St. 62.
V Trstu, v saboto 2. avgusta 1884.
- t
Tečaj
EDINOST
Glasilo Slovaškega političnega društva za Primorsko
>▼ sdloostl J« moS.a
»EDINOST« Izhaja, 2krat na teden vsako »redo in sabata o poludne. Cena za vse
.4 . «--,5----- ,—,------~	-	"li"	h	» ..u	\ . s	Be pojejo Uradnlitv* »vit Tarrenta* «Nuov» Tipogrnfla;. vsakmorublti
leto je «» pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta \ gld. BO kr. — Posamezne Številke se	)	frankiran. Rokopisi o-ez posebne vrednosti se ne vračajo. — Interni t (razne vrste nazna-
dobivajo pri onravništvu in v trafikah v Trst« po G» kr., v Garlol in v Aidovičinl po	nila in poslanice) se zarafiunijo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi
® kr. — naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opravniitva, vit Tarreata, »Nova tlakama*.	(	črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Voda Bistrica-Reka.
« Naša slovenska domovina je tisti krasni vrt brez ograje, v katerem vsakdo lahko svoje razposajenosti uganja in vsakdo tvojo lakoto pase.»
•Slovan* št. 22. 1884. !
Pesniki in pisatelji slovenski, izjemoma tudi nemški, opevali so pri vsakej priliki lepote naSe slovenske domovine. — In z vso pravico smemo vprašati: koliko je krajev na širnem svetu, kateri bi se mogli v primeri velikosti naše slovenske domovine v lepoti meriti? — A ne le to; naša slovenska domovina ni le krasen vrt — ona ni le lepa, temuč tudi bogata prirodnih dobrot. Žal, da naše ubogo ljudstvo še ni na onej stopinji izobraženosti, da bi znalo bogate prirodne moči, katerih mu domača zemlja v izobilji ponuja, bolje vkoristiti. In to je zraven mnogo drugih nedostatnosti tistih ena, katera reže globoke rane v naše narodno telo.
Komu ni znano, ko so bili pred nekoliko leti se celo oddaljeni Angleži spomnili bogatih idrijskih rudnikov živega srebra, katere so hoteli na vsak način z odkupnino dobiti v svojo last? — Sreča je bila, da je takrat v državnem zboru del slovenskega naroda zastopal mož, kakeršnih se vzlasti v advokatskem stanu malo nahaja — dr. Lovro Toman. On je bil tista skala, ob katerej so se razbilo vse nakane zvitih in lakomnih Angležev.
Tedaj je nekaj časa nastal mir pred tujci — a ne za dolgo. — La-komni tujci so se spomnili tudi po vsem svetu sloveče postonjske jame. Zastavili so vse svoje moči, da bi
PODLISTEK
S pota.
V Ziljskej Bistrici, 19. maja 1884.
Dragi prijatelji Pisal si mi večkrat, da ti pnročara s pota natančneje o prebivalcih, šegah itd. Veruj, da bi bil storil to uže davno, ali nisem imel potrebnega časa. Poznano ti je, da jaz nisem pravi, ,nmpak le posiljeni turist, ki mora gledati, da čts kobkor mogoče v gospodarjevo korist vpotrebim, pa tudi v svojo. Danes pa imam vendar nekoliko prostih ur, zato »strežem tvojej želji, ter ti opišem nekoliko ziljsko dolino,
Zapustivši železnico v gornjem Fraj-berku prišel sem pred tremi dnevi v prvo vas v ziljskej dolini, v Koče. Hladno je bilo, da so mi zobje klepetali, ko sem v poštnej gostilnici odšel. Ta kraj ti lahko v kratkem opižem. Kacih SO hiš in samostan oo. Servitov, to je vse. Od vlasti je tukaj c. k. sodnija in davkarija. Ali kaj ti čem opisovati posamezne vasi in kraje, saj so vsi iste vrste, le da so nekateri manji, drugi pa veči. Stavba je povsod ista. O legi zlljske doline pa ti morem uie obširneje pisati. Pri Kočah ie ozka, z obeh st rani velikanskimi hribi obiiana. Heka Zilja je tu majhna, da jo more desetletni fa ntin preskočiti. Ali čem bolj se niže spuščaš, tem bolj se dolina širi, hribovje se znižuje in reka narasta.
Na vsakej strani reke se razprostirajo ■njive, senožeti in pašniki, ki postajajo v
isto v svojo oblast dobili, a druzega za sedaj ne moremo reči: Hvala Bogu, da so zopet tu trčili na trdo skalo, ob katerej so jim jo njihovo sebično podjetje razbilo.
Konečno so se spomnili cel6 vode Bistrica-Reke, ter namenili jo kot obrestonosni kapital v Trst napeljati. Kakor se sliši, romali so uže pred petdesetimi leti neki zemljemerci poleg vode Bistrica-Reka, katero so skrivaj pregledovali, opazovali, merili itd. Ker se je pa tržaško mesto konečno naveličalo vednega plačevanje za drage študije, od katerih nobene koristi nema, odloČil se je vendar enkrat tržaški magistrat, vsaj navidezno, nekaj storiti, ter c. kr. okraj. glav. v Postojni dne 27. avgusta 1882. podal vlogo za-stran uže povedane namere. Vendar, predno stvar na daljo zazmotravamo, omeniti nam je verodostojno vest, da tržaškemu mestu ni ozbiljno za imenovano vodo, ampak je to le zvita politika magistratovih očetov; sploh pa je vsa stvar delo lakomnih Angležev, kateri bi radi neki kakih 20 milijonov goldinarjev v to podjetje vtaknoli, ter potem od tržaškega mesta prav mastne obresti ulekli. No, čudno ni potem, da je večina Trža-čanov proti temu, kajti tudi Trža-čanje so uže siti tujčeve pete, toraj je gotovo, da ne marajo, da bi jih vrhu vsega še Angleži tlačili.
Precej iz začetka, ko se je doznalo za navidezno namero tržaškega
,	o
magistrata, začelo se je ljudstvo gibati, in po vsej širnej okolici ustvarjalo je to vsakdanji pogovor. Domoljubi so uže takrat opozarjali župane na to važno zadevo, ter jih časopisnim potom bodrili, naj skličejo v tej za-
istej meri veči, v katerej se dolina širi. Ob reci Zilji je vse živo sveta, kajti popravljajo in obzidujejo se bregovi reke, da v prihodnje ne bode delala več toliko škode, kakor dosedaj. Reka Zilja se razliva pogosto, navadno ob času deževja, ali kadar sneg kopni, Čez bregovjein pokriva pobrežne njive in senožeti s peskom, ter provzročuje na ta način silno Škode. Veselo mi je bilo čuti. da se sprejemljejo na delo v prvej vrsti domači ljudje in potem Avstrijanci sploh. Le tam, kder ni niti drugih, jemljo se Lahi, katere moreš srečati vsake Četrt ure hoda, veče ali manje jat*1. Poljedelci vsljd tega delavcev prav težko dobivajo, kajti vsak domačin gre raji k Zilji delat, nego na njivo, zavoljo boljega zaslužka, a Lah je rajši brez dela in lačen, nego da hi Šel na njivo kopat.
Glede narodnosti ti moram povedati, da je y zgornjej ziljskej dolini vse nemško. Da so nekdaj tudi tukaj Slovenci prebivali, to ti je poznano iz naše zgodovine. O tem pričajo tudi krajna imena, kakor: Kotschach=x:Koče, Dollach = Dole, Straning = Stranje, Tratlen = Trata, Vel-lach=Bela, G6rtsehach=GoriČe i dr., dalje priimki: Kaplenig, Sorgo=Zorko, Gallin= Kalin, Leditznig=Ledičnik, Popopotnig, Jansehitz, Milonig, Blasnig, Mosciiik— Možek itd.
Pri vsakej priliki sem tem ljudem pravil, da so bila to nekadaj naša — slovenska — tla, kakor tudi. da so bili njihovi pradedje Slovani, Slovenci, ali niso trii vrjeli. Nevrjetno so z glavami kimali, a na obrazu jim je bilo videti, da me obžalujejo zavoljo moje nevednosti. Sicer pa • je narod miren, delaveu iti tudi precej
devi skupen županski shod. Akoprav se to ni precej zgodilo, vendar županje in drugi zavedni domoljubi niso spali, ampak bili vedno pripravljeni na usoiepolni trenotek.
Razglas c. kr. okr. glav. v Postojni od dne 31, marcija 1884. štev. 8229 vzbudil je župane in druge zavedne domoljube popolnoma. Sedaj ni bilo veČ odlašanja, sedaj je trebalo storiti korak, od katerega je naša in naših potomcev sreča odvisna.
Dogovorilo se je tedaj nekaj županov v Bistrici, naj se skliče skupen županski shod dne 18. maja v Trnovo. Shod je sklical bil g. Andrej Frank, župan na Premu. Da bode vdeležba obilna, vedelo se je uže na-proj, kajti stvar, za katero je Šlo, bila je izredne zanimljivosti. Vendar — kar z radostjo bilježimo — nas je uspeh udeležbe kar osupnol. Razen 15 občinskih glavatjev in svetovalcev glavnih občin, udeležili so se tega shoda vsi podžupanje in nad 300 druzega ljudstva. Občina Kastav je bila zastopana pismeno.
