ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 1 . 49—57 49 C t i b o r N e č a s .t. NA PRAGU CEŠKO-SLOVENSKIH FINANČNIH STIKOV Od začetkov zadnje tretjine 19. stoletja do razpada Avstro-Ogrske je v če­ ških deželah naraščal bančni in industrijski kapital in ustvarjali so se pogoji za nastanek finančnega kapitala. Češka narodnostna" sestavina je v tem pro­ cesu presegla na predvečer prve svetovne vojne na praškem denarnem trgu nemško narodnostno sestavino in se uspešno uveljavljala ne le znotraj do­ mačih mejâ, ampak tudi zunaj Češke, Moravske in Slezije.1 Cilj enega od tokov v ekspanziji češkega kapitala je postala Šlezija in v perspektivi tudi ruski del Poljske, medtem ko je drugi in glavni tok v tem prodiranju bil usmerjen skozi metropolo monarhije do južnih dežel Cislajtanije in Ogrske, dalje v Bosno in Hercegovino,' pa tudi v samostojne slovanske države na Balkanu.2 " V južni smeri je češki kapital privlačeval slovenski prostor, ki je imel dve vzporedno rastoči finančni središči: velika prometna, rudarska in industrijska podjetja šo si kredite pridobivala pri nemških bankah v Gradcu in še posebej na Dunaju, preko n j ihpa tudi na tujem,'zlasti v Franciji, medtem ko so kmet­ je, obrtniki in ostali drobni proizvajalci varčevali prihranke in z njimi krili kreditne potrebe pri manjših domačih denarnih ustanovah in kasneje tudi pri domačih bankah.3 Prva moderna hranilnica je na Kranjskem nastala leta 1820 kot Verein der Laibacher Sparkasse, kasneje preimenovana v Verein der Krainischen Spar­ kassen. Po regulativu iz leta 1844 so podobne ustanove nastajale tudi v Mari­ boru, Ptuju, Radgoni ter drugih mestih in občinah, so pa zvečine imele nemški značaj. Slovenščina se jè kot uradovalni jezik uveljavila v denarnih ustanovah kot so bile Ljubljanska mestna hranilnica, Južnoštajerska hranilnica v Celju, Novomeška hranilnica v Novem mestu in druge.4 Pri zibelki slovenske ustanoviteljsk'e podjetnosti je bil moravski rokavičar J. N. Horâk, na čigar iniciativo je leta 1856 bilo osnovano prvo slovensko pod­ porno društvo Družba v denarno pomoč obertnikom in rokodelcom v Ljubljani, še zlasti pa dr. J. Vošnjak, ki je z bratom Mihaelom bil med prvimi na Sloven­ skem pri ustanavljanju denarnih zavodov po češkem vzoru. Prvi uspeh njunega agitiranja je bilavleta 1872 Okrajna posojilnica v Ljutomeru, podobna ustanova v Šentjakobu v Rožu in drugje.5 Izraza hranilnica in posojilnica sta se na začetku ločevala pomensko, ka­ sneje pa sta bila uporabljena kot sinonima kar v samih firmah, npr. Tržaška posojilnica in hranilnica. 1 Benedikt, H. : • Die wirtschaftliche Entwicklung in der Franz-Joseph-Zeit. Wien 1958. — Die Frage des Finanzkapitals in der österreichischen Monarchie 1900—1918. Bucuresti 1965. — Gratz, A.: Die österreichische Finanzpolitik 1848—1948, v delu Mayer, H.: Hundert Jahre öster­ reichischer Wirtschaftsentwicklung 1848—1948. Wien 1849. — Kfižek, J . : Die wirtschaftliche Grund- züge des österreichisch-ungarischen Imperialismus in der Vorkriegszeit 1900—1914. Prag 1963. — März, E. : Osterreichische Industrie- und Bankpolitik in der Zeit Franz Josefs I. Wien 1968. — Michel, B. : Banques et banquiers en Autriche an début du 20e siècle. Paris 1976. — Rudolph, R.: Banking and Industrialization in Austria-Hungary. Cambridge 1976. — Weber, W. : Österreichs Wirtschaftsstruktur gestern — heute — morgen. 1—2. Berlin 1962. 