj časa so krajani nezadovoljni zaradi škode, ki nastaja v zvezi z gradnjo avtoceste. Bojijo se namreč, da bo cesta zgrajena, škodo pa bodo morali popravljati sami. Kar zadeva novi zazidalni načrt oziroma stanovanjsko gradnjo na njihovem območju, ugotavljajo, da so iz programa postopoma črtali različna komunalna ureditvena dela. Zato zahtevajo, da se novo naselje, kar zadeva komunalno ureditev, zgradi tako, kot je bilo prvotno v programu. V krajevni skupnosti namreč v prihodnje ne nameravajo razpisovati samoprispevkov za takšna dela, kakor tudi ne za vrtec, trgovino in podobno. • zadeva gradnjo mrliških vežic, v krajevni skupnosti upajo, da bo izvaja del pohitel in jim ne bo treba poseči po najstrožjih ukrepih. Kar zad le c V prostorih športnega društva Šenčur bodo prihodnjo soboto, 15. decembra, odprli trim kabinet Med neizpolnjene dogovore in obljube sodi še nova telefonska centrala in ureditvena dela po končani izgradnji vodovoda. Telefonska centrala je bila v programu še 1983. leta, letos pa je bila, kot pravijo, brez obvestila črtana. Izvajalci izgradnje vodovoda še vedno n:so izpolnili obljube, da bodo po končanih delih ponovno uredili prekopana zemljišča. Na sestanku je bilo rečeno, da so krajanom dolžni povedati, kako je s posameznimi nerešenimi problemi. Sicer pa bo v teh dneh več različnih prireditev. Tako bo jutri, 8. decembra, ob 18 uri v Domu Kokrške čete slavnostna akademija s kulturnim programom in družabnim večerom. Ob tej priliki bodo podelili krajevna priznanja in bronaste značke OP. V ponedeljek 10. decembra, ob 18. uri bo v novih prostorih doma upokojencev razširjena slavnostna seja krajevne skupnosti. Poleg različnih športnih in drugih manjših prireditev med tednom bodo prihodnjo soboto, 15. decembra, prav tako ob 18. uri, svečano odprli trim kabinet v prostorih športnega društva Šenčur. Na tej prireditvi bodo podelili tudi priznanja športnikom. A. Zalar Odmevi izpod Krvavca Šolsko glasilo Odmevi izpod Krvavca je prejelo dve pomembni priznanji. Zvezno priznanje — za najboljše šolsko pionirsko glasilo — ter republiško — za najboljše slovensko šolsko glasilo. Pogovor z mentorjem glasila Jožetom Varlom. Cerklje — Šolsko glasilo Odmevi izpod Krvavca je letos prejelo dve pomembni priznanji. V tekmovanju »Iščemo najboljše šolsko pionirsko glasilo«, ki sta ga razpisala uredništvo Politike in Svet za vzgojo in izobraževanje SR Srbije, je med 150 šolskimi glasili iz vseh republik in pokrajin prejelo eno prvih nagrad. O nagradah je odločala posebna komisija, ki so jo sestavljali ugledni jugoslovanski pisatelji in pedagoški delavci. Prvo nagrado je prisodila glasilom Pajtaz iz Stare Moravice, Maksim Gorki iz OŠ v Beogradu, Naši koraci iz Čačka in Odmevi izpod Krvavca iz OŠ Davorin Jenko iz Cerkelj. Drugo pomembno priznanje pa jim je prisodila republiška strokovna komisija, ki je razglasila pet najboljših slovenskih šolskih glasil. »Prva številka Odmevov izpod Krvavca je izšla 20. maja 1957. leta, izdali pa so jo učenci IV. razreda takratne nižje gimnazije v Cerkljah,« pripoveduje Jože Vari, učitelj slovenskega jezika in dolgoletni mentor glasila. Glasilo spremlja in ureja že od vsega začetka. »Prvi urednik je bil Niko Slapar ml., prvi uredniški odbor pa je imel 7 članov, ki so imeli izredno veselje do pisanja. Prvo številko smo izdali v nakladi 120 izvodov. Razmnožili smo jo na takratni občini v Cerkljah. Največ, kar devet številk, smo izdali v petem letniku, urednik pa je bil Vido Močnik. Od tedaj vsako leto izdamo štiri do pet številk. Vedno si prizadevamo, da bi bili Odmevi izpod Krvavca res glasilo šole in ne le izbor spisov, pesmi in risb učencev. V njem zato zajemamo tudi novice iz vsakodnevnega življenja na šoli in v kraju. Kadar se nabere veliko pesmic, izdamo KRESNIČKE. Do sedaj jih je izšlo pet.« Kakšna je vsebina običajne številke? »Običajna številka prinaša prozna in pesniška, včasih tudi dramska dela učencev ter novice o delu na šoli. Tesno sodelujemo tudi z likovniki. Sedaj že nekaj časa raziskujemo hišna imena vasi, ki spadajo v naš šolski okoliš. Na vrsti bo Velesovo. Le tako bomo ohranili marsikatero značilno ime. Zadnja stran glasila je vedno namenjena Pepetu Nerodi.« Izdali ste tudi več posebnih šte-ilk? »Izdali smo pet posebnih številk: dve ob 80. rojstnem dnevu oz. ob smrti tovariša Tita, eno smo posvetili Davorinu Jenku, po katerem se imenuje naša šola, pa ob razstavi cvetja in lovstva ter ob smrti tovariša Kardelja. Glasilo je tako tudi učni in vzgojni pripomoček? »Učenci se tako estetsko vzgajajo pri oblikovanju, glasilo se lahko upo rabi tako kot učni pripomoček. Pri glasilu redno sodeluje okrog 80 učencev in to od najmlajših v vrtcih do učencev osmega razreda. Glavno delo opravi uredniški odbor. Lanski odbor je zelo uspešno vodil osmošo-lec Tomaž Prosen. V ta časopis lahko pišejo tudi starši otrok in ostali krajani.« Kako dela uredniški odbor? »Uredniški odbor se redno sestaja vsak teden. Pregleda pošto in se dogovori, kaj narediti v prihodnji tednu in kaj pisati. Ko zbere vse divo, določi prispevke za objavo, nt" to pa da vse gradivo v korekturo in zatem v tisk. Odmeve nam kvarno razmnožujejo na Delavski m verzi v Kranju. Omeniti velja tudi uspešno sodelovanje s šolami kranjske občine.« J Kuhar VAŠA PISMA TEK IN HOJA TABORNIKOV NA JOŠT Kranj — V soboto, 24. novembra letos, smo taborniki Odreda stražnih ognjev iz Kranja organizirali tek in hojo do taborniškega doma na Joštu. Tekmovanje je bilo sicer predvideno le za tabornike, vest o prireditvi v Glasu pa privabila tudi druge udeležene« Tako se je teka udeležilo 18 ta bornikov in 20 drugih ljubitelj narave. Tekli so skoraj vsi, le nekaj se jih je odločilo za hojo. Čeprav je bilo pri organizaciji nekaj spodrsljajev; ker taborniki nismo pričakovali udeležbe nečto nov, se je prireditev končala « splošno zadovoljstvo vseh. V* umestne pripombe smo upošteva li in pritožbe tudi takoj razrešili Tekmovalce smo nagradili »kresničko« in jim postregli s čajem. Organizatorji se bomo potrudili, da bo prihodnji tek bolje organiziran. Prizadevali si bomo tudi, da se ga bo udeležilo več tabornikov iz drugih odredov v kranjski občini. K. I Ml PA NISMO SE UKLONILI Najhuje je bilo na Sinjem vrhu Anton Kvaternik, predsednik Občinskega odbora Zveze borcev Škofja Loka Z Notranjske je aoma, iz Šmarate pri gradu >rw ruk, v Loški dolini. Majhna kmetija, kopica otrok Vsi so bili po službah. Tone, najmlajši, dvanajsti otrok v družini, bi rad v šole. Dve sestri, ki sta služili v Ljubljani, sta spravili toliko skupaj, da je nekaj let obiskoval klasično gimnazijo Toda nista ga mogli vzdrževati do konca, za- to se je spet vrnil domov. Potem ga je Lavričev, ki je prišel na dopust od vojaške godbe, navdušil za vojaško šolo. Revni so se tiste čase prijavljali v podoficirske, bogati v oficirske šole. Zaprosil je za šolanje na vojaški glasbeni šoli. Bil je sprejet. Bas in kontrabas se je učil v vojaški glasbeni šoli v Vršcu, potem nekaj časa služboval v Beogradu in Somboru, konec leta 1935 pa se je kompletna vojaška godba 1. pešadijskega polka preselila v Škof j o Loko. Po kapitulaciji je nekaj časa delal v skladišču pri gradbeni firmi, ki je popravljala mostove, nato je bil na občini pomožni uslužbenec. Kmalu se je povezal z loškimi aktivisti. Cirilo Jamnikovo, Betko, Ivanom Časlom, tesarjem Demšarjem in drugimi. Ob nedeljah dopoldne so se dobivali na trgu v mestu. Tu so se izmenjavale vesti, tu je dobival naloge. Kot občinski uslužbe nec je imel dostop do vrste dokumentacij, žigov in podobnega. Ko so partizani napadli Železnike in zajeli tudi precej kart za živila in blago, jih je Tone skrivaj žigosal, nabavil živila in jih oddal naprej, nekaj žigosanih kart pa je oddal naprej po zvezi. Tudi nekaj nemških zastav je z občine spravil v partizane, da so imeli ti rdeče blago za rute. Ko so bili napisani seznami vojaških obveznikov, je po zvezi obveščal fante, ki jih je čakal poziv, da so se pravočasno umaknili. Večina teh niti se je spletala na trgu. Tu mu je nekega dne predvojni komunist Ivan Časi tudi povedal, da je kandidat za partijo . . . V partizane je šel Tone Kvaternik decembra 1943. Ze 6 januarja 1944 je bil v Prešernovi brigadi sprejet v partijo. Istega dne je bil tudi že postavljen za sekretarja partijske celice in pomočnika četnega komisarja. Aprila 1944 je bil po- stavljen za komisarja čete, ki je bila dodeljena v Vojkovo brigado. Maja 1944 je bil poslan na Primorsko v partijski tečaj, ko se je vrnil je postal komisar enega bataljona Vojkove brigade, potem drugega in nazadnje še tretjega. Marca 1945 je bil imenovan za politkomisarja Gradnikove brigade. Tu je bil vse do osvoboditve. Velik, postaven partizan je bil, ga gledam v knjigi Stanka Petelina o Gradnikovi brigadi. Skupaj s pokojnim Radom Klanjščkom-Jakcem stojita v visoki travi. Klanišček je bil komandant brigade, on komisar. Pravijo, da je bil komandant v brigadi borcem oče, komisar pa mati. Komandant oster, ukazovalen, komisar pa je znal prigovarjati, gladiti, spravljati. Komandant na čelu kolone, komisar na koncu. Kolikokrat se na dolgih marših borci ob koncu kratkega počitka niso mogli dvigniti. Utrujeni do smrti bi najraje obsedeli, obležali kar tam. Komisarjeva naloga je bila, da jih je spodbujal, bodril, jim pomagal na noge, kdaj pa kdaj tudi vzel kakšno breme. Če je bil bataljon, brigada skupaj, si sovražnik ni upal blizu, če je pa ostalo kje zadaj le nekaj borcev, so se hitro spravili nadnje. Kakšen žalosten pogled je bil na primer na Šebreljah, ko so našli nekaj borcev, ki so jim sovražni vojaki nagnusno sneli lase z glave, ožgali noge, vse iznakazili . . . Da komisarji »veliko govorijo« so pravili včasih. Moral si, razmišlja danes Tone. Koliko je včasih pomenila dobra, ohrabrujoča beseda. Sicer so pa komisarji sploh morali govoriti. Vsak govor, naj je šlo za miting ali ob kakšni drugi priložnosti, je bila naloga komisarja. Kako se je včasih pripravljal na te govore! Vse popoldne je zbiral besede, zapisoval misli. V začetku je imel tremo. Težko je prevzel to nalogo. V četi je še šlo, ko si govoril le peščici borcev, govoriti bataljonu, celi brigadi, na mitingu, kjer je bilo zraven so-borcev še civilno prebivalstvo, je bilo pž vse nekaj drugega. Nekaj stavkov je ponavadi prebral s papirja, potem pa je beseda stekla kar sama od sebe. Vedno je bilo kaj aktualnega, na kar se je lahko oprl. In komisar je bil tudi tisti, ki je moral skrbeti za kulturo v četi, bataljonu, brigadi. Kultura je tedaj, v tistih trdih, krvavih časih, veliko pomenila. Vsaj za trenutek je fante odtrgala od vojnih napetosti. Vsaka pesem, prebrana v partizanski pesmarici, občuteno povedana na mitingu, vsak j skeč, ki so ga pokazali na kakšnem skednju, j»i bilo doživetje. Kaj je tedaj pomenila godba na pihala pri IX. korpusu! Nikoli ne bo pozabil, kakM lepo je bilo takrat, po zadnji ofenzivi, aprila {M ko se je Gradnikova brigada postrojila na ^nt-viški planoti. Tam so borcem podelili odtekli nja, potem pa je zaigrala vojaška godba. Kai^» ponos, kakšen zanos je vel iz oči odlikovanj borcev. To je bilo doživetje brez primere. Tak* trenutki so dvigali moralo borcev! Težka so bila partizanska leta. Vrsto hudi borb so bili tako v Prešernovi pa potem \ \\m> vi in nazadnje v Gradnikovi brigadi. Najhuje m je bilo v zadnji ofenzivi, se spominja Tone | I 2. aprila 1945 na Sinjem vrhu. Ko so se s Sinjejt: vrha premikali proti Otlici, je po strnjeni kotali z vseh strani hkrati zaropotalo. Nemci, Cettfl ustaši, Čerkezi . . . Borcem pa je zmanjkovali; streliva . .. A je že tako, da se človek vedno raje spon* nja lepih trenutkov, težke pa hoče pozabiti Najlepše doživetje je Toneta in njegove borce čakai na koncu. 1. maja 1945 se jim je predala nemški postojanka v Selcah pri italijanskem Triito Kakšno zmagoslavje so doživeli takrat Grada* kovci, ko so pred njihovimi očmi komandant * vojaki nepremagljive Hitlerjeve vojske odlagaj orožje, odpenjali vojaške pasove. Kako UlM so sovražnikovi vojaki izgledali takrat' In kato presrečni so bili ljudje! Vse je bilo že pnpNM no: slovenske zastave s peterokrako. Stik« '.■ Stalind, cvetje . .. Februarja 1946 je bil Tone šele demobilu rti ko je bila razformirana XXXI. divizija in sJ tudi Gradnikova brigada. Marca 1946 so ga polj cali v Beograd. Nekdo je tam povedal. da v pred vojno študiral v vojaški glasbeni šoli stavili so ga najprej za pomočnika, nato p> načelnika oddelka vojaške godbe in voj glasbene šole pri Zveznem sekretariatu za sko obrambo Rad je imel godbo Ko so je 1944 ustanovili vojaško godbo pri IX. korpusu, je med prvimi javil, pa ga niso hoteli, ker je kot politkomisar brigadi bolj potreben. Zdaj se. vrnil h godbi. Z njo je ostal 24 let, vse riv .. tve 1. januarja 1970. D. Dole« fon, 7 DECEMBRA 1984 ŠPORT IN REKREACIJA 7. STRAN O Lr A S razstava Šport in rekreacija v Naklem — V okviru sedmega 'fina kulture je bila v prazničnih dneh odprta v domu dručbenopoli-'■f'niftorganizacij razstava Šport in rekreacija v Naklem od leta 1930 'fones. Na njej so predstavili fotografije, nekatere kose opreme in '•jiodovinske dokumente, številne pokale, diplome, kolajne in prizna- ki so jih člani današnjega TVD Partizan Naklo in njegovih pred-•-jnikov osvojili v bogati 55-letni preteklosti. Razstava je prikazala vseh športnih dejavnosti v kraju: nogometa, košarke, hokeja, tankih skokov, alpskega smučanja, smučarskih tekov, atletike, mteja- juda, namiznega tenisa, padalstva, zmajarstva, kolesarstva, mjltiiitva, motokrosa, alpinizma, lokostrelstva, strelstva, kinologije, f&fitva in tudi rekreacije. Posebno pozornost so na razstavi name-■ tradicionalnemu teku in pohodu Od spomenika do spo7nenika. — ■./fopler - Foto: F. Perdan irenjski rokomet v slepi ulici? I&tnjska rokometna liga, v kateri ekipe iz vseh gorenjskih ob-nekdaj eno najkakovostnejši tekmovanj v Sloveniji. Po portoroških sklepov pred jeti so enotno ligo ukinili. Najraje naj bi zaživela tekmovanja r/jAh in uveljavil naj bi se .sistem Jeaojaigralcev iz slabših ekip (se-PvDOljIe. To se v celoti ni uresni-Kranjski gori, na Jesenicah in v j o prenehali igrati rokomet, [tii; razmišljali o ustanovitvi ob-L jge. Povsod drugod, razen v ji izjemah, je kakovost dela in 5 t* ev KJTda imajo hgo le v kranjski C iSso p°sili razmer sPreieh Efc škofjeloško Jelovico in trži-lv jeseniški in radovljiški ob-LeJniti ene moške ali ženske Sgorenjska pionirska prven-o brez njihove udelezebe. ffini igrajo rokomet v Kri- lna Praprotnik .■prometni nesreči je ugasnilo ^^Pdjenje mlade kranjske plaval-jgjn Ifl-letne Vesne Praprotnik, ; 4ti^ra,ne republiške, državne jt^jrMinske in članske prvakinje ilojil* rekorderke. Na svoji bogati ukipfemlet trajajoči športni poti je valjala največji uspeh pred štiri -»letina lialkanskem članskem ^■'►riMvu v Grčiji, kjer je ^rPlfletrov delfin preplavala ^m*t} še sedaj veljavnega držav rekorda — 2.22,45. Ko se je dvema letoma posvetila štu-, Pjt italijanščine in angleščine jfilozofski fakulteti v I.jublja J^UJU*. «e je poslovi I a od tekmovanj tudi od plavanja in od Pla .17 in^a kluba Triglav. Z znanjem M * ^a,MTU izkušnjami je rada iomagala pri izvedbi plavalnih ... »irmovanj v Kranju. .^J Veselila se je svojih uspehov in ioJS Pitnih rezuItatov klubskih pri ftjj MPc in prijateljev. Iz. porazov ivdvrpala moč za nove napore, vo->a zav/.etejšo vadbo. V tem ■aš^lfftihza zgled številnim mladim, ,;Jr v"'pajo po njeni poti. (<(A M tremi leti, prav v tem tušu <««otm po/.nojesenskem času, se i« )Wfjb odprtem grobu poslavljala NfK'no preminule mlade ^1 ".r,|ske plavalke Spele Rebolj. pU-k je nesreča prekrižala živ-iiati le tudi Vesni . . . žah in Tržiču, v škofjeloški predvsem v Železnikih in v občinskem središču, v kranjski najbolje v Dupljah, Preddvoru in Zabnici. V vseh omenjenih središčih se trudijo, da bi dosegli čim boljše rezultate. Pa vendarle: na dlani je, da ekipa z igralskim zaledjem manjšega kraja ali mesta ne more uspešno in dlje časa nastopati v prvi slovenski ali v drugi zvezni ligi. Primer Preddvora je dovolj zgovoren. Ženska ekipa, ki je pred leti že igrala v drugi zvezni ligi, je domala v enem letu razpadla in nazadovala v drugo slovensko ligo, kjer je po polovici prvenstva praktično že brez možnosti za napredovanje v višje tekmovanje. Pri ženskah mora biti igralsko zaledje še precej širše, ker je treba računati na velik osip. Na Gorenjskem skorajda ne poznamo igralke, ki bi se z rokometom ukvarjala tudi potem, ko si je ustvarila družino. Položaj v moškem rokometu je še bolj klavrn kot v ženskem. Škofjeloška Jelovica je po jesenskem delu tekmovanja v prvi slovenski ligi na začelju s skromno bero točk. V drugi slovenski ligi je tržiški Peko z dvema porazoma na drugem mestu in ima še možnosti, da postane prvak. Preddvor je peti, Žabnica osma, Križe zadnje, desete. Po prvem delu ligaških tekmovanj resda še ne bi smeli biti preveč zaskrbljeni, pa vendarle . . . Lahko se zgodi, da bo Gorenjska v prihodnji sezoni ostala brez republiškega prvoligaša, čeprav ima kar precej kakovostnih igralcev. Strokovnjaki celo zatrjujejo, da bi bilo moč iz sedanjega igralskega rodu sestaviti eno ekipo za tekmovanje v drugi zvezni ligi in še najmanj eno za nastopanje v prvi slovenski ligi. Le treba bi bilo preseči zaplotništvo, samozave-rovanost, krajevne interese ter združiti najboljši igralski in strokovni kader. Mar ne bi bil tržiški Peko že po prvem delu na vrhu tabele, če bi se ekipi priključili tudi najboljši igralci iz Križ? Le zakaj rokometaši Zabnice ne bi zapolnili vrzeli v pomlajeni in zdesetkani Jelovici, ki se otepa izpada? Ali res ni bi bilo mogoče združiti ženskih ekip Peka in Dupelj oziroma Dupelj in Preddvora (o čemer je že bilo govora) v močno moštvo, ki bi igralo pomembno vlogo v prvi slovenski ligi? Drobijo se igralske in strokovne moči, drobi se naposled tudi denar. Posledica tega je tudi beden gmotni položaj nekaterih ekip. Recimo, moške ekipe Preddvora, ki si mora zagotavljati denar za tekmovanja s pobiranjem vejevja po gmajni, s čiščenjem novih stanovanj, z obiranjem sadja . . . C. Zaplotnik ROKOMET Jelovica jesenski prvak Kranj — Po prvem delu tekmovanja v skupini center republiške mladinske moške lige so v vodstvu tri gorenjske ekipe: škofjeloška .Jelovica je /. desetimi zmagami in enim porazom na prvem mestu Z 2(1 točkami, druga je Žab niča z 19 in tretji tržiški Peko s Hi točkami Sledita Dinns-Slovan in Prule. ki sta zbrala prav toliko točk kot Peko. vendar imata slabšo razliko med danimi in prejetimi goli Sesti je Kamnik s 13 točkami, sedmi Preddvor /. i), devete Križe s ti, na predzadnjem mestu Štor žic /. eno samo '.mago in / 2 točkama in na zadnjem mestu mladinci Škofje Loke, ki i/ enajstih vtečunj niso iztržili niti točke. ŠPORTNE PRIREDITVE Odbojku — V tekmi 8. kola II. zvezne lige — zahod se bo ekipa Hloda pome rila jutri, 8. decembra, ob 18. uri v telo vadnici osnovne'šole na Bledu z igralci iz Karlovca. V 7. kolu ženske slovenske lige bosta oba gorenjska predstavnika igrala v gosteh: blejske odbojkarice v Ljubljani s Taborom in igralke kranjskega Triglava na Ravnah na Koroškem z drugo ekipo Fužinarja. V II. slovenski moški ligi — zahod bodo mladi blejski odbojkarji igrali v Kamniku z istoimensko ekipo in Triglavani v gosteh z Mokronogom. Hokej — Jutri, v soboto, bo na sporedu zadnje, 14. kolo, prvega dela tekmovanja v I. zvezni hokejski ligi. Jeseničani, ki so si že zagotovili drugo mesto, bodo jutri igrali v dvorani pod Meža-kljo z zagrebškim Medveščakom; igralci Kranjske gore, ki se z beograjskim Partizanom še borijo za-uvrstitev v prvo jakostno skupino, pa bodo v Novem Sadu merili moči z domačo Vojvodino. V slovensko-hrvaški medrepubliški ligi se bodo blejski hokejisti pomerili jutri na drsališču na Bledu s svojim edinim tekmecem za prvo mesto, z Avtoprevo-zom. Igralci Triglava so v tem kolu prosti. Rokomet — Jutri, v soboto, se bo pričelo letošnje odprto klubsko prvenstvo Slovenije za mladinke in mladince, rojene leta 1966 in kasneje. Za tekmovanje se je prijavilo 20 ženskih in 39 moških ekip. Mladinci bodo igrali v osmih predtekmovalnih skupinah, med drugim tudi jutri (s pričetkom ob pol devetih dopoldne) v športni dvorani Poden v Škof ji Loki. Nastopilo bo 6 ekip: domača Jelovica, Inles iz Ribnice, Kamnik, Prule, Donit in Krim. Ob 14.30 se bo v isti dvorani začel turnir ženskih mladinskih ekip Alplesa, Dupelj, Ete, Krima in Polja. V prvi tekmi se bosta pomerili gorenjski ekipi Alples in Duplje, zanimivo pa bo tudi srečanje ob 18.15 Duplje i Eta. Prvouvrščena ekipa v moški in ženski konkurenci se bo uvrstila na sklepni turnir, ki bo 15. in 16. decembra. — J. Kuhar Polona Frelih: Mladost s knjigo in z loparjem v rokah Kranj — Štirinajstletna Polona Frelih iz Čirč, učenka 8. d razreda osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, gre po stopinjah svojega očeta Rika, nekdanjega državnega prvaka v namiznem tenisu. Pred šestimi leti je predvsem po zaslugi očeta in sošolcev vzljubila igro z belo žogico. Ob mizi, postavljeni pred stanovanjskim blokom, je prvikrat zavihtela lopar in udarila po poskakajoči žogici. Mladež je med počitnicami in v prostem času prirejala tekmovanja, na katerih je Polona kmalu pokazala nadarjenost in obilo borbenega duha. Čeprav je še zelo mlada in pravzaprav šele na začetku športne poti, njeno ime zdaj že spoštljivo izgovarjajo v slovenskem in jugoslovanskem namiznem tenisu. Lani in letos je zmagala med posameznicami na slovenskem prvenstvu in v parih skupaj s klubsko tekmico Natašo Gašperič. Na državnem prvenstvu se je povzpela na tretjo stopničko zmagovalnega odra. Na mednarodnem tekmovanju v Avstriji je v dokaj močni mednarodni konkurenci premagala vse nasprotnice in osvojila prvo mesto. Na lestvici najboljših jugoslovanskih pionirk je po doseženih rezultatih na drugem mestu, takoj za Jasno Fazlič iz Zagreba. Najuspešnejša je v članski ekipi Namiznoteniškega kluba Kranj, ki tekmuje v drugi zvezni ligi; doslej je odigrala 24 dvobojev, od teh je le tri izgubila. Na letošnjem mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v ljubljanskem Tivoliju je bila poleg Fazličeve najmlajša udeleženka prvenstva in ena izmed treh slovenskih igralk. Polona je že z uvrstitvijo v ju- Sindikalno prvenstvo radovljiške občine V kegljanju najuspešnejši Elan , Radovljica — Športne igre delavcev radovljiške občine so se nadaljevale s tekmovanjem v kegljanju. Na kegljišču doma upokojencev se je v dneh od 5. do 22. novembra merilo 147 žensk in 489 moških. Skupni zmagovalec prvenstva je ekipa Elana, ki je bila najuspešnejša v moški in ženski konkurenci. Rezultati — moški do 40 let: 1. Potočnik (Obrtno združenje) 229 kegljev, 2. Kranjc (Žito) 224, 3. Jesenšek (Elmont Bled) 218, 4. Hanžič (Elan Begunje) 206, 5. Pivk (GP Bohinj) 205; moški nad 40 let: 1. Trojar (LIP Bled) 215, 2. Ne-tretič (Gorenje Radovljica) 212, 3. Ku-žet 207, 4. Mudrinič (oba Vojna pošta Radovljica) 201, 5. Kapus (Alpdom Radovljica) 198; moški — tekmovalni razred: 1. Ulčar (Obrtno združenje) 211, 2. Gašperin (Merkur Radovljica) 209, 3. Mulej (Flan Begunje) 208, 4. Fister (veriga Lesce) 208, 5. Blažič (Elan Begunje) 207; ženske do 40 let: 1. Jambrovič (OS Radovljica) 193, 2. Lebar (LIP Bled) 184, 3. Ficko (Žito Lesce) 183, 4. Ravnikar (Dom J. Benedika) 179, 5. Kokal (Iskra Otoče) 178; ženske nad 40 let: 1. Košir (Elan Begunje) 20?, 2. Bohinc (Iskra Lipnica) 174, 3. Varel (PTT Radovljica) 156, 4. Pezdirnik (Knjigoveznica Radovljica) 156, 5. Majstorovič (Iskra Otoče) 154; ženske —• tekmovalni razred: 1. Zore (Iskra Otoče) 220, 2. Goska (Elan Begunje) 198, 3. Tonejc (Veriga Lesce) 167; ekipno — ženske: 1 Elan Begunje 40 točk, 2. Iskra Otoče 33, 3. LIP Bled 28, 4. Almira Radovljica 22, 5. Žito Lesce 18; moški: 1. Elan Begunje 40, 2. Obrtno združenje Radovljica 33, 3. Veriga Lesce 28, 4. LIP Bled 22 5. Elmont Bled 18; skupno: 1. Elan Begunje 175, 2. Iskra Otoče 138; 3. LIP Bled 128, 4. Veriga Lesce 112, 5. Žito Lesce 69. SPOROČILI STE NAM Kranj: vodstvo Gumarja — Namiz-notehniški klub Sava je priredil v Stra-žišču prvi turnir članic gorenjske na-miznoteniške lige, na katerem je sodelovalo 9 ekip. Gumar in LTH stu pro-magala VSe svoje nasprotnike in vodita pred Kondorjem in .Jesenicami, ki sta doživela vsak po en poraz. M u rova in Triglav sta osvojila polovico točk, Sava — zmagovalec preteklega tekmovanja v gorenjski nami/.notehniski ligi. Les ce m Križe pa so vsa srečanja izgubili, — J. Starman Tržič: tekmovanja ob dnevu republike — Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu Zveze- sindikatov Tržič je v počastitev dneva republike pripravila več športnih prireditev ?A člane sindikalnih organizacij. Na vseh tekmovanjih, v streljanju, kegljanju, namiznem tenisu in šahu je nastopilo 40 ekip oziroma 2II0 posameznikov. Najbolj množična udele/.ba je bUu v kegljanju in najslabša v namiznem tenisu, kjer sta se pomerili le dve ekipi. Rezultati - kegljanje (borbene parti- I i piliti udarcejn si pridobiti novih tekmovalnih izkušenj. »Upam, da se bom že letos uvrstila v državno pionirsko reprezentanco,« je povedala. Polona ima obilo volje in rada hodi na treninge. Trikrat ali enkrat tedensko (odvisno od tega, ali ima šolo dopoldne ali popoldne) se z avtobusom odpelje v Ljubljano, kjer skupaj z najboljšimi slovenskimi igralkami vadi pri kitajskem trenerju; leta ji meče žogice, ona pa jih prek mrežice vrača na nasprotno stran mize. Najmanj dvakrat tedensko vadi na Prešernovi šoli raznovrstne udarce pod slovansko ekipo dosegla lep uspeh, vodstvom izkušenega trenerja in ne-Pridobila si je obilo koristnih izku- kdanjega zveznega kapetana Mirka šenj in spoznala, kako igrajo najboljši na svetu. V vseh tekmovanjih, med posameznicami, v dvojicah skupaj z Jasno Fazlič in v mešanem paru z Jernejem Zalaznikom, se je prebila v drugo kolo. Med posameznicami jo je izločila kitajska igralka, katero je šele v četrtfinalu zaustavila kasnejša zmagovalka Branka Batinic V dvojicah ju je premagal par iz Francije in med mešanimi pari razpoložena korejska dvojica. Na vprašanje, kakšne cilje si je zastavila na svoji športni poti, je navidez krhko in običajno nasmejano dekletce le skomignilo z rametu, zatem pa, skromno kot je, dejalo, da zeli iz Janškovca. Zvečer ob sedmi uri pohiti še na Jenkovo šolo, kjer pod budnim očesom Janeza Stareta igra z Natašo Gašperič in Barbi Matijaše-vič, z bratom Mibom ter s prekaljenimi igralci Namiznoteniškega kluba Kranj, z Matijaševičem, s Košičem, Kejžarjem ... Ob tem, da 16 ur tedensko prebije ob zeleni mizici in z loparjem v rokah, je Polona tudi dobra učenka. Pravi, da izhaja iz razreda športnih navdušencev in da ima razumevajočo razredničarko, ki jo spodbuja k učenju in še zavzetejši vadbi s poskaka-jočo žogico. C. Zaplotnik Franc Lušina, trener Alplesa: Cilj — uvrstitev v drugo zvezno ligo Železniki — Rokometašice Alplesa iz Železnikov so po jesenskem delu tekmovanja v republiški ligi na tretjem mestu v z dvema točkama zaostanka za Burjo iz Škofij in Jeklotehno iz Izole. Trener ekipe Franc Lušina takole ocenjuje dosedanji potek prvenstva: »Pričakovali smo, da bo tekmovanje v republiški ligi nekoliko lažje. Kasneje se je izkazalo, da ne gre nikogar podcenjevati. Ze v prvem kolu smo izgubili v Škofijah s tamkajšnjo Burjo, zatem smo, doživeli nepričakovan poraz z Branikom, povsem po nepotrebnem pa smo oddali točko četrtouvršče-nemu Mlinotestu iz Ajdovščine. Ekipa \6 igrala zelo spremenljivo. Slabo v Mariboru proti petouvrščenemu Braniku in odlično doma proti Jeklotehni, ki je naš neposredni tekmec za naslov prvaka. Glavno breme v jesenskem delu prvenstva so nosile izkušene igralke — Irena Lušina, njena sestrična Jelka, Mlakarjeva, Kacinova ter novinka v ekipi Sanda Bašič. Uspešno so se v igro vključile tudi mlajše igralke — Lo- ko-Orodjarna 235, i. Peko-Obutev 232; ženske (8 ekip): 1. Peko-Obutev I 198. Oblačila Novost I 185, 3. Peko-Obutev II 172; streljanje — moški (10 ekip): 1. PM Tržič 100, 2. Rog-Cevarna I 98, 3. Upravni organi SO Tržič 94; ženske (3 ekipe): 1. Upravni organi SO Tržič 35, 2. Oblačila Novost 30, 3, Peko 26; namizni tenis (2 ekipi): 1. Peko-DSSS. 2. IV ko-Orodjarna; šah (18 igralcev): 1. Andrej Loc, 2. Pavel Loc, 3: Franc Ški-janc. - .1. Kikel Kranj: Ule pred končno zmago Na hitropoteznem šahovskem turnirju .