Predsednikom shoda je bil soglasno izvoljen pre& g. M. Torkar, župnik košanski, kateri je po predloženem, 6 točk obsegajočem, programu in na podlagi dež. vodne postave od dne 15. maja 1872. 1. posvetovanje res izborno vodil. Povdar-jale so se splošne gospodarske koristi, katere ta voda donaša od Bistrice pa doVrem, ter bliže in dalje od nje živečemu ljudstvu Ni edino to, da imajo sami mlinarji in Žagarji od taiste največe koristi, temuč tudi ostalo ljudstvo, vzvlasti Pivčani, kateri se za vsako potrebo, enako otrok k materi — pripeljavajoČ bukove hlode
Eobozen. Žganjepivcev nisem našel toliko ot na Gorenjskem, da si prav je vino zelo drago. Po veri so prebivalci zgornje zilj-ske doline v velikej večini katoliki, le nekoliko vasi je protestuntovske vere. VTress-dorf-u, vasici od blizo 20 hiš, imajo svojega vladiko, čegar delokrog se razteza tja do Dunajskega novega mesta, Protestau. tovski vladike nemajo posebnega sediŠča, nego ostane novoizvoljeni na mestu, kder je do izvolitve pastirova].
Toda dovelj sem se mudil mej Nemci. Uro hoda niže sv. Mohora prideš v prvo slovensko vas F6rlach=Borovlj». Tukaj se ti pozorje na enkrat spremeni: jJzik, noša, običaji, vzrast, vse je drugo. Tu ti udari zopet naš mili jezik na uho. Kratko oblečene Ziljanke, čvrste vzrasti pozdravljajo te slovenski i to v precej čistej slovenščini.
Iz Borovelj prideš v pol ure k sv. Štefanu. Vas je na precejšnjem holmcu, tako, da moreš pregledati od tod vso doljno ziljsko doli no. Zilja se vijs mej senožeti in njivami kot bel trak, ter se sem ter tja razliva na več strani. Doljno stran doline čuva mogočni Dobrač, ki ša ni mogel stresti vsega snega raz ledij.
Mej tem, ko je voznik konje branil, ogledal sem si jaz vas. Pred cerkvijo stoji starodavna lipa — velikan, ki se danes redko kde nahaja. Boječi se, da je veter ne podere, podiijnoli so vaščani okolo nje love, kateri so z rujavo barvanim lesenim oklopom utrjeni, uže od dal^Č zaparim na oklopu neke napise, ali kako strmim, ko pridem bliže in vidim, da so sltvensii. Koroško iu slovenski napisi!? Ali me vid,
na prodaj — k vodi zatečejo, a ako bi je TržaČanje vzeli, bila bi vsej Pivki žila živenja za vselej spodre-zana.
Bodi pri tej priliki omenjeno, kako so je od neke strani zaradi tega priprosto ljudstvo strašilo. Govorilo se je, da je neki uže postarani zem-ljemerec uže šest voda tem načinom v mesta napeljal, češ, tudi Bistrico-Reko bode. Priprosto ljudstvo se v£ da je verjelo enakim besedam ter se balo, da voda teče uže v Trst, česar pa mnogo njih ni smatralo za resnobo, kajti poznati je treba tržaško naivnost, katera se še zmirom rada z slovenskim «ščavom» norca dela.
Vrnimo se nazaj k županskemu shodu. Kakor je bila udeležba obilna, bilo je tudi posvetovanje zelo živahno. Vzlasti nam je dopadla rezko-sarka-stična opazka g. predsednika Torkarja, kateri je z njemu lastnim sarkazmom dejal: «Pred tisoč leti so nam Bene-čanje hraste pobrali, ter tako poprej rodavittU) zemljo sprerneniji v goli
{>usti Kras. Mesto rodovitnosti imajo £raševci sedaj burjo, katera jim še to malo zemlje odnaša, ter leto za letom ubogi Kras huje pustoši. Sedaj hočejo nam pa Tržačanje vodo vzeti, tedaj zraven vseh drugih, nas uže do sedaj teročih nadlog, še bolezen v deželo pripeljati.»
Ni mi treba dostavljati, da je bila ta uprav v centrum zadevša opazka z nepopisno zadovoljnostjo od vseh zbranih sprejeta. Zadovoljnosti smehljaj, kateri se je razlit po obličji vseh pričujočih, pričal je, kako iz srca je govoril g. predsednik vsem pričujočim. Ker je pa vsa obravnava za nadrobni popis preobširna in ker je
vara? Ne, ne, gola resnica je. TO, je na enej strani:
«V tvoji senci so stali enok, Verli Slovenci u kolu okrog.» Na drugej strani piše:
•Drevo si sveto uže od nekdaj. Se je vneto za tebe vse zdaj,» Kolika sreča za slovenske Korošce, mislim si, da je poslednja vrsta istinita. Dosti je u neti h za slovensko lipo, ali več jih je. ki so jej protivni. Ali pride dan, ako da Bog i s^eČa junaška, da se bodo tudi ti poslednji pod slovensko lipo zbirali in slovensko čutje v prsih gojili. Na četrti strani piše: «Lipa dišeča, preljubo drevo
Polsednje vrste nisem mogel brati, kajti vidi se le Še nekoliko Črk. Četrta stran nćma napisa.
Ne morem ti popisati čutkov, ko sem zgornje vrstice prebral. Da najdem infj tlačenim „ narodom kaj tacega, nisem se nadejal. Čudno je, da ni vlast teh napisov uže konfiscirala. ,
Dalje od sv. Štefana do Vrat govori se izključivo slovenski. Možaki govorč večidel tudi nemški ali samo s tujci. Ženska malokatera govori nemški. Od Vrat do Beljaka je jezik zelo pomešan. Večkrat nisem mogel razločiti, da-li se govori nemški ali slovenski.
S temi vrsticami sem opis il ziljsko dolino; to se vo da precej suhoparno, ali oprosti za sedaj. Čas beži, posel me zove na delo.
Z Bogom! Pozdravlja te tvoj
Deseti brat-
K D I N O B T
namen taiste sploh znan: da se namreč zabrani tržaškemu mestu namer-javano podjetje, hočemo le šo pohvalno omeniti, da je vsej t^j obravnavi pečat veljave pritisnol g. c. kr. sodn. pristav V. z nasvetom, naj se na c. kr. vis. dež. vlado naredi peticija, da Trža-čanom koncesijo odbije.
Ker je znano, da so tudi nagi narodni advokati dragi, in da je dovolj, ako se semtertja s kako puhlo frazo za narod kaj stori, naprosili so pričujoči županje g. Torkarja, naj bi on blagovolil peticijo izdelati, kar se je tudi zgodilo. Izvrstno izdelana peticija se je razposlala potem ad circu-landum vsem županstvom glavnih občin v podpis, ter potem odposlala vis. c. kr. dež. vladi v Ljubljano.
Razven peticijo na vis. ces. kr. deželno vlado bilo je dne 5. junija t. 1. pri vodnej obravnavi v Bistrici oddanih do 130 pismenih ugovorov. No dvomimo, da niso bili ugovori dobro podprti — stvarnimi razlogi, katere bode morala stvar razsojajoča oblast vsakako v poštev jemati. Ob enem je moral tudi vsak župan, oziroma privatni ugovarjalec, svoje razloge napram prodaji vode Bistrica-Reka ustmeno povedati, kar se je sproti v zapisnik zapisalo. Pri obravnavi je bil pričujoč tudi poslanec deželnega odbora kranjskega — gosp. Oton Detelja.
Dne 6. in 7. junija je nadaljevala komisija svoje delo poleg vode Reke okolo mlinarjev in Žagarjev. Stara — nekoč narejena pogodba mej mlinarji in tržaškimi mestnimi pooblaščenci — zgubila je veljavo (moramo pa omeniti, da stare pogodbe niso bili Se vsi mlinarji podpisali), zaradi česar so tržaški gospodje taiste na novo vprašali, koliko zahtevajo odškodnine.
Ne dvomimo, da se je večina njih prespala, kar je uzrok, da so malo no vsi odgovorili, da se sedaj nočejo pogajati. Najberže je temu uzrok tudi shod mlinarjev na binkoStni ponedeljek v Bistrici, * kamor so se bili na vabilo tržaških gospodov seSli. Ne vemo pa, ali je bil sv. Duh enej stranki glavo zmešal, drugej pa razsvetlil, da se je konečno stvar nekako čudno zasukala — recimo zmešala — tako, da ni naposled nobeden vedel, pri čem je, ter odšel takov, kakor-Sen je bil prišel. Sploh je pa vsa stvar tako nekako zmešana, kakor da je vidno, da se narava sama protivi nameravanemu podvzetju.