2 Horâk, J. : pfehled vyvoje ceskyeh obchodnich bank. Praha 1913. — Jindra, Z.: K rozvoji českeho bankovniho kapitalu pfed prvni svetovou vâlkou. Ceskoslovensky časopis historicity 5, 1957. — Kapitoly z dejin vzâjemnych vztahû narodu CSR a SSSR. 1. Praha 1958. — Pimper, R. : Ceské obcnodni banky za vâlky a po vâlce. Praha 1929. 3 Brezigar, M. : osnutek slovenskego narodnego gospodarstva. Celje 1918. — Grafenauer, B. : Zgodovina slovenskega naroda, 5. Ljubljana 1962. — Hočevar, T.: The Strukture of the Slove­ nian Economy 1848—1963. New York 1965. — Krulej, E. : Privreda u Slovenačkoj. Genève 1917. — Lakatos, J. : Industrija Slovenije. Zagreb 1922. — Spominski zbornik Slovenije; ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije. Ljubljana 1939. — Uratnik, F. : Pogledi na družabno in gospodarsko struk- turo Slovenije. LJubljana 1933. 4 Mal, J. : Slovenci v desetletju 1918—1928. Ljubljana 1928 — Schauer, D. : Prva doba naäego zadružništva, od nastanka do leta 1898. Ljubljana 1939. » VoSnjak, J. : Spomini, 2. Ljubljana 1906, str. 21, 178. 50 C. NECAS: PRVI CESKO-SLOVENSKI FINANČNI STIKI Nastajanje malih denarnih zavodov za kreditiranje komunalnega gospo­ darstva ter drobnih obrtniških in trgovskih podjetij je leta 1856 omogočilo otvoritev podružnice Avstrijske narodne banke (österreichische Nationalbank) v Ljubljani, ki je seveda bila pomembna pri dodeljevanju državnih posojil. Pri financiranju industrije so prehodno skušale pomagati tudi nekatere nesloven­ ske poslovne banke. Od nemških bank je kot najstarejšo treba omeniti Lai- bacher Gewerbebank, ki je bila ustanovljena leta 1867. in spremenjena 1870 v ljubljansko podružnico graške Steyerische Escomptebank, pa Krainische Escomptegesellschaft, delujočo v Ljubljani od 1876 do 1884. Med italijanskimi bankami je bila tu le manj pomembna Banca commerciale triestina, ki pa je leta 1904 prešla pod kontrolo Wiener Bankvereina.6 Pri nastajanju slovenskih poslovnih bank je bilo udeleženih nekaj čeških ustanov, od katerih je Slavia posredovala prenos zavarovanja, Zivnostenskâ banka, ki so ji sledile mlajše praške banke, pa je uresničevala izvoz kapitala. Posamezni češki denarni zavodi so prej ali slej začeli odpirati v Ljubljani in Trstu tudi svoja zastopstva in podružnice.7 >. J Začetke češko-slovenskih finančnih stikov lahko rekonstruiramo na osnovi tiskanih virov in aktov, hranjenih v Centralnem arhivu Češke državne zavaro­ valnice v Pragi (Üstfedni archiv Ceské stâtni pojistovny v Praze), v arhivu Državne češkoslovaške banke v Pragi (Podnikovy archiv Stâtni banky česko- slovenské v Praze) in v arhivu Investicijske banke v Pragi (PodnikovŠ' archiv Investični banky v Praze). '. Na pragu obravnavanega procesa je pridobivanje klientele na Kranjskem, ki ga je od vsega začetka v svoji aktivnosti vzajemnega zavarovanja izvajala banka Slavia (slovenska oblika: Slavija). Ustanovljena je bila 6. junija 1869 in je svojo dejavnost omejevala najprej na zagotavljanje življenjskega zavarova­ nja v čeških deželah, hitro nato pa je svoje delovanje dopolnila z vsemi dru­ gimi vrstami zavarovanja in sicer na vse večjem poslovnem območju, ki so ga sestavljale posamezne kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, ka­ sneje tudi Hrvaška-Slavonija, Ogrska, Bosna in Hercegovina ter še tujina.8 Slavija je svojo ozemeljsko ekspanzijo utemeljevala z idejo o slovanski vzajemnost, ki je bila simpatično sprejeta najprej med Slovenci. Med udele­ ženci ustanovitve denarnega zavoda je bilo vsega skupaj 141 oseb in 11 insti­ tucij. Večino so sestavljali podpisniki češke narodnosti z »očetom naroda« F. Palackim na častnem mestu, skoraj četrtina pa je bila iz vrst drugih slovan­ skih