šahovskega društva Kranj za mesec december je sodelovalo 24 igralcev. Po razburljivih bojih sta zmagalu Miloše-vič m Lazar t 9 točkami pred Jokovi-com 8, l'W>tom 7.5. Obleščakom 7 itd. Do konca letošnjega tekmovanja /a Pokal Kranja v hitropoteznem šahu bo na sporedu le še novoletni turnir, ki bo v torek„25. decembra Po enajstih turnirjih je vrstni red naslednji: Ule (il točk. Miloševic" 60. La/ar 57. Hakovee 56, Jokovic 53, Simoncic 48.5 itd. - O .....;.- tričeva, Demšarjeva, Šmidova in Pavli čeva, svojo nalogo pa so zelo dobro opravile tudi vratarke Šolarjeva, Tanja Bašič in Rihtaršičeva.« Načrti za spomladanski del tekmovanja? »V nadaljevanju prvenstva imamo ugoden razpored tekem in s tem tudi dobre možnosti za osvojitev prvega mesta. Že po prvem spomladanskem kolu, v katerem se bomo doma pomerili z vodilno Burjo, bo že vse veliko bolj jasno; končna odločitev pa bo padla v 20. kolu, ko bomo v Izoli igrali z drugo-uvrščeno Jeklotehno. Če hočemo prehi teti ti dve ekipi, si v spomladanskem delu tekmovanja ne smemo privoščiti nobenega poraza. Naš cilj je uvrstiti se prek kvalifikacij v drugo zvezno ligo.« J. Kuhar K Sinku po smučarsko izkaznico Kranj — Izkaz.nice Smučarske zveze Slovenije prodajajo vsak dan od 8. do 18. ure v slaščičarni Šink v Kranju. Za pionirje, stare do 15 let, stane 200 di narjev, in za vse ostale 400. Člani Smučarske zveze Slovenije, ki imajo veljavno izkaznico z vsemi boni, imajo 8 odstotkov popusta pri nabavi športne opreme (konfekcije), 5 odstotkov pri nakupu smuči Klan in čevljev Alpina, 10-odstotni popust pri cenah dnevnih vozovnic za odrasle na vseh slovenskih smučiščih (za Ledine velja 20-odstotni popust) ter 10-odstotni popust pri setvi siranju smučarske opreme. I I Špelin memorial Kranj Plavalni klub Triglav prireja v soboto. 8. decembra, ob 16. uri v zimskem bazenu v Kranju :\. Špelin memorial v spomin na tragično preminulo plavalko Speli. He bolj. Na tekmovanju bodo nastopili vsi najboljši slovenski plavalci ter tudi tekmovalci nekaterih drugih jugoslovanskih klubov. Udeleženci se bodo pomerili v disciplinah 100 metrov ki-uvl, pršVio, hrbtno in delfin ter v memoriulni disciplini 800 metrov kjuvl. Pokrovitelj tekmovanja je delovna organizacija Kompas. OLA8 8. STRAN ZANIMIVOSTI KINO, NOVO V KINU PETEK, 7. DECEMBRA 1984 Vzkipljiv oče obira grenke sadove Otroka vzgajamo v predšolski dobi in deloma tja do desetega leta, v puberteti je zanesljivo prepozno — Avtoriteta očeta škoduje tako kot prevelika popustljivost zaščitniške matere Jesenice — Ce se v otrokovem razvoju pokažejo takšne ali drugačne vedenjske motnje, so domala vsi starši najprej na moč presenečeni m hudo prizadeti. Skupaj s šolskimi svetovalci iščejo vzroke in poti za odpravo odklonov, ki včasih v višjih razredih osnovne šole lahko prerastejo že v prava kazniva dejanja. Na največji osnovni šoli Tone Čutar na Jesenicah, ki jo kot izrazito mestno šolo obiskuje kar tretjina vseh šoloobveznih otrok v občini, se s temi »problemi srečujejo: Jožica Bergel, socialna delavka, Zdenka Erjavšek, psihologinja in Jana Bizjak, pedagoginja. V . inimivem pogovoru so spregovorile o bogatih praktičnih izkušnjah in posredovale vrsto nadvse koristnih predlogov, ki bi jih morali upoštevati v domačem okolju. Vlomi zaradi maščevanja Prejšnje šolsko leto so imeli z več učenci sedmega razreda hude probleme, tako v šoli kot izven nje. Skupinice ali posamezniki so se načrtno spravljali nad šolski inventar, niso se učili in ne hodili v šolo, v šolske prostore so celo večkrat vlomili. Tako so zabeležili vlom v kuhinjo in druge prostore, v katerih učenci nimajo kaj iskati, izginjale so večje vsote denarja. Zanimivo je, da so bili med njimi tudi takšni, ki so bili nadvse »odprte« glave in z učenjem niso imeli težav. Kljub raznim vzgojnim ukrepom je bilo zanje prepozno: danes na šoli že slišijo, da se tudi pozneje, na poklicnih srednjih šolah niso spremenili. Šolske svetovalke pravijo, da je vzrokov za že kazniva dejanja mladoletnikov več. Ti učenci, učno manj uspešni, so se s tem hoteli maščevati učiteljem in staršem. Silno težko je v tako veliki šoli, kjer je v oddelku tudi do 36 učencev, nadzorovati prav vse, učenci pa so se na neprimeren način sproščali prav v šoli. V jeseniških stolpnicah nimajo kam iti, ni igrišč, prezaposleni starši zanje nimajo časa, vzame jih ulica. Tedaj, ko otroci pokažejo svojo agresivnost in vzgojno motenost, je prepozno. Otroci pogrešajo toplino Znano je, da se vzgojni temelj postavlja v predšolski dobi, tja do četrtega razreda pa je vzgojne napake družine in okolja še mogoče popraviti ali jih omiliti. Prvošolčki so še vodljivi, starši tedaj tudi še dovzetni za vzgojne nasvete, ko pa pride puberteta, so tako starši kot učitelji vzgojno nemočni. Tedaj se hočeš ali nočeš oberejo vsi sadovi, ničesar več ni mogoče nadomestiti. Opažajo, da so prestrogi in zahtevni očetje pomembna, če ne že največja vzgojna ovira, kajti njihova vzkipljivost ob slabi oceni pri otroku vzbudi samo viharen protest. Če se ne pokaže v zgodnji dobi, izbruhne na dan v puberteti, s pretresljivo bo- Jožica Bergel, socialna delavka, Zdenka Erjavšek, psihologinja in Jana §i* jak, pedagoginja imajo z učenci osnovne šole Tone Čufarna Jesenicah boaa-te izkušnje. — Foto: D. Sedej NOVO V KINU Italijanski film Dekle iz Trsta je psihološka drama, ki pripoveduje o dekletu Nicol, ki je lepa, mlada, toda nagnjena k samomoru. Prijateljstvo z Dinom jo reši v nekem trenutku, toda njeno čudno obnašanje ostaja, često beži in ima za to vsa mogoča opravičila in razloge. Nekoč je bila pacient mentalne bolnišnice, kjer so jo vzgajali, da ima polno svobodo mišljenja. Se bo kdaj vrnila v normalno'življenje. .. Honkonški karate film Enoroki boksar govori o bandi Črne roke, ki jo vodi bogati Mo. Terorizirajo ves kraj. Cen Lung se zoperstavi tem nasilnežem in se izkaže v borbi. Tokrat se pokaže, daje v borilnih veščinah moč karakterja močnejša od fizične moči, Jtalijanski avanturistični film Bojevniki iz Bronxa 990 govori o nasilju v Bron.vu, predmestju New Yorka. Bronx je proglašen za nevarno območje, policija skuša narediti red in začne pravo vojno s podzemljem. Ameriški film Dekle iz Indije je melodrama, ki govori o indijskem dekletu, ki z velikim upanjem v srcu pride iz Indije v Zahodno Indijo, da bi se poročilo s človekom, ki ga še nikoli ni videla. Pred sto m več leti so indijske otroke vodili na Trinidad in Tobago, otoke, imenovana Zapadna Indija, v sestavu Združenih držav Amerike, da tu sadijo sladkorni trs za kolonlaliste. Veliko se je spremenilo v njihovem načinu življenja, sprejeli so tuje običaje, drugo kulturo. Samo malo število priseljencev se je temu upiralo in zadržali so stare običaje. Dekle iz Indije je imelo to nesrečo, da je padla v tako družino, v kateri je bil sin vzgajan po načelih, da je spolnost greh. hudičeva igra. dekleta pa pošilja sam hudič . . . Vznemirljiva zgodba, ki nam odkriva nepoznane običaje oh prekrasni glasbi kaltpsu s 'Trinidadu. leči mi posledicami. Resnici na ljubo je treba povedati, da ni nič boljša tudi zaščitniška mati, ki največkrat popušča iz zmotnega prepričanja, da njeni otroci že ne bodo tako strogo vzgojeni in tepeni kot je bila sama. Ce se temu pridruži vsesplošno hlastanje za materialnimi dobrinami in potrošništvo, površna konvencionalna morala, ki pozna le kult zunanjosti, potem je domača vzgoja več kot siromašna. Če vlada v domačem okolju kulturno beraštvo, če otrok nikdar ne vidi mame ali očeta, da bi brala, je iluzorno pričakovati, da bo rad obiskoval knjižnico. Če se zapravi vse popoldne za iskanje primernega odtenka za zavese, potem ni časa za otroške stiske in skrbi, ki so malenkostne za starše, a morda silno odločilne za otroka. Otroci pogrešajo toplino doma in vsaka pretirana avtoriteta bo le povod za vrsto dokaj žalostnih izpadov. Kosi kruha v žepih Vedenjsko moteni otroci nikakor ne izhajajo iz socialno šibkejših družin, tudi ne le iz okolij, kjer poglavar družine svarilno žuga s prstom ali vleče pas iz hlač, temveč tudi iz »modernih« okolij, kjer se staršem zdi, da je vzgoja izključno le otrokova stvar in naj se obnaša kot hoče ali zna. Če hčerki dovolijo, da je ponoči zdoma, bo prav gotovo zašla v slabo družbo. Na pedagoških sestankih odločajo o primernih kaznih in skrbno preučijo sleherni primer. Za kazni ni in ne more biti nobenega recepta, kajti ukor, ki bi ga dali otroku, ki ima doma vzkipljivega očeta, bi povzročil več vzgojne škode kot koristi. Nasprotno pa pri sprejemljivih starših veliko pomaga že opomin. Očitno bo potrošništvo, ki se zdaj druži s padcem življenjskega standarda, prineslo v družino še več nejevolje in prepirov. Duhovne pro-svetljenosti staršev čez noč ni pričakovati, vendar se ji bo nujno treba vsaj približati ali jo zaslutiti. Po drugi strani pa grozljivo narašča število družin, ki so domala že na robu življenjskega minimuma in jih skrb za obstoj peha še bolj zdoma v razna dodatna opravila. Žalostno je, da kar 40 odstotkov vseh otrok v celodnevni šoli ne plačuje kosila. Pedagogi opažajo, da ob obvezni malici ti otroci vzamejo več kosov kruha ga shranijo v žepih. Tudi do zdaj silno obetavna zdravstvena slika učencev se bo nuj no spremenila ... D. sedej MONTAŽA M PRIPRAVA SMUČI ILJJ ANDOLSEK. 64000 KR4.MJ. ru OPPESNIKOV* 13. TEL (064) lt-40! Matija Naglic: Površno delo je nedokončano delo Pred leti sem ga srečala na občnem zboru kranjskega društva inovatorjev. Kakšne štiri leta nazaj je bilo. Ravno upokojil se je tedaj in kot vsak novi upokojenec se je čutil nekako odrinjenega, zapuščenega, nekoristnega člana družbe. On pa je še pri močeh, še vedno bi lahko ustvarjal, kot nekoč v Inteksu, le da bi mu dali možnost. Na zboru je takrat predlagal, da bi v Kranju imeli inovatorji skupno delavnico, kjer bi lahko uresničevali svoje zamisli. On je včasih marsikaj pametnega po-gruntal pri tkalskih strojih. Tudi čisto novi stroji, ki danes prihajajo v naše tekstilne tovarne, niso tako izpopolnjeni, da ne bi mogli biti še boljši. In če bi v tako skupno delavnico postavili star tkalski stroj, bi na njem lahko delal poskuse, še kaj pametnega izumil, da bi bilo tkalkam prihranjenega vsaj malo njihovega garaškega dela. Koliko so mu včasih dale misliti vilice pri tkalskih strojih! Vzdrževalec tkalskih strojev je bil in dostikrat je moral sam rešiti problem. Kot takrat, ko je ravnal žico za vilice. Ročno jo je ravnal, pa so se na njej poznali udarci. Potem je naredil napravo, da je vlekel žico skozi valjčke. Prej je potreboval tri ure za sto vilic poravnat, potem le še eno uro. In še žica je bila povsem nepoškodovana. Še zdaj imajo to napravo v posebni omarici v tovarni, še danes delajo z njo. Takrat je za to inovacijo dobil polovico plače. Potem je naredil pripomoček za krivljenje žice. Prej so se namreč vilice neenakomerno krivile, potem so bile vse enake. In spet drugič je pogruntal poseben proces s pomočjo solne in žve-plene kisline, ki je vilice napravil gladke, a da se nitke niso natrgava-le ... Pa deli za stroje! Kolikokrat je kakšnega sam naredil, da je proizvodnja nemoteno tekla. Nekoč mu je strojni inšpektor prinesel v robec zavit strt del stroja. Zaradi tistih delov so takrat štirje stroji stali, tri mesece so pa morali čakati na uvoz delov. Matija je po delčkih spravil del skupaj in naredil prav takšnega. Odtlej jih je le še Matija izdeloval. Uvoz so stornirali. Enako je bilo s »pištolami« za ustavljanje stroja. Prej so poškodovane metali na odpad, potem so vse zbrskali z odpada in mu jih nosili popravljat. .. Vedno je imel veselje, da bi ustvaril kaj novega, kaj koristnega. Ne pa tako kot nekateri, ki samo čakajo kdaj bo malica in kdaj bo konec ših-ta . . . Za podkovskega kovača se je Matija Naglic učil pri mojstru Bukovni-ku v Tupaličah. Strog, redoljuben mojster je bil. Reda se je Matija na-vzel po njem. Njegovo delovno mesto je bilo vedno vzorno urejeno. Tudi njegova majhna delavnica pri do- mači hiši v Čirčah je vzor reda. K; :• videli, kako ima »postrojeno« vs* drobno orodje po stenah, po delov"! nih pultih! Vse je na svojem mešal Po temi bi našel vsake klešče. o.\\ vijak. Umetno kovaštvo ga je vlekli svoje čase. Pokojni mojster koii štva Bertoncelj iz Krope mu je pokrj zal, kako se zavija kača, kakosedfj lajo naoknice v gorenjskem sluguj Doma v kleti je naredil kovaško pVI in svoje čase za hobi tudi koval. Zdaj 1 že dolgo ni prižgal peči. Lotil se j* j bakra. Ne more mirovati. Matija nxr ra delati. Med tednom tolče baker* j nedeljo raztegne meh v bifeju pJH borcih na Zlatem polju. Kakoeuin vito se da oblikovati baker! Tudii\ je del umetnega kovaštva. Lepe 1 delke ima: nagrobne svetilke, strof ne svetilke za brunarice, verand* svečnike. Mojstrsko, natančno de# Vse je ročno izdelano. Rad bi izdeloval še kaj drugeg* ko bi mu kdo dal pravo idejo. Za^" tovo bi turistične trgovine potrev vale kakšne drobne spominke iz^ kra. Srčno rad bi jih izdeloval, (r padni material uporabi. Iz vsake/ še manjšega koščka bakra, ki $ drugod v odpadek, on naredi kajl^ ristnega. S tem se ukvarja že ne^ let. Če kaj narediš, ne grešiš, pr*^ ptr. In ko je izdelek narejen, ne ost**1 pri golem bakru. Matiji se zdi, dV dokončan, če ne dobi še svoje p^j) Nekakšen galvanski postopek uf rabi, da baker potemni in šele koj^ tegne čez z lakom, je zadovoljen. ^ delkom. Šele zdaj je njegovo dV končano. Površno delo je nedok^l čano delo, pravi. Tudi v svoji delavnici je Matij mali inovator. Vrsto klešč in dru# pripomočkov za krivljenje in oboe/ vanje bakra si je naredil sam. FtV pravcati patenti. Nehote se mivrilj misel, koliko bi tak človek, v. ■ razmišljati, ki je še vedno priprl vljen ustvarjati, lahko korist; s svojimi zamislimi, če bi mu w možnost. Njegova zamisel o stafi inovatorski delavnici res ni bili ŠK ba ■ • • D. Dok* KINO KRANJ CENTER — 7. in 8. decembra: amer. barv. srhlj. KO ZAZVONI TELEFON otj 16 18. in 20. uri, 8. decembra prem. kal. franc. barv. GANGSTERJl NEŽNEGA SRCA ob 22. uri, 9 decembra: amer. barv. ris. TOM IN JERR Y - VEČNA TEKMECA ot> 10. uri. amer. barv. srhlj. KO ZAZVONI TELEFON ob 15., 17. in 19. uri, prem. ital. barv. drama DEKLE IZ TRSTA ob 21. uri, 10. in 11. decembra: amer. barv. glasb. BREAKDANCE ob 16., 18. in 20. uri, 12. decembra: ital. barv. drama DEKLE IZ TRSTA ob 16., 18. in 20. uri, 13. decembra: ital. franc. barv. kom. GANGSTERJl NEŽNEGA SRCA ob 16. uri, ital. barv. vojna drama KOŽA ob 18. in 20. uri KRANJ STO RŽ IČ — 7. decembra: amer. barv. dokument. TA AMERIKA 1. del ob 16 18 in 20. uri, 8. decembra: hongkon. barv. kung fu BOJEVNIKI SHAOL1NA ob 16. uri, nem. ban: erot. PATR1CIA ob 18. in 20. uri, 9. decembra: hongkon. barv. BRUCE LEE — SUPER ZVEZDA ob 14. uri, amer. barv. dokument. TA AMERIKA II. del ob 16. in 18. uri, prem. hongkon. barv. ENOROKI BOKSAR ob 20. uri, 10. decembra: hongkon. ban: ENOROKI BOKSAR ob 16., 18. in 20. uri. 11. decembra: hongkon. barv. ENOROKI BOKSAR ob 16.. J8. in 20. uri. 12. decembra: hongkon. ban: URICE LEE - SUPER ZVEZDA ob 16., 18. in '-0. un. 13. decembra: umer. ban: dokument. TA AMERIKA II. del ob 16.. 18. in 20. U n. TRŽIČ — 8. decembra: hongkon. ban: kanite BRICE l.LE - SUPER ZVEZDA ob 15.30. amer. ban: RAGTIME ob 17. in 19.30, prem. franc: ban: :god. BOJ /A OGENJ ob 22. uri, 9. decembra: amer. ban: fOM IX JERRV — VEČNA TEKMECA oh 15. un. franc ban: BOJ ZA OGENJ ob 17. i/i 19. un. prem. ital. GANGSTERJl NEŽNEGA SRCA ob 21. uri. 10. decembra: ju-pon. barv. fant. POROČILO I/. VESOI.IA (fb 17. m 19. un. 1L decembra: ital. ban: eojna ilruma KOŽA ob 17. ni 19 un. 12. decembra: nem. buri: ljub. OGNJENA ŽENSKA ob 17. in 19. un. 13. decembra: hongkon. barv. BOJEVNIKI SHAOTINA ob 17. i n 19. u ri KAMNIK DOM - 8. decembru: amer. ban: glasb. BREAKDANC 1. ob lil. IS. ,n 20. uri, prem. hongkon. barv. ENOROKI BOKSAR ob 22. uri, 9. decembra: amer barv. glasb. BREAKDANCE ob 15., 17. in 19. uri, amer. barv. melodrama DEKLE IZ INDIJE ob 21. uri, 10. decembra: nem. barv. erot. kom. PATRICIJA ob 18. in 20. uri, 11. decembra: amer. barv. DEKLE IZ INDIJE ob 18. in 20. uri, 12. decembra: ital. barv. vojna drama KOŽA ob 18. in 20. uri, 13. decembra: amer. ban: dokument. TA AMERIKA I. del ob 18. in 20. uri DUPLICA — 8. decembra: amer. ban vojni NOČ GENERALOV ob 20. uri, 9. decembra: amer. ban. risani TOM IN JERRV ob 15 uri, amer. ban. DEKLE IZ INDIJE ob 17. in 19. uri, 12. decembra: ital. franc. ban. GANGSTERJl NEŽNEGA SRCA ob 20. uri, 13. decembra: hongkon. ban. ENOROKI BOKSAR ob 20. uri JESENICE RADIO - 7. decembra: angl. ban: glasb. OUADROPHENIA ob 17. in 19. uri, ital. ban: pust. BOJEVNIKI IZ BRON-XA 1990 ob 21. uri, 8. decembra: ital. ban: pust. BOJEVNIKI IZ BRONNA 1990 ob 17. in 19. uri, 9. decembra: avstral. ban. LETA NEVARNEGA ŽIVI JENJA ob 17. in 19. un. 10. decembra: hongkon. ban. BOJEVNIKI SHAOLINA ob 17. in 19. un. 11. decembra: amer. ban: dokument. TA AMERIKA I. del ob 17. in 19. un. 12. decembra: nem. ban: erot. PATRICIA ob 17. in 19. uri. JESENICE PLAVŽ - 7. decembra: ja-pon. ban. fant. POROČILO IZ VESOLJA ob 18. in 20. uri, 8. decembra: avstral. ban: LETA NEVARNEGA ŽIVLJENJA ob 18. in' 20. uri. 9., 10. in 11. decembra ital. ban: pust. BOJEVNIKI IZ BRONNA 1990 ob 16.. 18. in 20. un. 13. decembra: amer. ban: glasb. FLASHDANCE ob 18. in 20. uri. KRANJSKA GORA - 7. decembra: slov. ban: mlad. NOBENO SONCE ob 18. uri, 8. decembra: nem. ban LOLA ob 20. uri 11. decembra: ital. franc ban: GANGSTERJl NEŽNEGA SRCA ob 20. un KOMENDA — 7. decembra: amer..ban RAGTIME ob 19. un. 8. decembra: umer. ban: DEKLE I/ INDIJE ob 19. uri ČEŠNJICA — 7. decembra: ital. franc. bari: GANGSTERJl NEŽNEGA SRCA ob 2(1. uri DOVJE — 8. decembra: angl. ban: glasb OUADROPHENIA ob 18. uri. 9. de-cembra: slov. ban: mlad. NOBENO SONCE ob 19. uri. 13. decembru: ital ban: pust. BOJEVNIKI IZ BRONKA ob 19. uri Ij\ZE — 7. decembra: amer. ban: ghttb. BREAKDANCE ob 20. uri SORA ŠKOFJA LOKA - 7. dectmbn: amer. kom. SIMULANTA ob 18. m H Hi 8. in 9. decembra: amer. triler BELI PESoi 18. in 20. uri. 11. decembra: amer. akcij. NEUSTRAŠNI ob 20. uri, 12. dectmbn amer. akcij. NEUSTRAŠNI ob 18 m 20. tn\ 13. decembra: amer. komed. REŠI SI KDOR SE MORE ob 20. uri OBZORJE ŽELEZNIKI - 7. dectmbn amer. triler BELI PES ob 20. un, 8. dtctm-bra: amer. triler VBOD Z NOŽEM ob M un. 9. decembra: amer. komedija SIM[. IANTA ob 18. in 20. un, IZ dectmbn amer. akcij. P1AV1 GROM ob 20. un POLJANE — 7. decembra: amer. tnlr VBOD Z NOŽEM ob 19. uri. 9. decembn: amer. akcijski PLAVI GROM ob 11 tfj 11. decembra: amer. komed. RESI 3 KDOR SE MORE ob 19. uri RADOVLJICA - 7. decembra: amr ban. pust. KAČJE PLEME ob 20. un. &*-cembra: amer ban. knm. BALTIMORSKI NABOJ ob 18. uri. amer. ban MOt tDH IN OTROK ob 20. uri, 9. decembn: nem. ban. HOTEL DRAKULA ob 16. un. angl. ban. krim. STRUP ČRNE MAMBl.:' 18. uri, amer. ban: KAČJE PLEME ob X. un. 10. decembra: amer. ban: MOŽ. Žf.Vt IN OTROK ob 20. uri. 11. decembn: :n nem. ban: HOTEL DRAKUIA ob H 12. decembra: angl. ban. knm s VRI": ČRNE MAMBE ob 20. un. 13. dectmbn amer. ban: TARZAN ob 20. un BLED — 7. decembru: amer ban \-DAN KRVAVEGA VALENTINA ob 20. ka 8. decembru: franc ban. SMRTOSOSSA POT ob 18. uri. amer. ban. glasb /£$| \ C HRIST,Sl PERSTAR ob 20. un. S.JWr. bra: amer. ban: glasb. JESUS C HRIST SI PERSTA R ob 16. uri. amer. ban R( \ k' ob 18. un. amer. ban: knm BAl .' V SKj NABOJ ob 20. un. 10. decembra: buri: pust. KAČJE PLEME ob 20 ua 11. decembra: amer. ban. MOŽ. /M i \ OTROK ob 20. uri. 12. decembru ;ap. nem ban: HOTEL DRAKUIA ob 20. un. 11 dr-cembru: amer. ban: MOŽ. Zl\ \ \ OTROK ob 20. un BOHINJSKA BISTRICA - 8. dnvm. bra:amer. ban: ROCKVIl ob 20 un.Slif. cembra: amer. ban knm DAN KHVAVi GA VALENTINA ob 20. un. 13. decembn angl. ban: krim. STRUP ČRNE MAMBl . 20. uri MK, 7. DECEMBRA 1984 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST 9. STRAN GLAS SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ ODBOR ZA SOLIDARNOST OBJAVLJA oinutek prednostne liste upravičencev do najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti v občini Kranj. Sede na planirana sredstva in razpoložljiva stanja se predlaga dodelitev 90 stanovanj, in sicer: »rovanja — dvosobna 4- 2 kabineta snovanj — trosobnih awanj — dvosobnih + kabinet wwvanj — dvosobnih »wvanj — enosobnih -+- kabinet »ravanj — enosobnih ttiovanj — garsonjere 'Mo razpoložljivih stanovanj se bo delno pove-'. zamenjavam i oziroma preureditvijo izpraznje-trovanj družbene lastnine. l#ostin vrsta stanovanj se dodeljujeta v skladu prtom o pogojih in merilih za dodeljevanje fe'c/iajemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti h Kranj *9» udeležbo ob dodelitvi stanovanja bodo ' spevali v skladu s pravilnikom o obve-Jrtovitvi lastne udeležbe za pridobitev stano-B na družbeno-najemnih stanovanjih, s " '32Dolaga Samoupravna stanovanjska skup-«tne Kranj. T,siu 19 člena pravilnika o pogojih in merilu KAljevanje družbeno-najemnih stanovanj iz f "solidarnosti v občini Kranj imajo pravico dalj taljene pripombe občani in organizacije zdru-^ k? dela. U- ;>za dostavo pripomb je 22/12-1984, katere je >i -ostaviti na naslov: Samoupravna stano-^ ^skupnost občine Kranj. Cesta JLA 14/F ".; ' xeteku tega roka bo odbor za solidarnost C bal prednostno listo in upravičencem izdal h o uvrstitvi. OSNUTEK H *WELISTEZA DODELITEV DRUŽBENO NAJEMNIH toMU, ZGRAJENIH S SREDSTVI SOLIDARNOSTI V OBČINI KRANJ Zap. št. Priimek in ime, naslov Zaposlitev Štev. točk J8*1, Priimek in ime. naslov st. Ki z NIZKIM OD — 5 ali več članov družine "■»»n* naslov r HtNUMA. Jezerska c 48 * JBaUJA. Gubčeva 7 y MM. Tivćansva 15 ^IWIĆV0J»SLAV, AVM, Medetova 1 —'AOMUV Šorlijeva 21 V Itfent MtLOJKA, J. Puharja 2 v, Ili Z NIZKIM OD — 4 člani družine 4 K HttTfBJK. Golnik 51 i lM ŽARKO, Delavska 19 l>" to* MARJETA. ,{ E|i? ;j MAJEfi BOŽIDAR. 