Kako so pa nekateri — mlinarji — hrepeneli po skledici leče — nekoliko stotin bankovcev — za katero ni jih bilo sram prodajati občnega blagostanja, navesti hočemo notico, katero je bila <,<Laibacher Zeitung» dne 18. junija 1881.1. štev. 136 prinesla, ter se glasi: (Zum Ankaufe des Reka-Flusses) schreibt man uns aus lllirisch-Feistritz: die wegen Erwerbung des Reka-Flusses von Seite der Stadt Triest an Ort und Stelle ersehienene Commision des Triester Gemeinde-rathes hat behufs Abtrettung des Wasserbeniitzungsrechtea mit jedem einzelnen der zahlreichen Miihlenbe-sitzer verhandelt, jedoch nur mit sehr wenigen derselben die Ablttsuugs-summe vvirklich vereinbart. Gegner des Projectes bestehen hier keine, denn Wiesen und Grundstiiske \ver-den nicht, -wie dies irrthiimlichcnveise berichtet worden, aus dem Reka-Flusse bewSssert, im Gegentheile werden die angrenzenden Wiesenbesitzer froh sein, wenn sie infolge Regulierung des Flusses, der jedesmal \viihrend der Heuernte drohenden Ueberschwem-
mungs- und Versandungsgefulir ledig sein vverden.
Na kratkem bi se navedeni stavek po domače tako le glasil: Zaradi zadobljenja vode Reke od strani tržaškega mesta na mesto došla komisija tržaSkega mestnega svćta, obravnavala je v zadevi odstopljenja vodopravilnih pravic z vsakim poza-meznim mlinarjem, vendar se le z malo izmej njih pogodila. Nasprotnikov temu projetku ni tukaj nobenih, ker travnikov in zemljišč ne napaja voda Reka, kakor je bilo to po pomoti sporočano, nasprotno bodo mejni posestniki travnikov veseli, ako so vslcd reguliranja vode mej senokošo grozeča nevarnost poplavljenja in za-sutja s peskom odvrne*
No, večje ironijo si res no moremo misliti, nego je izrečena v navedenem odstavku. Človek, kateri je za navedeno vrstico pero v črnilo pomočil, mora biti ali zelo lakomen, ali pa v takej zadregi, da se mu je domišlija pri pomisleku na lepo novce tako razgrela, da v svojem navdušenji ni videl nobenega nasprotnika proti prodaji vode. Gotovo je mož računal tudi na nevednost ljudstva, kar je razvidno iz stavka, v katerem pravi, da je bilo po pomoti sporočano, da voda napaja poleg vode Reke ležeče travnike, češ, tu bode zanjka, v katero se ljudstvo vjame. — Tudi mi potrjujemo, da bi bili dotični posestniki z reguliranjem vode Reke zadovoljni, katera ob jesenskem (vendar ne vsakoletnem) prevelikem de-ževanju res tako močno naraste, da vzlasti mlinarjem in Žagarjem precejšnjo Škodo dela — dakle tudi pri— vodnim posestnikom zemljišč, ker jim malo po malo zemljo odnaša.
Vendar je tukaj razloček tako velik, da ga nevedni človek — vsaj na prvi mah — niti razločiti ne bi vedel, kajti »reguliranje« ali »odpe-ljanje« vode ni vse eno in isto, temuČ dva jako različna pojma. In prav tukaj menil je pisatelj zgoraj navedenega odstavka z besedo: »reguliranje« nastaviti še jedno zanjko, v katero bi se bil kakor neveden zajec vjel. — No, za sedaj bodi le na kratko omenjeno, da so bode uže na pristojnem mestu na to delovalo, da so voda Reka — ne odpelje v Trst — ampak bode se v istini regulirala.
Da govorimo resnico, ne moremo druzega reči, nego da bi vlada v slučaji podelitve koncesije tržaškemu mestu sama svojemu smotru in prepričanju nasproti ravnala. Ker si je prav sedanja vlada postavila načelo: zboljŠati kmetijstvo, živinorejo, obrtništvo itd. ter sploh delovati k zboljšanju življenja ubozega kmetovalca, bilo bi tedaj podeljenje take koncesije storjeno imenovanemu mestu največe nasprotstvo, ter izvršitev tega načela bi se popolnoma onemogočila.
Gotovo pa je, da je nasprotno slavne vlade dolžnost, skrbeti za zboljšanje tistih stvari, katere služijo ljudstvu v korist. I mi smo prepričani, da visoka vlada na trnovsko-vremsko dolino, katera se od Jablanice noter do Škocijana razteza vedno poleg vode Reke, kedaj še posebno pozornost obrne.	(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesarjevih Rudolf obišče z visoko svojo soprogo meseca septembra rumunskega kralju in kraljico v Sinaji, na poti nazaj p:i Me cesarjev iČ na medvedji lov v gozde cesarjevega posestva Gorgany.
Nadvojvoda Albreht je prišei 30. julija v Gostinske toplice ter je tukaj pozdravil nemškega cesarja, k malu potem pa ga je obiskal nemški cesar, na to sta se oba peljala na sprehod, popoludne je cesar povabil nadvojvodo na južino, zvečer pa na večerjo.
]{ Gradca se poroča dunajskim časnikom, da hočejo volilci velikega posestva sklenoti kompromis mej konservativno in liberalno stranko, kakor se je to zgodilo na Moravfkem. Ako se to res zgodi, i neverjetno ni, potem zguhć liberalci veČino v Štajerskem deželnem zboru in odločevala bi srednja stranka. Naglo na kup leti, kar je zidala rliberalna stranka, in ona sama kopni, kakor sneg o južnem vremenu.
Čtiki deželni kulturni svet je imel 31. julija prvo sejo. S^jo je odprl knez Karol Schwarzenberg z navdušeno pozdravljenim nagovorom, v katerem je razložil naloge kulturnega sveta in potrebo, da se tesno spoje posamezna kmetiškadruštva v slogi in zaupanji. Potem se je prebral dopis, v katerem 26 nemških poslancev izreka izstop iz kulturnega sveta; načelnik na to izreče, da iztop ni stvarno vtemeljen. Potem preide zbor po soglasnem sklepu na dnevni red, sklene, da mora vsak svojo živino zavarovati In sprejme predrugačbo pravil deželne bipotekne banke.
Vnanje dežele.
Ruski car se pripravlja na popotovanje po prostranej svojej državi ; v malo dneh odpotuje s carico in prestolnica na-stopnikom v Moskvo; od tod bo nadaljeval popotovanje v deželo donskih Kosakov, katerih hetman je carjevič; iz te dežele obišče car Varšavo in se vdeleži velikih vojaških vaj na Poljskem. Gotovo je, da carji tu pozdravijo poslanci avstrijskega in nemškega cesarja; trdi se celo, da se na ruskem Poljskem snidejo vsi trije cesarji. Tak shod bi golovo bil najboljše poroštvo, da se v Evropi ohrani mir.
T Italiji se pripravlja ministerska kriza, trdi se, da Mancini odstopi. Našlo se je namreč neko pismo, katero je on pisal prešnjemu načelniku senata, glaso-vitemu Tecbio, in to pismo razodeva, da Mancini iredenti ni tako nasproten, kakor je očitno kazal. Ugiba se, da pride poslanec na Dunaji, grof Robilant, na njegovo mesto.
Na Nižozemskem je vlada predložila obema zbornicama načrt zakona, naj se eventvalno izroči vladarstvo kraljici z ozi-rom na nje duševne in srčne lastnosti.
Francoskej poslanskej zbornici je 30. julija predložil Ferry načrt predrugačbe ustave, kakor pa je sprejel senat, ter zahteval nujno razpravo. Bonapartisti so se temu upirali trdeč, da ima 1« kongres pravico ustavo predrugačiti, ali vladin predlog je bil sprejet z veliko večino po pre-drugačbah senatovih.
Uže 31. julija je zbornica z veliko večino sprejela zakon, kakor gajepredru-gačil senat.
V egiptovske j konferenci je 28. j uliju nemški poslanec predlagal, naj se zdravstvene naredbe v Egiptu predrugačijo, ker je to nujno in v zvezi z egiptovsko upravo. Granville pa je ta predlog odbil, ker ne spada v program konference. Tudi drugi poslunci so se izrekli za Granvilla, pa pristavili, da bi nemškt predlog podpirali, a!io bi se ujemal s programom. Nemški poslanec je na to zahteval, naj se v zapisnik zapiše, da je to prašanje sprožil, da pa načelnik ni dopustil razprave.
Mej angleiko vlado in abisinskim kraljem se je sklenola pogodba v ta namen, da se zatre trgovina z sužnjimi. Kralj v svojih deželah prepove kupovanje in prodajanje sužnjev, njih prevožnjo, ter jih bo varoval; angleška vlada pa zapleni vsako ladijo, na katerej bi našla sužnje ter bo trgovce z sužniki kaznovala.
Kakire je 29. julija došla vest, da je nek pristaš rodu Biskaritov Osman pašo umoril. Ta vest je prišla iz Asuana, a potrjena še ni. Sploh so poročila iz onih krajev tako zmedena, da noben človek ne ve, kaj je In kaj ni resnično. Le toliko je gotovo, da so tam uporniki gospodje.
Iz Dongole se 30. julija poroča, da je tam počil t. Us, da se je general Gordon polastil Berbera. Mudir je vsied tega poslal v Debboh necega uradnika, da po-zve, koliko resnice je na tej vesti.
DOPISI.
Iz Tržaške okolice, 30. julija.