narodov, na čelu pa je bil slovenski buditelj in politik dr. J. Bleiweis.9 Udeleženost Slovencev pri ustanovitvi Slavij e je njenim akviziter jem za­ gotovila zaupne podatke o položaju na Kranjskem in je privedla do tega, da je najstarejša izvenčeška podružnica v Cislajtaniji postala 31. oktobra 1869 generalno zastopstvo v Ljubljani. Prvi tajnik je bil nekdanji olumuški uradnik F. L. Cerny. Pod njim je poslovalnica Slavija posredovala prijave za zavaro­ vanje kapitala in pristop k društvu za vzajemno dedovanje, kasneje pa zasto­ pala poleg življenjskega tudi druge vrste zavarovanja.10 Ob podpori periodičnih časopisov, od katerih sta češko zavarovalnico pri­ poročala zlasti ljubljanske Novice in mariborski Slovenski narod z geslom »Svoji k svojim!«, pa tudi ob pomoči duhovščine, ki je zavarovala cerkvene stavbe pred požari in se tudi sama vpisovala med življenjske zavarovance, je 8 Murko, V. : Naše občinske finance in njihovi problemi. Ljubljana 19«. — Potočnik D • Monnaie et banques en Yougoslavie. Ljubljana 1951. * Radič, S. : Cesi a hospodafskâ organizace jižnich Slovanu. Obzor narodohospodâïsk£ 6 1901. — B. W. : Wirtschaftliche Beziehungen zwischen Cechen und Slowenen. Cechische Revue з', 8 Padesât let pojištovaci banky Slavie. Praha 1919. — Compass 1869, s. 396 a 1870, s. 467. — Vseobecné stanovy Slavie, vzajemne pojištovaci banky v Praze. Praha b. d. 3 Jednatelské zprâvy valnych hromad Svatojanskych Slavie, vzajemne pojištovaci banky v Praze za r. 1869. Praha 1870, nepag. 10 Smlouva vzajemne pojištovaci banky Slavie s F. L. Cernym (31. 10. 1869), ûstfednl archiv Ceské stâtni pojistovny v Praze (naprej: ÜA CSP), sing. 100-06-03. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 1 , 5 1 Slavij a prvo leto svojega delovanja dosegla med slovensko klientelo zadovo­ ljive uspehe. Presenetljivo je to bilo zlasti pri življenjskem zavarovanju, ki je bilo na Kranjskem na splošno malo znano in mu je družba pristopala z dolo­ čeno stopnjo zadržanosti. Zadostno število zavarovalnih pogodb je bilo dose­ ženo tudi z zavarovanjem pred požari, kjer je zavarovalnina za tekoče leto 1870 znašala 5274,18 gld, od čistega dobička iz te vrste zavarovanja pa je bilo 500 gld dodeljenih kot premija slovenski občini Osp v Istri.11 Potrebe po zavarovanju je med Slovenci krila Slavij a razmeroma samo­ stojno, dokler se ni pojavila italijanska, nemška in na koncu v obliki zavaro­ valnice Slovenija tudi domača konkurenca. Proti slovenski ustanovi je bilo nemogoče zagovarjati ozemeljsko ekspanzijo z idejo o slovanski vzajemnosti. Položaj so zapletle še neprijetne okoliščine, ko se je za ustanovitev Slovenije zavzel advokat in politik dr. E. H. Costa, ki je bil vse dotlej pravni zastopnik Slavije, in ko je v službo slovenskega zavoda prešel celo sam prvi tajnik Sla- vijinega ljubljanskega generalnega zastopstva.12 Dosedanja rast slovenskih poslov je tako zastala, stagnacije ni mogel za­ držati nekdanji akviziter, ki mu je bilo začasno zaupano vodstvo v generalnem zastopstvu. Praška centrala je zato poslala v Ljubljano svojega direktorja »za orientacijo, kako in kaj ukrepati«.13 Ob reviziji je prišlo do predloga, da se sedež generalnega zastopstva premesti v Trst. S tem v zvezi pa so bili tudi per­ sonalni ukrepi, na osnovi katerih je začasni prvi tajnik ostal v Ljubljani le kot glavni zastopnik, medtem ko je bil na novem sedežu imenovan za prvega taj­ nika tamkajšnji veletrgovec F. A. Pleše. Tržaško generalno zastopstvo je začelo poslovati s 1. januarjem 1874, toda prvi semester je padla dejavnost