1 &" ifl ItVD. Planina 2 KUUtNUA, Golnik 46 5*4*0, Zasavska 53 mtXk NEVENKA. ■II iMtSABRUELA, J *»«K0. Savska toka 10 J Hffmo. Zlato polje 3/B 1 JfAZE, Titov trg 14 ■3«tU0. Delavska 19 a *WntMJUCA. Planina 6 TOE8MA. Begunjska 7 *f8UA,Huje 10/a |*R>AII, St Ro/mana 3 JKMiJA, Mencingerjeva 3 fMTIMO.Adergas 2 *<«l*0, Tavčarjeva 29 **0VTj BORKA, ■bil PbrHna2 nMUUBA. Cerklje 155 N*C IVAN, Begunjska 15 fcHRKO.UI XXXI divizije 5 WK0U$AN. Mlakarjeva 22 Mik II ***WC DRAGANA, HM "MMtMLOVAN. W»nt STOJA. (MiTeste 4 IMMCBOSA. Delavska 19 «0O8RaA, Delavska 19 4HMCA. V. Vlahoviča 9 UtUANA. «WWABINAC DARJA. iSnVan. Medetova 1 BISERKA, Golnik 46 OB SANJA. Golnik 112 KflM LAMPE MILENA. E] fcffJANA.Gorenjesavska 13 taJMSTMA. Zaposlitev Štev. točk OŠ S. Jenko 175 Iskra 160 Gradbinec 155 Sava 145 Sava 140 Živila 135 Tekstilindus 105 Alpetour - PKM 235 Tekstilindus 230 Iskra .220 Inst. za sodno medicino 218 Usluga KŽK Inštitut Jelovica Tekstilindus Planika Iskra Gradbinec Iskra Tekstilindus Klinični c. tj. Elita Tekstilindus Kokra Aerodrom tj Servisno podjetje Tekstilindus Sava Planika Iskra Iskra Iskra commerce lnex Adria Sava Sava W0 Kranj Tekstilindus Tekstilindus Živila Iskra to« VESEUN. Savska n 18 toMMVOJE. Zg Bitnje 1 NM VOJKO, T Dcžmana 8 tfSBMOA. Stan c 3/a toAEMN.SkofjetoSka 8/a Sava Tiskarna Golnik Iskra Telematika Živila Tekstilindus Iskra Sava Planika Kroj Sk toka W0 Kranj Sava 218 210 210 208 195 195 195 195 190 190 190 188 185 183 183 180 180 180 180 180 178 175 175 175 170 170 170 170 170 170 168 168 165 165 165 165 163 163 160 160 160 158 155 48 ANASTASOVSKI TODOR, Župančičeva 19 MALFTIĆ ŽARKO, Savska c. 58 BUBUU NADA. Delavska 19 BEĆKANOVIĆ MUSTAFA. Pot na Jošta 51 MIŠKOVA VAŠKA, Delavska 19 KOSI KATARINA. R Papeža 34 K01ETIĆ LIDIJA, Savska Loka 5 STOJKOVIĆ DESIMIR. Betonova 23 ŽNIDARŠIĆ IRENA. Zasavska 56 JAKLIN SREČKO, Jaka Platiše 5 SPASOVA TATJANA, J. Platiše 5 59 IUČIČ MARUAN, Beleharjeva 26 60 SPAHIĆ ISMETA. Ttubarjev trg 2 61. STOJANOVIĆ MIUCA. Orehovlje 1 ĆAJIĆ MILIJA, Po! na Jošta 51 PANTOVIĆ TOMISLAV. Trboje 3 ARSENIĆ MILODRAG, Podreber 10 BEKTEŠEVTĆ IOAETA, Sp. Duplje 24/a RADONIĆ NADA, Mrakova 1 PAPLER IRENA. Zg Besnica 73 68. MAZREKU EMIRA, Koroška 25/a 69. ČIČA RAOMILA, Delavska 19 70. ŠAVUA MILORAO, Mlakarjeva 18 71 FERATOVIĆ FERIZ, Tomšičeva 21 72. PAVUN POLDKA, R. Papeža 34 73. BERIĆ STOJAN. Zlato polje 3/F 74. DJAKOVIČ MILAN, Pipanova 28 75. KREJIČ MIRO. T. Vidmarja 4 76 KEKIĆ MILEVA, Gradnikova 2 NINIC BORKA. Lahovče 31 JOVIĆIĆ JERINA, Gorenjesavska 24 KRMENJAC SAVA. Tomšičeva 42 HADŽ0VIĆ KADRU A, Gorice 16 DJAKOVIČ STANKO. J Puharja 2 TRAJANOVA BLAŽENKA. V. Vlahoviča 8 VUKIČ MIRKO. Likozarjeva 25 ANTONUEVIČ MILKA, Planina 25 BAKIČ ZORAN. J. Gahrovška 21 86. LAKIĆ SAVAN, T. Vidmarja 4 87. ALEKSIČ DŽLUA. Gradnikova 1 88. MILOSAVUEVIČ ŽIVKA. Cerklje 160 III. DRUŽINE Z NIZKIM OD — 3 člani družine Sava 155 Tekstilindus 155 Tekstilindus 155 Sava 155 Tekstilindus 155 Tekstilindus 155 Iskra 155 Sava 150 Iskra-Kibernetika 150 Iskra-Kibernetika 150 Iskra Delta 150 Tekstilindus 148 Glasbena šola 145 BGP Kranj 145 Sava 145 Sava 140 Planika 140 Sava 140 Iskra Kibernetika 135 Planika 133 Gor. oblačila 130 Tekstilindus- 130 Kokra 130 Tekstilindus 125 Iskra-Kibernetika 125 Gradbinec 123 K0GP Kranj 120 Sava 120 Planika 120 Tekstilindus 115 Planika 110 Tekstilindus 110 Tekstilindus 105 KOGP 105 Šolski center 105 Sava 105 Tekstilindus 100 Varnost 95 Sava 95 Tekstilindus 80 lnex-Adria 80 1. ŽGAJNAR SAŠA. Zg. Duplje 60 2. AMBROŠ SONJA. Olševek 20 3. ŠUŠTERŠIČ VIU, Zg. Bitnje 213 4. BUKOVAC DAVID. Valjavčeva 7 5 TRATNIK MARIJA, Grad 15 6 ŽGALIN MAJDA, Kidričeva 7 7. TACI HUSEIN, Riklijeva 5, Bled 8. MIRT SLAVKA. Cesta na Brdo 64 9. POŠTRAK ŠTEFKA. Partizanska 32 10. GALE MARJETA, Šorlijeva 16 11. BENEDIK ERMINA. Kranjska c. 6 12. RIBNIKAR MATJAŽ. Struževo 71 13. DOLENC ALENKA. Ješetova 30 14. ŠUŠTERŠIČ- MALI MAGDA, Golnik 46 15 MUŠIČ RUDI. Moša Pijade 44 16. ŽAGAR BORUT, Ul. Bratov Praprotnik 20 Alpetoi Planika Iskra Obrnik Šk. Loka KOGP lnex-Adria Iskra Tekstilindus Iskra PTT Iskra Iskra Iskra Delta OŠ L. Seljak pri privatniku Sava 17. EFENDIČ VESNA. Zlato polje 2 18. STOJČIĆ MILICA. Pipanova 41 19. STEVANOVIČ JEUCA. Zlato polje 13 20. BORAK STANISLAV. Škofjeloška 20 21. BRAT1NA IVAN. Cesta 1. maja 67 22. MATJAČIČ ANiTA, Ul. XXXI. divizije 7 23. KONC IRMA. Župančičeva 39 24. ZORZUT DARINKA. Savska c. 24 25. ISENAJ SEVLAĐA, Mandeljceva pot 8 26. MARĆETA MIRJANA, Staretova 23 27. RANDJELOVIČ VIŠNJA, Mlakarjeva 2 28. PIVK IRENA. Škofjeloška 19 29. STEVĆEVSKA LUBA. Šmidova 2 30. RENER IGOR. Kidričeva 20 31. TURK FRANC. Gor odreda 16 32. ŽVAN ANDREJA, Koroška 12 33 MARJANOVIČ MARIJA. Vrečkova 4 34 KAVČIČ JADRANKA. Gor odreda 6 35. VONČINA GORAZD, Partizanska 25 36. VALHER ALENKA, Gor. odreda 8 37 PAUUČ MARTIN, Kidričeva 26 38. RADONĆIČ ENVER. Mirka Vadnova 1 39 AJDOVC MOJCA, Suha 30 40. KOPRIVEC LJUBICA, Planina 2 41. MARGFTIČ LONGER ANDREJA, Župančičeva 21 42. STARIHA MONIKA. Vidmarjeva 1 43 HUSKIČ MILAN, Gradnikova 9 44 KALOPEROVIČ MILE. Milje 9 45. PEJAŠINOV1Č VIDANKA. Golnik 46 46. METELKO SILVA. Vrečkova 5 47 MOČNIK MARIJA. M Pijade 48 48. GRUBIČ MILENA. Mencingerjeva 1 49 DRINOVEC-KANCILUA BREDA, St. Rozmana 9 50. ATANASOV BRANKO. Betonova 23 51. BENEDIČIČ LADO. Savska Loka 8 52. GAŠPAR BREDA, T Vidmarja 6 53 JENSTERLE SREČKO. Luznarjeva 16 54. PINTAR DARJA. Tomšičeva 20 55 ŠKOOLAR VIDO, Nazorjeva 10 56 ŠTERN MINKA. Golnik 111 57. JAKUN ŽEUKO, Ulica M. brigad 9 58. CEJ BAJAZIT, Škofjeloška 8/a 59 VOLK MARKO. Zg Duplje 87 60 SITAR MOJCA. Stara c. 14 61. KOŽUH KLAVDUA. Vrečkova 5 62 SAVIČ BORISLAV. Šutna 35 63. KELEMAN NADA, Delavska 19 64 VUKOVIĆ MLADŽA, Delavska 19 65 MARIC NEDEUKO. Savska c. 58 66. CVUANOVIČ ILUA, Delavska 19 67 KRSTIĆ BORIS. Keiietova 1 68 DVORŠAK VANDA, Kebetova 20 69 REŠ DRAGO. Gor odreda 2 70. OBLAK STANE. Stošičeva'5 71 LADANIVKO. Mlakarjeva 22 72. ISTENIČ ANDREJ. Draga Brezarja 4 Iskra Tekstilindus LTH-THN Iskra Sava iskra Iskra ZD kranj Tekstilna šola ONA ON Živila Inštitut Golnik Iskra Kibernet Iskra pri privatniku Sava Planika Planika študent Iskra Iskra KOGP Merkur Iskra Kibernet. študentka Iskra Telemat. Merkur Tekstilindus Inštitut Golnik Iskra Iskra-Telemat. pri privatniku KŽK Sava Iskra-Telematika SO Kranj Pekarna Kranj SDK Kranj Iskra Inštitut Golnik Iskra Sava Sava Tekstilindus Iskra LTH Tekstilindus Tekstilindus Tekstilindus Tekstilindus Iskra študentka Sava pri privatniku KOP Kranj Servisno podjetje 233 223 220 218 215 213 210 210 210 208 205 203 200 200 198 198 198 195 195 195 195 193 193 193 190 190 190 190 188 183 183 183 183 183 183 183 183 180 180 180 178 178 178 175 175 173 173 173 173 170 170 170 168 168 168 168 168 165 163 163 163 160 160 160 160 160 160 158 158 158 158 158 73 VODNIK PETRA. Prebačavo 28 74. FEHER DAMJAN, Drolčevo naselje 14 75. MURKO MOJCA, Sušnikova 9 76. KAMENŠEK MLADEN. Hrastje 67 77 MAJSTROVIĆ MARINKA, T. Dežmana 8 78. MLADENOV JANE. Potoče 27 79. CERIČ SABINA. Titov trg 22 80. KNAPIĆ MOJCA. V Vlahoviča 8 81. VALENĆIĆ JASNA. J. Puharja 9 82. OREHAR NATAŠA, T. Vidmarja 6 83 JEŠE MARKO. Smledniška 88 84. JERKOVIĆ BRIGITA, Galetova 19 85 ČUHAIEV SAŠO. Planina 9 86 LEVAĆIČ ZLATKA. Pševska 18 87. MfTROVIČ IRENA, Begunjska 7 88. KUTIN DUŠAN, Sp. Bitnje 41 89. ZVER ANDREJA, Luže 26 90. DEUANIN RAMO. Strahinj 4 91 MAJKIČ RADOMIR. Savska c. 1 92. UPOVAC IVICA, Jezerska c 6 93 STOJČEVA SLAVKA, Sp. Besnica 63 94 GLADOVIĆ JANKO, Planina 4 95 RENKO DAMJAN. Zg. Brnik 130/N 96. AČIMOVIĆ MLADŽENKA. Golnik 46 97. ROOIČ MANDA. Delavska 19 98. DOLŽAN MATIJA, Breg ob Savi 57 99. ĆIRIČ IRENA. Na skali 3 100. S0FRIĆ MILKA. Tavčarjeva 29 101 GAJIN DJURICA. Delavska 19 102 DJURIČ SAVKA. Delavska 19 103 DRAGOJEVIĆ LJUBICA, Delavska 19 104 BENIĆ MARIJA, Delavska 19 105. SAMARDŽIĆ VINKO, T Dežmana 10 106. ČAVIČ NENAD, Delavska 19 107. TUŠAR JOŽEFA. Ljubljanska 1/a 108 KOVAĆEVIĆ CVETA. T Dežmana 2 109. KOLAR BORIS. Planina 16 110 DUUČ ŠEFIK, Mrakova 1 111 ŽAGAR BORIS. Kidričeva 22 112. SIVONJIĆ JANJA, Planina 4 113. IDAKOVIĆ RADOSAVA, Delavska 19 114. ČAVIČ GORDANA. Vodopivčeva 8 115. STOJIČIČ JOVANKA. Delavska 19 116. NANEV MILORAD, T. Dežmana 10 117. BEŠIĆ SEVLUA. Delavska 19 118. KUUČANIN MIDHETA. Zg Jezersko 63 119 DOLENC MARIJA, Savska c. 54 120. KOZA JAN. Planina 3 121. MURIĆ RAZUA. Planina 4 122. TOFAJ ZLATA, Delavska 19 123. RADONČIČ SULEJMA, Planina 1 124. KOZINA ALOJZ, Smledniška 42 125. DJORDJEVIČ GORAN. J. Platiše 5 126. PERĆIČ DRAGA. Delavska 19 127. MAHIĆ JASMIN, Planina 1 128. FERENĆEK ZDENKA. J Puharja 5 129. MIUČ IDA. Valjavčeva 12 130 DEUANIN ŠAČ1R T1MKA. Mandeljčeva pot 8 131. MARUANAC MIIOMIR, Vidmarjeva 12 132. ĆFLIK PAVEL, T. Dežmana 8 133. KOLMAN STOJANKA, Planina 8 134 ROBNIK MIRJANA, Planina 1 135. MiTIČ SLAVICA, Vodopivčeva 19 136. K0NDIĆ MILENA, Gor odreda 18 137. MUHAREMOVIĆ AVDUA, Gradnikova 2 138. STANKOVIČ SLAVICA, Titov trg 18 139. OMEJC ZVONKA. Prebačevo 7 140. ABDIĆ FAT1MA, Zupančičeva 39 141. RAKOVEC MAJDA, T. Vidmarja 8 142 CEMAŽAR ZVONKA. J. Platiše 1 143. KOČAR MARUA, Ljubljanska 1 /a IV. DRUŽINE Z NIZKIM OD - 2 člana družine Zaposlitev Štev. točk študentka 153 Sava 153 IBI 153 Živila 153 W0 Kranj 153 Planika 150 Obč. sindik. svet 150 150 Slovenija projekt 150 Triglav konf. 150 Žito 148 Iskra 148 pri privatniku 148 Sava 148 Golf Bled 148 Sava 148 Planika 148 Sava 145 Sava 145 Servisno podjetje 145 Tekstil 145 Iskra-Telematika 145 UJV Kranj 145 Inštitut Golnik 145 Tekstilindus 145 KOGP 145 Iskra 143 Iskra 140 Tekstilindus 140 Tekstilindus 140 Tekstilindus 140 Tekstilindus 140 Sava 140 Tekstilindus 140 Motel Jelen 140 Tekstilindus 140 PTT 140 Gradbinec 138 pri privatniku 138 Iskra 135 Tekstilindus 135 Triglav konf. 135 Tekstilindus 135 Sava 135 Tekstilindus 135 Živila 135 130 Iskra 130 Iskra 125 Tekstilindus 125 Tekstilna šola 125 Merkur 125 Transjug Kranj 125 Tekstilindus 123 Železn. postaja KR 123 Alpetour 120 Triglav konf. 113 Servisno podjetje 110 Tekstilindus 110 Alpetour 105 BGP Kranj 100 Gorenjski tisk 98 Triglav konf. 95 Osrednja knjižn. 93 Sava 93 Dijaški dom 90 pri privatniku 88 Tekstilindus 85 Planika 80 ZD Kranj 80 Hotel Jelen 80 ANKO ALEŠKA, Zg. Brnik 34 HERVATIN SILVA, Kutinova 6 KOPUŠAR MARGARETA, C. 1 maja 67 PETERNEU MOJCA, Jezerska c 69 PODREPŠEK SILVA. C 1 maja 29 ĆERNELČ BRANKA. Planina 4 KONDIČ MIUCA, Delavska 19 KUKAVICA ASIMA. Valjavčeva 8 TRELC ANICA. Valjavčeva 5 PROSEN JELKA. Cesta na Klanec 2 DRAKSLER MARUA, Tenetiše 28 POVŠNAR ERIKA. Golniška 101 BLAZINA ANTONIJA, Tekstilna 12 TADIĆ OLGA. Šorlijeva 27 BEZGOVŠEK VESNA. Reševa 8 LAVRIČ UDUA, Gorenjska c 15 BENNETT MARJETA, Dvorje 13 PETRIČ BERNARDA. Pšenična polica 15 BLAŽUN VANJA. Visoko 30 KVOČKA BORKA. Škofjeloška 8/a DRAKSLER VERA. Čirče12 MATKO MILENA, Val|avčeva 33 KOPAČ DRAGICA, Ul 1 avgusta 7 CIGLIČ MILENA, Cesta JLA 31/a ŽIVKOVIČ SNEŽANA, Partizanska 33 JAKIMOVA LILA. Delavska 19 JEĆNIK SILVA, Zg. Bitnje 99 KRAU-NOVAK MARJETA, C. Kokršk. odr. 30 JOKIĆ NADA, Tavčarjeva 29 ŠKRAB Alojzija. Huje 10 SIMONET1Ć MARUA, Strahinj 57 ŠTEMBERGAR-ZUPAN BARBA, Begunjska 4 33 BUKOVNIK ANICA. Golnik 46 34. ŠPILA KATARINA. Delavska 19 35. DJURDJEVIČ ŠTEFICA. Zlato polje 3/a 36. KRAUS MARUA. Bobovek 13 37. ADAMUE SAŠA, Valjavčeva 14 38 JAKUPOVIČ SEBIHA, Titov trg 24 39 MLUABAŠIĆ FATA, Tavčarjeva 22 40. BREGAR ZDENKA. Planina 2 41 KEBER MAGDA, J Puharja 42. MEH JUSTINA. Britof 102 43 KOCIJANČIČ IRENA. Stritarjeva 2 Planika 230 Iskra 225 Zav. za zaposl. 208 Iskra 205 Iskra 198 Iskra 190 Tekstilindus 190 lnex-Adria 183 Iskra Telematika 180 Iskra 178 Gorenjski tisk 178 ZD Kranj 178 pri privatniku 175 Dom upokojencev 173 Planika 170 Gradbinec 170 GG Kranj 168 Gorenjski sejem 168 Kokra Kranj 168 Sava 165 OŠ L. Seljak 163 pri obrtniku 163 Sava 163 Učne delavnice U 163 Hotel Ilirija U 160 Tekstilindus 160 Iskra 158 LB Kranj 158 Živila 155 155 Iskra 153 WZ Kamnik 153 Inštitut Golnik 150 Tekstilindus 150 Alpetour 150 KOGP 150 148 Planika 145 OŠ S Jenko 145 Iskra 145 Planika 143 pri privatniku 14» Gorenjski tisk 143 iN* Priimek in ime, naslov Zaposlitev Štev točk 44 BODIROŽA JELENA. Planina 3 Iskra 140 45 ČERNE URŠKA, Kebetova 31 Sava 140 46. MARKOVIČ ANICA, Predoslje 174 WO Kranj 140 4/. RATKOVIČ TATJANA. Gor odreda 14 Planika 138 48 ŽNIDAR ZVONKA. Nazorjeva 8 Klinika Ljubljana 138 49 JANČAR ADA, Valjavčeva 13 iskra 138 50 PINTAR GRETA. Gubčeva 6 Planika 138 51. ELSNER-GROŠEU MARUA. T. Dežmana 6 Aerodrom 135 52. PLOHL MARUA. Stošičeva 4 Inštitut Golnik 133 53 DAVIDOVIČ MIRA, Delavska 19 Tekstilindus 130 54. JOVANOVIČ NATALUA, Škofjeloška 8/a Sava 130 55 MARJANOVIČ UUBICA. Pševska 21 Tekstilindus 128 56 SAJOVIC ALEKSANDER. Gubčeva 1 Sava 128 57. FRAS MAJDA, Kebetova 1 Varnost 123 58 ČULAFIČ STANKA. Stara cesta 27 Sava 120 59. DŽAKOVIČ DUŠANKA, Nikola Tesla 4 WO Kranj 120 60. ŠENK UDUA, Krožna 6 SDK 108 61 MALI MOJCA, Župančičeva 27 Triglav konf. • 103 62. NINiČ MIRA, Delavska 19 Tekstilindus 100 83. MARKIŠIČ ZOFKA, Delavska 19 Tekstilindus 95 84 CVETKOVIČ OLGICA. Planina 6 Inštitut Golnik 80 65. GORNIK JOŽICA, Šorlijeva 11 Dom upokojencev 65 V. SAMSKI OBČANI 1 ZUPIN MARINKA, Ljubljanska 1 /a pri privatniku 2. BARIĆ BRANE, Gosposvetska 17 3 NIŠIČ DENISA, Tavčarjeva 22 4. KABIĆ MILAN, Hrastje 73 avtopr.-obrtnik 5. VRBANIČ ZLATA, Valjavčeva 3 Merkur 6. POPOVIČ LJILJANA, Prešernova 2 KŽK 7 ŠARLUA MANDICA lnex Adria 8. MOLNAR HELENA, Cesta talcev 71 ZD Kranj VI. STAREJŠI OBČANI a) 2 člana 1. KRAMAR UUDEVIT, Zasavska 40 2. DERENTOVUEVIČ MARUA. Vodopivčeva 8 3 BEHEK ANICA, Tomšičeva 32 b) Samski 1. SLEVEC MARUA. Kajuhova 12 2. ZEME ALBINA, Retljeva 17 3 KOKAU PAVLA. Cesta 1 maja 59 4. JEREB SONJA. Delavska 43 5 BORIŠEK ALOJZUA. Tomšičeva 21 6 SOKUČ REGINA, Strahinj 116 7. MARJANOVIČ MARUA, Pot na Jošta 47 VII. INVALIDI - DELOVNO NESPOSOBNI OBČANI a) 4 člani družine 1 RADONĆIČ IBRAHIM, Zlato polje 2/B b) Samski 1 ČEBUU FRANC, Ljubljanska 11 2 KRISTANC ROMANA, Lojzeta Hrovata 7 3. VUJOVIČ MIHAJLO, Žabnica 20 VIII. BORCI a) Samski J. ZADRAŽNIK MARUA, Oprešnikova 64 2 ĆERIN ALOJZUA. Pot na Jošta 47 3 GRILC JULUANA. Cesta 1 maja 59 4 RADŽENOVIĆ NIKOLA. Titov trg 5 160 133 125 123 98 80 73 73 130 120 115 155 150 138 135 130 128 120 113 195 143 133 178 130 125 125 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ - ODBOR ZA SOLIDARNOST OBJAVLJA Predlog prioritetne liste za najemna stanovanja, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Velikost in vrsta stanovanja se dodeljujeta v skladu s pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. Stanovanja se bodo delila po vrstnem redu, ko bodo na razpolago. Lastno udeležbo bodo prosilci - upravičenci prispevali v skladu s pravilnikom o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno-najemnih stanovanjih. V skladu s 7. členom pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, imajo pravico dati pripombe k predlogu upravičenci in drugi občani. tt Rok za dostavo pripomb je 22/12-1984, katere je potrebno dostaviti na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, Cesta JLA 14. Predlog prioritetne liste za najemna stanovanja, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. SAMSKI OBČANI JENČIČ JANEZ, Planina 2 HOČEVAR ALOJZ. Dom A Orclca Preddvor SEJDAJ ItlJAZ, Gradnikova 11 PREZEU STANE brez stanovanja brez stanovanja brez stanovanja brez stanovanja DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA PREDDVOR Svet Dorrra objavlja prosta dela in naloge streZenje oskrbovancev in Čiščenje - 2 delavki ji — osnovna šola, — higienski minimum, — smisel za delo s starimi ljudmi, — poskusno delo 3 mesece Itak prijave z ustreznimi dokazili je 8 dni po objavi. O izbiri kanala bodo prijavljene delavke obveščene v 15 dneh po objavi, {tovljeno je samsko stanovanje. Osebni dohodek je 21.500 din. Osnovna šola LUCIJAN SEIJAK KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge - SNAŽILKE na centralni šoli - SNAŽILKE na DE Orehek Nastop dela takoj. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi. SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA — Železarna Jesenice ELEKTRONSKO RAČUNSKI CENTER ŽELEZARNE JESENICE VABI K SODELOVANJU VEČ SODELAVCEV ki imajo: — visoko izobrazbo tehnične, računalniške ali ekonomske smeri — veselje do opravljanja nalog i z "področja računalniške obdelave podatkov in programiranja — od kandidatov pričakujemo samostojnost in kreativnost — kandidatom, ki bodo pripravljeni opravljati naloge iz navedenega področja bomo omogočili tudi dopolnilno strokovno izobraževanje. Vsi kandidati bodo opravili razgovor na Elektronsko računskem centru. Prijave morajo oddati na kadrovski sektor Železarne Jesenice, c. Zelezarjev 8. — O LAS 10. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO' IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 7. DECEMBRA 198} predstavljamo hišne dobrote — recept Morda malokdo ve, da v novi kranjski ribarnici »Delfin« y začetku Tavčarjeve ulice prodajajo kar okrog 40 vrst rib. Včasih dobite tu celo samega morskega psa. Veliko obiskovalcev pa pozna to ribjo restavracijo po odličnih malicah, samih ribjih specia-litetah. Naj vam danes predstavimo dve njihovi ribji dobroti. Ocvrta raža v piv nem testu Za 4 osebe potrebujemo 1,20 dag ražinih kril, 2 dl pivnega testa, sol, timijan, limono, lovorov list, peteršilj, poper in olje za cvrenje. Pivno testo naredimo kot za palačinke, le namesto mleka vzamemo pivo in masa naj bo malce bolj gostljata kot za palačinke. S krila raže očistimo kožo. Meso razrežemo na primerne kose, posolimo in začinimo ter pustimo stati na hladnem vsaj pol ure. Nato kose povaljamo v pivnem testu in ocvremo na ne prevročem olju. Serviramo s krompirjevo solato in tatarsko omako. Skoraj ne bomo vedeli, da jemo ribo, kajti vonj je ne izdaja. Hrustančne kosti so mehke in ne motijo. Posebnost, ki jo velja poku-siti in ob prvi priliki pripraviti tudi doma. In še to: k ocvrti raži gre odlično beli vipavec. Skuša v marinadi Pravijo, da ni boljšega za »mačka preganjat«, kot ribe v marinadi. Poskusite! Za marinado so odlične skuše — »morska govedina«. Pa tudi večje sardelice so primerne. Potrebujemo 1/2 kg skuš, 1/4 litra olja, 1 večjo čebulo, 0,05 litra kisa, 1 kuhan koren, peteršilj, zeleno, 2 stroka česna, poper v zrnu, 2 rezini limone, lovorov list, rožmarin, sol, paradižnikovo mezgo ali še bolje surov olupljen in očiščen paradižnik. Posoljene skuše spečemo in položimo v posodo, primerno za marinado — steklo, porcelan. Na preostalem olju popražimo narezano čebulo in česen, dodamo še ostale dodatke in malo poku-hamo ter takoj zalijemo pečene ribe. Marinada je naslednji dan še bolj okusna. Če jo imamo v hladilniku v zaprti posodi, pa ostane dobra in okusna ves teden. Če imate radi bolj kislo marinado, dodajte več kisa. Po okusu lahko dodaste tudi več čebule. Vsekakor pa postrezite k skušam v marinadi koprski merlot. tudi za vas — predstavljamo hišne .. ^@ OZIMNICA {jI Tradicionalni paketi ETA OZIMNICE že v vseh živilskih trgovinah ČE VAS ZANIMA Prva nogometna tekma v Evropi je upodobljena na nekem lesorezu iz leta 1672—73 v škotskem mestu Edinburgu. Dne 26. oktobra 1863 je bila ustanovljena angleška zveza »Football As-sociation« in določena so bila pravila igre. Vendar so nogomet igrali v Firencah že leta 1530. ( Vsako moštvo je imelo 26 igralcev. Za zgodnje oblike tega športa so bila pravila igre določena leta 1580 v »Discorco Calcio«. Najstarejše nogometno društvo na svetu je Sheffield F. G. v Angliji — ustanovljeno je bilo 24. oktobra 1857. Prvo sporočilo o nogometni tekmi pa je bilo napisano pred skoro 3000 leti na Kitajskem. Najmanj osebne lastnine imajo pripadniki plemena Tasadai, ki žive kot jamski prebivalci na Filipinih in so jih odkrili šele leta 1971. Nimajo domačih živali, ne obdelujejo polj, ne poznajo niti kolesa, niti ne izdelujejo glinaste posode. Tudi obleke ne poznajo. Reklamacija — Ura mi je padla na tla in obstala. — Ja, kaj misliš, da se bo kar sprehajala naokrog? Hočemo mir! C Živimo v svobodi, ki so nam jo priborili naši očetje. Toda - koliko časa jo bomo še uživali? V poročilih so vedno nove vesti z bojišč na različnih koncih sveta, o bedi, ki vlada, o pomanjkanju hrane, o stavkah, ki so vse bolj pogoste. Nemalokrat zagledamo na televizijskem ekranu ljudi s transparenti, ki nam razkrivajo njihove misli. Zakaj ZDA, SZ in še mnoge druge države posta-, vljajo različno jedrsko orožje? Je oboroževalna bitka res potrebna? Je državna čast več vredna kot mir? Mnogi odgovarjajo z da, mnogi z ne, nekateri pa so nevtralni. Vsi pa si želijo mir. Doseči ga hočejo po mirni poti in tudi drugače. Vse bolj nam grozi samouničenje. Tega se zaveda vsak posameznik in se tudi boji. Nihče si ne želi tega, zato vsi upamo, da do še hujših spopadov ne bo prišlo. Tam, kjer pa so, da bi se čimprej končali. Vojko Plevel, 6. c OS Davorin Jenko, Cerklje Gozd za hišo Za našo hišo je gozd. Zelo ga imam rad, saj v njem poznam vsak kotiček, drevo, studenec. V njem prebijem veliko časa. Večkrat nabiram gobe. Nekoč bi skoraj stopila na glavo kače. Spominjam se, kako je bilo, ko smo šli režat praprot. Praprot zdravi revmo. Babica me je prosila, naj ji ga narežem. Ponj smo šli: očka, brat, sestra in jaz. Na vsak način sem hotela režat praprot. Rila sem trmasta. Rezala sem proti sebi. Naenkrat sem na kolenu začutila pekočo bolečino. To se je zgodilo pred.štirimi leti, vendar se mi še danes pozna. Mama mi pravi, da vse vidim. Menda res, saj sem tudi pred štirinajstimi dnevi videla sosedovo ovco, ki je ušla v gozd. Nihče mi ne bi verjel, če je ne bi v:del še ati. Veliko je še dogodkov, ki bi jih lahko opisala. Vendar zaenkrat le toliko. Milena Šifrer, 4 I) Oš Peter Kavčič, Škofja Loka dopisniški krožek kuhani krompirjevi štruklji z ocvirki Za testo potrebujemo 1 kg krompirja, 40 dag moke, 2 jajci, 15 dag masla, sol in 10 dag ocvirkov za zabelo, za nadev pa 1/2 kg ocvirkov, peteršilj, drobtine po potrebi. 1 Taredimo krompirjevo t "to, ga precej na tanko ..z v ulj amo, obložimo s pre-praženimi ocvirki in potre-semo s sesekljanim peterši-ljem in drobtinami. Zvije-mo in denemo v ožet prtič. Zvit štrukelj kuhamo 1/2 ure v slanem kropu. Rezine zabelimo z ocvirki. prav je, da vemo Madeže od rje na prstih očistimo s pomočjo soli in limoninega soka. Na umazani del prta vsujemo najprej sol, nato ta del zmočimo z limoninim sokom. Pustimo stati čez noč. Zjutraj madeža ne bo več. Če visi slika postrani, nalepite na hrbtno stran njenega nasprotnega kota tanko radirko. Tako bo slika visela naravnost, radirka pa ne bo umazala stene. Krpe za brisanje prahu bodo bolje vpijale prah, če jih boste splaknili v vodi, ki ste ji dodali malo glicerina. Psom ne smemo dajati krompirja, ker ga pasji želodec ne prebavi. Ko nanašate ličilo na ustnice, imejte pri roki vedno nekaj paličic za čiščenje ušes. Z njimi boste najlaže odstranili odvečno ličilo. Nespečnost premagate, če pred spanjem popijete sok ene limone, ki ste ga zasladili z žlico medu. Menda se pa da pomagati tudi s steklenico piva. Vodi, s katero vsak dan zalivate sobne rastline, dodajte nekaj zrn soli. Če bi radi poživili ugašajoči ogenj, stresite nanj pest soli. Če so se v kadi pojavili rumeni madeži, jih nikakor ne smete na silo drgniti z vimom. Očistite jih z vročim kisom. Če mleku med kuhanjem dodamo malo sladkorja, bo ostalo dlje sveže. Kruh ostane svež nekaj dni, če ga skupaj z opranim in osušenim korenom zelene pustimo v plastični vrečki. Najboljša rešitev — Moram se oženiti, pa ko- nec! — Zakaj? — Do vrh glave vseh teh žensk! imam ze sadje redno prebirajmo Sadno shrambo moramo v decembru pregledati vsaj enkrat tedensko, da preprečimo gnitje sadežev. Pravočasno porabimo sadne sorte, katerin užitna zrelost gre v decembru h kraju. Pri daljšem shranjevanju izgubijo mnogo okusa in videz. Več jablanovih sort izgubi v decembru užitno zrelost, od hrušk pa sorta »Aleksander Lucas«. Porabiti jo moramo najkasneje do konca decembra. Dušeno zelje 800 g težka zeljnata glava, 6 žlic olja, 1 žlica moke, 150 g paradižnika ali žlica paradižnikove mezge, peteršilj, mleta paprika, sol Na rezance narezano zelje pražimo na olju in mešamo. Ko se zmehča, dodamo najprej moko, nato papriko in narezan paradižnik ali paradižnikovo mezgo. Posodo pokrijemo in dušimo še 40 minut. Zelje lahko dušimo tudi v pečici. Preden jed ponudimo, jo po-tresemo s sesekljanim peterši-ljem. Dušeno zelje s klobasami 1 glava zelja (približno 1 kg), 4 klobase, 150 g hamburške slanine, 1 jabolko, 2 stroka česna, 5 brinovih jagod, 1 lovorov list, 1 dl kisa, 3 žlice olja, sol, poper. Zelje narežemo na rezance, ga operemo in stresemo v kozico. Solimo in pristavimo brez vode; nad ognjem pustimo 10 minut. Ko tekočina, ki jo zelje odda, izpari, prilijemo olje in kis, dodamo cel česen, narezano jabolko in vse druge surovine. Dušimo 15 minut in po potrebi mešamo ter dolivamo vodo. Posebej skuhamo klobase in slanino, narežemo ter postrežemo z dušenim zeljem. moda Krila so ozka. M ka, vsekakor pa dolga — ni kreatorjem so letošnjojer' dali ženskim krilom povsF; nove linije. Že so ozka, it zagotovo spodaj nekaj i lahko imajo celo malo phsef" tudi prerezana so sem in tr če so pa široka, so široka taP kot so bila prva leta po roj ko je moda širokih kril M fotala« iz daljne zmenke m za nas pomenila pravo razi šje. Torej, če hočete bin derni, si lahko omislite on ali široko krilo, kakor pač čete, toda zagotovo mora dolgo in segati globoko kolena. Na zdravniškem pregledu — Otroka bi lahko umi^ preden ga pripeljete na m gled, je zdravnik nejevolji rekel materi. — če bi ga umila. to./' zdravnik, bi takoj vedel, ga peljem k vam in ga ne" več spravila iz hiše. ---—A Izlet na Planico Včeraj smo šli na izlet, z nami pa ŠD Polet. Sli smo na Planico in srečali kravo Mico. Pot do vrha res je strma, vendar v nas je večna trma. Hočemo vse osvojiti, zato kdaj roke padajo po riti. A ko smo na vrh prišli, žejni strašno smo bili. Spili svoje soke smo, najedli se krepko. A prišel je tisti čas, ko tršica je prišla po nas. Spravili smo svojo kramo in zavihteli jo na ramo. Ko prišel sem jaz domov, se kar sesedel sem na stol. Znoj s čela je kapljal, jaz pa sem sladko zaspal. Tako končan je športni dan, jaz še danes sem zaspan. Ampak, kar je res je res, takle športni dan je čuden ples. Damjan Križaj, 5. b OŠ Cvetko Uroiar, Škofja Loka Paket Darilo Beli so listi in debele stratii, s črnimi črkami na belem papirju, vse se blešči. KnHga človeku vedno dobro želi,' saj človek iz nje se veliko nauči. Kjerkoli po svetu hodil boš, če v stiski se znašel boš, pomisli na kujic/o. pa zopet srečen boš. Knjiga človeku v hudih trenutkih v tolažbo je veliko, saj takrat pozabi, da se kaj hudega zgodilo mu je. Knjiga je dar, ki za mnoge ga ni. a zame darilo, knjiga — .si n. Aleš Murko, 7 b OŠ bratov Zvan, Gorje S sestro Zalo in sošolkama Cirilo in Vesno sem bila letos na letovanju v koloniji na Stenja-ku. Bila sem prvič in na pogled mi je bilo vse všeč, le počitek je bil nekoliko predolg. Najprej smo čakali kakšne pol ure na čoln, ki je pripeljal pošto. Ze takoj drugi dan sva s sestro prejeli pismo. Bili sva ga zelo veseli. Takoj sva odpisali. To se je ponavljalo iz dneva v dan. Bolj so se počitnice na morju bližale koncu, več pisem je prihajalo na Stenjak. Z njimi so začeli prihajati tudi paketi. Prvega je dobila Vesna. S paketi so največ prihajale sladkarije, kreme za sončenje in podobno. Zmeraj se je skoraj cela šola zbrala okrog lastnika. Vsi so nestrpno čakali, kdaj bo paket odvit. Zmeraj so se slišali vzdihi in takile stavki: »Moram pisati domov, da bodo paket poslali tudi meni.