—	Gospodarsko. Gorilki izlet. — lredtntarsli naklepi). — V našej okolici se snujejo, kakor je si. uredništvu »Edinosti« znano, mnoga gospodarska društva. To je bilo uže davno potrebno in bolj potrebno, nego neka druga društva, ki so bila le »fuoco di paglia« ter začela z veliko pompo, pa po kratkem času zopet zginola z po-zoriŠča. Skoda, da se ni na taka društva mislilo uže pred 20 leti, ko je začel naš narod vstajati; koliko bi bili v lem času lehko napredovali naši okoličani; koliko sužnjev lahonstvu bi se bilo osvobodilo. Pri Sv. Ivanu se je ustanovilo te dni prav tako obrtnijsko društvo, kakoršno uže obstoji v Barkovljah. To društvo ?e-stoji večinoma iz posestnikov, ki so ob enem tudi zidarji, ono Ima uže svojo gostilno, napravi morda tudi svoj konsumni magazin, in kar je največ vredno: ono bode tudi na društveni račun sprejemalo razne zgradbe. Tako se Slovenci emanci-pirajo od laških mojstrov in kar ni enemu samemu mogoče, to je mogoče v društvu.
—	Barkovljansko obrtnijsko društvo nam sveti z lepim izgledom naprej: ono ima svojo izvrstno delujočo gostilno, svoj konsumni magazin, svojo prodajalnico in nedavno je prevzelo od c. k. erarja zidanje nove luke v Čedažu. katero delo je užd veliko in tudi, ako Bog da. kaj dobička prinese. — Nada je, da se to sponese, potem pa tako lepo naprej in se združenimi močmi postane lebko iz malega veliko po pregovoru: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača«. Tudi v Skednju gospodarsko društvo previdno napreduje-, in ako ne bi bilo drugo, skedenjsklni kmetom čestokrat pomaga iz zadrege in preskrbuje jim tudi žveplja za trto na upanje in po nizkej ceni. Kakor se sliši, snujejo pa zdaj tudi v Rojanu enako gospodarsko društvo. Potem bode povsod v okolici vsaj nekaj; le v Bazovici in na Opčinah Še ne. — Ali Bazovci in Openci so vrli rodoljubi, podjetni možje in gotovo tudi oni ne zaostanejo.
Le pametno naprej in zmaga bo naša! Morda vam je uže znano, da so v Skednju napravili neko vesljarsko društvo, katero bo tekmovalo z drugimi enakimi društvi i tal. in nemškimi na morju. Ali ti skedenjski veslarji niso domači, ampak večidel tukaj začasno naseljeni tujci. Bolje bi bilo. da bi tudi naši domačini sami spustili se na morje, saj so okoličani vsi dobri veslarji in bi ščasoma užugali tuja društva a la Adria. Duilio, Hansa in kar je takih tujih ptic na naših bregovih. Kaj ko bi naši Sokoli tudi malo pokukali na morje, saj luža je naša I Bilo bi pač treba nekoliko skrajšati perutnice posebno onim rudečim tičkom, ki so zadnjič tako drzno napadli par naših okoličanov brez vsucega uzroka. Lahonskim vesljarjera je uie greben premočno zrastel, silno potrebno bi bilo, da g" jim malo prestrižemo.
Še nekaj! Naši okoličani so se kaj močno veselili izleta v Gorico 6. julija, šlo bi jih bilo več sto in Goričani bi bili videli lepo število naših krasotic v krasuej narodnej opravi. Ko se je pa zvedelo, da ne bo za z laj nič, začelo je vse mrmrati in veselje se je spremenilo v srd na goriške Iredentarje, katere nam je »Edinost« prav dobro popisala. — Ali čujte, kaj se vse govori o goriškej slavnosti. —Tržaški Iredentarji so, tako sa govori, tudi name-rjavali goriškim pomagati; namerjavali pa so vreči par petard pod tržaški posebni vlak in to na poti proti Tržiču; a to se je nekda zvedeio tako le: Nek eleganten gospod se j« sprehajal 4. julija blizo kolodvora; tam zapazi človeka delalca iz Sv. Ivana. — Popraša ga, zakaj postopa, a ta mu odgovori, da ni dela.
Na to ga popraša neznani gospod, ali hoče kaj zaslužiti. — Delavec odgovori, da rad. — Predlaga mu, da prevzame bombe in da se odpelje drugi dan v Tržič z njim, da potem na železničnej progi, tako da ga nobeden ne bo videl, vrže petarde, kadar se bo bližal vlak in potem naj urno pete odnese. — Petarde in natančnejo instrukcijo, potem nekoliko denarja, da dohi v vagonu, ker se bo tudi on (goBpod) z njim peljrl. — Če vse dobro odpravi, dobi še več denarja in pošljejo ga na Dunaj v neko službo. — Delavec je pritrdil in dala sta si besedo, da se drugi dan najdeta na kolodvoru pred odhodom jutranjega vlaka. — Delavec, Slovenec, pa biti, namesto domu, na policijo, tam ovadi vse, kar se je zgodilo in sporazume se tako, da drugi dan pojde na kolodvor in da policija oba skupaj ugrabi in odpelje v zapor. — Zmenjeno, storjeno. Drugi dan je policija na kolodvoru delalca in gospoda prijela in odpeljala v hrumu v zapor.
—	Pri preiskovanji je nekda našla prk
E D I N O S T.
gosDodu bombe ali patrone. — Gospod Še sedi v preiskavi; delalca pa so izpustili in da ga tako hitro ne spoznajo iredentarji, ukazali so mu nekda, naj se popolnoma obrije in naj hodi nekoliko časa le zvečer iz hiše, ki je nekde tam v bližini Sv. Ivana.
Ta dogodek se pripoveduje kakor po-sitivna stvar. — Ali pa je resnica, ali pa zopet le strašilo — razsodbo o tem pripuščam občinstvu. — Sicer pa stvari, ki so pred sodnijo, ne morejo dolgo ostati tajnost. — Omenjeni gospod je nekda v Trstu znana osoba, — Nas okoličane pa ne strašijo petarde, katerim smo vajeni v Trstu, saj so uže večkrat pokale blizo nas; mi poj demo vsejedno v Gorico 5. oktobra.
Iz BarkovelJ, 30. julija. — (Ma-lajdarji-korzarji). lio3pod dopisnik iz Kon-tovela od 20. t. m. v 59. štev. cenjene nam »Edinosti« pišoč »naše ribištvo«, daje nam povod, da tudi mi »eno rečemo« in razložimo resnici na Čast, da ni imel povsem prav, kar je pisal. Naši čest. bralci, mislimo, da nam ne zamerijo, Če jim povemo uže star slovenski pregovor: »Da se resnica prav spozna, treba je Čuti dva zvona«.
Mi si ne vemo prav tolmačiti, ali ga je pisala kaka osebna strast, nevednost, ali menda — oboje.
Će je drugo, obžalujemo, ali vendar nas srce bolf, da nas omenjeni gospod »neusmiljenim korzarjem« imenuje. Če uže hoče omenjeni izraz korzarji rabiti, naj poprej blagovoli v zgodovinske bukve pogledati, kaj in kaki so bili korzarji. Uže pričetkom pravi: Naši ribiči se pritožujejo zaradi tako imenovane »malajde« in zavoljo takih neusmiljenih činov in
škodljivega ravnanja«........Precej
se vidi, kam pes taco moli. Če kak ribič na druzega godrnja, to je uže »stara štorja«. ker posebno pri ribičih je zavidljivost eden največili grehov. Da pa ostali ribiči na »malajdarje« roštajo, ni in ne more biti res. I kako to? Vsaj je uže blizu nad "1, ribičev malajdarjev in če pojde srečno tako dalje, postanejo skoraj da ne vsi ma-lajdarji. Ej dragi brate 1 Tukaj si res obesil resnico na klin! Kaj so pa to malajdarji? bode nas praŠal čest. bralec. To ime izhaja od mreže imenovane malajda (laško: manaida), t. j. od 4 do 700 metrov dolga in 20 m. široka mreža. In lov s to mrežo je v našem zalivu čisto nov, ter na trdno vpeljan Še ie kaka tri ali štiri leta sem. Prejšnji način ribarjenja z majhnimi mrežami se bolj in bolj opušča in to iz dveh razlogov: Prvič: Naši »šavornanti« so popolnoma pod zlo, ker njih zaslužek čem dalje bolj pojema in to radi tega, ker pat-niki konkurirajo jadernicam (baštimentom) in kot taki ne potrebujejo »šavorne« (t. j. zemlje ali kamenja, da si s tem enako-težje ohranijo). Tedaj naši ljudje uže morja vajeni si morajo kruha iskati tam, kder jim najbolj kaže in za to se ribištva bolj poprijemajo. Drugič: Prejšnji način lova z majhnimi mrež imi na vodo ne zadostuje več ne lokalnim in ne časovnim do tre i) a m. Kot tak stane veliko, ker vaba (to so raki in neka vrsta školjk tukaj morske uši imenovane) je zelo draga in v časih ubogi ribič po uve, tri in več vreč take vabe (vsaka vreča stane po 1 forint) v morje izmeče in vlovi da ali ne par kilov rib. Kde je trud njegov, kde je krpanje mrež in drugi stroški? Naši ljudje sami pravijo, da nese več onemu, koji ribičem vabo prodaje, nego njim Samim.