pod raven, kakršna je bila v enakem obdobju prejšnjega leta v Ljubljani. Medli uspehi v bilanci so naznačevali, da spre­ membe v zvezi s sedežem in vodstvom generalnega zastopstva niso bile izpe­ ljane s srečno roko. V Pragi so zato začeli misliti ne samo na prestavitev gene­ ralnega zastopstva v lastno režijo, marveč tudi na morebitno vrnitev sedeža v prejšnje mesto.w Razmišljanje je pospešila resnica ob sklepnem računu in nered v knjigovodstvu, kar je na koncu pospešilo definitivno odločitev. Med kandidati za funkcijo prvega tajnika je bil najsprejemljivejši ambi­ ciozni I.Hribar, ki se je potegoval za to mesto z besedami: »Iz večletnega v naši ustanovi opravljenega dela Vam je moja oseba zagotovo povsem znana, da v tem pogledu ne bom niti tratil besed, ne glede na to, da ni bolj občutlji­ vih stvari kot izraziti objektivno mnenje o subjektu samem.-«15 Čeprav prijavljenec v tem času še ni dosegel štiriindvajsetih let, je kljub temu imel že dovolj praktičnih izkušenj. Opustil je v šestem razredu šolanje na gimnaziji in opravljal potem prakso pri ljubljanskem generalnem zastop­ stvu, od koder so ga hitro poslali na centralo v Prago, nato pa ga dodelili brn- skemu in kasneje novo urejenemu dunajskemu generalnem zastopstvu.16 Drugi dan po sprejemu njegove prijave je upravni odbor 29. januarja 1876 ponujeno prošnjo načeloma sprejel, povabil I. Hribarja še na pogovore v Prago in ga potem poslal na jug, »da bi tam poravnal račune.«17 Generalno zastopstvo mu je bilo poverjeno v začasno vodenje 6. maja 1876, provizorij pa se je potem še nekajkrat podaljšal, kajti za odpis bančno dvom­ ljivih tržaških terjatev, kakor tudi za izpolnitev pogojev predpisane kavcije je bilo potrebnega več časa, kot so ga prvotno načrtovali. 1 1 Ročni zprâva Slavle, vzajemne pojištovaci banky v Praze za spravni rok 1870. Praha 1871, s. 18—19. 12 Hribar, I. : Moji spomini, 1. Ljubljana 1983, s. 70—71. " Protokoly feditelstvi (27. 5. 1873), ÛA CSP, sign. 100-Ä. 14 Vyrocnl zprâva Slavie, vzajemne pojištovaci banky v Praze za spravni rok 1873 s vyta- hem protokolu o 6. vaine hromade odbyvané 17. 5. 1874. Praha 1874, nepag. 15 I. Hribar generâlnimu feditelstvi (28. 1. 1876), ÜA CSP, sign. 100-09-01. 18 Melik, V. : I. Hribar in njegovi spomini. Hribar, I. : o. c , 2. Ljubljana 1984, s. 619—681. 17 Generalni feditelstvi I. Hribarovi (3. 2. 1876), ÜA CSP, sign. 100-09-01. 52 C. NECAS: PRVI CESKO-SLOVENSKI FINANČNI STIKI . t J, Po dokončni predstavniški pogodbi se je 27. decembra 1880 prvi tajnik za­ vezal, da v vsakoletnem delu sklene posle za najmanj 60.000 gld zavarovalnega in vpisanega kapitala na področju življenjskega zavarovanja. V primeru,'da' predpisani zneski ne bi bili dosežem, bi izgubil pravico do izposlovane provi­ zije. Njegovo generalno„zastopstvo naj bi izvajalo akvizicijsko aktivnost na Kranjskem, v Primorju in Dalmaciji, na Koroškem in v območju celjskega sodnega okrožja na Štajerskem.18 I.Hribarju je uspelo-v zavarovalnici urediti manipulacij ske in računske spodrsljaje predhodnikov,in skleniti nove pogodbe ne le na začrtanem ozemlju, ampak tudi v Hrvaški-Slavoniji, Bosni in celo v Srbiji in Bolgariji. Kot rezul­ tat njegovih podjetnostnih poti po omenjenih deželah je bilo Hribarjevo sode­ lovanje pri osnovanju generalnega zastopstva v Zagrebu in kasneje tudi v Sa­ rajevu, prehodno pa še v Novem Sadu. Pri tej.svoji organizacijski dejavnosti je znal izrabiti ne le svoje bogate izkušnje, ampak v dobršni meri tudi pozna­ vanje razmer, kar je bilo povezano, tudi z njegovo kasnejšo dejavnostjo župana mesta Ljubljane in poslanca v dunajskem državnem zboru. . . , ! , .i».. ' .Ni bilo zato nič čudnega, če je pod njegovim vodstvom postalo generalno zastopstvo največja ljubljanska zasebna pisarna in največja podružnica Sla- vije zunaj čeških meja. Zanjo je veljala naslednja pohvalna karakteristika: »•Nesporno je, da je banka v znatni meri pripomogla, da se je slovenski narod emancipiral od tujega kapitala in vpliva, da bi na narodnogospodarskem polju stopil v stik z bratskimi slovanskimi narodi.