« Tako je prihajalo vedno več paketov. Jaz sem vselej dobila le pismo. Nekega dne sem se ujezila. Zmeraj sem upala, da bom tudi sama dobila paket. V navalu jeze sem domov pisala grdo pismo, da sem žalostna, ker nisem dobila paketa in podobno. Komaj sem pismo dobro oddala, sem začela premišljevati: »Ali imam prav? Od kod pa naj mami in oči vesta, da se v kolonijo pošiljajo tudi paketi. Saj sem vsak dan dobila pismo. Prva sem pismo v naši skupini dobila prav jaz. Kako le moram biti tako hudobna?« Take in podobne misli so mi rojile po glavi, toda pismo je bilo že oddano. Kar je bilo napisano, se ni dalo več izbrisati. Drugi dan sem spet dobila pismo. A, glej! Ko sem ga odprla, sem v njem našla nekaj gumic za lase, ki sem jih tako zelo potrebovala, i nekaj denarja. Pisma sem bila strašno vesela. Spet sem pomislila na včerajšnje pismo. Postalo me je sram in takoj sem domov odposlala pismo, da se zahvaljujem za vse kar sem dobila in da sem ga bila vesela bolj kot sto paketov. Tako sem nekako opravičila prejšnje pismo. Vsaj mislila sem si tako. Sklenila sem tudi, da če bom še kam odpotovala in bi rada imela paket, da bom to doma tudi povedala. Predvsem pa. da ne bom več pisala tako žalostnih pisem. Vidka Kojžer, 7. t OŠ Ivan Tavčar, Gorenja vas V zvezi s še o prevozih z reževalnim avtomobilom prevozi z reševalnim avtomobilom se je pojavilo nekaj zelo konkretnih vprašanj, na katera bomo poskušal odgovoriti. Ali je potrebno vsako porodnico peljati v porodnišnico z reševalnim avtomobilom? Predporodno varstvo je z delom posvetovalnic za noseče, ultrazvočnimi preiskavami in še nekaterimi drugimi pregledi toliko napredovalo, da se lahko veliko bolj natančno opredeli čas poroda. Ko se pojavijo prvi bolj redni popadki, je pravi čas za prevoz. Nobene potrebe ni, da tedaj tekate okrog, čakate na telefonsko zvezo; če le imate prevoz, naložite porodnico in pravočasno bo v porodnišnici. Ce pa nastopijo namesto popadkov (ali z njimi vred) druge težave: krvavitev, odteče plodna voda — je potreben prevoz z reševalnim avtomobilom. Pri tem vetja nasvet iz prejšnjega tedna, da se je treba dogovoriti, kje se boste dobili z reševalci. Ne čakajte doma, posebno pozimi! Zakaj reševalci v kliničnem centru ne počakajo na pripravljenjega poškodovanca, da bi ga odpeljali tudi domov? Dežurni reševalec nima v domačem zdravstvenem domu zamenjave, razen ob delavnikih preko dneva. Predolgo bi bilo čakanje nanj v ponovnem nujnem primeru. Če gre za tako poškodbo, da je prevoz domov res potreben z reševalnim avtomobilom se dežurni reševalec vrne po poškodovanca na kliniko. Številni prevozi z reševalci pa so čisto brez potrebe (lahko bi jih opravili tudi svojci poškodovanega sami), zato je večkrat ob takih dvojnih prevozih tudi obojestranska slaba volja. To bomo rešili le tako, da bodo reševalci na razpolago le takrat in za tistega, ki njiho- vo pomoč zares potrebuje (ta misel velja taK" zdravnikom, ki odrejajo prevoze, kot bob? kom in njihovim svojcem). Kdo plača participacijo ob prevozu? Ta čas je participacija 300 din za vsak r>r^l voz, torej tudi za prevoze na kontrolne pr*J glede in iz bolnišnice domov. Plačati jo mof* vsak, za katerega zdravnik ni posebej označ*' na nalogu za prevoz, da je oproščen plačil*' In kdo so oproščeni? Otroci, učenci in studeč tje, borci z dvojnim štetjem in vojaški . ■ invalidi, osebe, ki prebivajo v socialnih zavC dih (domovi za starostnike). Oproščene sotifl di nosečnice in porodnice, vendar le, če grei* prevoz v zvezi z nosečnostjo (npr. krvavite*' splav) in porodom. Ne plačajo invalidi z odpiT vedjo udov (tetrapareza ali paraparezaV i\ škodovanci v nezavesti ali poškodovani pr1 delu, bolniki z nalezljivo ali duševno bolezni' jo, kadar je.obvezno zdravljenje v bolnišnic Posebej velja poudariti, da so plačila oproščeni nezaposleni in tisti delavci ali upokojott ki imajo v družini celoten dohodek (preračunan na družinskega člana) le do 8.200 din '• tem primeru se izkažete s potrdilom zdrav stvene skupnosti. Zakaj v reševalnem avtomobilu ni sprttr i ljevalca? Kadar gre za prevoz tako prizadeti$1 Si veka, da je spremstvo nujno potrebno priM de v reševalni avto zdravnik ali medicinski sestra. V drugih primerih je šofer-reševtiK sam, kar ni dobro in se zdravstvo zaveda stN kovne pomanjkljivosti. Le v Kranju dela5reševalcev — spremljevalcev, po eden podnevi in ponoči, na Jesenicah pa se izmenjmaV dva le podnevi ob delavnikih. Vzrok je v tolikšnem številu (potrebnih in nepotrebni prevozov, da družba ne zmore višjega stro& za prevoženi kilometer. Rešitev je lahko oho." na: ali zmanjšati število prevozov na noxm no (odvisno od zdravnikov) ali pa zvišat srd stva (odvisno od uporabnikov). Čas bo pokr zal, kdo ima prav. dr. Tone KOSlR -/| Uganke Skače, grize, jezi, dolge noge ima, spada med male reči. (ahlob) Vedno hiti in vestno dela, vendar na koncu nic nima. (alebeč) Dolga, o res dolga mu je pot, pa še tovor tak, da po moči mu ni vsak enak (žlop) Dolge ima bodice, ni jež, skoraj nič ne pije Računajte na nas — trije junaki (sutkak) Mojca Kos, 6. b OŠ bratov Žvan, Gorje Primož, Domen in Anže hodimo v 3. b. Vsak dan v šoli se dobimo, vsi prav pridno se učimo, jezike kar naprej vrtimo, ničesar mi ne zamudimo. Doma po svoje vsak živimo, Primož brenka na kitaro, rad bi glasbenik postal, rad bi svet prepotoval, rad se pri mamici crkljal, rad bi — kaj vse bi rad postal! S smučmi se v dir Anže spusti, po strminah se podi, da se kar za njim kadi, Domen se streljati uči, da divjad ne zgreši. Ko bo velik, lovec bo postal, bo vso divjad poznal. Vsi pesmice sestavljam na glavo vse postavljamo Ko pa veliki bomo vsi, takrat delat bomo šli. Morda v tovarne, elektrarne, železarne in pisarne, morda bomo Vojaki, ali pa junaki, morda bomo raketo cao. in v vesolje jih spustili ali pa take — za male junake, da se bodo z njimi igrali, se na izlet v vesolje peljali. Tako ste naše junake spo^ če boste kdaj k nam pnpoto^ da jih boste lahko obiskali. Primož Knez, Anže Kalaf1' Domen Poljane^. OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka, dopisniški krožek JlJJlECEMBRA 1984 TELEVIZIJA, RADIO, BANKA SPOROČA, KRIŽANKA 11. STRAN O LAS TELEVIZIJSKI SPORED I: NEDELJA, 9. DEC. - Poročila - 8.25 Živ žav - - Zl mano, mulci - 9.55 taVetovni pokal v smu-■ji slalom (Ž), prenos l*l 11.15/30 625, odda-astik z gledalci - 11.50 Wje in zemlja - 12.55 Svetovni pokal v smu-l slalom (Ž), prenos l*U (do 13.45/14.00) -Poročila - 14.00 J. Stenski: Naša leta, nada-»ir.ka - 15.05 Mostovi -Slovenska ljudska asalain godci - kviz glas-jl mladine Slovenije -'' športna poročila Osvajalec, ameriški 19.10 Risanka - 20.00 'ferodič: Resnični obraz h Novak, TV nadalje-ta 21.00 TV plošča: Ka va II-21.15 Športni pre-21.45 Portret: Branko Wl • 22.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test 9.00 Oddaje za JLA - 14.20 Glasbeno popoldne 16.10 Na štirih kolesih - 16.30 Reportaža z nogometne tekme CZ: Sarajevo in Željezničar : Partizan - 17.00 Košarka - Cibona : Zadar, prenos - 18.30 PJ v rokometu (M) Proleter : Metaloplastika, prenos .-19.45 Mali koncert - 20.00 Svet v letih 1900-1939. dokumentarna serija - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 A. Berkesi: Pragovi, TV nadaljevanka 22.05 Izviri PONEDEIJKK. 10. DEC. 9.50 Kranjska gora: Svetovni pokal v smučanju - veleslalom (M), prenos l.teka (za EVR) (do 11.30/45) -12.50 Kranjska gora: Svetovni pokal v smučanju - veleslalom (M), prenos 2. teka v^ x.vu) (do 14.00/15) -15.45 Poročila 16.00 Svetovni pokal v smučanju - Veleslalom (M), posnetek iz Kranjske gore - 17.20 Pešec v avtu - 17.50 Nega bolnika na domu - 18.10 Premog, izobraževalni film - 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo -18.45 Glasba za mlade -19.15 Risanka - 20.00 Z. Baj-sič: Glej, kako se dan lepo začne, drama TV Zagreb -21.15 Dokumentarec meseca: Pod steklenim zvonom -21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mesto basni, otroška serija TV Skopje -18.00 Miti in legende - 18.15 Narava in človek, izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbeni album - 19.00 Telesport -19.30 TV dnevnik - 20.00 Po RADIJSKI SPORED 8.05 l \* WTA,8.dec. j ^program pr gram r «wki tednik - 9.05 Pojte n M - 9.20 Matinejski *J )*t - 10.05 Po republici 'in pokrajinah - 10.25 P Wdne ob lahki glasbi -\ Srečanja republik in J Jtjin -12.10 Naši poslugi čestitajo in pozdra- * 14.05 Glasbena pa-i • 15.00 Radio da-J gradio jutri - 15.10 Obve-/\': in zabavna glasba - 'Obvestila in zabavna ta • 16.00 Vrtiljak -illStudioob 17.00 - 18.00 #ua z godbo - 18.30 "»t mladim - 19.25 Obve-' m zabavna glasba -I Za naše najmlajše -, * Minute s klaviaturi-a Miho Kraljem - 30.00 laja za Slovence po sve-845 Literarni noktur- Od tod do polnoči Nočni program -r program lutro na drugem pro-u - 8.00 Sobota na valu 13.00 Od enih do sed-19.25 Stereorama -Pol ure za šanson -Od plošče do plo.š- EIJA, 9. dec. program Jutranji program - 8.07 ,ika igra za otroke -pomnite, tovariši -leljska matineja -' Naši poslušalci česti-in pozdravljajo - 13.10 M in zabavna glas 04 Za naše kmeto-14.05 Naši poslušalci in pozdravljajo -Humoreska tega ted-MufS Pihalne godbe -Pri nas doma - 15.30 Ijska reportaža - 15.55 amaterski zbori - 16.20 |wor s poslušalci - 17.05 tubljene operne melodi-1150 Zabavna radijska 19.25 Obvestila in za-^ glasba - 19.35 Lahko "oei - 19.45 Glasbene fy*dmce - 20.00 V nede-Mfcr 22.20 Glasbena rfena mladih - 23.05 Lite-»i nokturno - 23.15 Zalit z nami - 00.05 Nočni tram |ty program J Jutro na drugem pro-Vm-8.00 Nedelja na vato • 13.00 Od enih do W> - 19.00 Radijski vnik - 19.25 Stereorama M Naš podlistek - 21.00 Sba iz starega gramof o-8.15 Radio Študent na Vrti valu V-DEUEK, 10. dec. V* program * Jutranji program - 8.05 %lm problemi marksiz-\%M Ringaraja - 8.40 Vnte pesmico 9.05 'tona matineja - 10.05 V/irano za . . . - 11.05 JMUte.,. - 11.35 S pe-t/j po Jugoslaviji - 12.10 jt*Ki revijski orkestri -Kmetijski nasveti -*VjPihalne godbe na kon-Vm odru - 13.30 Od M0e do melodije - 13.50 Mcijkov križemkraž -'. V gosteh pri zborih ju-'v/zanskih radijskih po-14.25 Naši poslušalci ivliaio - 15.00 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - glasba -18.00 Na ljudsko temo -18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slav-ček - 20.00 Kulturni globus -20.10 Pop barometer - 21.05 Iz sporedov simfoničnih orkestrov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05 Nočni program Drugi program 6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Od enih do sedmih - 19.25 Popularnih dvajset TOREK, 11. dec. Prvi program 4.30 Jutranji program - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Revija mladinskih pevskih zborov - Zagorje ob Savi 84 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) -18.45 Glasbena medigra -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe -23.05 Literarni nokturno -23.15 Vodomet melodij -00.05 Nočni program - glasba SREDA, 12. dec. Prvi program 4.30 Jutranji program - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.4U Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00-Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika - 20.00 Ponovitev 2. koncertnega večera simfonikov RTV Ljubljana - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Jazz za vse -00.05 Nočni program Četrtek, 13. dec. Prvi program 4.30 Jutranji program - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše 'pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.20 Koncert za mlade poslušalce -14.45 Naš gost - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -glasba - 18.00 Z ansamblom Slovenija - 18.15 Jezikovni pogovori - 18.30 Balada in pripovedka za violončelo in klavir - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05 Nočni program PETEK, 14. dec. Prvi program 4.30 Jutranji program - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Vedri zvoki -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Plesi s koncertnih in baletnih odrov v izvedbi - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. - 18.15 Gremo v kino - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Zakaj imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz glasbene skrinje - 00.05 Nočni program poteh spoznanj - 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Dinastija, ameriška nadaljevanka - 22.05 Zgodbe iz starih mest TOREK, 11. DEC. 9.50 Kranjska gora: Svetovni pokal v smučanju - slalom (M), prenos 1. teka (za EVR) - 12.20 Kranjska gora: Svetovni pokal v smučanju - slalom (M), prenos 2. teka (za EVR) - (do 13.30/45) -14.55 Šolska TV: Ustvarjanje Titove Jugoslavije - Tito na čelu partije, dok. oddaja - 16.00 Poročila - 16.15 Svetovni pokal v smučanju - slalom (M), posnetek iz Kranjske gore - 17.35 Nana, mala opica, otroška serija -17.55 Republiška revija MPZ - Zagorje 84 - 18.25 Se-vernoprimorski obzornik -18.40 Ohranitev njork, kratek film - 18.55 Knjiga -19.10 Risanka - 20.00 Nekaj ljudi dobre volje, francoska nadaljevanka - 21.00 Aktualno - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pisani avtobus -18.15 Odprta knjiga - 18.45 Glasba in ples skozi stoletja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Večer za tamburico -20.45 Žrebanje lota - 20.50 Spomini: »Virovitički mostobran« - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Čas jazza SREDA, 12. DEC. 8.45 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 18.00 Poročila - 18.05 Ciciban, dober dan - 18.25 Gorenjski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Proti toku, indijski film -Motorne dirke na ledu, francoski film - 19.10 Risanka - 19.30 TV dnevnik I -20.00 Film tedna: Groznica, poljski film - 21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Merlin, otroška serija - 18.15 Ob slovesnih priložnostih - 18.45 Zgodbe iz starih mest - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jazzovska glasba - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Glasba za harfo - 21.50 Povodi in sledi ČETRTEK, 13. DEC. 8.50 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 16.40 Šolska TV: Ustvarjanje Titove Jugoslavije - 17.45 Poročila - 17.50 A. Ingolič: Mladost na stopnicah - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Delegatska tribuna - 19.10 Risanka -19.30 TV dnevnik I - 20.00 Tednik - 21.05 J. Clavell: Šo-gun - 22.20 TV dnevnik II -22.35 Iz svetovne klasike Oddajniki II. TV mreže 16.05 Test - 16.20 Smučajmo vsi - 17.25 TV dnevnik -17.45 Varuhi časa - 18.15 Znanstveni pogovori - 18.45 Show express - 19.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik -20.00 Umetniški večer: Ka-rolina Reška, opereta -22.30 Zagrebška panorama PETEK, 14. DEC. 8.50 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 17.20 Poročila - 17.25 Pihalni orkestri - 17.55 Za mano, mulci - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Zdravilne vode -19.05 Risanka - 19.30 TV dnevnik I - 20.00 Včeraj za jutri - 20.45 Ne prezrite -21.05 A. Jay-J. Lynn: Da, gospod minister - 21.35 TV dnevnik II - 21.50 Primer Patty Hearst, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Otroška televizija - 18.15 Ob slovesnih priložnostih - 18.45 Zabavno-glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 »Trivialna glasba« - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Mimogrede povedano - 21.50 Nočni kino. Gora na temni strani meseca, švedski film (do 23.15) PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev praznične nagradne križanke z dne 27. decembra: akordant, Kopetdag, obla, OV, Lao, dim. partizani, Udinboršt, skladi, Lier, alopat, EC, Jaka, nalom, ica, IN, slamnik, PK, AO, Ejrene, Bra, gnev, Alkmaar, maliki, Belfast, arak, Noemi, Lea, red, gorica, Isis, Avnoj, etat, Jajce. Ati, Laer. snop, osne, otre, Naab. Prejeli smo 187 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (500 din) prejme Lidija Dra-žumerič, Valjavčeva 9, Kranj, 2. nagrado (250 din) prejme Peter Mohorčič, Stara c. 18, Kranj, 3. nagrado (150 din) prejme Andreja Petrevčič, Grosova 36. Kranj, 7 nagrad po (100 din) prejmejo: Feliks Robnik. Tu palice 33, Preddvor. Zofka Golob, Polica 5, Naklo, Tinca Križaj, Krakovo 2, Naklu, Lil jami Angelovska, Likozarjeva 25, Kranj, Marjan Trškan. Jaka Platiše 3, Kranj, Andrej Perne, Mlakarjeva 24, Kranj, Zdenko Zupec, Trg svobode 2, Boh. Bistrica Približuje se konec leta, z njim pa pomemben dogodek tako za banko kot za vas varčevalce: OBRAČUN OBRESTI ZA LETO 1984! Vse do letos smo stvari okrog pripisa obresti tudi za imetnike deviznih sredstev urejali razmeroma preprosto, gladko, brez večjih zastojev ter v obojestransko zadovoljstvo. Pri tem ima nemalo zaslug tudi računalniška obdelava tega izjemno obsežnega posla S sprejetjem odloka Zveznega izvršnega sveta o izplačilu obresti od deviznih prihrankov občanov, ki ne bodo uveljavljali statusa delavca na začasnem delu v tujini, v dinarski protivrednosti pa so se zadeve z obrestmi za leto 1984 v marsičem spremeni le No. da ne bo nejasnosti1 S tem obvestilom in nekaj zgoščenimi informacijami vas želimo seznaniti z načinom obračuna oziroma pripisa obresti za leto 1984, hkrati pa vas zaprositi za sodelovanje, da bi bil postopek tudi za-vas razumljiv, hiter in kar najmanj zapleten Na tri stvari bi vas radi ob tem opozorili: PRVIČ vsem našim občanom v tujini bomo tudi za leto 1984 obresti obračunali pripisali in izplačali v devizah, kolikor bodo do 20 decembra 1984 predložili banki eno od predpisanih dokazil o zaposlitvi oziroma prebivanju na tujem, skupaj s pisnim zahtevkom za izplačilo obresti v devizah. DRUGIČ vsem našim občanom, ki tega dokazila ne bodo predložili, bomo obresti v skladu z zakonom morali izplačati v dinarjih Pri tem pa velja pravilo obresti vam bomo obračunali po obrestnih merah, ki veljajo za devizne hranilne vloge Te pa, kot veste, znašajo 7,5 % za nevezane devizne vloge. 9 % za devizne vloge, vezane nad eno leto. 11 % za devizne vloge, vezane nad dve leti in 12,5% za devizne vloge, vezane nad tri leta. Tako izračunane obresti vam bomo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje, in sicer po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna, 31. decembra 1984. Dinarsko protivrednost obresti od vaših deviznih prihrankov bomo potem vodili kot vpogledno vlogo na posebnem računu vse do dne, ko bomo dobili vaš nalog, na kateri dinarski račun naj vam ta sredstva nakažemo. TRETJIČ Svetujemo vam, da zato že pred koncem leta, po možnosti pa kar ob prvem obisku v banki, stopite še do okenca, kjer vodijo vaš devizni račun oziroma devizno hranilno knjižico, ter našim delavcem posredujete številko svoje dinarske hranilne knjižice ali tekočega računa Pri tem se lahko poslužite obrazca, ki smo ga pripravili posebej za to priložnost. Tudi v primeru, da pri nas nimate niti tekočega računa niti dinarske hranilne knjižice, pač pa ste nam zaupali le svoje devizne prihranke, ne bo težav. Z veseljem bomo naredili vse potrebno, da se zadeva uredi takoj in brez kakršnih koli vaših dodatnih opravkov. Skratka — stvar je lahko sila preprosta, če se je lotimo s prave strani, z nekaj dobre volje in z malo razumevanja Hvala za sodelovanje in nasvidenje! Mg* ljubljanska banka M^kW Temelina banka Gorenjske NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 23. novembra: Egmont, Kraner, sardon, Mihail, stola, nat, Caan, Miami, Ahlin, Roa, pij, Imatra, RS, agentka, Italec, Ail, Vareš, ST, okan, Nieto, Malinska, amonit, Grk, Ren, Avilov, AN, soseda. Prejeli smo 121 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Janko Čar-man, C. na klanec 11, Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Milko Kunstelj, Stošiče-va 2, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Andreja Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 12. decembra, do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako — Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din, in 3. nagrada 100 din. Q LAS 12. STHAN PETEK, 7. DECEMBRA 1984 REPORTAŽA Lokacija malih vodnih elektrarn v kranjski občini Pomemben korak k hitrejši izgradnji malih vodnih elektrarn je dobro Zgomteg^Jeze^skega do izli- poznavanje pretokov in padcev voda, ki jih nameravamo izkoristiti za va v Kokro. Elektrarna bi ime pridobivanje električne energije. Po eni strani je to pomembno za izgradnjo la 770 kilovatov inštalirane najprimernejših naprav, po drugi za hitro pot do potrebnih dovoljenj. V kranjski občini je za izdelavo študije o najprimernejših lokacijah malih vodnih elektrarn poskrbela občinska raziskovalna skupnost. Izdelal jo je inženirski biro Elektropro-jekt iz Ljubljane. Študija je sestavljena iz treh delov. V prvem je podan pregled obstoječih objektov, obratujočih in zapuščenih. V kranjski občini so vodotoki poganjali več kot 80 naprav. Ostalo jih je 65, pri nekaterih so le še sledovi ruševin. Pri več kot dvajsetih tudi sledov ni več, popolnoma so jih odstranili. Med temi napravami na vodni pogon je bilo 22 narejenih kot male vodne elektrarne. Danes jih dela še 12. Od več kot 70 mlinov, žag, stog in kovačij jih danes obratuje le še devet. Ostale so opuščene ali dotrajane, večina je delno ali popolnoma porušenih. Vse te naprave so izrabljale ca, Bistrica, Suha, Bela, Ru-povščica, Stražnica, Goričica, Parovnica, Milka, Belica, Pša-ta, Doblič, Reka (Cerklje), Ne-miljščica, Besnica, Suha, Žab-nica in Tržiška Bistrica. Pregled je prinesel oceno, da je v kranjski občini moč izkoristiti 7.975 kilovatov energetskih zmogljivosti malih vodotokov. Danes je izkoriščenih le 485 kilovatov, kar predstavlja 6 odstotkov. V novih in obnovljenih malih vodnih elektrarnah bi torej lahko pridobili še 7.490 kilovatov moči. V tretjem delu študije so opisane lokacije malih vodnih elektrarn. Ocena, kdaj se na določeni lokaciji splača zgraditi malo vodno elektrarno, je težka. Upravičenost je odvisna od marsičesa: od stroškov izgradnje in obratovanja, od načina obratovanja, bd cene električne energije, od oddaljenosti od porabnikov. Seveda je ekonomičnost tem večja, na bi bila elektrarna z 220 kilovati inštalirane moči. Druga, poimenovana Fužine, bi izkoriščala odsek Kokre od izliva Reke do Zgornjih Fužin. Njena inštalirana moč bi bila 830 kilovatov. Tretja nova elektrarna na Kokri bi bila Spodnja Kokra, imela bi kar 2.100 kilovatov inštalirane moči, izkoriščala pa bi odsek Kokre z največjo zmogljivostjo, v bližini izliva potoka Čemše-nik. Vlaganja v takšno elektrarno bi bila dokajšnja, vendar ekonomski pokazatelji pravijo, da bi bila naložba upravičena. Mala vodna elektrarna na Jezernici bi v celoti izkoriščala njeno zmogljivost. Jezerni- moci. Na Reki bi lahko postavili malo vodno elektrarno Pod-storžič s 150 kilovati inštalirane moči. Na njenem levem pritoku, ob vodotoku Zabukovški graben bi lahko postavili elektrarno z 100 kilovatno inštalirano močjo. Mala vodna elektrarna Zabukovec bi izkoriščala zmogljivost Zabukovškega grabna, ki ima zelo velik naklon struge. Zanimiv je predlog o elektrarni Bašelj na Belici. Zelo vodnati izvir Belice je visoko nad Bašljem zajet za potrebe vodovoda. Zajemajo okoli 60 sekundnih litrov, zajeti pa je moč še nekaj stranskih izvirov s skupnim pretokom 40 sekundnih litrov. Zaradi velikih pritiskov v cevovodu so nare- jeni štirje raztežilniki, v katerih se »uničuje« odvečna energija. Z majhnimi vlaganji bi jo lahko koristno izrabili. Ob raz-bremenilnikih bi zgradili le strojnice s potrebno elektro-strojno opremo. Potem, ko bi voda oddala energijo v turbino, bi se kot sedaj izlivala v ra/.bremenilnik. Namestili bi sodobne tipe turbin, ki vode ne onesnažujejo. Natančnejša analiza pa bi morala še pokazati, ali se -izplača zgraditi elektrarno ob vsakem razbre-menilniku ali s pomočjo primemo ojačanih cevi izrabiti celotni padec v eni ali dveh stopnjah. Ob vsakem raztežil-niku bi lahko postavili elektrarno s 40 kilovati inštalirane moči, skupaj torej 160 kilovatov. Podobna je rešitev za malo vodno elektrarno Reka na cerkljanski Reki. Bogati izvir je visoko na pobočju Krvavec zajet za vodovod s pretokom okoli 100 sekundnih litrov. Tudi pri tem vodovodu se pojavlja problem previsokih pritiskov, zato so zgrajeni trije raz-bremenilniki z višinsko razliko šestdesetih metrov. Ob vsakem razbremenilniku je prav tako moč zgraditi elektrarno s po 48 kilovati inštalirane moči, skupaj torej 144 kilovatov. Za potrebe vodovoda pa ni izrabljena vsa razpoložljiva voda. Srednji pretok pod sotočjem dveh pritokov, ki se združujeta v Reko, je ocenjen na 200 sekundnih litrov Za t sko izrabo odseka do prvega razbremenit bilo treba zgraditi cel« vo napravo z večjim rom in močnejšim cevrj Instalirali bi lahko Qj tov moči. Z izgradnjo tel ve bi v primerjavi s i rešitvijo pridobili še _ vatov. Šele natanbn ■ za se bo lahko izreka,I različica je boljša. Kot deseta lokadjil vodne elektrarne ^ ({ gana elektrarna Šum I miljščici, ki bi imelaHI tov moči. Študija torej nakani nosti 'izgradnje m >;::.'