Lov z malajdo je pa čisto nedolžen in po vsej pravici od g. dopisnika zelo pretirano slikan. Kedar zapazijo malajdarji jato ribic sardelj, obkolijo jin, zaluČavši par kamenov jjajčje debelosti mej njo, da se ribice splašijo in v mrežo pobodejo. Kakor vidiš, dragi bralec, v tem obstoji vse ono črno popisano »neusmiljeno kor-zarjenje« in preganjanje ribic iz našega zaliva. No, da se strašanska škoda napravi z dinamitom in drugimi enakimi pripravami, to je neovrgljiva resnica. Pri nas pa, hvala Bogu, tega še ni; veliko več ribic nam spiašujejo mnogobrojni par-niki se svojimi kolesi v Trst in iz njega odhajajoči. Da ribiči na morji ropotajo, to ni nobena nova reč. Uže od starih časov se ropota, kedar se lovi »čevlje« »jerajce, tuno« in v več drugih slučajih. Pa ne ropotajo le malajdarji, temuč tudi g. dopisnikovi ljubljenci. In morda več oni, nego malajdarji. Ker oni tolčejo v kamenitih moznarjih vodo, tako da včasih se po več kot miljo daleč sliši oni tum, tum, tu in 1
Naj bolj se mi pa dopada, kako kon-toveljski dopisnik po Jeremijevo jadikuje: »Naši ribiči pasejo z drago brano dohajajoče ribice, ali malajdarji nam jih iz našega zaliva odganjajo«. — Tukaj se g. karakteristično izpoved«, da toliko o ribištvu in sploh o morju umeje, »come il Turco alla predica«, dejali bi v Trstu. I za Boga svetega, pri nas uže vrabci vedo, da sardele in njim sorodne rihice so (enako pticam selivkam) potovalne ribice, koje nas spomladi obiščejo, čez poletje pri nas ostanejo in jeseni slovo vzamejo, izgubivši se v morskih globočinah. Tedaj pridejo in gredo »come il vin di Cipro«. Vzemimo na priliko, da ne bi bilo malajdarjev. Ri-
biči starega sistema naj jih vse poletje z drago vabo pitajo in pasejo. Kaj ne da? Dobro. Jeseni nas ribice še precej debele zapuste. Morda prav iste, koje so Konto-veljci vse poletje pasli in redili jih, pribo i-njo spomlad polove dalmatinski, tarantski ali napolitanski malajdarji. Mi ne bi vedeli, čemu smo prisiljeni tujcem pitati ribice. To ni po nikakem ekonomično! Ako bi ribice vedno tu bivale, v tem slučaju bi imel gospod dopisnik prav; naj si pa zapomni, da modre kraljice narave veleumni zakoni se ne dajo preustrojati, kakor bi se komu poljubilo. Vse je lepo in modro ustvarjeno, le človek kot reprezentant gospodarja, mora si vse te darove s pomočjo bistrega uma skoristiti.
Sicer pa bi prav bilo in odkritosrčno bodi povedano, da nas oni dopis, če tudi veliko ni užalil, še manj pa razveselil in če se uže o našem zelo zanemarjenem ribištvu kaj poroča, naj bode človek stvari kolikor mogoče vešč in naj se ne seje vmes Svatoplukove Šibice, ker Še tako, Bogu potoženo, so se po našej milej domovini kaj dobro klimatizirale. — Res škoda, da se prav o tem za nas obmorske okoličane jako važnem narodnogospodarskem predmetu, ribištvu, jako malo piše.	Nepristransk opazovalec.
IZ Sv. Križa dne, 30. julija 1884. [Dopisniku iz Kontovela.) Zadnji teden se je nekdo oglasil v cenjenem llstii »Edinost« ter se hudo val na malajdarje, Češ, ako bi teh ne bilo, lovili bi Kontovelci sardel, kolikor bi hoteli.
Gospod dopisnik je hotel z onim dopisom le napolniti prostor v »Edinosti«. S tem ni nič Škodil in man je koristil. — Ribiči so sploh dobri ljudije. Nevošljivi pa so si nad mero, kakor morda sam g. dopisnik. Nevošljivi so si posebno v tem obziru, ker ne morejo biti povsod enaki, t. j. vsak ne more imeti malajde*); ko bi pa to imeli, molčali bi vsi in tako ne vznemirjali g. dopisnika.
Škoduje malajda ribjej zalegi tako, kakor »tartana« Gožotov? Kaj so malajde uzrok, da nalove Kontovelci malo rib? Da malajde res škodujejo lovu sardel, to je smešno. Gospodu dopisniku bi svetovali, naj študira, kako bi mogli poslati v druga morja tuje ribiče in ne, da se huduje na domaČe, kateri za potrebo lovć, če tudi z malajdami.
Toliko g. dopisniku, da postane nad ubozimi malajdarji bolj miren.
Nekateri malajdarji.
Iz feežane dne 28. julija 1884. — CPlemenito delo). Pred štirnajstimi dnevi je poginol konjarju (najemnemu vozniku) konj, vsa imovina vse družine. Bolehavi in potrti voznik žalostno pravi: »Jaz bi Šel rad služit kruha sebi in svojej družini, da bi le zdrav bili« — Ta žalostni položaj zve tu na zraku prebivajoča blaga Reye-rjeva družina, katera ne premišljuje doigo, dobro vedoč, da kdor brzo da, dvakrat da, marveč zloži 50 gld., katerim doda gospa Ana Reinelt še 20 g), ter pokliče siromaka-voznika, da mu nabrani znesek vroči. Ne da se popisati veselje in hvaležnost, katera je zavladala sicer v pri-prostem, a poštenem srci, saj je rešena druži na gotove bede in pomanjkanja, — Janez bode zopet prevažal ljudi in blago, njegovi nedolžni otroci pa bodo hvalili Boga, kateri jih je rešil tolike nesreče po blagih dobrotnikih. Bog jim povrni!
—n.
K Notranjskega, 27. julija 1884. — Pri nas se prav zdaj mnogi ukvarjajo z praŠanjem, koga bi mesto gosp. dr. Zar-nika, kateri je lansko leto svoj mandat kot deželni poslanec odložil — volili v deželni zbor. Nadomestilna volitev se bode vršila dne 25. avgusta t. I., a sklenolo se ni še nič pozitivnega o bodočem našem kandidatu.
Nekateri so tega raenenja, da bi bilo pametno odstopivšega g. dr. Zamika zopet voliti, ker je vedno varoval stališče svojih volilcev in se vedel kot zamesljiv v narodnem oziru, kot pošten zastopnik. — To menenje je popolnoma opravičeno, ter vredno natančnega preudarka in vsestranskega pretresovanja.
Nehote se pa nam vendar vsiluje pri tem praŠanje: Zakaj je li g. dr. Z. svoj mandat odložil? So ga zares silile okoliščine do tega čina? Ali so se te mej tem časom o Čem spremenile? Iu slednjič, bi li mogel on kot mož, komur je čast pred vsem, mandat zopet prevzeti ? Mi mislimo, da se morajo ta prašanja konečno rešiti, predno bi se zopet hotel njemu ponuditi odloženi mandat. — Ker nam pa ni prav do pičice znano, kaj se je vse lansko leto oktobra meseca v deželnem zboru za koli-sami godilo, zato nam tudi ne ostaie druzega, nego da se o tej zadevi držimo ste-nografičnih sporočil iz lanskesra deželnega zbora — sporočil domačih listov, osobito pa izjave g. dr. Zamika samega po »Slov. narociu« od 22. oktobra 1883. št. 242, ka-
•) Malajda je mreža, ki sega od površja morja do dna.
tera je za nas velike važnosti in skoraj najbolj merodajna za razsojo vse stvari.
Iz stenografičnih zapisnikov ni za nas o tem razvidno nič druzega. nego da je bito onih 600 gl., kateri so bili v sporočilu finančnega odspka v proračun kranjskega norm. šolskega zaklada za l^'8'i. (prilg. 49.) pod rubr. II. renumeracije in pripomoči št. 5 za neobligatui poduk druzega deželnega jezika na večrazrednlh ljudskih šolah — vpisani — v seji dne 20. oktobra 1883. brez debate —dovoljeni in da k tej seji so bili p:išli vsi poslanci razen gg. pokneženega škofa Pogačarja, grofa Blagaja, Brauneta, Pfeifer-ja in pl. Šrey-ja,
Iz časniških sporočil (Slov. narod 25. oktobra 1883. št. 245; pa vidimo to, da ni samo gosp. dr. Zamik prej nego je ta predmet prišel do glasovanja zapustil zborske dvorane, marveč da so jednako storili gg. Graselli, Dr. Mo§6, Dr. Vošnjak, Dr. Dolenc, Rudež in Svetec.
Vsled tega bi mogli sklepati, da ni prav g. dr. Z. o tej zadevi tako osamljen postopal, ker je bilo tudi drugih šest gospodov njegovega menenja. S začudenjem beremo neki oddelek v njegovem »Poslanem« od 22.oktobra 1883. ki se glasi:
»Ko sem prišel preteČeno soboto, kadar je bil ta škatljivi predmet na dnevnem redu v saborsko dvorano, sem se čudom začudil, da sera bil z svojimi nazori čisto osamljen in da nisem imel niti jednega pri-stala v vsej zbornici, v katero sem prišel z nakano, proti tej točki govoriti in glasovati, ko sem situvacjo sprevidel, sem sklenil »stante pede« mandatu se odreči itd.