«1' . . .;. Izvoz češkega zavarovanja je bila edinstvena poteza vzajemno zavarovalne banke Slavija. Nobena druga med češkimi zavarovalnicami, pa naj je bila to istočasno ustanovljena Praha ali kasneje osnovana Koruna, Gasilska vzajemna zavarovalnica (Hašičska vzajemna pojištovna), Patria ali Moldavia, ni našla poguma za posnemanje in nadaljevanje. Program ozemeljske ekspanzije, ki ga je s takim uspehom razvila Slavija, pa je naznačil možnosti praškim poslovnim bankam, izmed katerih je kot prva začela z izvozom svojega ' kapitala na slo­ venski denarni trg Obrtniška banka (Zivnostenskä banka). j ' ' Zivnostenskä banka je imela ustanovni občni zbor 8. decembra 1868 in za­ čela delati s polovično vplačanim akcijskim kapitalom, ki se je zvišal v času prvega triletja od enega ha 10 milijonov gld. Težišče njenega poslovnega' pro­ grama je bilo na začetku v eskontu menic, ki so ga dopolnjevali né le z novimi bančnimi posli, ampak tudi z ustanoviteljsko dejavnostjo, ki jo je vzpodbujala dunajska podružnica.20 - Nastala gospodarska kriza pa je leta 1873 odkrila precejšnjo drznost takih podvigov, tako da so komaj začete operacije na tujem morale biti hitro raz­ veljavljene. Poleg udeleženosti pri ustanovitvi delniške družbe za gradnjo tramvajske proge v Petrogradu in pogodbe za najem premogovnih jaškov v Varaždinskih Toplicah je šlo tu še za nekatere druge neuresničene posle, med njimi tudi za poskus prevzema predilnice bombaža v Ajdovščini na Goriškem.21 Prvotno zasnovano poslovno aktivnost je Zivnostenskä banka lahko ob­ novila šele po dolgotrajni depresiji, spričo katere je morala ne le poenostaviti svojo notranjo organizacijo, ampak izpeljati tudi dvojno redukcijo akcijskega kapitala. Preobrat na bolje je nastal, šele na prelomu 80. in 90. let 19. stoletja, ko se je ustanova konsolidirala in postopoma širila svoje finančne operacije, nekatere tudi med slovensko klientelo. и protokoly spravni rady (11. 8. 1880), ÜA CSP, sign. 100-SR. 1 9 Padesât let pojištovaci banky Slavie. Praha 1919, s. 157. 2 0 Zivnostenskä banka v Praze 1869—1918. Praha b. d. — Compass 1870, s. 237—239. — Stanovy Zivnostenské banky pro Cechy a Moravu v Praze. Praha 1869. 2 1 protokoly spravni rady (23. 1. in 13. 9. 1872), podnikovy' archiv Stâtni banky českosloven- ské v Praze, Zivnostenskä banka (naprej: PA SBCS, ZB). — Drobež, M.: 10 let tekstilne tovarne v Ajdovščini. Ajdovščina 1959. : ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 1 53 V začetku leta' 1893 sta bila direktor iri predsednik upravnega odbora po­ slana na študijsko pot v Ljubljano in Trst. Oba delegata sta prinesla dragacene informacije o tamkajšnjih "denarnih razmerah. Njun obsežni referat,'prebran na to temo v izvršnem odboru, se je končal z besedami: »Uspehi tega obiska kažejo, i da ima naša ustanova tam precejšnje simpatije, sâmo mesto nima indu­ strije in- ne razsežnejšega poslovnega življenja. Sklenjeno, poskusiti povezati se s slovenskimi ' denarnimi zavodi na Kranjskem, Štajerskem in v sosednjih deželah, gojiti z njimi poslovne stike in čakati novega razvoja.