-elektrarn večjih ni spušča pa se k najmanj ko imenovanim mikre* elektrarnam, ki so a za privatne grad bi bila seveda študija: obsežnejša, vsekakor p la zelo pomembna za § najmanjših vodnih j saj bi bila pot do ustrea voljenj lažja in hit činski upravni organi'bi dobro strokovno podlag dajanje dovoljenj. Prd\l študiji ni omenjena reki ki seveda ni primerna; nja malih vodnih eiel pri celoviti sliki energ« potenciala vodotokov v ski občini pa je sev«^ hodno potrebna. 2.120 kilovatov vodnih zmoglji- cim več energije je moč dobiti vosti. Seveda v to številko niso vštete naprave na Savi. Danes je od tega izkoriščenih le še 485 kilovatov zmogljivosti. Z napravami, ki bi jih bilo pametno obnoviti in povečati inštalirano moč tako, da bi bila z majhnimi vlaganji moč vode bolje izkoriščena, bi lahko pridobili 1.800 kilovatov. V drugem delu študija podaja energetsko podobo vodotokov, so jo izrisali s pomočjo obstoječih in analitično določenih hidroloških podatkov, kart in terenskih ogledov. Prikazane so razpoložljive moči vzdolž vodotokov: Kokra, Je-zernica, Reka, Kožna, Lobni- na čim krajšem odseku vodotoka. Razmere so od objekta do objekta različne in težko je potegniti mejo, kako dolg odsek vodotoka je najprimerneje izkoristiti. Vsako malo elektrarno je treba posebej spro-jektirati, izračunati, kakšno je najbolje postaviti. Strokovnjaki so ponudili deset lokacij, za katere sodijo, da jih kaže nadalje obdelati. Na Kokri so predlagane tri lokacije. V zgornjem toku elektrarna Virnik, pred sotočjem z Jezernico v odseku pri kamnolomu lehnjaka, kjer je vodna zmogljivost zgornjega toka Kokre največja. Primer- Puškarstvo je v Kranju domi Že 1920. leta je bila v Kranju edina puškarska šola za dobršen del srednje Evrope V njefso se izšolali na primer vsi boroveljski puškar,.. Kranjski eraverii na so bili že pred vojno nagrajeni na leipziskem sejmu obrti. - Po graverji pa so waw F1C j -f j0 v Tozdu lovski material in letu 1975 pa je puškarstvo spet zaživelo v iu embalaža v delovni organizaciji Sava Kranj Kranj — »Ne razumem, zakaj smo Kranjci tako pametni, da hočemo vedno nekaj novega in drugega. Puškarstvo bi na primer lahko poimenovali kar za nekakšno folkloro Kranja. To je naša vrednota. Zato bi jo morali obdržati.« Tako razmišlja danes direktor Temeljne organizacije združenega dela lovski materi- Tuja semena trav pod mikroskopom Zal še vedno veliko uvažamo semena trav in detelj, ki najbolj kvalitetna in čista prihajajo iz Nemške demokratične republike — Vse uvožene rastlinske pošiljke na meji temeljito pregledajo Jesenice — V Jugoslaviji imamo šestnajst obmejnih karantenskih postaj za varstvo rastlin, med njimi je zvezna obmejna postaja tudi na Jesenicah. Postaja, ki jo vodi inženir Janez Pšenica, opravlja svoje delo na gorenjskih cestnih mejnih prehodih, na železniški postaji na Jesenicah, na železniškem kontejnerskem terminalu v Ljubljani, Ljubljani — pošti, letališču Brnik. Inženir Janez Pšenica, nadvse zavzet fi-topatolog, ki zvesto spremlja znanost o boleznih in škodljivcih in se tudi v svojem prostem času navdušeno ukvarja z botaniko (preučil je že dvesto vrst plevela in pripravlja nadvse obsežno in na moč zanimivo dokumentacijo), skupaj s sodelavci nadzoruje in preprečuje uvoz rastlinskih bolezni v Jugoslavijo, skupaj z zveznimi veterinarskimi inšpektorji pa postaja preprečuje uvoz živalskih kužnih, nevarnih bolezni. Ni treba posebej poudarjati, da delajo z roko v roki s cariniki na obmejnih postajah in z železničarji. Vsak po svoje pregledajo sleherno blagovno pošiljko, ki prispe na mejni prehod, še posebej pomemben je prav fitopatološki pregled. Pošiljke so primerno opremljene, fitopatologi pa imajo spisek vseh karantenskih bolezni, ki so jih odkrili na evropskih mejah. Delijo jih na ekonomske in karantenske, zabeležili pa so jih naj več 80. Ob pregledu so silno natančni predvsem pri semenih. Medtem ko je za navadno pošiljko dovolj, da ima zdravstvenu spričevalo izvo/.nika, zahtevajo pri semenih še garancijo. Vsi dokumenti, potrdila, da so bile rastline nad/.orovane tudi v vegetacijski dobi, se zbirajo v posebni kartoteki. »Največ težav imamo z zasebnim uvozom,« pravi Jane/. Pšenica, »zdomci največkrat sploh ne vedo, da rastlin ne sinejo uvažati brez ustreznih potrdil. V prtljažniku so okrasne rastline, semena, ki jih moramo odvzeti. Naši zakoni tudi ne dovoljujejo uvoza smreke, bora, jelke, cuge in psevdo-cuge, nekaterih rastlin iz rodu iglavcev.« Večinoma uvažamo iz zahodnih evropskih držav z razvitim kmetijstvom, do 120 različnih proizvodov. Ne zgodi se tako zelo redko, da moramo odkloniti cvetlično čebulico iz Holandije, ker je okužena. Delovne organizacije uvažajo veliko zelenjave, cvetic, trav in detelje, semena krompirja in industrijske rastline. Na Reki so se usmerili le na pregled južnega sadja. Visoke hibridne sorte, zahtevno zelenjavno seme se še zmeraj precej uvaža, čeprav je ta uvoz v zadnjem času deloma upadel. Zelenjava prihaja iz Danske, krompir in okrasne rastline iz Holandije, uvažamo precej trave in detelje. Zanimivo je, da najbolj čisto seme trav in detelj prihaja iz Nemške demokratične republike. Trije inšpektorji imamo le nekaj ur časa za pregled v priročnem laboratoriju. Če se pojavi utemeljen sum virusa, potekajo raziskave v sodelovanju z republiškim inštitutom. Delo je precej odgovorno, kajti če se sum o škodljivi bolezni izkaže za upravičenega, potem se vsa pošiljka, naj bo njena vrednost še tako velika in količine še tako ogromne, nemudoma zadrži in uniči.« Inšpektorji zvezne inšpekcije na Jesenicah delajo izmenoma vse nedelje in praznike, kajti meja se nikoli ne zapre. Dvakrat tedensko so na letališču Brnik, redno na železniški postaji, na ostalih mejhnih prehodih pa po pozivih. Razumljivo je, da imajo v času turistične sezone nemalo nevšečnosti zaradi »uvoza« psov, mačk in drugih družinskih ljubljencev, ki jih Luji gostje pripeljejo s seboj. Če maček v naročju nima ustreznega zdravstvenega potrdila, carinik ne more Zamižati na eno oko in mu dovoliti, da nepregledan potuje na morsko obalo. Potniki bi pač morali razumeti, da se sleherna država varuje pred nalezljivimi boleznimi vseh vrst, saj lahko povzročajo pravi' katastrofe. Tako ravnajo na vseh evropskih in drugih mejnih prehodih Marsikje gre ta nujna preventiva tako daleč, da moraš pri vstopu v državo odvreči v smetnjak tudi svo.jo popotnico, četudi je le sendvič. I). Sedej al in embalaža v delovni organizaciji Sava Kranj Valentin Jenko. V kratkem bo imel 50 let in se bo srečal Z Abrahamom. Ko se je pred 34 leti odločil za poklic puškarja in se začel učiti v takratni Pušarni v Kranju, se kar ni mogel spo-prijazniti s tem poklicem. Zdaj, ko ima tri sinove bi rad videl, da bi se vsaj eden odločil za kovinski poklic. »Prva puškarska šola v Kranju je bila ustanovljena 1920. leta. To je bila edina šola za dobršen del srednje Evrope. V njej so se šolali vsi boro-veljski puškarji; tudi pokojni Sodja iz BoroveU, ki je bil doma iz Bohinja. Čez čas je bila ta šola ukinjena, ponovno pa ustanovljena 1951. leta. Ko pa se je 1957. leta takratna Puškama v Kranju združila s Kovinarjem, je bila spet ukinjena. Tako danes v državi nimamo nobene šole za puškar-je.« »Pa vendar puškarstvo v Kranju spet živi. Vaša temeljna organizacija je edina v državi, ki izdeluje lovske puške.« »Vse od leta 1960 naprej se je program puškarstva postopoma zmanjševal; nadomeščal ga je program orodjarstva. Puškarji so se postopoma prekvalificirali v orodjarje. Tako je bila 1975. leta na lokacijo nekdanje Puškarne v Straži-šču že močna orodjarna. Ko pa je prišlo do združitve s kranjsko Savo, in je orodjarna postala oddelek v Tozdu vzdrževanje, je na naši lokaciji ostal program proizvodnje lovskega materiala in embalaže. Postopoma pa je začelo oživljati spet puškarstvo. Izdelali smo nov program razvoja puškarstva. Prva naloga, ki smo si jo zadali, je bila vzgoja kadra. Do danes smo izučili 20 fantov za poklic puškarja. Njihova povprečna starost je 22 let. Naš sedanji cilj je, da sami izučimo oziroma vzgojimo še pet do deset pu-škarjev za opravljanje kvalitetnih del na orožju.« »Že nekaj časa se med člani zelene bratovščine spet s pohvalami omenja vaša lovska puška.« »V usmeritev oziroma proizvodni program smo si zadali ročno izdelavo lovskega orožja visoke kvalitete. Pri nas je vsak izdelek unikat. Izučili smo tudi svoje graverje in prav tako imamo svoje kopitarje. Sicer pa naj omenim, da ima tudi graverstvo v Kranju dokajšnjo tradicijo. Že pred vojno so bili kranjski graverji nagrajeni na leipziskem sejmu obrti. Z našimi lovskimi u danes zalagamo pred« mače tržišče. Zaradit« vanj a po naših izdelS vljamo, da bi se vudn lahko uspešno kosal' • litetnejšimi pro^ dar smo premajhni k ko ustregli zahtevani količinah. Tuji trgoma terja vedno veči! izdelkov Trenutni redimo okrog 50o £ rabink v osmih razliL brih na leto. pa bock s kombinira mi pa delamo samo » lu.« »Kaj danes pravi meni biti dober, pna škar in kaj je tisto, h ceno oziroma ime 1«« ški?« »Pri vsakem tak*! kot je naše ali podobi kaže osebni odnos človeka do izdelka V puško mora puškar xi vložiti sebe. Brezhibft obvladati ročno oran mu reče pila. Kdor to« vlada, zanj v puškafltlj kruha. Danes so tovsUi tipa bock dela povprtfcl ur, karabina papo\w?đ ur. Premalo nas j« a lahko naredil; nekaj tisi madov na leto in takoj zanimivi za tuje tržišč*. Ceno oziroma ime puj pravite pa daje na ph« stem delovanja v \\i cevi, vrsta gravuri ::• podrobnosti. Leseni del je na primer nine. To nabavljamo is pa sila draga. Vrednosti puški dajejo na pjjt tnice in oblike v lesu mora seveda bre:h;N» vati, zelo pomemben^; njen zunanji izgled, praktičnost r nju ... Teža puško p I ni tako bistvena. Je l različna glede dolžino cevi. Na mer tehta okrog iMi ma.« »Cilj vašega koMiiu rej nadaljnji ranoi j skega programa?« »Vsekakor. Naš in oplemenititi materi* strokovnim in kvaliteti lom. Vse od leta 19751* kaže vedno večje unj za naše ročno izdelane (Predvidevamo sicer, radi zaostrenih pogojev danja kupne moči j«H za tovrstnc> visoko oji delke začelo upadati. Ki no, pa se nameravamo* ti tudi na unan vsem tem zato memav puškarstvo v Kranju obdržati in razvijati REPORTAŽA PETEK, 7. DECEMBRA 1984 13. STRAN O LAS PETKOV PORTRET tlALBREHT: radbene delavce ii morali bolje plačati . jnsko gradbeništvo uadi upadanja investicij-"fcjavnosti v vedno večjih Realna vrednost (proizvodnje se je la-f primerjavi z letom 1979 tjšala za tretjino. Letos se boje nadaljuje. Zaradi vanja obsega del je bi-»720.000 zaposlenih v podarski panogi že pri-0.000 delavcev odveč, tega leta naj bi nji-i število naraslo že na delavcev. Problemi i/a so tako težki, da i svoje mesto junija le-republik in pokra-slovanske skupščine, i so, da se višek delav-■prija predvsem pri ad-[ • r.ih poslih in da je preveč zaposlenih de-/brez kvalifikacij — po-delavcev. Posebno ifijepa so delavci, ki za-|rirsvštvenih razlogov ne več delati na gradbi- i i ■ ■j "/ašanji kako pomagati ?/,podarski panogi, so se di k. tudi v zveznem izvrš-ip( svetu in gospodarski 3a| Wi Kaj 'dlje od ugotovijo I k je naše gradbeništvo :r; f> visoko stopnjo tehni-č\~ Enološke opremljenosti //isobno projektirati in vse vrste objektov do-tujini, niso prišli. Ven-pkspanzija v preteklem vplivala na dokaj ne-iran razvoj številnih snih podjetij, ki so rasla i«Do dežju. Zaradi tega (odanes mnogo majhnih, ;tžbo malo ali slabo pove-' delovnih organizacij, ki io slabo produktivne izkoriščajo gradbene Vse to zahteva izdelavo ih programov razvo-ibeništva, medsebojne-anja, delitve dela in ije. eniji se gradbeništvo z enakimi težavami. Mrjo, da je v slovenskih b*»sih organizacij ah za se-■Kg dela okoli 20.000 ^zaposlenih. To se odra-'sizkiproduktivnosti, viso-woških in nizkih osebnih mit vseh in povsod ne Mfljevati po povprečjih. ;,<■■/ in direktor delovne feiizacije 75.230 dinarjev, osebni dohodek, ki ga ^■"n Veseli uspehov »Namen izdelovanja fotografij v krožku,« pojasnjuje mentor Tone Marčan, »je predvsem razstavljanje. Ce ni fotografskih prireditev drugod, pripravimo razstavo vsaj v šoli. Lani smo sodelovali na gorenjski razstavi in dosegli viden uspeh s štirimi priznanji. Se večji dosežek je sodelovanje na letošnji republiški razstavi, kjer so razstavili kar 41 od skupno 43 fotografij devetih naših avtorjev in krožek izbrali za najboljšega. Do kakovostne fotografije in uspeha je seveda dolga pot. Potrebno je načrtno delo pri snemanju, veliko vztrajnosti pri izdelovanju slik, posebno pa nemalo volje in potrpljenja pri dolgotrajnem učenju. Mentor se mora žrtvovati za mlade in jim vliti čimveč svojega znanja, znati pa jih mora tudi spodbujati, saj rezultati dela niso takoj vidni.« * Nad naslovom najboljšega fotografskega krožka v Slove- »Priznanje mi pomeni,« razlaga Tomaž Podberšič iz 8. č razreda, »lepo plačilo za triletno delo v krožku. S fotografijo, ki je moj edini konjiček, se ukvarjam tudi doma v prostem času. Najraje slikam motive iz narave. Pozneje se bom morda posvetil tudi drugačni fotografiji. Več znanja bom skušal dobiti s sodelovanjem v kranjskem klubu Janez Puhar.« »Vesel sem spoznanja,« dodaja Miha Sekne iz 8. C razre da, »da sem sposoben narediti dobro fotografijo. Največ zaslug za to ima naš mentor, ki nas veliko nauči. Fotografska dejavnost, posebno iskanje motivov, me zelo privlači. V krožku sem rad tudi zaradi družabnosti, saj se dobro razumemo. Poleg fotografiranja me privlačita šport in folklora, vendar te dejavnosti, za katero imajo razumevanje tudi starši, ne bom opustil.« Letošnji dosežki mladih fotografov iz kranjske osnovne šole Simon Jenko so spodbuda za uresničevanje novih načrtov. Mentor krožka nam je zaupal, da bodo že v tem šolskem letu začeli s spoznavanjem reportažne fotografije. Z njo bodo popestrili pričevanje o delu in življenju učencev v šolski kroniki ter razširili osnovno znanje mladih fotografov, katerih večina se pozneje izpopolnjuje v klubu Janez Puhar. Kot je med drugim nagla-sil pomočnik ravnatelja, si bodo v šoli prizadevali za še tesnejše stike s tem klubom, kjer dajejo krožku v uporabo prostore z opremo. Skušali bodo tudi zagotoviti boljše možnosti za delo krožka v šoli pa pridobiti za fotografsko dejevnost več učencev. Besedilo: S. Saje Slike: F. Perdan O LAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 7. DECEMBRA [m us I U U II J raznih vrst kuhinjski elementi že razstavljen po starih cenah Ogled dopoldan v skladišču Hrastje Informacije: prodajalne DEKOR Kranj, Koroška 35, telefon: 064-21-322 KRANJ TOVARNA 'ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46 Po sklepu 8. seje delavskega sveta z dne 21. 11. 1984 objavljamo LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva OSEBNI AVTOMOBIL LADA 1600, letnik 1980, izklicna cena 250.000,00 dinarjev. V ceni ni vpoštevan TPD. Licitacija bo v prostorih Zvezde, v petek, 14.12.1984 ob 10. uri. Ogled je možen vsak dan od 6. do 14. ure v prostorih Zvezde. DELFIN Kranj, tel.: 21-626 vas vabi na ribje speci alite te Restavracija »PODLUBNIK« ŠKOFJA LOKA PRIZNANA KUHINJA SOLIDNA POSTREŽBA PRILOŽNOST ZA - POSLOVNA KOSILA - OBLETNICE - ZAKLJUČENE DRUŽBE - DRUŽINSKE SLOVESNOSTI ODPRTO OD 9. do 23. URE NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO TEL.: 62-270 r DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK GLAS DEŽURNI VETERINARJI od 7. 12. do 14. 12. 84 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 21-798. za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet.. Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Slavne 24, tel.: 77-639 Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk, n. sol. o., Kranj, Moše Pijadeja 1 Delavski svet delovne organizacije razpisuje v skladu s statutom delovne organizacije dela in naloge PODPREDSEDNIKA POSLOVODNEGA ODBORA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora visoko šolsko izobrazbo ekonomske, organizacijske, pravne, grafične ali druge ustrezne smeri in tri leta delovnih izkušenj ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, organizacijske, grafične ali druge ustrezne smeri in pet let delovnih izkušenj na odgovornejših nalogah. ČLANA POSLOVODNEGA ODBORA ZA PLANSKO RAZVOJNO PODROČJE Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora visoko šolsko izobrazbo grafične, ekonomske ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višješolsko izobrazbo grafične, ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih nalogah. Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: — obvladati morajo nemški ali angleški jezik, — izpolnjevati morajo pogoje, ki jih za poslovodne delavce določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, — ne smejo biti kaznovani ali v kazenskem postopku po 511. členu zakona o združenem delu. Mandat članov poslovodnega odbora v smislu statuta delovne organizacije traja 4 leta. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk, n. sol. o., Kranj, Moše Pijadeja 1 — tajništvo — za razpisno komisijo 500. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. ZAVOD ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE TRŽIČ Grajzarjeva 11 Objavlja prosta dela in naloge KUSTOSA v Tržiškem muzeju Pogoji: — visoka strokovna izobrazba — zgodovina, — trimesečno poskusno delo, — strokovni izpit (zaželjen) Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov z oznako razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po opravlje ni izbiri. za ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS, objavlja prosta dela in naloge STROJNIKA KOTLA z mehaniziranim kurjenjem z močjo kotla nad 1 MW pod naslednjimi pogoji: — da ima opravljen izpit za strojnika srednjetlačnih parnih kotlov, — da ima pridobljeno strokovno izobrazbo za dela in naloge IV. stopnje zahtevnosti kovinsko predelovalne ali elektrotehniške usmeritve, ki po usposabljanju uspešno opravi preizkus znanja in ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri kurjenju nad 1 MW, — da ima pridobljeno strokovno izobrazbo za dela in naloge II. stopnje zahtevnosti kovinsko predelovalne usmeritve, ki po usposabljanju uspešno opravi preizkus znanja in ima 5 tet delovnih izkušenj pri kurjenju nad 1 MVV. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo prijave z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov Zlit Tržič, DSSS, Komisija za medsebojna delovna razmerja. Interesenti bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi na komisiji za medsebojna delovna razmerja DSSS. II MERKUR kranj Trgovina in storitve, n. sol. o. MERKUR KRANJ, Koroška 1 TOZD Prodaja na debelo, n. sub. o., Kranj, Kolodvorska 4 Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju delavce, ki želi' opravljati naslednja dela in naloge ' J0 L VODENJE POSLOVNE ENOTE ROČNEGA ORODJA 2. VODENJE POSLOVNE ENOTE OKOVJA IN VIJAKOV 3. VODENJE POSLOVNE ENOTE GRADBENEGA MATERIALA 4. NABAVLJANJE IN PRODAJANJE BIAGA V ELEKTRO POSLOVNI ENOTI Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti še naslednje posebne pogoje: pod 1. do 3. — višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne, tehnične ali poslovodske smeri in tri do pet let delovnih izkušenj na področju nabave in prodaje blaga, pod 4. — srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne, tehni- čne ali poslovodske smeri in tri do pet let delovnih izkušenj pri nabavi in prodaji blaga Za vsa prosta dela in naloge se zahteva trimesečno poskusno delo. Kandidati naj ponudbe « kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur — trgovina in storitve, n. sol. o. Kranj, Koroška 1, Kadrovsko socialna služba Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejetju odločitve. KLADIVAR 64226 ZJR| YUGOSLAV»A TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO Delavski svet razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednje opreme: 1. Hidravlična stiskalnica 10 ton, izklicna cena 150.000,00 din 2. Hidravlična stiskalnica 10 ton, HPCN-2 izklicna cena 400.000,00 din 3. Shaping (brez pogonskega motorja), izklicna cena 380.000,00 din 10, Oprema pod 1. in 2. točko je sposobna (pripravljena) za obratova nje, pod točko 3. pa zaradi motorja ne. Licitacija bo dne, 24. 12. 1984 v prostorih DO Kladivar, Žiri s pričet kom ob 11. uri. Ogled opreme od 17. 12. 1984 dalje. Polog: 10 odstotkov od izklicne cene, ki se plača (zavaruje) preH pričetkom licitacije in je vračljiv takoj po zaključku licitacije Davek: v izklicni ceni ni vštet prometni davek. Plača ga kur*^ sam. pec Predstavniki delovne organizacije morajo predložiti potrjeno n blastilo. p °" Enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe. OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR ŠKOFJA LOKA, FRANKOVO 51 Razpisna komisija pri svetu šole DO v skladu z Zakonom o osnovni šoli in določili Statuta OS razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA POGOJI: — visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri — pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu s strokovnim izpitom^ — pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o izvajanju in uresničevanju kadrovske politike. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih na naslov: Osnovna šola Cvetko Golar, Frankovo 51, 64220 Škofja Loka v 10 dneh po objavi razpisa s pripisom »za razpisno komisijo« Mandat za razpisana dela in naloge je 4 leta. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku razpisnega SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA — Železarna Jesenice Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja delovne skup nosti ETN in v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih objavljamo prosta dela in naloge na Elektronsko računskem centru: VODJE ELEKTRO RAČUNSKEGA CENTRA šifra 5041 U-5 1 oseba Pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične, računalniško-organizacijske ali ekonomske smeri — aktivno znanje enega tujega jezika (nemščine ali angleščine) — 5 let delovnih izkušenj v vodenju in organiziranju poslovanja na področju avtomatske obdelave podatkov — imeti mora ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter biti družbeno politično in moralno etično neoporečen. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, c. Železa rj i'v 8, z oznako: »za delovno skupnost ETN«. Posebne prijavnice dobite v sprejemni pisarni Kadrovskega sektorja. PETEK, 7. DECEMBRA ^984 600 razstavljavcev — za 20 milijard dinarjev poslov Direktor Poslounn.nri»^:>_______ Direktor Poslovno-prireditvenega centra rnra ■ ski sejem Franci Ekar: »Sejmi so mS 2 e"'" (udi odraz razmer na tržišču V 6d dru9'm Začenja se 25. novoletni sejem Kranju. Z njim se hkrati končuje [udi letošnja bogata sezona sejemskih prireditev. Direktorja Poslovno-prireditvenega centra Go-'enjski sejem Francija Ekarja smo zato vprašali, kako ocenjuje efošnje sejemsko poslovno leto. »Za letos lahko ugotovimo, da seje število obiskovalcev v primerjavi z lani precej povečalo na aeti sejemskih prireditvah. Po ;,oje je to znak, da se razmere na Tšću umirjajo in da počasi pričamo na pota tržnega gospodstva. Obiskovalec namreč spet pčasi postaja selektor blaga tudi '3 sejmih. Tega so se letos začeli zavedati •■idii razstavljavci. Zgolj sodelovanje na sejmu je premalo. Nujni so Močeni stroški, da je predstavi-ev na sejmu aktivna, zanimiva, 'tfrebna so razmišljanja o novih poslovnih prijemih, dobršna mera Jobre volje. Letos se je to pri ne-e in eknnn > pomen'. da pred nami?