Nam ne ostaje tedaj druzega, nego misliti, da ni bil g. dr. Z. prilično, ko je šlo za onih 600 gl. samo menenja, dvorano pred glasovanjem zapustiti, marveč je hotel proti stvari govoriti in glasovati, ker pa oni gospodje niso to zmatrali za umestno ter so si mislili, da v očigled tedanjega položja bi ne bilo to drugega, nego zamudna iu brezuspešna demonštracija, katera bi utegnola duhove še bolj razburiti in mej narodnimi poslanci provzročiti še večji razpor in zdražbo.
Vse to bi pa bilo zopet dalo dovolj povoda in gradiva nam nasprotnim listom, da bi se ti z nami, žali Bog, po navadi pričeli smešiti, zatoraj so oni rajši le kar dvorano zapustili. — Tukaj pa nahajamo in prav tu so se pokazale različne misli me) g dr. Z. in onim 6 gg. poslanci, katerim uasprotl je vsled tega postal on v manjšini in je celo se svojimi nazori osamćl.
Je li morebiti to tisti vzrok, kateri ga je prisilil odreči se mandatu? ^Teško verjetno I
Pravi parlamentamik mora mej drugim tudi na to pripravljen biti, da včasih ostane se svojimi nazori v manjšini in da ne prodre se svojimi nameni. V teb slučajih pa naj ne misli precej se odreči poslanstvu. To je potem zares igrača!
Mi vemo in znamo ceniti in snošto-vati zmožnosti g. dr. Z.- In	v
resnici spoštujemo, a mislimo si vendar le. da gg. dr. Vošnjak, dr. Dolenc, dr. Moše, Graselli, Rudež in Svetec so saj toliko zmožni in parlamentarično izurjeni, da morejo to zadevo tako pravilno razsojati, kakor g. dr. Z. sam, in Če si ti čestiti in skušeni gospodje izbero po svojih mislih pravo postopanje, ne moremo tega kar na mah obsojevatl kot ničvredno in to tudi tistikrat ne, ako bi celo ne ugnjah) nazorom g. dr. Z. samega. — Ako so pa' vsejedno one različnosti pravi uzrok, da se je g. dr. Z. odpovedal poslanstvu, potem pa moramo ostati pri svojem mišljenju, da je njegov korak nekaka brezobzirnost do njegovih kolegov, katera pa v njegovem poslanem Še osomejša postaja, ko kliče: »V načelnih vprašanjih tikajo-čih se naše narodnosti in slavjanstva sploh, ne predrugači me noben upliv in nobeno prigovarjanje«. Tukaj piše, ako se zlo ne motimo, nekoliko sapice, katera naj bi privabila kolikor toliko zatamnele sence na 6ne gospode. — Kako da o tem misli onih 6 čestitih gospodov, to se ve, da nam ni znamo — toliko je pa vendar le pri tem neovrgljiva resnica, da se g. dr. Z. pri sedanjej sestavi našega deželnega zbora Čuti osamljenega. pa da je v svesti fi, da nema niti jednega pristaša. Razmere v našem dež. zboru so pa niso čisto nič predrugačile in gg. poslanci, kateri so lansko leto bili tam v večini, ostali so prav tisti.
Zatorej tudi verjeti ne moremo, da bi se bil g. dr. Z. kot vse česti vreden in razumen mož. mej tem časom o tej zadevi kaj predrugačiti in premisliti mogel — naj manj pa, da bi bil on svoj mandat le zarad tega odložil, da hi hotel svetu kazati to kot bliŠčeč viteški čin, zraven pa volilcem na uho zašepetati: »Vi pa, dragi, mojo šalo dobro razumite!- To ne! Moža uže dolgo poznamo, da je vedno ozbiljno zastopal svoje stališče. Mislimo si pa vendar, da z njegovimi vodili se ne strinja postopanje sedajne večine dež. zbora, in da le zarad tega noče v tej perijodi sodelovati.
Temu nasproti pa tudi ne moremo postopanja gg. Dr. Vošnjaka, Dr.Dolenca, Dr. Moše-ta, Graselli-ja, Rudeža in Svetca imeti za tolikanj zavrŽljivo, da bi se njim
hotela dati nezaupnica. Ti gospodje so gotovo prav dobro premislili na vse mogoča posledice, predno so se thtikrat odločili zapustiti dvorano. Će pa niso vsega tega razjasniti po časopisih — po kakem poslanem — pa jih opravičuje to, ker mi tudi dobro vemo, da ni vsakikrat varno vse sitvuaciji parlamentaričnega živenja obdati na velki zvon časopisja.
Mi smo toraj prepričani, da bi zasedaj ne bilo umestno g. dr. Z. kot poslanca zopet voliti, ko moramo vsaj to preudariti, da on kot ozbiijen mož, tudi mandata prevzeti ne bode hotel.
Domače in razne vesti.
Duhovne vajo (eksercieije) so se tukaj vršile za duhovnike trž. škofij« od 2i—25 julija, pod vodstvom glusovitega govornika iz reda jezuvitov. Vdeleževalo se jih je blizu 50 duhovnikov, mej njimi mil. Škof in nekateri kanoniki.
Tržaško novosti:
Trialki magistrat naznanja, da je urad novoiuieuovanega okrajnega komisarja za Sv. Jakob v zgornjej Čarboll, v ulici del Bosco št. 190 v II. nadstropji.
Nov civilni geometer, gosp. Ven cel Ne-jedly ustanovil se je 24. t. ni. v Trstu.
Polk car Aleksander 111. It. 67 se je včeraj vrnol z godbo od manevrov v St. Petru. Istodobno pa nas je zapustil bataljon lovcev, ki je denes uže v St. Petru na Krasu.
Veteransko društvo Tržaško imelo 1 ode jutri ob 8. uri zjutraj slovesno s!"žbo božjo v župnijski cerkvi pii novem sv. Antonu. Društvo se bo slovesnosti vdde-žilo z društveno zastavo in godbo. Povabljeni so tudi častni udju in drugi prijatelji društva. Zvečer ob 7. prične se pa na vrtu »Mondo nuovo« (novem svetu) družbena zabava, kder bo tudi godba svirala in se bo umetaljni ogenj prižigal.
Obletnica petarde. Denes dve leti so Iredentarji pod vodstvom Oberdanka vrgli petardo v vrste veteranov, ko so ti šli v sprovodu s plamenicami, da napravijo se-renado samemu cesarjevemu bratu, več ljudi ranili in enega usmrtili. Tega dneva ne smemo nikoli pozabiti, ako ne za drugo, da lebko konstatujemo, da se po dveh letih, k ljubu vsem petardam na Primorskem nič ni zboljšalo. Čas pa bi bil, da bi se vendar enkrat storilo konec tacemu stanju.
, , Samomor ali nesreča? V sredo v noči so čuli prižigalci plina v sobi, kder imajo ponočno inspekcijo, to je na bregu «Car-ciottl», da je nekaj težkega padlo v morje, mislili pa so, da je kaka stvar iz kake la-dije padla. Zjutraj pa so mornarji našli in izvlekli prav'blizo brega «Garciotti» truplo nekega fakina po imenu Žvanut frajneega dobro znanega Ipavca iz Sfcožeč sin). Ker je pa ta Žvanut, kateri je poprej imel sreč-neje čase, b»l skoraj vsak dan pijan od šnopsa, sumi se, da se je ie v pijanosti ponesrečil, kakor je tudi mogoče, da je iz obupno8ti sam skočil v morje.
Roman na ulici. Neki gospod je poslal te dni nekega izvoŠčeka do neke gospo-dičine, češ, naj pride v neko hišo na korsu, kder jo čaka teta. Voz je uže stal pod stanovanjem, gospodičina se torej hitro napravi in sede v voz, kateri jo hitro pelje proti korsu, a mej potom se nakrat ustavi voz in uže omenjeni go?pod skoči v kočijo ter začne poljubljavati gospodičino. Ta, vsa prestrašena, kliče ljudi na pomoč, kočija je bila v hipu obdana od množice, a ko je gospod videl, da je v nevarnosti, da ga ne petje policija v luknjo, skoči iz kočije in začne kričati: «Ta je moja žena, od katere so me z intrigo ločili». — Gospodičina ali gospa pa je protestovala, Češ, da ta ni nje mož. Na kar je policija gospo odpeljala v vozu zopet doinu, od gospoda pa vzela potrebni popis. — Listi so vso stvar različno pripovedovali in v «Piccolo» se celo čita neko poslano one gospodičine, v katerem trdi, da je kila napadena in da zdaj išče zadoščenja pri pravic'. A drugi, bolj pametni listi pa trde, daje bilo ono poslano židovska •trajna«, da ona ženska je bila res žena nap.idniiia, kateri jej ni nič zalega prizadel, nego le poljub-ijaval jo iz same goreče ljubezni in želje po združenju, katero nekda brani neka kovarska teta. Kde je resnica, to je težko uganoti pii tolik^j komplikaciji.
MmclIjNka predavanja meseca avgusta bone imel potovaini učitelj Kramar 10 avg. v Cerknem-, 15 avg. na Št. Viški gori; /7 avg pri Sv. Luciji; 24 avg. v Kobaridu. Vsi kraji so v Tolminskem okraji.