«22 ' Za tako določen načrt je bil pridobljen predstavnik v osebi I.Hribarja, ki je odtlej izvrševal na jugu Cislajtanije veljavne posle ne le pri izvozu češkega zavarovalstva, marveč tudi pri izvozu češkega kapitala. Njegovo priporočilo je prvič zahtevala Zivnosténskâ banka pri odobritvi meničnega kredita Podgrad- ski posojilnici in hranilnici (Podgrad v Istri) aprila 1895.23 Zaupljivostna dejav­ nost te vrste' še je precej uveljavljala in privedla do otvoritve' pomembne trgovske banke. Po neuspelih poskusih za ustanovitev lastnih denarnih zavodov so Slovenci na Kranjskem bili dolgo odvisni v svojih finančnih vprašanjih od kapitala bančnih ustanov J. Luckmanna in I. C. Mayerja ali pa od prihrankov drobnih varčevalcev, vloženih v krajevnih hranilnicah in posojilnicah. Sele leta 1900 je ljubljanski zasebni bančnik M. Vršeč izdelal osnutek pravilnika za ustano­ vitev samostojne slovenske banke. Domači krogi so bili do tega načrta precej zadržani, tako da so ustanovitelji lahko vpisali le 125.000 kron akcijskega kapi­ tala. Na pobudo I.Hribarja so se zato obrnili na Zivnostensko banko z vpra­ šanjem o možnem soustanovitelj stvu.24 _ , , . • • Generalno'ravnateljstvo je pogajanje o celotni transakciji prenesel na svojo dunajsko podružnico, katere direktor je določil naslednje pogoje: »V upravnem odboru si pridržati svoj vpliv, nekaj naših uradnikov kot zaupnikov namestiti za vodenje in vse dunajske bančne posle izvajati samo i z našo po­ družnico.«25 Po odobritvi predhodnega sklepa v upravnem odboru je njegov podpredsednik odpotoval v Ljubljano in posredoval tam stališče svojega orga­ na. Organizacijski odbor se je strinjal, da vpiše dunajska filiala najmanj dve petini akcijskega kapitala in dobi dve mesti v upravnem odboru, kar je kazalo odvisnost ustanovljene poslovalnice od vpliva Zivnostenske banke. O obravnavanih podrobnostih so vesti prišle tudi v javnost, kar je po­ hvalno komentirala finančna rubrika praškega časnika Narodni listy: »-Ta do­ godek pomeni velik korak do cilja, kakršen je v naši gospodarski javnosti bil naložen podružnici Zivnostenske banke, da bi namreč postala finančno središče avstrijskih Slovanov.« Avtor, po vsej verjetnosti je to bil dr. J. Preiss, je menil, da bo ustanovljena banka izvila slovensko ekonomijo izpod tujega varuštva in domači kapital oplodila ravno na Kranjskem. V tem duhu je zaključil komen­ tar z gorečim klicem: »Naj cveti češka ustvarjalnost na slovanskih tleh!«2 6 Ljubljanska kreditna banka, kakor jo je imenoval I.Hribar, je bila usta­ novljena 24. avgusta 1900. Akcijski kapital v višini pol milijona kroii je bil na začetku razdeljen na 1250 delnic po 400 kron, od tega je bila polovica v lasti domačih podpisnikov, druga polovica pa v čeških rokah. To osnovno imetje se je polagoma množilo vse do 5 milijonov kron in Zivnosténskâ banka je pri emisijah v letih 1901, 1905, 1907 in 1910 uveljavljala kot ustanoviteljica opcij­ sko pravico do izdanih delnic, od katerih je polovico prepustila zagrebški Prvi hrvatski štedionici. Skladno s povečevanjem akcijskega kapitala je novo usta- 2 2 Protokoly vykonnéno vyboru (18. 4. 1893), PA SBCS, ZB. 2 3 Ibidem (9. 4. 1895). 2 4 Hribar, I. : o. c , 1. Ljubljana 1983, s. 311—312. 2 5 Protokoly vykonnéno vyboru (6. 4. In 20. 4. 1900), PA SBCS, ZB. 2 6 Z domâcfho trnu penežniho. Narodni l isty 20. 5. 1900. 