« "a ,eto' k' Je na trgu dobro ST^e 2ako™tosti »'dajali bomo seveda h . veda še 2dSB- lu,e,°- To Pa seda so kranjske p^ditve *&? fefemskSf P-°mBni' da ne, priznan* in Poz™~ bomo iz h prireditev ne ^...cuuve poznane, priznane in upoštevane tako v jugoslovanskem prostoru kot v tujini. Z bližajočo se dograditvijo avtoceste bodo sejemske prireditve nedvomno še pridobile na pomembnosti. Seveda bomo morali to tudi izkoristiti. Predvsem moramo vsi skupaj razmišljati o programih. Le-ti bodo morali biti takšni, da bodo zanimivi za obiskovalce; in tudi pravo sejemsko oziroma sejmarsko razpoloženje bo treba negovati. V vsa ta razmišljanja najbrž sodi tudi prilagajanje in vključevanje ostale kranjske infrastrukture. V mislih imam predvsem gostinstvo, pa tudi trgovino. Naravnost sme- bomo izpolnin Priredltev ne da bomo ^ftSg* Upa" Pore in potrebni !? elezni Podčine, GorenTskP PT°čl tako ob-jn samouprTvnfh fndtrUŽene9* dela nosti.« n,h ,nteresnih skup- 4 Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem in tudi razstavljavci (med njimi je namreč kar lepo število stalnih) vas seznanjajo in seveda tudi vabijo na sejemske prireditve, ki bodo na programu v letu 1985. Od 5. do 15. aprila b o v Savskem logu 24. sejem gozdarstva in kmetijstva. To je tradicionalna republiška, jugoslovanska, mednarodna, specializirana prireditev z domačo in mednarodno ponudbo. ■ Od 14. do 18. maja bo na programu jubilejni, 10. sejem malega gospodarstva Program tega sejma bo naravnan predvsem na prikaz kooperacijskih storitev. Sicer pa ima tudi ta prireditev republiški oziroma jugoslovanski ter mednarodni značaj. Od 28. do 31. maja pa bo prav tako na programu dobro poznana, uveljavljena in tradicionalna vsejugoslo-vanska prireditev. To bo 13. sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Od 9. do 19. avgusta pa bo na programu osrednja sejemska prireditev. Takrat bo v Savskem logu na celotnem prireditvenem prostoru že 35. mednarodni široko-potrošniški gorenjski sejem. Priprave na to osrednjo in jubilejno prireditev so se v kolektivu Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem že začele. Od 11. do 17. oktobra bo potem spet na programu 18. sejem stanovanjske opreme. Tudi ta prireditev, ki jo vsako leto popestri razstava gob, je tako širom domovine in tudi v tujini dobro poznana. Spomnimo se, da je bila letošnja tovrstna (nedavna) prireditev ocenjena kot zelo kvalitetna. Od 13. do 23. decembra pa bo na programu spet 26. novoletni sejem; prireditev, ki je prav tako tradicionalna in vsako leto poteka nekako v znamenju bližajočih se praznikov oziroma novoletnega razpoloženja. je vedno živahno boli KranJu postala ....... ...... v"° Prired tvenfni en' hali Pos'°-9 sejen?»Gorenj. sejem je žeTT, - a Goreni-"ie drsalne se, °d Zace,ka letoš- P^aktično ni 2lno ze'° obiska"° D--.. . '-"'^dogajalo. IG V spel ustvariti 700.000 deviznih Jinarjev na zaposlenega. Od tega mza uvoz porabili 1,5 odstotka M ustvarjenega priliva. Toliko '■m namreč dovoljujejo predpisi, ^zadevamo si, da bi bil ta nesmi-Nl odpravljen. Pa ne zato, da bi / po nepotrebnem bolj razsipni. mk bi se le bolj vključiti v med-vodno obdelavo tržišča na na ^'"(sejemskem) področju. Smučarske karte tudi na drsališču? radi obi Blago široke potrošnje - Km *°,F c.ja in rezervni deli - Gradbe^S*?8 meh^a-l«cn. obrtniški izdelki - iSSSffi1*^ - Raznim zavitki novoletna darila in da- Med tednom so v dopoldanskih urah vedno na programu tečaji drsanja za cicibane. Organizira jih Zveza telesnokulturnih organizacij Kranj. Pravkar pa potekajo tudi razgovori za organizacijo tovrstnih tečajev za odrasle. Tečaj namerava organizirati Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem. O tečaju so začeli razmišljati, kpr io Kilo "aI/oI r^m^ll^. — - dogajanjem na ledeni ploskvi naj vas opozorimo, da bo jutri, 8. decembra, ob 17. uri na programu zanimiva hokejska tekma. Uprava sejma in drsališča pa hkrati opozarja vse obiskovalce ledene ploskve, da upoštevajo napisana pravila o vedenju in drsanju. Predvsem je pomembno, da drsalci prilagodijo hitrost drsa- nia Honaianin r>i >-.l~~i-- jv.,,,. v.^ icodju su ćnutiii razmišljali . ' ------kuhicniuih ker je bilo že nekaj predlogov drsalci prilagodijo hitrost drsa zanj. Če bi se torej tudi vi radi na- nja dogajanju na ploskvi, da drsa- učili nVcania notom oir««^; i° v obvezni smeri in da so tudi Danes se v prostorih Poslovno-prireditvenega centra Gorenjski sejem v Savskem logu v Kranju začenja 25. novoletni sejem. Odprt bo do 17. decembra. Na njem sodeluje prek 100 domačih in 20 tujih razstavljavcev. Letošnja sejemska prireditev v Kranju je zadnja, potekala bo v svojevrstnem, predprazničnem razpoloženju. Novoletni sejmi imajo v Kranju že lepo tradicijo. Praviloma so bili D Kran vedno dobro obiskani. Po eni SKo Planiko. Poskrbela je za zan strani zaradi bližajočih se prazni- miv obutveni program. Tudi letos kov in nakupov, pa tudi zato, ker se na sejmu predstavljajo Gorenj- ska oblačila DWwi-*- Prireditelji in razstavljavci so že pred današnjo otvoritvijo napovedovali, da bo to resnično po-trošniško-prodajni sejem. Med razstavljavci je bilo precejšnje zanimanje. To kaže, da se je za-loženost trga pri nas precej normalizirala, različno blago postopoma že spet postaja zanimivo za sejemsko prodajo. Obljubljali so tudi različna presenečenja in sejemske cene. Med 100 domačimi razstavljavci tokrat na primer zasledimo kranjsko Planiko. Poskrbela je za zanimiv ObUtVeni nro. učili drsanja, potem se čimprej prijavite v pisarni Gorenjskega sejma, kjer boste dobili tudi vse podrobne informacije. Med tednom je vsak dan popoldne od 16. do 18. ure (razen ob ponedeljkih in torkih) na programu rekreacija. V večernih urah pa so različni treningi ali pa hokejske tekme. Člani hokejskega kluba Triglav Kranj pridno vadijo in tudi prirejajo različna hokejska srečanja. Nedvomno zaslužijo, da bi njihova prizadevanja za hokej sko dejavnost v kranjski občini tu di materialno bolj podprli primerno opremljeni. Vsak drsalec naj ima kapo in rokavice. Vsakogar, ki ne bo upošteval pravil in navodil, bodo organizatorji prisiljeni izločiti z ledene ploskve. In nazadnje še tale nasvet: ker je popoldne v urah za množično rekreacijo včasih že kar precejšnja gneča, organizatorji drsanja svetujejo, da ljubitelji bolj izkoristijo tudi dopoldanske termine. Ljubiteljem smučanja, ki »fcjo tudi drsališče v Savskem logu, k obeta prijetna novost. Uprava sejnin vodstvo DO RTC Krvavec se na-ntt dogovarjata, da bi karte za kr-tvika smučišča v zimski sezoni prodajali tudi pri blagajni drsališča v Sav stem logu. Upamo, da bodo dogovori 4peii, saj bi tako za marsikoga, ki se k to zimo podal na Krvavec, odpadlo siatih tudi zelo dolgo čakanje v vrsti 'i karto na spodnji postaji dostopne iitnice. r-.^. iuui taiu, r\b'l so se razstavljavci za te sejemske prireditve še posebej skrbno pripravili. Tako tudi letos. Čeprav smo šele v začetku meseca, bo razpoloženje (vsaj tako so obljubljali) že predpraznično. Morda bi, kar zadeva koledar, prireditev sodila bolj v drugo polovico meseca. Vendar so datum določili že takrat, ko so bile v Savskem logu še prireditve dedka Mraza. Letos takšne prireditve ne bodo na sejemskem prostoru, pač pa v mestu. Petnajstčlanski kolektiv Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju želi razstavljavcem, obiskovalcem, poslovnim sodelavcem, podpisnikom samoupravnega sporazuma in drugim uporabnikom sejemskega prostora v Savskem logu veliko sreče, zadovoljstva ter poslovnih uspehov v letu 1985! oblačila. Privlačen prodajni program so napovedovali v Slovenija avtu. Še posebej velja opozoriti na zelo široko ponudbo Mer-catorja. Dobro sta založeni, še posebno z belo tehniko, Zarja in Kovinotehna z Jesenic. Pri gradbenem materialu opozorimo na KOGP Kranj in Marmor Hotavlje. Prvi so poskrbeli za opeko, Marmor pa bo sprejemal tudi naročila. Še posebej raznovrstna in bogata bo ponudba drugega blaga za široko potrošnjo. Z njo se predstavljajo tudi zasebni razstavljavci. Opozorimo naj na indijske tekstilne in usnjene izdelke domače obrti, ki jih tokrat razstavlja In-tertrade. Prireditelji in razstavljavci so poskrbeli za obiskovalce tudi, kar zadeva gostinsko ponudbo, novoletna darila in darilne za-vjtke. Skratka, novoletni sejem z raznovrstno ponudbo, drsališčem in zunanjim zabaviščnim prostorom za najmlajše bo prijeten Sobota in nedelja na drsališču v Savskem logu sta v glavnem namenjeni množični rekreaciji. Ob sobotah je drsališče na voljo obiskovalcem od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Ob nedeljah pa dopoidne od 10. do 12. in popoldne od 15. do 17. ter od 18. do 20. ure. Sicer pa program različnih prireditev na ledeni ploskvi določijo ob koncu tedna za prihodnji teden. Nespremenjene pa so ure za množično rekracijo. V zvezi z - Razvedrilo za najmlajše Tik pred zaključkom zapisov ob letošnjem 25. novoletnem sejmu smo izvedeli, da bo v sejemskih dneh na zunanjem prostoru v Savskem logu poskrbljeno tudi za zabavo in razvedrilo za najmlajše obiskovalce sejma oziroma drsališča. Organizatorji so tudi obljubili, da bo »Luna park« v Savskem logu odprt tudi po končanem sejmu oziroma dokler bo obratovalo drsališče; če bo le dovolj obiskovalcev. praznične dn pred vrati. uvod . ki so tako rekoč OKNA JELOBOR ST — vezana z dvojnimi 3 mm stekli OKNA TERMOTON — termoizolacijska z dvoinimi 4 mm stekli S 'Zb,n T P0lkna z nePremičnimi in premičnimi lamelami, Alu žaluzije PVC rolete VHODNA IN GARAŽNA VRATA - iz smrekovega ali borovega lesa s kovanimi mrežami in kljuko NOTRANJA VRATA - kompletna, krila ali podboji, v normalni izvedbi ali z nadsvetlobnimi elementi v hrastovem ali mahagonijevem furniiu STENSKE IN J STROPNE OBLOGE - iz smrekovega ali borovega lesa VSE STAVBNO POHIŠTVO JE ZAŠČITENO Z IMPREGNACIJSKIM SREDSTVOM V NARAVNI BARVI SESTAVLJIVI REGALI IZ SMREKOVEGA LESA ZA KLETI, SHRAMBE, GARAŽE Sončni zbiralnik UJETO SONCE je za ogrevanje vse sanitarne vode in dodatno ogrevanje prostorov. JELOVICA rrn IN izi\ institut 70ran rant Škofja loka *U7 91* 5 k To je dodatno steklo s tesnili, ki ga namestimo sami. Tako dobimo boljšo toplotno in zvočno izolacijo, ter preprečimo rosenje JELOVICA lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58 POSLOVALNICE SARAJEVO - Rajlovac, Ul. 21. maja 147, tel. (071) 542-200 BAR — Bioteh. obraz, center D. Vlahoviča, ek. dvorište centra, tel. (085) 22-189 ŠKOFJA LOKA - Kidričeva 58, tel.: (064) 61-36\ 61-185 ŠIBENIK — Ul. bratstva i jedinstva 98, tel.: (059) 23-876 SKOPJE - Madjari, Ul. 821 br. 3, tel.: (091) 261-104 ZAGREB - Sesvete, Zagrebška bb, tel.: (041) 253-259 STARA PAZOVA — Kamenjarova 29, tel.: (022) 311-530 NOVA GRADIŠKA - Krajačičeva 31, tel. (055) 62-428 NIŠ, Ul. Nikodije Stojanoviča, tel. (018) 65-930 PULA - Fižela 7a (Na Stoji) tel. (052) 23-976 KRAGUJEVAC — Naselje lličevo, tel: (034) 64-324 CRIKVENICA — Vinodolska 31, tel.: (051) 781-115 VALJEVO - Kolubarska bb., tel. (014) 22-225 ZADAR - Biogradska bb, tel. (057) 23-815 SPLIT - Kovanjinova 1, tel.: (058) 48-780 OSIJEK - Čepinska bb, tel.: (054) 31-456 ® adidaš zopet na NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU od 7. do 17.12.1984 ŽENSKI SK0RNJI od 990 do 1.490 din MOŠKI ŠK0RNJI 1.490 din TEKAŠKI ČEVUI adidas od 400 do 000 din OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! ™L7. DECEMBRA 19«d NOVOLETNI SEJEM V KRANJU 17. STRAN GLAS NA NOVOLETNEM SEJMU OBIŠČITE PRODAJNI PROSTOR ffl MERKUR kranj tiste, ki hitijo ob pravem času od 26. novembra do 31. decembra '84 10% popusta za vse stavbno pohištvo I 20 % popusta stropne in stenske obloge iz smrekovega lesa Brezplačna dostava do 100 km! za m JELOVICA 64220 Škofja Loka, Kidričeva 58 (064) 61 361, 61 185 PRALNE STROJE ELEKTRIČNE, PLINSKE IN KOMBINIRANE ŠTEDILNIKE TRAJNOŽARNE IN TERMOAKUMULACIJSKE PEČI HLADILNE NAPRAVE DROBNE GOSPODINJSKE APARATE BARVNE IN ČB TV SPREJEMNIKE RADIJSKE SPREJEMNIKE PROGRAM HOBY ORODJA PRODAJA VSEH VRST KOLES Z 10% POPUSTOM! KAM PO TOPLE COPATE ZA VSO DRUŽINO? NA NOVOLETNI SEJEM V KRANJ v paviljon KATARINE MARKIČ iz TRŽIČA GOLICA — TO ZARJA Jesenice TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA GOLICA oo 64270 JESENICE, TITOVA 1 EKSKLUZIVNI prodajalec izdelkov iz programa YU SKI POOLA. Vsak 30 kupec maskote dobi brezplačno vstopnico za ogled tekme svetovnega pokala v Kranjski gori. Vsi izdelki iz programa YU SKI P00L so primerni za novoletna darila. Prodaja pohištva, bele tehnike, gospodinjskih aparatov, akustike in dekorativnega blaga. Na sejmu kupljeno blago boste kupili ceneje v paviljonu ZARJA Jesenice. Obiščite nas na NOVOLETNEM SEJMU! O LAS 18. STRAN Su Gorenjska oblačila Kranj Kot vedno smo tudi letos pripravili širok asortiman proizvodov ženske konfekcije po zelo ugodnih tovarniških cenah. Obiščite nas na 25. novoletnem sejmu v Kranju od 7. do 17. decembra 1984. Priporočamo se in vam želimo srečno 1985. Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, JvKfe Tozd AGROTEHNIKA Hrastje 52 a, Kranj OBVESTILO: Cenjeni kupci, obveščamo vas, da sodelujemo na letošnjem novoletnem sejmu v Kranju, ki je od 7. do 17.12.1984 s svojim celotnim prodajnim programom. Informacije na sejmu in PSC Hrastje, Kranj, tel.: 23-059, 28-274, 28-273. r ŽELITE OPRAVITI DOBER NAKUP? Oglasite se v paviljonu MERCATORJA na novoletnem sejmu v Kranju od 7. do 17. decembra 1984 zimsko športna oprema tekstilni izdelki pohištvo bela tehnika mali gospodinjski aparati akustika bogat izbor novoletnih daril STROKOVNI NASVETI SEJEMSKE CENE 27 lercator Nasvidenje pri MERCATORJU! PSI Priporočamo vam tudi obisk naših prodajaln in blagovnice v Tržiču in prodajal v Kranju, ki so med drugim tudi bogato založene z novoletnimi darili. m BLAŽITEV VAŠIH ZDRAVSTVENIH TEŽAV, M DOBRO POČUTJE, ZA MOČ,... Najrazličnejše čajne mešanice kapljice, olja in drugi izdelki iz zdravilnih zelišč v paviljonu TOMAŽINČIČA na Novoletnem sejmu v Kranju Na 25. novoletnem sejmu v Kranju vam bo ASTRA -- BLAGOVNICA KRANJ predstavila proizvajalca STEKLARNO HRPELJE Imeli boste izredno priložnost kupovali kozarce, vrčke in steklene dekorativne izdelke po nizkih cenah. Na istem prodajnem prostoru boste lahko kupili tudi hišni računalnik SINCLAIR SPECTRUM 16 K + 6 kaset PESTRA PONUDBA PRAKTIČNIH DARIL ZA VSAKOGAR! (DsTRflJ Blagovnica Kranj i/arčeKanje z energijo Q9cplet Izdelovanje pletenih vrvic, vrvi in vrvnih izdelkov FLEREJOŽE IN SLAVKA DOMŽALE, Študljanska 87 tel.: 061-721-464 Izdelujemo pletene vrvice v debelinah od 0,8 do 18 mm, izdelane iz raznih materialov ter razne vrvarske izdelke. Po zelo ugodni ceni lahko nabavite vrvice za izdelovanje makramejev ter modne vrvice in trakove za ročno pletenje. Obiščite nas na 25. novoletnem sejmu v Kranju od 7. do 17. decembra 1984, v hali A na paviljonu Flere — Domžale. AfJSL moda Obiščite nas na 25. novoletnem sejmu v Kranju, kjer bomo po IZREDNO UGODNIH CENAH prodajali otroške bunde in odeje. JJ Na novoletnem sejmu v Kranju vam nudi veliko izbiro ščetarskih izdelkov za potrebe industrije, obrti, kmetijstva, gospodinjstva in ustanove. Še posebno priporoča omela za čiščenje dimnikov, peči in štedilnikov. Vsem poslovnim sodelavcem želim srečno in uspešno novo leto 1985. Ščetarski mojster Maks Žnidar Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol° TOZD OPEKARNE KRANJ, b. o. Stražišče, Pševska 18 Graditelji! Priporočamo vam, da si pravočasno nabavite gradbeni material za naslednjo gradbeno sezono. Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah celoten izbor gradbenega materiala — modularni in pregradni blok, — betonske bloke za temelje, — porolite, dimniški in fasadni zidaki, — stiropor, kombi plošče, tervol, lendapor, — NORMA montažni opečni strop, — SCHIEDEL in opečne dimnike ter ventilacijske tuljave, — cement in apno, — opečne in betonske strešnike in strešno lepenko. S takojšnjim predplačilom jamčimo dobavo opečnih izdelkov po vplačani ceni. Možnost dobave z našimi kamioni in razkladanje z avtodvigalom Po telefonskem razgovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti Prodajno mesto in informacije TOZD Opekarna Kranj, Stražišče. Pšev" ska 18. tel, 21-140 ali 21-195. Se prlporo^ Obiščite nas tudi na novoletnem sejmu 17.12. 1984. v Kranju od 7. do = — egp EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA Kidričeva 82 razpisuj« na podlagi določil Zakonu o pogojih zu. DrnH. . . . ih hjš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, §t n/V?vS4tano.v,anJ n i«v skega sveta z dne 2«. 4. 1984 ' M/74> ter sklep* »■ javno družbo s pisnimi ponudbami za odprodajo zasedene««. u tmnf vanju v Skofji Loki, Podluhnik 160, f^^TiljSk^^ Izklicna cena je 1.808.202 din. Kupec mora pred priče'kom dražbe položiti vorsčino ... . odstotW od ./.klicne ceno na račun 51510-601-12589. Vlslm 10 odsU Imetnik stanovanjske pravice ima polefi ^imnWpravne stanovanjski- ^llP .nosti, pod enakimi pogoji pri nakupu stanovanju predkupno pravico. Varščina se kupcu, ki je uspel na dražbi, všteje v nukupnino ost »lim ude* Žerteem se varščina vrne brc/ obresti. Osebni polog kupca znaša najmanj 1/8'izklicne cene w 1 čati najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe, \>...%l. , mora ll' " ča kupec v skladu s pogoji odprodaje, ki jih je šdSS?rJ?.G i4"1"" 26. 4. 1!)H4 in so na razpolago v tajništvu DO, H U 1 'savski su tu plane Pla' t dne Kupec placa davek od prometu nepremičnin jn kopel — pitno kuro z mineralno vodo Radenska »tri srca« — neomejeno kopanje v hotelskem bazenu — turistično takso. Namestitev lahko izbirate v ROLETARSTVO NOGRA ŠEK vam nudi izdelavo montažo vseh vrst rolet ir žaluzij. Na zalogi imamo ža luzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in ra zličnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720, in in Hotelu Radin, A kat. v dvoposteljni sobi v enoposteljni sobi Hotelu Radin, B kat. v dvoposteljni sobi v enoposteljni sobi 10.800,00 11.300,00 9.500,00 10.000.00 Otroci do 7. leta starosti imajo 50 % popusta pri penzionski prehrani, če spijo s starši. Bivanje lahko podaljšate po dnevni ceni paktita, pri podaljšanem bivanju za 3 dni se dodatno vključi po ena masaža in CO* kopel. Če pa se boste odločili za 14-dnevno bivanje v zdravilišču, boste preživeli 15. dan na naše stroške. Za prijetno bivanje bo poskrbela naša animacijska služba (izleti v bližnjo in daljno okolico), prosti čas lahko preživite tudi v bazenu, trim kabinetu in na kegljišču, pa tudi kulturnih in zabavnih prireditev ne bo manjkalo. Organizirana rekreacija, sauna, solarij. Informacije in rezervacije: Hotel Radin, 69252 Radenci Tel.: (069) 73-331, telex 35218 Radenci nam vračajo zdravje Veliko je bilo že napisanega o Rakcih enem naših najstarejših zdra-"IOOO LJUBLJANA Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt DOM, notranja in zunanja trgovina, Ljubljana, Mestni trg 24 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: VOĐENJE PRODAJALNE TRŽIČ (za nedoločen čas) Pogoji: — šola za prodajalce, — 2 do 3 leta delovnih izkušenj K sodelovanju vabimo vse, ki imajo smisel za vodenje manjše prodajalne, za lepe izdelke domače in umetne obrti, za lep izgled prodajalne ter prijazen odnos do kupcev. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 8 dni po objavi oglasa na naslov: Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt »DOM« — notranja in zunanja trgovina, Ljubljana, Mestni trg 24. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih objave v roku 30 dni od poteka roka Za sprejemanje ponudb. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge STROJNIKA PARNEGA KOTIA - VZDRŽEVALCA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom imeti še opravljen: — VIP IV. stopnje zahtevnosti kovinsko predelovalne ali elektrotehniške usmeritve in 2 leti delovnih izkušenj na področju energetike ali — VIP II. stopnje zahtevnosti kovinsko predelovalne usmeritve in 5 let delovnih izkušenj v energetiki, — strokovni izpit za strojnika kotla. Kandidatom brez strokovnega izpita bo temeljna organizacija omogočila usposabljanje za pridobitev le-tega. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., TOZD Zdravstveni dom, Kranj, Gosposvetska 10. KOVINSKA DELAVNICA BLED Seliška cesta 4 b Delavski svet objavlja prosta dola in naloge 1. VODENJE IN ORGANIZACIJA DElA RAČUNOVODSTVA — eno delovno mesto 2, SPLOŠNA IN STAVBNO KLJUČ A V NIČARSKA DELA — dve delovni mesti ». vzdrževalca - eno delovno mesto 4. KV PLESKARJA — eno delovno mesto Poleg splošnih pogojev še za sprejem zahteva Še: pod 1. — višja šola ekonomsko-komercialne smeri. do 5 let delovnih izkušenj, — srednja šola ekonomske smeri, 5 do 7 let delovnih izkušenj, -- poizkusna doba tri mesece, OD eca. 40.01)0 din pod 2. — poklicna šola ustrezne smeri, obvladanje eloktrovarilskih del, — poizkusna doba dva meseca, OD t ca. 30.001) din pod 3. — poklicna šola elektro stroke, — poizkusna doba dva meseca, OD cca. 33.000 diw. pod 4. — poklicna šola ustrezne smeri, — poizkusno delo dva mesec a, OD ( ca. 30.000 din. Možnost pridobitve enega stanovanja v letu 1985. Rok za prijavo je 15 dni od razpisa. Prijave Z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Kovinska delavnica Bled, Seliška cesta 4 b. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa DS oziroma komisije za delovna razmerja. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRAN.I, Iva Slavca 1 Na podlagi sklepa delavskega sveta objavlja JAVNO LICITACIJO. Na licitaciji, ki bo 11. 12. 1!)B4 ob ll.uri'na dvorišču zavoda, Iva Slavca 1. Kranj bomo prodajali osebni avto Zastava 750, letnik 1077, v voznem stanju. Blage, ki je predmet licitacije, bo razstavljeno - uri pred pričet-kom licitacije na dvorišču zavoda Pred začetkom licitacije morajo interesenti vplačati na blagajni zavoda varščino v Višini 10 odstotkov od izklicne cene. Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične pse.be; predstavniki družbenega sektorja se lahko izkažejo /. ustreznimi pooblastili. Izklicna cena je 30.000 din, v katero ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. Licitirano blago prodajamo po klavzuli »oglodano — kupljeno«. Komisija bo interesentom pred pričetkom licitacije razložila postopek licitacije. Dopolnilne informacije lahko interesenti dobijo na tel. 22-781. Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Pristava 117 Po sklepu delavskega sveta z dne 27. 11. 1984 razpisujemo javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: — mostni mehanski izsekalni stroj, izklicna cena 82.800,00 din — elektromotor 4 KW, izklicna cena 5.343,00 din Licitacija bo v torek, 11. decembra 1984 ob 10. uri za pravne in fizične osebe v prostorih DO Trio. Kupnino plačajo fizične osebe takoj. Prometni davek v ceni ni zaračunan, plača ga kupec, ki ne predloži izjave o oprostitvi. Prodaja bo po načelu »ogledano — kupljeno«. Informacije po tel.: 50-981, interna 35. . GORENJSKI MUZEJ KRANJ Tavčarjeva 43 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge L FOTOTEKARJA - DAKTILOGRAFA Pogoji: — srednja strokovna izobrazba, znanje strojepisja in strokovni izpit iz dokumentaristike (lahko se opravi pozneje), poskusno delo tri mesece. 2. ClSTILKE (2 delavki) Pogoji: — končana osemletka, poskusno delo tri mesece. Delovno razmerje se za vsa objavljena dela in naloge sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenjski muzej Kranj, Tavčarjeva 43, Kranj. Kandidati bodo obveščeni v 7 dneh po zaključku prijav o izbiri. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p. o. KRANJ Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu razpisuje dela in naloge POUČEVANJE MATEMATIKE za doloĆen čas (nadomeščanje delavca na služenju vojaškega roka) s Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje oziroma so določeni z vzgojnoizobraževal-nimi programi in objavlja dela in naloge za nedoločen čas 2 SNAŽILK Pogoji: — nedokončana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, -- poskusno delo en mesec KURJAČA Pogoji: - dokončana poklicna kovinarska ali elektro šola širokega profila, izpit za kurjača, vozniški izpit B kategorije, poskusno delo dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo — na razpis v 15 dneh, — na objavo v 8 dneh, na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Vabi k sodelovanju sodelavce na naslednjih področjih dela 1. DIPLOMIRANE INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE smeri telekomunikacije, avtomatike, elektronike in računalništva, za kreativno delo na uvajanju in projektiranju najmodernejših digitalnih komutacijskih sistemov, tako za področje materialne kot za področje programske opreme 2. DIPLOMIRANE INŽENIRJE STROJNIŠTVA za delo na uvajanju najsodobnejši' tehnologije proizvodnje računalniške in telekomunikacijske opreme Pod 1. in 2. -- zažoljono je znanje angleškega jezika, odslužim vojaški rok, možnost strokovnega izpopolnjevanja doma in v tujini 3. SODELAVCA ZA SISTEMSKE NALOGE S PODROČJA NAGRAJEVANJA Pogoj. — VS izobrazba ustrezne smeri in delovne izkušnje s področja nagrajevanja 4 SODELAVCA ZA DELA IN NALOGE SEKRETARJA TOZD VS izobrazba kadrovsko izobraževalne organizacijske smeri- in ustrezne delovne izkušnje 5. VODJE ODSEKA ZA PREVAJANJE Pogoji: — profesor angleškega, ruskega ali nemškega jezika, — ustrezne delovne izkušnje na področju prevajanja in lektorira nja tehnično dokumentacijo in organizacijo dola v oddelku «. VRATARJEV - VARNOSTNIKOV Pogoj: - odslužen vojaški rok. delo je tnizmensko Pisno prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba. Ljubljanska 24 a. Kranj. 'ogo.l PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za ptt promet Kranj objavlja prosta dela in na loge 1. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK - 5 delavcev — 1 delavec za ptt enoto Šenčur, — 4 delavci za ptt enoto Kranj. Pogoji: — končana osemletka ali osnovnošolsko izobraževanje ter izpit A kategorije Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Vse informacije in prijave sprejema tajništvo TOZD za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4, Kranj, vsak delavnik od 6. do 14.30, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj p. o. Objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA za domače in tuje tržišče Pogoji: — višja izobrazba ekonomske, komercialne ali tehniške smeri, — aktivno znanje enega tujega jezika (nemško, angleško ali italijansko), — izpit B kategorije, — 3 leta delovnih izkušenj na področju komerciale Za obojestransko sodelovanje za nedoločen čas se bomo odločili po trimesečnem poskusnem delu. Osebni dohodek je po pravilniku. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi: PPC Gorenjski sejem Kranj. Stara cesta 25. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni. 3S Jrzii ODKUPUJEMO borov žagan les. Informacije po tel. 50-440 Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo, n. sol. o. Kranj Delavski svet TOZD Tovarne posebnih telekomunikacijskih naprav razpisuje prosta dola in naloge delavca s posebnimi pooblastili: — VODJE EKONOMSKEGA ODDELKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela. — znanje tujega jezika. — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike \ občini Jesenice Mandatna doba za razpisana dft la oziroma naloge jo 4 lota. Kandidati naj pisne prijave I dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih -delovnih izkušenj pošljejo v IS dneh po objavi razpisa na na slov: Iskra Telematika. Kadrov ;ka služba. Ljubljanska 24 a Kranj, z. oznako »za ra r s TOZD ITN«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v «0 dneh po zaključku roka za zbiranje prijav. PETEK, 7. DECEMBRA 1984 OGLASI, OBJAVE 21. STRAN O LAS t WWEv*>-•; ....... - i ~vm Kranj - Obvozne ceste ob magistrali Kranj—Naklo očitno ne vzdržuje nihče, saj se spreminja v razdrapano cesto z globokimi kotanjami, ft se jim težko izogibajo pešci, kolesarji in celo traktorji. — Foto: f Perdan tovarna obutve Tržič Delavski svet TOZD nakup in prodaja na debelo KOMERCIALA n. sol. o. Tržič razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODENJE PRODAJNEGA SEKTORJA Pogoji za sprejem: - diDlorniJ"am ekonomist, diplomiram inženir organizacije dela in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu, ~ ekonornist» inženir organizacije dela in 9 let delovnih izkušenj na odgovorrnn delih v gospodarstvu, - šola za poslovodne kadre, - aktivno znanje enega svetovnega jezika, - pogoji za opravljanje zunanje trgovinskih poslov po veljavnih predpisih' posebne zahteve: • sposobnost vodenja in organiziranja, - samostojnost pri delu, - snosobnost sodelovanja, - olnjevanJe kriterijev po družbenem dogovoru o kadrovski " politiki v občini Tržič. K HHati uaj P°šlJejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju /ki nih pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu Glas na naslov h na obutve »Peko« Tržič. f> -a bonio kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavne-Jizidu v» . ni kandidat združi delo za nedoločen čas za štirile-ga roka. tni mandat- Po kratki zahrbtni bolezni naju je zapustila za vedno nenadomestljiva hčerka LILIJ ANA BREZAR študentka Pogreb nepozabne bo v petek, 7. decembra 1984, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: mati, oče ter ostali ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega strica JANEZA REKARJA hvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem, dr. Leopoldu Zarni-^e Z*L /Albini Aljeski in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Bled, UV- ' Bolnice Jesenice in vsem, ki .so nam pomagali v težkih tre-osebJu nutkih. ijujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in godbi za zapete in odigrane žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: družini Kenda in Papler. Oh boleči izgubi našega dragega moža bratranca MATEVŽA " KOZAMERNIKA iskreno zabvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih tali °k stran'- nam izrazili sožalje, mu poklonili toliko f ' 0a cvetja in ga v velikem številu pospremili na njegovi 1 p h zadnji poti. P sebn° so zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, mladinske* nioškem.j. pevskemu zboru, gospodu župniku za lep pogrebni obred in II a letniku EDN Kranj. pogrebni Žalujoči: žena Tončka, hčerka Erika in vsi, ki so ga imeli radi. Škofja loka, 3. decembra 1984 DELFIN Kranj Tel. 21-626 vas vabi na ribje specialitete ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega IVANA SKOKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v najhujših trenutkih pomagali, z nami sočustvovali in se poklonili njegovemu spominu. Žena Cirila in sinova Viljem in Dušan z družinama Stražišče, 22. novembra 1984 NESREČE OTROK PRITEKEL PRED AVTO Kranj — Voznikova neprimerna hitrost in peščevo neprevidno prečkanje ceste sta povzročila prometno nezgodo, ki se je v ponedeljek, 3. decembra, primerila na Zasavski cesti v Kranju. Vozniku Darku Zavrlu, staremu 25 let, doma iz Mavčič, je nenadoma za tovornjakom, ki mu je pripeljal nasproti, pritekel na cesto 11-letni Aleš Vilfan iz Kranja. Avto ga je zadel, da je padel po cesti in obležal huje ranjen. TRIJE RANJENI ZARADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI Kranj — V križišču regionalne ceste Kranj —Brniki in Ulice Jake Platiše se je v torek, 4. decembra, zgodila prometna nesreča, ker je voznica Mira Likozar, stara 35 let, doma iz Voklega, s stranske ceste izsilila prednost tovornjaku. Čeprav je voznik tovornjaka 25-letni Borut Praprotnik iz Radovljice zaviral, trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči sta bila poleg neprevidne voznice ranjena tudi njena sopotnika, 29-letna Vesna Hudohnest in 20-letni Emil Jagodic, oba iz Kranja. KOLESAR ZAPELJAL PREp AVTO Kranj — Kolesar Zmago Novak s Kokrice, je v ponedeljek, 3. decembra, s Ceste l.maja zavijal levo na Vrečkovo ulico. Pri tem je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Silvu Sajovicu, staremu 39 let, iz Zaloš. Ta je sicer zaviral in se umikal, a je kolesarja vseeno podrl. NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO Kranj — V križišču Ceste Staneta Žagarja in Ulice Jake Platiše se je v sredo, 5. decembra, zgodila prometna nesreča, ker je voznik Jože Dolin-šek, star 78 let, iz Kranja, zapeljal na prednostno cesto, ne da bi se prepričal, ali je prosta. Tam je trčil v osebni avto 43-letnega Janeza Klinca iz Velesovega. V nezgodi je bil slednji laže, njegov sopotnik, 20-letni Marko Krumpester iz Srednje vasi, pa teže ranjen. M D. Z. ZAHVALA Za vedno smo se poslovili od moža in očeta IVANA JUGOVICA Mihovškovega ata Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in drugim. Hvala vsem za izraze so-žalja, prelepo cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo predstavniku KZ Škotja Loka in predstavniku ZB Stara Loka — Podlubnik za poslovilne besede, vojašnici Jože Gregorčič, kolektivom Odeja, Alpetour, Mesoizdelki in OS Peter Kavčič ter pevcem. Žalujoči: žena, sin in hčere z družinami. Škofja Loka, 4. decembra 1984 ZAHVAIA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata ALOJZA RANTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, DO Alplesu, Iskri Železniki, Varnosti Šk. Loka, Društvu invalidov Šk. Loka, 1. b razredu SLŠ Šk. Loka, PŠ Bukovica za izraženo sožalje, prejeto cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju ZD Železniki in Onkološkega inštituta v Ljubljani za pomoč in skrb med njegovo boleznijo. Hvala tudi govornikoma za poslovilne besede, župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za pesmi slovesa.- VSI NJEGOVI Stirpnik, november 1984 ZAHVAIA Ob boleči izgubi naše drage mame IVANE STUDEN — vdove LOMBAR iz Pangerščice št. 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivoma IBI Kranj in Zdravstvenega doma Domžale, ki ste jo tako številno pospremili na njem zadnii noti i i darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje, sočustvovali z nami in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo pevcem in trsteniškemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM IN VSAKOMUR POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA. Žalujoči: mož Rok, sinovi Mirko, Ivan in Drago z družinami Pangerščica, 30. novembra 1984 Ob boleči izgubi naše dobre žene, mame, stare mame, tašče, sestre, tete in sestrične ZAHVALA B a- PAVLE VALJAVEC roj. ZUPAN, KOVOR 70 i • H ii snio vsem za nesebično pomoč, sorodnikom, znancem in prijateljem za sočustvo-se Zf?hvalJliJ^ s0Žaij0, darovano cvetj..' in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se duhov-YJ.*He> lzslovesen obred, pevcem za . tostii ke, pogrebnemu zavodu, zdravniškemu osebju scim za s; . Zdravstvenemu dcmu Tržič posebno dr. Martinčiču, govornici za poslovilne b°sed>"ob grobu in kolektivu TOZD % il« Kranj, PrevoznilcGorenjske, Peko - TOZD MREŽA in Tovarni kos in srpov Tržič. Poseu- ona zahvala dobrim sosedom za nesebično pomoč. VSI NJENI Kovor, 22. novembra 1984 GLAS 22. STRAN MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 7. DECEMBRA 1984 Prodam PRAŠIČA za zakol ali rejo (popoldan). Gorice 7, Golnik 13100 Prodam od 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart 13679 Prodam ŽENSKI PLAŠČ »kamel« št. 38 za 5.000 din in nov otroški PLAŠČ za 10 let za 3.000.- din. Tel.: 28-534 15048 Prodam tri KAVČE. Ogled od 17. ure dalje. Šifra: 62 635 15098 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti. Benedik, Dražgoše 41 15100 Prodam 10 dni staro TELIČKO -sivko in menjam visoko brejo telico za jalovo KRAVO. Britof 34 15115 ZAJEC-JAKNO št. 38-40, napa usnjen ŽENSKI PLAŠČ št. 38 in lisica OVRATNIK ugodno prodam. Telefon: 24-009 15116 Prodam HLADILNIK 290-litrski. Brajič, Zlato polje 2 A 15117 Ugodno prodam črno-bel TELEVIZOR (Castor — ekran 61 cm). Ogled popoldne od 16. —18. ure. Ferlic Ferdo, Sebenje 53 A, Križe 15118 Prodam IZOI^ACIJO za cevi 1/2, 3/4 in 1 colo po stari ceni, 2 zimski GUMI za fičota z obroči, VERIGE za VW, hidravlično DVIGALO za traktorsko prikolico prodam ali zamenjam tudi za drva. Skokova 9 (Stražišče) 15119 Prodam KROŽNO ŽAGO (sekular). Dobre Stane, Zg. Bitnje 168 pri Gasilskem domu v Jami. 15120 Prodam dva MOŠKA PLAŠČA (zimska) krombi, kamgarn, za visoko močnejšo postavo ter visoke, moške, usnjene ŠKORNJE št. 42 primerne za folkloro. Anica Frlic, Jenkova 10, Kranj. Ogled v nedeljo od 9.—11. ure. 15121 Prodam TRAKTOR kormik 24. Za-bret Albin, Topole 5, Mengeš 15122 Prodam rabljena OKNA z roletami. Alič Branko, Breg 1 Križe 15123 Prodam komplet POHIŠTVO za dnevno sobo: kavč, omari z mostom. Čeč Alojz, Zg. Bitnje 47 (pri pokopališču) 151124 Prodam 2 rabljena POGRADA z jo-gijem in ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Golnik 68 15125 Prodam nekaj plemenskih ovac z jagnjeti ali brez tudi za zakol. Noč, Selo 27, Žirovnica 15126 Prodam PRAŠIČA težkega 140 kg. Šenčur, Pipanova 22 15127 Ugodno prodam 15 m* betonskih PLOŠČ 0,20 x 0,10. Informacije po telefonu: 47-434 15128 Prodam JABOLKA za ozimnico in za mošt. Podreča 11 15129 Prodam 3 m1 prvovrstnih, suhih, borovih PLOHOV in COLARIC ter semenski KROMPIR igor. Voglje 59, Šenčur 15130' Prodam nakladalno PRIKOLICO SIP. Vilfan, Sp. Bitnje 4 15131 Prodam nekaj drobnega KROMPIRJA za k.-rho. Strahinj 135 - Štular 15132 Prodam brejo TELICO. Strahinj 1, Naklo — Mihelič Franc 15133 , Prodam rabljen TRAKTOR univer-zal — 42 KM. Podbrezje 31 — Duplje 15134 Prodam 15 mesecev staro TELICO simentalko. Podbrezje 6 15135 Ugodno prodam ZVOČNIKE 2x40W sinusa, EI Niš. Križaj Milan, Preddvor 66, tel.: 45-273 popoldne 15136 GRADBENO HIŠICO, sestavljivo ter električni KABEL za talno ogrevanje ugodno prodam. Tel.: 28-027 popoldne 15137 Prodam zimska JABOLKA, dvo-brazdni traktorski PLUG in zastavo 750 fiat. Leše 7 — Tržič 15138 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO »monika« (z izvlečno po-k ..steljo) za polovično ceno, otroško POSTELJICO z žimnatim vložkom in otroški, športni VOZIČEK. Tel.: 25-889 15138 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, KAVČ in FIAT 750 - letnik 1972. Zi herl Milena, Britof 171 15139 Prodam TELIČKO - 10 dni in BIKCA — 7 tednov starega — simentalca. Zg. Bitnje 30 15140 Prodam novo, dvoino, nerjaveče POMIVALNO KORITO. Zgoša 47 A, Begunje 15141 Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO z vgrajeno posteljo, zelene barve. Ov.šenik Alojz, Kranj, Jezerska c. 108/c 15142 Prodam 700 komadov rabljene ' STREŠNE OPEKE (špičak). Informacije po tel.: 28-550 Kranj 15143 Prodam 150 m' »POBJONA« 4 m" DESK (colaric) in 4 nove, zimske GUME 165 x 13. Bašelj 24, tel.: 45-334 15U4 Prodam trajnožarečo PEČ kiipers-busch in raztegljiv TROSED. Kramar, Šempetrska42/A 15145 Prodam 5 tednov stare BIKCE in TELIČKE. Voklo 32 - Šenčur 15146 Prodam: MIKROVALOVNO PEČ in enofazni CIRKULAR 1.1 KVV - 1 5 HP — Šuceva 9, Primskovo — Kranj 15147 RAZPRODAJA! Zelo poceni prodam žensko GARDEROBO st 38-42 ter MOŠKO št. 50—52. Ugodno prodam tu-„ di ženski -JAKNI -— črno-bel korejski pes in i javo nutnjo Tel: 22-991 15148 Prodam TV STABILIZATOR, ANTE NO s kablom, električno PEČICO (ventilator) GRELEC (potapljač). Ulica Veljka Vlahoviča 15, Kranj 15149 Prodam KRAVE — dobre mlekarice — po izbiri. Visoko 31, Šenčur 15150 Prodam LADIJSKI POD ali POB- JON — širin.i 8 ali 10 cm. Štefanja go Prodam el. stoječi BOJLER »Rade Končar« EVG 120 1, 3 kW, nov in nerabljen. Švab, Podnart 34, tel. 70-484 popoldan 15414 Prodam REZILKO - KS 4. Srednja vas 59, Šenčur 15152 Prodam KOPALNO KAD - litožele-zno, 170 cm in PEČ na trda goriva za kopalnico. Poženk 8, Cerklje 15153 Ugodno prodam lamelni, hrastov PARKET 220 m', bakrene PLOŠČE 0,65 mm — 40 m' in bakren VALJA-NEC. Drulovka 17 A, tel. (064) 21-845 15154 Prodam električni, ročni OBLIC. Cesta 26. julija 48, Naklo 15155 Prodam REPO za kisanje ali krmo ter nekaj jesenskih JABOLK. Bašelj 18, p. Preddvor, tel.: 45-331 15156 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Okroglo 15 — Naklo 15157 Rabljeno SEDEŽNO GARNITURO prodam. Kutinova 13 A, Kranj, telefon-27-929 15158 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce, telefon: 74-013 15159 Prodam KRZNEN PLAŠČ št. 46/160 — temno rjave barve, strižena lisica in KUČMO št. 58. Informacije po telefonu: 22-066 dopoldne. 15160 Prodam mlado KRAVO za zakol. «p. Brnik 10, Cerklje 15161 Prodam nov CTC GORILEC, več zimskega ČESNA, 110 mJ LADIJSKEGA PODA in semenski KROMPIR igor. Sp. Brnik 32 15162 Prodam dobro ohranjen MOŠKI SUKNJIČ št. 52 in ŽENSKI PLAŠČ št. 42, tel.:28-249 15163 Prodam barvni TV GORENJE. Oblak, Zasavska c. 43/A 15164 Prodam jalovo KRAVO ali menjam za brejo. Prodam BIKCA starega 6 tednov in droben KROMPIR. Zg. Bitnje 23 15165 Prodam ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva, priključek na dimnik levo. Informacije po tel.: 24-569 po 15. uri 15166 Prodam KRAVO - frizijko, ki bo januarja tretjič teletila in mesec dni starega BIKCA simentalca. Čebavs Jože, Brezje 42 pri Radovljici 15167 Prodam GRAMOFON tosca 15, RA-DIOSLUŠALKE in CB POSTAJO. Gruden Tomaž, Zlato polje 17, Kranj 15168 Prodam BIKCA simentalca. Zg. Brnik 53, 64207 Cerklje 15169 Prodam PRAŠIČA za zakol. Ažman, Suha 5 pri Predosljah 15170 Ugodno prodam dva nova STOLA ARAlIJA. Naslov v oglasnem oddelku. 15171 Prodam električni ŠTEDILNIK Iskra z uro, PEČ kvipersbusch in PEČ na olje EMO. Tel. 24-692, Tomažičeva 1 — Kranj 15172 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. Gros — Srednja vas 16, Golnik 15173 Ugodno prodam novo PEČ za centralno ogrevanje FEROTHERM FF 40, nov 180-litrski BOJLER ferotherm, nov trajnožareč ŠTEDILNIK kuperbusch in kovinsko, tovorno PRIKOLICO bra-ko 500. Kličite po tel. na št. 23-463 po 15. uri , 15174 Prodam mesnate PRAŠIČE 140 do 180 kg težke. Zalog 17 - Cerklje 15175 Prodam SMUČI RC-04 z marker ro-tamat, 185 cm za 1 SM tel.: 28-102 15176 Prodam ali menjam mlado 500 kg težko TELICO za brejo KRAVO ali TELIČKO. Tel.: 49-174 15177 Prodam BARVNI TV Iskra z daljinskim upravljanjem, še v garanciji. Prosenjak, Okornova 12, Kokrica, tel.: 26-683 15178 Ugodno prodam neškropljena, obrana, zimska JABOLKA od 20.00 din dalje in SADIKE sliv in češenj. Cesta JLA 25 — Kranj 15179 Prodam VEZI MARKER. Tel.: 21-785 15180 Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo hrano. Glinje 3, Cerklje 15181 Prodam teden dni starega BIKCA simentalca. Cesta 26. julija 5, Naklo 15182 Prodam BIKCA simentalca, starega 4 tedne. Poženik 7, Cerklje 15183 Prodam TELETA simentalca starega 1 mesec — za nadaljnjo rejo. Glinje 8, Cerklje 15184 Prodam TRAKTOR zetor 20/11. Zg. Brnik 69, Cerklje 15185 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Apno 1, Cerklje 15186 Prodam 6 m1 suhih BUKOVIH DRV. Prosen, Šmartno 6, Cerklje 15187 Prodam TROSED - malo rabljen. Cvetkov, Gosposvetska 17, Kranj 15188 Zamenjam jalovo KRAVO za brejo TELICO ali teleta. Jenko, Pungert 12, Šk. Loka 15189 Prodam 2 leti staro brejo TELICO in PRAŠIČA težkega 150 kg. Eržen, Pungert 9, Šk. Loka 15190 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 500 kt. Miran Lah, Trata 22, Šk. Loka, tel.: 28-408 15191 Nerabljene PLANINSKE ČEVIJE Alpina št. 40, razna fantovska OBLA ČILA in 7 m' keramičnih ploščic prodam. Tel.: 60-758 15192 KOBILO - PRA-MO, staro 13 let, težko 600 kg prodam. Klobučar Albin, Vešier 21, Šk. Loka 15193 Prodam raztegljiv KAVČ s foteljema, skoraj nov. Zglasite se « :ik dan od 16.—18. ure na naslov: Canžek Leopold, Fran ko vo naselje 54, n Luka FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4 g§j> 23-893 (pri Prešernovem gaju) 15194 do enega ■o. Pustal 15195 i a 16, Cerklje 15151 Prodam tri TELICE, stare leta ali menjam za brejo kit 19, Šk. Loka TENSAI GLASBENI CENTER z dvojnim kasetnikom in zvočniki v garanciji prodam. Tel.: 62 525 15196 Prodam 10 prašičev, težkih od 50 do 70 kilogramov. Knific, Zgornja Besnica 21 Prodam TRAKTOR 502 še v garanciji ali menjam za manjšega. Glinje 5, p. Cerklje 15197 Prodam BIKCA starega 14 dni in ROTACIJSKO KOSILNICO SIP.. RK 165. Zaplotnik Alojz, Letence 15, Golnik 15198 Prodam TRAKTOR zetor 4712 s kabino in suha DRVA. Srednja vas 36, Šenčur 15199 Prodam KOBILO sposobno za vsa kmečka dela. Gladek, Fužine 9, Gorenja vas 64224 15200 Prodam polovico PRAŠIČA za zakol. Spodnji Brnik 37 15201 Prodam dvoje BIFOKALNIH OČAL (D + 0.50B + 2.75) in (D+1.25B + 3.25), POROČNO OBLEKO uvoženo, nov nerjaveč električni KUHALNIK (2 plošči), novo mizarsko ROČNO ŽAGO. Omahen, Dežmanova 9, Kokrica 15202 Prodam 12 mesecev starega BIKA — simentalca "za rejo. Roblek, Bašelj 15, Preddvor 15203 Prodam dve po 9 mesecev breji TE-LICI. Pipanova 38, Šenčur 15204 Prodam dva PRAŠIČA težka okrog 170 kg, krmljena z domačimi krmili. Šmid Joža, Begunjska 1, Lesce 15205 Prodam domač »ŠPEH«. Srednje Bitnje 18 15206 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti. Grad 50, Cerklje 15207 Prodam PRAŠIČA za zakol. Jama 17 — Mavčiče, Kranj 15208 Prodam mlado KRAVO za zakol ali menjam za brejo. Pipanova ul. 40, Šen-čur 15209 Prodam skoraj nov AGREGAT 3 KhW. Tel.: (064) 45-285 15210 Prodam KRAVO — simentalko s teletom ali brez. Breg 13, 64274 Žirovnica 15211 Prodam barvni TV GORENJE »Maraton« še zapakiran za 8.000 din ceneje. Tel.: 24-414 15212 Prodam domačo KAŠO in zamenjam kravo za zakol za brejo kravo ali telico ali bika za nadaljno rejo. Zg. Brnik 7, Cerklje 152,13 Zamenjam CISTERNO za gnojevko 1500-litrsko za večjo — lahko 2200 litrov ali 2700 litrov. Lombar Jože, Trste-nik 30 15214 Prodam komplet SEDEŽE za zastavo 101 in 5. vrata. Dimič Brane, Begunjska 3, Vodovodni stolp, Kranj 6 J 15215 Novo, belo KRZNENO JAKNO št. 38/40 — ovca takoj poceni prodam za gotovino. Tel.: 24-238 15216 Prodam CISTERNO s cca 2.000 litrov KURILNEGA OLJA. Tel.: (064) 50-913 15217 Prodam dva KAVČA rabljena in ŠTEDILNIK (4 plin - 2 elektrika), ŠTEDILNIK (samo plin). Britof 120 15218 Prodam brejo KRAVO in 10 tednov starega TELETA — simentalca. La-hovče 55, p. Cerklje 15219 Prodam PRAŠIČA za zakol. Struže-vo 12, Kranj 15220 Prodam suhe BUTARE in TELETA simentalca. Velesovo 44 15221 Prodam 10 dni starega BIKCA — simentalca. Podbrezje 34, Duplje 15222 Prodam dve dolgi, VEČERNI OBLEKI št. 38 in ŽENSKO »JAKNO« (zajec). Tel.: 22-263 15223 Prodam suhe BUTARE in REPO. Cerklje 118 15224 Prodam 4 zimske GUME 165 x 13 malo rabljene in toplozračno PEČ za centralno kurjavo. Kupim 1.5 m1 macesnovih plohov. Ponudbe po tel.:75-832 15225 KUHINJO — dobro ohranjeno ugodno prodam, cena 1 SM. Ogled vsak dan popoldan. Kamenik — Partizanska 40/111. nadstr. Šk. Loka 15226 Prodam mlado, jalovo KRAVO. Starman, Pungert 8, Sk. Loka 15227 Ugodno prodam ZIMSKA JABOLKA. Sv. Duh 14, Šk. Loka 15228 DRSALKE — ženske, nove št. 40 prodam. Groharjevo naselje 3, Šk. Loka, tel.: 60-333 15229 Prodam ELEKTROMOTOR 11 KhW, 1400 obratov na minuto, PLINSKO' PEČ, PRIKLJUČEK za klip-klap krožno žago in vibracijsko BRUSILKO. Tel.: 62-165. 15230 Prodam novo MINI-KOMPONENTO philips 2 x 20 W s carinsko deklaracijo, cena 5.8 SM in opremljene SMUČI in PANCARJE. Tel.: 47-022 15231 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Olševek 40, Preddvor 15232 VRTALNI STROJ METABO ELEK-TRONIC in VIŠINSKO SONCE HA NAU prodam. Kranj, tel: 21-345 15233 Prodam MOŠKO KOLO ter OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, STAJICO NAHRBTNIK in ZIBELKO. Cesta talcev 3, Kranj ] f>234 Prodam 32 komadov PRIZEM in PRIKOLICO 170x 102 cm. Vrankar, Naklo, Voglarjeva 4 15235 Prodam 70 let star ZLATNIK — 24-karaten, težak 12 gramov. Naslov v oglasnem oddelku. 1523« Prodam eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Šenčur, Mlakarjeva 13, tel.: 41-114 15237 Prodam PRAŠIČA. Hrastje 51, Kranj 15238 Ugodno prodam 12 žimnatih VZMETNIC. Tel.: 68-305, Sr. Brdo 8, Gorenja vas 15239 Prodam simentalske TELICE. Sr. Bela 6, Preddvor 15240 Prodam ZVOČNIKE korting (100/150 W) stare mesec in pol, cena 3 SM. Štular Tomaž, Planina 20, Kranj, tel 28-902 15241 Poceni prodam CIRKULAR za žaganje drv. Predoslje 29 15242 Prodam leto dni starega BIKCA za nadaljnjo rejo ali za zakol. Selo 50, Bled 15243 Prodam 3 PRAŠIČE težke od 150—170 kg. Bohinc, Zg. Brnik 57/A 15244 Prodam TELICO — simentalko — 9 mesecev brejo ali zamenjam za mlajšo pašno telico. Poljšica 13, Zg. Gorje 15245 Ugodno prodam OMARO in MIZO za dnevno sobo. Ogled vsak dan zvečer. Seljakovo naselje 53 (Montažno naselje), Kranj 15246 Prodam DRVA in domače ŽGANJE. Tel.: 65-089 15247 Ugodno prodam TELEVIZOR Iskra montreal. Tel.: 26-014 15248 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Zg. Lipnica-10, Kamna gorica.-tel.: 74-804 popoldne 15249 Prodam trajnožarečo PEC magma 7 nekajkrat kurjeno. Informacije po tel • 23-647 int. 10 do 14. ure — Primožič. I5250 Prodam suhe, hrastove PLOHE, pocinkano PLOČEVINO 0.8, MOPED to-mos P-15 — 5 prestav. Pečnik Marija, Skaručna 38, Vodice nad Ljubljane (061) 843-055 15251 Ugodno prodam 7 komadov RADIATORJEV jugotherm 650 x 1600 — tip 10. Informacije po tel.: 74-573 15252 Prodam 9 mesecev staro TELICO. Tel.: 45-350 15253 Prodam CEVI za centralno kurjavo in alkatin — cev za vodovodni priključek Pipan Miran, Planinska 11, Bled 15254 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev ali zamenjam za bika — simentalca, primernega, za zakol. Vovk Ivanka, Črnivec 21 — Brezje 15255 Prodam 7 tednov stare PUJSKE, 1 teden starega BIKCA — simentalca in 120 kg težkega PRAŠIČA. Soklič — Selo 22, Bled 15256 Prodam skoraj novo SEDEŽNO GARNITURO (2 fotelja in trosed), cena- 50.000.— din. Ogled v soboto popoldne in nedeljo. Ambrožič, Alpska 19, Bled, stanovanje 2. 15257 Za nego vaših rok vam priporočamo HANDY KAMILIČNI BALZAM DROGESAN Kranj, Prešernova ulica 19. Prodam suh, macesnov OPAŽ 8—12 cm najboljšemu ponudniku. Ro-lih Janko, Podkoren 1, Kranjska gora 15258 Prodam ali zamenjam za gradbeni material CAMP PRIKOLICO adria 450 delux staro eno leto. Tel.: 40-081 15259 Prodam TRAKTOR IMT 542. Informacije po tel.: 25-966 15260 Prodam semenski KROMPIR igor 1000 kg, 2 zimski GUMI za golfa 145 x 13. Tel.: 57-197 15261 Prodam djatonično HARMONIKO F Kucler — 4-tonsko, odlično ohranjeno. Tel.: 79-511 15262 Prodam 25-kanalni profesionalni DI-SCI LIGHT-SHOW. Informacije po tel.: 25-398 15263 Prodam 13 »ŠPIROVCEV« dolgih 7 m. Kodras — Brezje 23/A pri Rado vljici 15264 Prodam BIKCA starega teden dni in TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 4 KhW. Jamnik Igor, Žabniea, tel.: 44-600 15265 Prodam kovinsko PRIKOLICO za osebni avto. Tel.: 74-048 15266 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČE. Roš Sašo, Mlaka 2, Radovljica 15267 Prodam 2 leti star KUPERSBUSCH, cena 6.000 din. Čadež Draga, Na Jasi 27, Tržič 15268 Prodam zelo lepo, dolgo POROČNO OBLEKO — primerno za bodoče mamice za vse letne čase, razen zime. Prodam tudi ATLAS SVETA in ZGO DOVINSKI ATLAS za osnovne in srednje šole. Informacije po tel.: (064) 61-003 Tišlar od 6 do 11. ure ter od 20. do 21. ure 15269 Upodno prodam lažjo traktorsko PRIKOLICO, nosilnost 1.5 T, SMUČI RC SL Elan 185 cm z vezjo tirolia 280 — malo rabljene in OVCE z jagnjeti. Poljšak — Hrušica 12, Jesenice 15270 Prodam novo PEČ EMO — central 25 000 ccal in več 24 do 25. členskih RADIATORJEV 60 cm. Kličite po tel • 25-341 dopoldne ali Dobruša 15, Vodice. 