Policijsko. V novej luki je policija v ponboelek prijela in zaprla nekega fakina, ker je ukradel v občnih magazlnih ploho iz ličnatega platna. — Nepoznan slepar je kupil v četrtek od neke zasebnice v Via St. Martlri par zlatih uhanov, katere je plačal z dutko mesto z Napoleonom. — Nepoznani tatovi so vdrli v sredo v noči v sobo vratarja hiše št. 2 v ulici Fonderia in so une&li vs°, kar so dobili kaj vrednega. — 17 izvoščikov |e te
E D I N O 8 T.
dni kaxn<vah policija z.irad prestopkov proti policijskim naredbam.
]\ov odvetnik. V Novomestu prične delokrog g. dr. Kirol Sline.
Važno za branjevce ali pre-hupovulce In prodavali *u re^a l»la?a. Ministarstvo je izdalo ukaz, po katerem morajo vsi branjevci imeti trgovske knjige, iz katerih mora biti pol kaznijo razvidno, k<»daj in od koga so kako blago kupili. — Tudi bodo dobivali branjevci o.i političnih oblastnij popise zgubljenih ali vkradenih stvarij. — Te naredbe so bile potrebne zarad tega, ker se je mnogo tatvine skrilo za vse čase vsled tega, ker so taki prokupovalci ali branjevci kunov.ili blago dvomljivega izvora. V bodoče hoč* to, kolikor mogoče, prekrižati.
l*o«toJin«koJanta. h Postojine se nam poroča: Znano je uže, da se more zdaj o poletinskera času od 1. maji do 1. oktobra postojlnska jama vsak dan pri električnej rasvitljavi ogledati, in sicer za določeno vstopnino 2 gld 50 kr. Doz-danja dopoltidanska ura vkupnega obiskali ja pa se je zdaj preložila na popoludne na 4. uro. Tako bolj ugaje Ljubljančanom, Tržač mom in potujočemuobčinstvu, osobito Ljubljančanom in TriaČ.inom je to zelo ugodno, kajti tako jim je možno, v jidnein popoludnevu ogledati si ta biser prirodi n. Tudi se je ukrenolo. da se vstopnina zniža, če se oglasi večja družba, in sicer če je 50 do 100 obiskovalcev, znaša vstopnina le 2 gld., pri 100 do 1000 obiskovalcih tgld. 50 kr., če si žali nad 1000 oseb ogledati jamo, tedaj se zniža celo na 1 gld. To je na vsak način jako praktična naprava, katare se bodo posebno Tržačani kaj radi posluževali in kaže, da je sedanje oskrbnistvo jame na pravej, času primernej stopinji podjetljivo3ti.
17. Gorico nam pišejo: Na iiobra-ževaliSČi /.a učiteljice so se vršile skušnje zrelosti ovi teden. Bilo je S slovenskih, 0 italijanskih maturandinj. Vsem se je prisodil red zrelosti in sicer je izprašanih 5 t slovenskim poučnim jezikom, 2 s slovenskim in nemškim, 1 s slovenskim in italijanskim, 4 z italijanskim, 2 s italijanskim in nemškim in 1 z nemškim poučnim jezikom. Imena slovenskih abiturijen-tinj so: Fabijant, Koren, Matevec, Oberšnel, Pere, MožetlČ, Vatnvec, Mlekuž. Z odliko je napravila izpit Fabijani Olga. Novo izšolanim gospodičinam želimo mnogo sreče in lep vspeh v bodočem učiteljskem stanu. — Na realki je bilo 13 maturandov; na gimnaziji 23. Trije so napravili z odliko: Kalin, Kuščar in Schmnti, 15 jih je bilo zrelih— Šolsko leto se je v našem mestu končalo 31. julija.— Preteklo nedeljo so se godili neredi na solkanski cesti med dijaki, ki so prihajali iz Sokana, in mel goriškimi rokodelci. Dijaki so bili napadeni In so se Je branili, par dijakov je nekda lehko ranjenih.
I're(l««lnlk bralneara in podpornegh društvu v Gorici,
gosp. profesor Franc Povše, odgovoril je v zadnjej številki «Soče» na g. dr. Tonkli-jevo izjavo. — O tem odgovoru bomo še govorili.
Spominska Klavnonl vlanskega
obiska Nj. veličanstva je bila v srelo v Postojni. G. k. uradniki in šolska mladina je bila zjutraj pri slovesnej slov. maši; potem je bila slavnost v šoli s primernimi govori in petjem; popoludne izlet gospode in šolske mladine; zvečer tombola, petje in vojaška godba. Slavnost jd izpadla izvrstno.
ljubljanske novosti. ljubljanski trgovci so imeli 28 julija posvetovanje, tako bodo skupno konkurirali, da Kranjsko obvarujejo pred židovskim poplav-ljenjem. — Na Kranjskem sicer židje se že niso vgnjezdili; ali nevarnost je'treba znjeziti še predno je blizo. — Ljubljanski listi prinašajo obširen program i/Je ti v zlato Prago. — Kedor le more, naj se vdeleži tega izleta, kajti tako ceno in prijetno se ne bo tako kmalo vozil in tudi toliko videl ne, kakor pri tej priliki.
Čitalnica v Šiški napravi jutre ljudsko veselico z besedo, plesom, streljanjem in kegljanjem na dobitke in spuščanjem velikega halona, v praznovanje obletnice slavnostih dni in navzočnosti Njih Veličanstva presvitlesa cesarja v dan 3. avgusta	na Kozlerjevem vrtu v
spodnji Šiški.
V	Gorijab majhnej vasici poleg Bleda so v spomin lanskega pohoda cesarjevega sezidali narodni dom, katerega slovesna otvoritev in blagoslovenje ss bode vršilo dne 17. avgusta.
V	Brezovcl pol^g Komna je bil v nedeljo ples, pri katerem so se fantje in raožjft močno stepli, t:«ko sicer, da j« bilo 7 ranjenih. Prišli so žmdarmi in pokle-noli in v Komen v zapor gnali več ne-mirnežev. mej njimi nekda tudi župana, občinskega hlapca in eneza starešino. — Tako poročajo tržaški listi. Će je res, zadosti žfilostnol
Tužne vesli z Štajerskega. Po murskem polji je pihal 14. julija po-
popoludne neznosno vroč. a močin veter,
kakor iz kake vroče peči; za tukaj je bila to nepoznana prikizen. Zi tem vetrom jo nastopila huda nevihta, grom na grotu, blisk na blisk. Strela ja udarili 19 julija v poslopje g. Križana v Koko« ričih, v ljutomerskem okraju ter je po-slopie do tal pogorelo. — 22. julij a pa je popolnoma Dogorelo poslopje g.-T. Stu-heca v Boleb iečicah in ^»ugo poslopje g. Krefta pri S?. Jurju ua Stavnici v radgonskem okraju. Letos ju sploh • zaznamovati na Štajerskem mnogo nesreč.
Slovensko društvo v Mariboru izdalo je jako ognjen oklic ua vo-lilee v spodnjej slovenskej štajarskej in t«rn naavetovalo, da volijo na dan volitve 19. t. m. v dež. zbor te-le kandidate: 1. za okraje: mariborski, št. lenartski iti slov. bistriški Kg. Baron Goedel in dr. Franc Radaj pmdrž. poslanec, drugi bivši dež. poslan. 2. za okraja: ptujski in rogački č. g. Božidar Raič državni poslanec. 3. za okraje: girnje-radgonski, liutomerski in ormožkl: gospod .Tožef Kukovec bivši deželni poslanec. 4. za okr.ije: mahrenberški, s'ov. graški in šoštanjski: č. g. dr. Jožef Šuc bivši deželni poslanec. 5. z i okraje: celjski, konjiški, šmarijski, vranski. gornje-grajskl in laški: gospoda Mihael Vošnjak inženir, ravnatelj zaveze slov. posojilnic in dr. Fr. DominkuŠ bivši deželni poslanec. 6. za okraje: S'jvniški, brežiški In kozjanski: gospod Franc Jerman, c. k. svetovalec in okrajni komisar v pokoji. Štajerski Slovenci! Storite svojo sveto dolžnost in volite može. katere vam svetujejo Vaši voditelji. — Tudi mi Primorski Slovenci radovali se bomo nad Vašo zmago!
Kolera. Zarad nevarnosti pred kolero je mestni magistrat izdal te le naredbe: Kumare in vodene dinje (tngurije) se ne bodo smele prodajati drugod, nego na velikem trgu, na trgu rudeČega mosta in na lesnem trgu od 4. do 10. ure popoludne pod nadzorstvom tržnih organov, kateri imajo pravico na vse potrebne načine preiskovati, ali so kumare in angurije zadosti zrele, da ne morejo škodovati. — Angurije se ne smejo na drobno prodajati v barkah, ampak v večih partijah in motajo take partije biti poprej preiskovane od organov postavljenih za tržni red in za preiskovanje brane.
Na južnem Francoskem se kolera širi, če tudi ne naglo. V mestu Otte Rte 23. julija umrli zanjo dve osobi. Sicer pa sploh ni tako hudobna, kakor je bila v prejšnjih Časih in upanje je, da se je dr. Koch zmotil, ko je rekel, da se razširi po vsej Evropi.