15271 Prodam MELTRON ELKA s stojalom in kovčkom za 6SM. Pevsko OZVOČENJE 100 W montarbo, 1 MIKROFON schur BASOJAČEVALEC 60 W FBT Tel • 22-221 int. 22 79, Peteh. 15272 Prodam TELIČKO — staro 10 dni. Tušek, Rovt 10, tel: 65 066 i 5273 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Podgorje 39, Kamnik 15274 Prodam STROJE za donosno obrtin odstopim prostor. Ponudbe pod: Gotovina 15275 Prodam 3 m1 svežih macesnovih PLOHOV, 1.5 m* macesnovih COLV RIC in 1.5 m5 smrekovih COLARIC ter 10 prm. bukovih DRV. Golja, Dovje 50, | Mojstrana 15276 Prodam mlajšo KRAVO za zakol Fortuna Roman, Gorenja vas 77, nad Šk. Loko 15277 Prodam termoakumulacijsko PEČ za 8.000 din. Gostišče — Rožič, Ribčev laz 42, Boh. Jezero 15278 Prodam 175-litrski HLADILNIK še v garanciji. Ogled možen vsak dan. Rup-nik Ernesta, C. XXXI. div. 22 Žiri 15279 Prodam ali menjam mlado FRIZIJKO za brejo simentalko. Kupim rabljen strešni špičak. Poljče 23, Begunje 152«) Prodam STIROPOR 5 cm, LENDA-POR 3 cm, POLYVRETAN 3 cm, 4 metre široko PVC folijo — 1 rolo, ALUF0-LIJO, PEČ »lutz«, BETONSKI MEŠALEC, PRIKOLICO za osebni avto. Golnik 116 15281 Prodam 2 m3 suhih, smrekovih PLOHOV in nekatere nadomestne dele za R-16. Informacije po tel.: 75-802 15282 Prodam BIKCA starega 16 mesecev Hotemaže 21 15283 TELEVIZOR — prenosni, črno-bel Iskra — Jasna v garanciji prodam 20 S ceneje. Tel.: 74-829 15284 Prodam več OVAC z jagnjeti al; brez. Tel.: 79-606 15285 Prodam skoraj novo PUHOVKO št 44—46. Ogled vsak dan od 17. ure dalje. Avdič, Cankarjeva 1 — Kranj 15286 Prodam 5 m5 SMREKOVIH DESK (20 in 25 mm) in PLOHOV ter PEČ M centralno ogrevanje TAM stadler Sp. Duplje 28, tel.: 47-116 Prodam sekular za žaganje drv. Moč motorja 4 KW, 1400 obratov. Hribar Franc, Golniška 32, Kokrica 15995 KUPIM_ Kupim KIMPEŽ. Žabniea 15. §ifwr Franc 152$- Kupim KONJA za vožnjo. Pintar Janez, Čepulje 1, Kranj 15288 Kupim VITLO za traktor pasquali, lahko tudi v okvari. Prosen, Šmart- -Cerklje |gg Kupim rabljen MEŠALEC za bete Ponudbe na tel.: 25-940 od 18. do 20 ure zvečer. jj.^ Kupim SMUČKE, dolge 150 do 160 cm in PANCERJE št. 35/36 Nastran Polonca, Studeno 14, Železniki Kupim DESKE 20 mm in JESF\(\ VE PLOHE 50-60 mm. Kuhar doslje6 'm, Kupim KLAVIR ali HARMONIKO primerno za priučitev otrok, lahko tud delno poškodovano. Oglasiti pri Nuha novic, Proletarska 3, Tržič ali do u\ 50-040 popoldne \S& Kupim STROJ za izdelavo cementa strešne opeke — špičak 32 cm. Trinlat Franc, Studenčice 16/a, Lesce iiffj Kupim STREŠNO OPEKO (Vesna) cementno, sivo — 200 komadov Ge* janc, Voglje 43, tel.:49-071 15296 Kupim KRAVO — simentalko nad 6 mesecev brejo. Šolar Rudi, Sp Dobrava 1, Kropa, tel.: 79-687 1529; VOZILA Dve ZIMSKI GUMI 165 SR 13 pa dam. Tel.: 23-841 GOLF JGL — letnik 1981, prodama 55 SM. Tel. 74-343 Zastavo 750, letnik 1971, dobro ohranjeno prodam za 5.5 SM. Telefe-23-534 15076 Prodam R-4, letnik 1975, prva registracija 1976 Žagar — Kranj, Jezerski c. 62/A 15080 Prodam dobro ohranjen FIAT 124 Telefon: 47-676 I50fr2 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978. In formacije po tel.: 28-071 15085 Prodam TAM 4500 po ugodni cer., letnik 1968. Pungert 23, Škofja Loka 15107 Prodam ZASTAVO 101 comfert. Te lefon 42-075 15296 Prodam PEUGEOT 204 - breack. letnik 1976. Telefon 40-578 15299 Prodam LADO 1600 v odličnem ftfr nju, letnik 1978. Omerzel, Golniška 14 tel.: 23-547 15300 Prodam dobro ohranjen AUDI 80 L letnik 1974. Informacije po tel.:47-434 15301 Dobro ohranjen OPEL RECORD 2,0 S, star štiri leta ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku. 15502 Prodam 101 po delih. Staretova 26 -Čirče, Kranj 153,3 Prodam R-16 celega ali po delih r. ZIMSKE GUME 14/155. Adamo\«č -telefon: 25-601 |9H| Prodam 126 K, letnik (november) 1983, Strniša Jože, P-eddvor 134, tel 45-134 Prodam WARTBURGA, letnik .976 Naslov v oglasnem oddelku ISNI Prodam SIMCO 1000 za dele in hišni RAČUNALNIK comodore VC-20. Novak, Tomšičeva 42, Kranj Prodam FIAT 126-P obnovljen letnik 1076. Špcnko, Hotemaže 15, Preddvor, tel.: 45-578 tS9N Poceni prodam R-4. letnik 1978. Ga silska ul. 4, Šenčur, tel.: 41-037 15309 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973 neregistrirano in PEČ AEG 2khw Breg ob Savi 44, tel.: 21-931. dopoldni — Hvasti. Prodam FIAT 126-P. letnik v Savska cesta 10. Kranj, Zupane 15311 Ugodno prodam osebni avto VW GOLF, 35.000 km, 1. 1981. Jože Tof. tof 358, Kranj 1 IflEK K, 7. DECEMBRA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 23. STRAN GLAS Prodam kromirane ODBIJAČE in adnje LUCI za golfa ter novo GUMO z »okra1185/70 radial za opel recorda Wdo, Ulica Pavle Medetove 39 15313 Prodam BMW 320 ali menjam za die-aavto. Polica 11, Naklo 15314 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, •S»tnrano do 5. 11. 1985. Partizanska j »»».Kranj - Perčič Marjan 15315 I-m%? 4 GUME 13 x 145 za zastavo M Oblak, Zasavska c. 43 A, Kranj Prodam FIAT 126 - 1. 1982, malo ra* *n in HLADILNIK 135 litrov gore-*Tel.: 80-309 15317 Prodam avto FIAT 750, letnik 1976 |*w!jen, za 85.000.— din. Telefon <177,Bizjan, C. 1. maja 61, Kranj 15318 Prodam SPAČKA, letnik 1976. Pra-iTuga Vidmarja 4, Kranj 15319 Prodam OPEL MANTO, prva regi-taja 1982. Mulej Tine, Zgoša 63/A, *»onje 15320 Prodam GOLF, letnik 1978 po ugodni «i Informacije na telefon 28-911, mi 15321 Prodam stereo AVTO RADIO s kase-fcoom in GUME SR 14 x 185 (2 novi iijuJin 2 rabljeni michelin s platišči iVW kombi) Kos, Betonova 20 — Ko--o,Krani, tel.: 25-751 15322 Prodam ŠKODO 110, letnik 1972, pr-^gistracija 1977 za «6 SM, tel.: 27-911 zidne 15323 .'godno prodam ZASTAVO 101, le-41074 in TV ČB SPREJEMNIK. Li--arjeva 13 — Kranj 15324 -odam ZASTAVO 101 — confort, le-■J 1979 za 25 SM. Stara Loka 28, WjaLoka — popoldne 15325 r/iam avto P-125, letnik 1976 cele-; i za rezervne dele. Povšnar Jure, M 15326 Vodarn ZASTAVO 750, letnik 1981. '«ti, tel.: 25-754 15327 Mam ZASTAVO 750: staro eno le-Kapler Peter, Partizanska pot 17, ■'"ca, Kranj — popoldne 15328 *odam VOLKSVVAGEN 1303 S, le-^ 1973. Informacije po 16. uri na teto: 23-834 15329 faeni prodam ZADNJE STEKLO in *fl)NJO LUČ za VW 1200, letnik Trškan, Ul. Rudija Papeža 34 15330 Prodam DELE za SPAČKA. Prebavo 5, Kranj 15331 ZASTAVO 101, letnik 1976 (poškodo-"'toprednje podvozje) prodam. Ogled loboto 8. decembra na parkirišču za *mom na Laborah (črna barva) od ■fol6.ure ' 15332 Prodam ZASTAVO 101, letnik de-*aber 1979, registrirana do 14. dec. * Smid, Dražgoše, Šk. Loka 15333 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, 'W0km, registracija potekla aprila 1W,dotrajani pragovi in blatniki. Biz-A Sv. Duh 64, Šk. Loka — tel.:44-698 15334 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. ^aršić Boris, Trata 16, Šk. Loka, '«2-042 15335 Vodarn ZASTAVO 750 LE, letnik t Ogled možen v popoldanskem ča-'-Krmelj, Selca 113 — Selca 15336 Vodarn osebni avto SAAB — 99, le-*k 1970/71, dobro ohranjen. Ogled v ** invalida z vgrajeno ročno sklop-' Gradiiar Marija. Križe 26/A 15351 Prodam H-18, letnik 1980, oktober. Um Franc Ix>m 20, Tržič 15352 Prodam DZIP vilih z rezervnimi deli. ■■'>i hVčiška 55, Bled 15353 Prodam NSU 1200. Iskra Labore -4tol int. 21-27, Brezar 15354 '0RD CAPRI II, letnik 1979 proton Tel.. 40-081 po 20. uri. 15355 Prodam SIMCO hori/.ont, letnik 1979 dodatno opremo in rezervne DELE '* Renault — 4 oz. 6. Tel.: 78-366 (064) 15356 ZASTAVO 101, letnik 1974 po delih /'dam. Kropivšek Bojan, Strahinj • Ji, Naklo. 15357 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, i registraciju iy77. Čadež Milan. Cesta revolucije 1/B. Jesenice 15358 Ugodno prodam VW 1200, letnik 75 — Kolman, Langusova 37, Radovljica — tel. 75-982 (dopoldne) Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirana do junija 1985, za 45.000 din. Jama 22 15359 GOLF JGL. letnik 1981, 26.000 km, prodam. Tel.: 61-122 15360 Prodam R-12, letnik 1975 in R-4, letnik 1977. Oba registrirana do oktobra 1965. Tel.: 79-646 . 15361 Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1980 rdeče barve, dobro ohranjena. Dogovor po tel. (064) 74-698 Žižek Franc, Savska 24, Lesce 15362 Prodam 126-P, 1978 — november, 55.000 km, zaščiten. Ogled v petek in soboto popoldne. Brun, Frankovo naselje 171, Šk. Loka 15363 Ugodno prodam dobro ohranjen R-4, letnik 1975, registriran do maja 1985! Ogled popoldne. Marjan Mohorč, Zgoša 33/B, Begunje 15364 Prodam VW 1200, letnik 1969, ni registriran, tel.: 82-998 15365 Prodam osebni avto ZASTAVA 750 letnik 1975 po ugodni ceni. Vasca 11 — Cerklje 15366 Prodam dobro ohranjen in na novo obnovljen 850 SPECIAL. Vodnikova 10 — 64248 Lesce 15367 STANOVANJA Počitniško stanovanje, manjše, lahko le sobo s kuhinjo, najamem za nekaj mesecev ali vse leto. Ponudbe pod »Planinski zrak« Brezplačno sprejmem na STANOVANJE žensko, staro od 50 do 60 let. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 15368 SOBO v Kranju oddam ženski. Šifra: SOBA 15369 Brezplačno oddam SOBO ženski za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 15370 OPREMLJENO SOBO s posebnim vh6dom na Bledu oddam starejši ženski. Ponudbe pod »Ugodno«. 15371 Par išče manjše STANOVANJE v Škof j i Loki ali okolici. Šifra: ZIMA 15372 Mlajši ženski oddam OGREVANO SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 15373 Iščem SOBO na Bledu. Košmrl Božo, Kranj, Gorenjskega odreda 18 15374 ENOSOBNO STANOVANJE v Šk. Loki vzamem v najem, nudim enoletno predplačilo v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 15375 Iščem DRUŽINSKO STANOVANJE na Bledu, Radovljici ali Jesenicah. Mi-jatovič Djordje, Koritenska 11, Bled 15376 Uslužbenka vzame v najem GARSONJERO, enosobno STANOVANJE ali SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice na relaciji Tržič—Kranj —Radovljica. Možno predplačilo. Ponudbe pod: Redna plačnica 15377 POSESTI_ Manjšo BRUNARICO kupim ali vzamem v najem za krajši ali daljši čas v mirnem predelu Gorenjske. Ponudbe pod »Starejši par« Prodam polovico novejše HIŠE z vrtom najboljšemu kupcu. Šifra: PREDMESTJE 15091 Prodam HIŠO s štirimi in pol sobami, dve kopalnici, centralna kurjava, garaža, velik vrt in telefon. Naslov: Jamnik, Kranj, Struževo 34. Tel.: (064) 28-638 15378 Okoli Cerkelj vzamem v NAJEM ZEMI JO. Plačam po 3.5 SM za hektar. Zg. Brnik 73 15379 Prodam ENOSOBNO STANOVA NJE v Kranju. Tel.: 26-626 (od 17.-20. ure) 15380 Prodam manjšo NJIVO v Bohinju. Ponudbe pod šifro: STUDOR 15381 Prodam IASTNIŠKO STANOVANJE v bloku, v Kranju, 50 kv. metrov, vseljivo takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 15382 Večjo ZAZIDLJIVO PARCELO prodam. Ponudbe pod: Izjemna lega 15383 2 ha GOZDA prodam. Ponudbe pod: GOZD 15384 Prodam MANSAHDNO STANOVANJE 60 kv. metrov v dvostanovanjski hiši s kletjo 50 kv. metrov in zemljiščem 400 kv. metrov, vhod ločen, vseljivo. Jesenice — Kidričeva 27, Javornik 15385 Kupim manjši VIKEND. Ponudbe s ceno na šifro: Gorenjska 15386 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v smeri od Radovljice—Begunje—Gorje. Globevnik Janez, Cankarjeva 32, Radovljica 15387 V centru Kranja iščem LOKAL 10 kv. metrov za mirno obrt. Naslov v oglasnem oddelku 15388 V Kranju ODDAM LOKAL - Cesta St. Žagarja 29 — sestoječ iz dveh prostorov 30 kv. metrov za mirno obrt. Tel. (064) 21-217 15389 V centru BLEDA iščem POSLOVNI PROSTOR, namenjen za pisarno. Lahko v nadstropju. Ponudbe pod: PISARNA 15390 Kupim HIŠO ali zamenjam za STANOVANJE in ZAZIDLJIVO PARCELO Ponudbe pod: KRANJ - OKOLICA 15391 ZAPOSLITVE_ Zaposlitev dobi NKV DELAVEC za priučitev v expres popravilu čevljev — za Globusom 15392 Upokojenec sprejmem v Kranju ali bližini kakršnokoli LAŽJO ZAPOSLITEV, tudi do dva dni v tednu. Imam izpit za voznika B kategorije. Naslov v oglasnem oddelku 15393 V delovno razmerje takoj sprejmem KV ali priučenega PEKA. Pekarna Umnik, Šenčur, tel.: 41-036 15394 Takoj ZAPOSLIM sposobno, kreativno KV šiviljo ali modelark* za vodenje in pripravo dela v manjši konfekcijski delavnici, z znanjen šivanja in krojenja, OD 35.000 - din. Ponudbe pod: Sposobna 15395 Nujno ZAPOSLIMO NATAKARJA-ICO od 15. decembra 1984 dalje. Vse ostalo po dogovoru. Gostišče Rožič — Ribčev Laz, Boh. Jezero 64265, tel.: 76-388 15396 OBVESTILA IZDELAVA in POPRAVILO avtoce-rad. POPRAVILO baldahinov in šotorov. Avtotapetništvo Rautar, Lesce, Rožna dolina 12, tel.: 74-972 12508 Obveščamo vas, da lahko ugodno kupite: Otroške bunde od št. 2—16, cena samo 2.835.— din do 3.654.— din, otroški pajaci od št. 1—4, cena 3.150.— din, otroški pajaci — deljeni iz Bidra, cena od 2.830 do 3.110 din, otroške jakne od št. 1—6, cena samo 1.669 din. ELITA PEPELKA na Klancu in na Gorenjskem sejmu v Kranju 15397 KEMIČNA ČISTILNICA Preveč Dragica na Cesti St. Žagarja 5 obvešča stranke, da očiščena oblačila dvignejo do 31. 12. 1984 zaradi prenehanja delovanja. 15398 POPRAVILA PRALNIH STROJEV in ostalih gospodinjskih aparatov. Naročila po 19. uri na tel.: 24-189. Žibert — J. Puharja 1, Kranj 15399 PRIREDITVE_ m V SOBOTO, 8. DECEMBRA, ČUDEŽNA POLJA NA KOKRICI, OB 19. URI 15400 OO ZSMS Sp. Brnik vas vabi v PLESNI TEČAJ v Gasilskem domu. Pri-četek v petek, 7. decembra ob 18. uri. VABLJENI 15401 Ansambel SIBILA vabi v SOBOTO ob 20. uri na BRUCOVANJE v hotel TRANSTURIST ter VSAKO NEDELJO ob 17. uri na PLES na PRIM-SKOVO 15402 KUD Oton Župančič Sora organizira za vse ljubitelje plesa ZAČETNI in NADALJEVALNI TEČAJ, ki bo v Domu krajanov Sora. S tečajem začnemo v soboto, 8. decembra 1984 ob 18. uri. VABLJENI 15403 DISCO: Vsako soboto ob 19. uri v Domu KS Stražišče 15404 IZGUBLJENO V torek, 20. novembra, sem v bližini Vrtca ali Turistične poslovalnice Preddvor izgubila ZLATO BROŠKO. Najditelj prejme nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 15405 Zgubila sem ZLAT UHAN — okrog zdravstvenega doma Kranj. Najditelj naj ga vrne proti nagradi, tel.: 23-525 Izgubil se je ali je bil drugače odtujen pol leta star PUDELJ črne barve, sliši na ime Džeki. Ob močnejših zvokih sirene, harmonike in tudi ponoči zavija. Najditelju nudim nagrado. Jože Tof, Britof 358. Kranj 15407 ZAHVALA Dr. Vladikoviču in osebju Bolnišnice Jesenice se zahvaljujem za izkazano pomoč. Nuri.ša in Arija.) Zimer 15408 Zahvaljujem se osebi, ki mi je vrnila OSEBNE DOKUMENTE. Šenk. Pre-doslje 15409 OSTALO Naprošam lastnika ZASTAVE 750 bele barve, kateremu sem 27. novembra pred Slovenija-avto Kranj pomotoma dal na zadnji sedež vse DOKUMENTE od nove ZASTAVE 850, da mi jih vrne. Bojan Arnež, Popovo 3, Tržič 15410 Nudim hrano in stanovanje ženski (lahko zaposlena) za varstvo OTROK. Naslov v oglasnem oddelku. 15411 Če bi rada zaplesala v Novo leto, ste osamljeni in srednjih let, javite se! Pogojev in obveznosti ni. Šifra: SOLIDEN 15412 Obrtnikom vodim POSLOVNE KNJIGE eno- in dvostavno knjigovodstvo in izpolnjujem davčne napovedi. Ponudbe na: PRAKSA 15413 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše skrbne, dobre žene, matere, sestre, tašče in babice FRANČIŠKE MURKO roj. Šenk se iskreno zahvaljujemo DPD »Svobodi« Primskovo, Folklorni skupini »Svobode« Primskovo, odboru RK Primskovo, AMD Šenčur, UKO Kropa, Terminali Iskre TOZD MKD, DSS in Orodjarne Telematika, TOZD VZD »Sava«, MPZ »Stane Žagar« Kropa, pevcem DU, duhovščini, govorniku Jožefu Eljonu in vsem, ki ste darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Predoslje, Moše, Britof, Šenčur, Kropa, 23. novembra 1984 ZAHVAIA Ob smrti moje drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete MARIJE LEBAN roj. PIRIH se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala za pomoč Pagonovim, Peterletovim, Tomacovim ter sodelavcem A. S. Parka in mehanične delavnice VGP Kranj. Lepa hvala OOS VGP Kranj, OOZB Naklo, Društvu upokojencev Naklo, delavkam in delavcem menze IBI Kranj. Za vodenje pogreba tov. Moharju in Štefetu, za lepo opravljen pogrebni obred g. župniku, za poslovilne besede tov. Križnarju in Naklanskim pevcem za žalostinke. Lepa hvala vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoči sin Viljem z družino Naklo, 3. decembra 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tete ROZALIJE TUŠEK iz Lenarta nad Škofjo Loko se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivom Iskra — Reteče, Zora Domžale in Trg. podjetju Loka za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom ZD Železniki, zdravnikom in strežnemu osebju Instituta Golnik za skrbno nego in lajšanje bolečin. Lepa hvala tudi gospodu župniku iz Lenarta za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, babice in prababice KATARINE VOLČJAK se iskreno zahvaljujemo sosedom Mescevim, Miklavči-čevim, Volčjakovima Milki in Ani iz Virmaš in sodelavcem Alpetoura za podarjeno cvetje in vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za žalostinke. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA ŽALUJOČI: VSI NJENI ZAHVAIA Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta JANEZA ZUPANČIČA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, posebno tov. Jožu Šlibarju za pomoč ob smrti, kolektivu Hotela Kompas Bled za izkazano sožalje, darovano cvetje in vence, pevcem, dr. Šolarju in drrTancarju za obiske na domu ter gospodu župniku za pogrebni obred. VSEM, KI STE GA SPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI SE ENKRAT ISKRENA HVALA. VSI NJEGOVI Bled, 28. novembra 1984 ! GLASOVA ANKETA _._.______:_i_ ■■ — Na kmečkem prazniku v Zgornji Besnici 320 Kilogramov Kraljeve svinje V treh letih se je pujsika razrasla v debeluho, svinjo vseh svinj. Vmes je imela še 56 mladih ... Zgornja Besnica — Oni dan smo se namenili v Zgornjo Besnico h Kralju, kot se pravi po domače Kni-fičevi kmetiji. V dolino, na uredništvo našega časnika, smo namreč prejeli žalostno sporočilo, da bosta mesarja Franc Pogačnik in njegov sin Milan iz Spodnje Besnice spustila kri Kraljevi debeluški. Ko smo si svinjo pobliže ogledovali v hlevu, kjer ji je delalo druščino troje konj, osmero goved ter osemnajst prašičev, prašičkov in svinj, niti ni kazala tolikšne obilnosti. Ko pa jo je Janez Knific, kmet in Alpetourov šofer obenem, spustil na prostost, so se začeli vidno potresati njeni (odvečni) kilogrami mesa in masti. Žival je tudi v zadnjih trenutkih tostranskega življenja ohranila preudarnost in treznost — z vsemi štirimi se je branila dolgih mesarjevih nožev. Izkušeni klavci in njihovi pomagači so imeli kar precej težav, preden so obilno zrejeno in dokaj gibčno svinjo ukrotili. Tega jim tudi ne gre zameriti. Nihče med njimi doslej še ni imel opravka s tako težko svinjo, svoje pa je naredila tudi trema. Ko so svinjo po vseh peripetijah položili na tehtnico, je zmanjkalo uteži in gospodar je moral ponje k sosedu. No, tudi to so uredili. Jezička sta se izravnala, prešteli so kilograme in ugotovili, da ima Kraljeva debeluha tri stote jn dvajset kilogramov. Vsi smo bili enotnega mnenja, da jih je najmanj deset še izgubila, ko je pred hlevom zagledala pisano mesarjevo zbirko nožev in kavljev. Klavčevi pomagači in vsi, ki smo si oni dan ogledovali Kraljevo svinjo, smo pohvalili njene skrbnike. Janeza, ki je pred osmimi leti spet oživil prašičerejo na kmetiji, ženo Anico, ki je najbolj zaslužna, da je pujsika v treh letih postala debelušna svinja, Janezovo mamo ter Ani-čine in Janezove naslednike. Svinji se je pri tako skrbnih ljudeh dobro godilo. Jedla in žrla je mleto koruzo, ječmen, oves, krompir, peso, ostanke jedi in za priboljšek še jabolka. Znala je ceniti njihov trud, bogato jim ga je poplačala. V treh letih je imela 320-kiIogramska Kraljeva svinja — v strahu pred mesarjevimi noži. Vroča telefonska slušalka Očitno je, da zaradi varčevanja več telefoniramo, saj se je število telefonskih impulzov povečalo za 13 odstotkov Kranj — Na Gorenjskem smo letos dobili novo pošto na Planini in tako podjetje za ptt promet Kranj upravlja s skupaj 47 poštami in 12 poštnimi zbiralnicami. Novo pošto bodo dobili tudi v prostorih novih tr-govsko-poslovnih zgradb na Bistrici pri Tržiču in na Trati v Škof j i Loki. Poštarji že težko pričakujejo tudi poštni center v Kranju, za njegovo gradnjo zbirajo dokumentacijo, medtem, ko so zemljišče že kupili. Zmogljivost avtomatskih telefonskih central gorenjskega ptt prometa se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečala od 26.900 na 27.800 telefonskih priključkov ali za 940 telefonskih priključkov. Nove telefone so dobili v Mojstrani, kjer so vgradili 40 novih telefonskih priključkov, in v Železnikih, kjer so bogatejši za 900 priključkov. Danes imajo Jesenice v telefonski centrali 4700 telefonskih priključ- kov, iviuaj 12.0uu, iladovljica 4U00 in Škofja Loka 5500. Najbolj je zasedena telefonska eentrala v Kranju z 89 odstotki, Radovljica z 82 odstotki in Jesenice ter Škofja Loka s 70 odstotki. Pri investicijah gorenjski poštarji zaostajajo za planom, vendar se pomembnejše naložbe šele uresničujejo in bodo končane do konca leta. Pri podjetju za ptt promet so letos povečali celotni prihodek za 47 odstotkov, vendar so tudi materialni stroški precej narasli — za 57 odstotkov. Na rast prihodka je vplivalo večje število telefonskih impulzov — za 13 odstotkov, telegrafskih impulzov za 2 odstotka in poštnih storitev za 8 odstotkov (višje cene za poštne storitve). V delovni organizaciji podjetja za ptt promet Kranj so v prvih devetih mesecih znašali povprečni mesečni osebni dohodki 24.300 dinarjev. D. S. štirikrat mlade, skupno jih je povr-gla 56. Najbolj radodarna je bila četrtič; imela jih je 18, četudi ji je gospodar že pred tem obljubil nož. Cviljenje se je razleglo po vasi, življenjska tekočina je bruhnila izpod okrvavljenega mesarjevega noža in možem so se ob zadnjih vzdihljajih Kraljeve svinje napele mišice. Gospodinja je odnesla toplo kri. Mesarja sta nabrusila nože in začela devati ukročeno žival iz kože, odstranjevati osem centimetrov debel plašč masti in stikati po drobovju. Čez nekaj ur je zadišalo iz kuhinje . . . Začel se je domači kmečki praznik. C. Zaplotnik Foto: F. Perdan DEŽURNE TRGOV/NE V soboto, 8. decembra bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Britof, PC Klanec, SP Planina — center od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo 9. decembra pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. TRŽIČ Mercator, Deteljica, Mercator, Ravne ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje mm srečka št. 20 90 780 75000 265070 91 452241 22 92 0252 8432 13022 41072 82562 03 33 873 8743 44923 093823 109603 54 64 94 2254 4454 125814 208304 din srečka št. din 140 65 80 80 8395 800 200 100 10.000 66 100.000 86 160 096 400 80 8786 760 30.000 368906 30.000 100 7 60 100 13737 4.060 1.000 39337 8.060 800 71657 4.060 6.100 82997 6.060 8.000 026447 30.060 6.000 463907 30.060 140 8 60 80 0898 660 200 8398 660 600 95458 6.060 10.000 013208 30.060 ,000.000 153088 30.060 30.140 243348 2,000.060 120 259 200 120 29019 4.000 120 49669 4.000 1.120 73669 4.000 2.120 128349 30.000 30.000 181199 30.000 200.000 Čakamo sneg in smučarje Kupna moč nam je pošteno padla, zato si le redki še privoščijo zimsko letovanje in smučanje v naših smučarskih središčih. Gostinski in turistični delavci so pripravljeni na obisk tako kot vedno, tako v Kranjski gori kot drugod. Okoli hotelov in gostišč so vzorno pospravili, nabavili dovolj kurjave, hrane in pijače, a žal so morali tudi pošteno naviti cene. V Kranjski gori pravijo, da bo kljub visokim cenam v kraju pozimi, če bo le dovolj snega, živahno. Pričakujejo več tujih gostov, domačih malo manj, z izjemo skupin izletnikov. V hotelih, še bolj pa v gostiščih z dobro hrano, še naprej pričakujejo dovolj enodnevnih ali vikend gostov s sosednje Koroške in bližnjega Trbiža. Naročiti kosilo za družino ali se odpraviti po nakupih po trgovinah je zanje več kot ugodno in silno poceni. Karin Grohar, receptorka v l| telu Prisank: »Že nekaj let je « tega, odkar smo spoznali, da jt najbolje v mrtvi sezoni hotele a-preti. Deloma zaradi nujnih letnih obnovitvenih del in tudi u-1 to, ker je strošek za ogrevanje \\. sok. V Prisanku smo prepriča* da bodo sobe v sezoni zasede« tako kot so bile ob letošnjem dnevu republike. Gostje so rašj. ri polne penzione odšteli le 3JM dinarjev. V sezoni bodo cene nekoliko višje, vendar so se skupi* ali posamezniki že najavili in b, tako hotel posebej ob novoletni!, praznikih in v času šolskih porj. tnic poln.« Franc Leban, upokojenec iz Trbiža: »Kranjsko goro pc"~"m kot svoj žep, saj sem večkrat lukaj, do doma za mejo pa tudi nimam daleč. Delal se v tovarni verig v Beli peči, zdaj pa uživam upokojenski mir. V Kranjsko goro prihajam po nakupih, kupim pa predvsem meso. Zato, ker ni le cenejše, ampak tudi neprimerno boljše — ima še vedno svoj okus. Vina ne kupujem, likerje pa. Kranjski gori kajpak privoščim obilo snega in gostov, saj se ljudje, ki žive od turizma, trudijo, da bi čimveč zaslužili in dobro postregli svoje goste.« Jože Trunk, natakar v Razor-»V Razor prihajajo večinoma fo. mač i gostje, skupine, največji^ ob koncu tedna, med tednom L strežemo domačim gostom. V £ zoni pričakujemo dober ohj^, vsaj takšen, kot je bil lani. K^. nja nudi dobro in obilno hr^ Cene bodo sicer nekoliko vendar Kranjska gora še ve