V	Tulonu je umrlo 27. julija 16 osob za kolero, 28. pa 14 in 29. 10 o*ob.
V	Marzilji 28. julija 36. 29. 20 osob.
V	Arlesu 28. julija 12, 29. pa 6.
Na brigantini «Szeged», ki je v Marzilji za Trst nakladala je tudi en mornar za kolero umrl.
Vreme v mescu avgusta. Mithieu de la Drdme prorokuje za mesec avgust tako-le vreme: Velika vročina o I 1. do 6. t. m. Na Francoskem in ob jadranskem morju večkrat nevihta. O i 6. do 14. tudi huda vročina in velike nevihte po vsej Evropi. — Od 14. do 20. iako spremenljivo vreme, na Francoskem, v Švici in v Tirolu hude nevrhte in toča, jadransko morje jako razburjeno od 18. do 20. t. m. Hude nevihte o 1 20. do 28. t. m., posebno v Italiji in na Spanjskem, jadransko morje nemirno, huda vročina po vsej srednjoj Evropi. — Od 28. t. m. do 5. septembra ugodno, hladno in stanovitno vreme. — Mesec avgust bode torej jako nemiren.
neznana. Slavni c. kr. okr. Sols i svet je potreho poduka ž-inskil točnih del tuni pri DraSkej šoli priznal, ter gospico Antonijo Vodopivec, katera |e več let s pohvalnim spričevalom, katero so jei izdale si. c. k. šolske oblastnije, ker je uže službovala pri ljudskih šolah s pohvalnim napredkom kot prov. (žtčasna) učiteljici ženskih ročnih del podučevala, tudi za Draško šolo odločiti in ta poduk izroditi pod si. c. kr. okr. šolskim nadzorstvom. Šolske deklice so kmalu za taka dela veselje dobile, in se jih urno in z veseljem poprijele. Kako veselo je videti in gledati zdaj deklice po vasicah in njih dvoriščih, katere v prostih urah ne drže več rok križem i n lenobe ne pasejo, amnak svoja ročna dela v rokah Imajo in hite z delom edna pred drugo! Kako živo so v mladih in še nedolžnih srcih vcepljene pa tudi s tem podukom glavne lastnosti ženstva, namreč, potrpežljivost, -pridnost, rednost, snažnost, varčnost in domovstvo.
Draška fiola hoče tudi napredek te dekliške obrtniške šole pokazati. Vsled oklepa krajnega Šolskega sveta v Dolini ima biti v Dragi sklep šolskega leta z javno preskuSnjo 42. avgusta t. L h katerej se uljudno vabijo vsi roditelji. O 9. »ripred-poludne bole v domačej cerkvi sv. maša s zahvalno pesmijo. Po zahvalnej maši noj lejo šolski ostroci iz cerkve koj v golo k izpraševanju verskega nauka in različnih predmetov posameznih oddelkov. Potem bode pregled narejenih ženskih ročnih del v Šolskem letu 1883/4. Mej temi bo na ogled lepa kvačkana preproga (geheckelte Bettdecke) izdelana od 7 najpridniših in izvrstnih deklic — katerega hoče potem dekliška obrtniška Sola v Dragi vis. čast. in pveblagernu gosp. kanoniku in dekanu v Dolini, pravemu prijatelju in podporniku Šolstva in Solsi« mladine pokloniti » znamenje ndanosti in otroSke ljubezni do pre-blagega in občnospoŠtovanega, čestitega gospoda.
Konečno se zapoje cesarska pesem.
Tržno poročilo.
Kava — slaba kunčija, cene šibke. Prodalo se je 800 vreč Rio po gl. 51 do gl. 66 -—, 1100 vreč Santos po gl. 54 do gl. 58. — Sladkor — mlahova kupčija, cene nespremenjene. Prodalo se je 5000 vreč sladkorj i od gl. 21'l4 do gl. 26'14. — Sadje — mlahova kupčija. — Pomeranče in limoni od gl. 4l'a do gl. 8—, rožiči gl. 5 do gl. 8.—, man olji gl. 85 do gl. 88.—, fige v vencih gl. 10 do gl. 13.—, opaša gl. 8 do gl. 13.—, cvebe navadne gl. 6 do gi. 9.—, Eleme gl. 12 do gl. 24.—, Sultanina gl. 16 do gl. 34. — Olje — dobro obrni-tano. cene trdne. Namizno velja gld. 70 do gld. 88.—, jedilno gi. 43 do gl. 48.—, Petrolje — Še vedno stane gl. 9'14, cena je postala skoro stalna. — DomaČi pridelki. — Po fižolu ni nobenega prašanja. ker se pričakuje cez mesec uže novo bi '<?o. — Maslo stane gl. 80 do gl. 93. — Žito — nekoliko boljša kupčija po trdnejših cenah. Ruska pšenica velja gl.9'l4do gl. 97,, koruza levantinska g!. 6.60 do gl. 6.70, oves albaneški gl. 7.50. — Les — dobro obraj-tan, cene trdne. —Seno — dobro konjsko stane gl. 1.40 do gl. 1.80.
Dekliška obrtniška šola v Dragi.
Da se šolske deklice tudi v ročnih delih vadijo, to je kaj koiistno in potrebno, kajti poduk o ženskih ročnih delih ima namen, da so potem deklice sposobne vsa domača šivilj na dela same opravljati, s tem se jim napravi pa tu ti podlaga, s katero se poznej hitreje v-iacega ženskega obrtništva poprimejo. Žalostno je gledati in videti mladino, deklice brez vsega dela v rokah po ulicah ol hiše do hiše postopati, žalostno, če roditelji deklice brez vsega poduka goje in le na to čakajo, kdaj bo « mlekarica» za Trst, da se mamica »mlekarica« oddahne, za vse drugo pa ji.n še mar ni: žalostno, da za vsak o malo šivanje, pletenje ali krpanje mor* deklica do daljne šivilje letati, drago plačati, ali paše največkrat raztrgane rokave nositi, ker zaslužek je dandanes tako redek in grenak in posebno še za tacega Človeka, ki nič ne zna. D.i bi tukaj deklice tako nemarne in brez vseh potrebnih vednost v ženskih delih ne ostale, uvedla se je začetkom šolskega leta tudi v Dragi ženska obrtniška šola. v katero hodijo vse deklice Šolske izimši I. oddelka. Čudno se jim je videlo sicer v začetku v rokah imeti ple-tllne igle za kvačkanje in šivanje; taka učila in sunouČili so jim bila popolnoma
Borsuo poročilo.
Promet jako mlahov, kurzi državnih papirjev pa vedno prav trdni, r.nainenje to, da je finančno stanje naše države prav zdravo.
Dunajska Borsa
dne 4. avgusta
Enotni drž. dold v bankovcih 81 gld 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 90 »
Zlata renta......103 » 40 »
lt avst. renta .... 96 » 15 • Delnice narodne banke . . 860 » — » Kreditne delnice ... . 313 • 30 • ondon 10 lir sterlin . . 121 » 55 » Napoleon ....... 9 » 66 »
G. kr. cekini...... 5 » 74 »
100 državnih mark ... 59 » 50 »
Trgovski pomočnik,
kije slovenskega in nemškega jezika zmožen, ž li svojo službo v kratkim SDteme-niti. Naslov pod št. 2S0 Post. rest." Feld-kirchen, (Kamthen).
Priporoča se od naj-nrvih zdravnikov strokovnjakov tujih in domačih, kot najuspeŠrifjo vodo grenčico vplivajočo na čiščenje krvi in na ono želodca. — Zamore se je vsak čas dobiti svežo po vseh trgovinah z mineralnimi vodami. 11—20 Lastniki
Bratje Loser
v Trstu.
C!, k. priviligirano društvo
Alojzija Mayer-jeva
trgovina piva v STE-ENICAH v Ljubljani
priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic.
Garantira se Šest mesečna obstojnost tega piva.	16-24
N
0Q
IIIHIIHMMIIIMI
1884.
razstava v Kalkuti (diploma s kolajno).
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočan od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjedi njenih držav Ameriških.
DoseŽni uspeh : vsakorina nerazpo-ložnost, neprebavljl« vost. kolika, gljlste, krvavio«, (hemoroide), povračljlve mrzlice, vodenica pranica, lenoat. slabost, čišćenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. -- Z vsako stakie-nlco vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejanju 1
Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sludičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.	4--48
1
F -o
e N
'tO svettlnic za vrte se more dobiti po ngodnej ceni pri upravniStvu •Edinosti«.
pOPOLNO (J
OPOLNO ZDRAVLJENJE
vsoh
I
IN U HITRO
bolezni na živcih, epileptlčnlh
N SKRIVNIH
po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma ozdravil.	15—25
Dr. prof. A. MALASMNA
ud mnogih učenih društev
100, FAUBOURG S. ANTOINE 106,
PABIS. Posvetuje in zdravi se pismenim potem-
T	«
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravijo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih'b«-
_ sedi, da se dokaže njihova
^ ^ čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielodhie bolesti. Prav izvrstno vstreznjo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vrantet, proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(2a)
Prodajejo se v vseh plavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Oorict, r Trstu vlekami E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 33 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
MMMMNtetM
Lastnik, druftlvo • EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREVliG.
Nova tiskarna V. DOLENCI v Trstu.