54 C- NF.CAS: PRVI CESKO-SLOVENSKI FINANČNI STIKI novljena banka razširjala tudi svojo notranjo organizacijo in postopoma odpi­ rala filiale v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.27 Interese Zivnostenske banke sta v tej njeni odvisni ustanovi zastopala vod­ ja dunajske podružnice J. Spitâlsky in praški podjetnik in knjigotržec J. Otto kot upravna svetnika ter nekdanji višji uradnik podružnice v Moravski Ostra- vi L. Pečanka, ki je bil imenovan za prokurista in hitro nato za direktorja. Pra­ ška centrala si je dala pošiljati bilančna poročila, dunajska filiala pa je v ljub­ ljanski banki od časa do časa izvajala revizijo. Zivnostenskâ banka je Ljubljansko kreditno banko porabljala pri sousta- navljanju nekaterih svojih podjetij na jugu Cislajtanije in v letih 1907—1911 je celo načrtovala njeno združitev z Jadransko banko. Združitev se ni uresni­ čila, gre pa za zanimivo pričevanje o češkem kapitalu pri njegovih poskusih reorganiziranja jugoslovanskega denarstva.28 Sele z delno odprodajo delnic se je medsebojna odvisnost nekolikanj spro­ stila, po ustanovitvi podružnice Zivnostenske banke v Trstu pa je prišlo celo med obema ustanovama do določene konkurenčne napetosti.28 Med prvo sve­ tovno vojno so bile iz imovine Zivnostenske banke sproščene zadnje delnice Ljubljanske kreditne banke, nekdanja matična ustanova pa je tako postala le pooblaščenec svoje bivše af iliaci je. Ljubljanska kreditna banka je zrasla v najpomembnejšega reprezentanta slovenskih narodnogospodarskih interesov pred letom 1918. Z njenim nastan­ kom se povezuje emancipacija slovenske ekonomije izpod nemške odvisnosti in obstajanje lastnega denarnega trga v Ljubljani.30' Ne glede na večino slovenskega in hrvaškega prebivalstva je ostalo avstrij­ sko Primorje še dalj časa v pristojnosti podružnic velikih dunajskih bank — österreichische Credit-Anstalt, Anglo-Österreichische Bank in Unionbank, bile so še drugorazredne italijanske banke, slovanska klientela pa je imela samo dva majhna denarna zavoda; to sta bili Tržaška posojilnica in hranilnica in Trgovska obrtna zadruga. Na pobudo advokata dr. G. Gregorina je v Trstu leta 1905 nastal predlog za ustanovitev banke, toda od njenega akcijskega kapitala so lahko tamkajšnji interesenti podpisali znesek 375.000 kron; sindikalna skupina jugoslovanskih denarnih zavodov, ki so jo sestavljale Ljubljanska kreditna banka, Banka i šte­ dionica za Primorje (Sušak) in zagrebška Prva hrvatska štedionica, pa samo vsoto 125.000 kron. Preostale delnice v vrednosti pol milijona kron so ostale proste, po predhodnem opozorilu pa se je zanje začela zanimati Zivnostenskâ banka, pod pogojem, da bi ji rezervirali dve mesti v upravnem odboru in da bi načrtovani banki lahko postavila direktorja in nekaj svojih uradnikov.31 Na osnovi ohranjene dokumentacije ni mogoče ugotoviti, v kolikšni meri so bili ustanovitelji pripravljeni sprejeti te pogoje. Zdi pa se, da udeleženost češkega kapitala na koncu ni bila tako velika, kot so prvotno računali. Jadran­ ska banka v Trstu je začela s svojo dejavnostjo 29. oktobra 1905 z akcijskim kapitalom 1 milijona kron in za njenega direktorja je bil imenovan Čeh F. Skorkovsky. V glavnem mestu monarhije je delala izključno prek dunajske filiale Zivnostenske banke, vodjo katere je zaman skušala kooptirati v svoj upravni odbor.32 V emisijah je pri večanju akcijskega kapitala bila udeležena Zivnostenskâ banka, zlasti pa Centralna banka čeških hranilnic (Ostfedni ban- 2 7 Lublaftskâ ûverni banka. Finančni listy 1, 1904, č. 17, s. 5, 4, 1907, č. 11, s. 7 a 7, 1910, č. 20, s. 3. — Hribar, I. : o. c , l, Ljubljana 1983, s. 313—314. 2 8 Protokoly vykonného vyboru (19. 9. 1907 in 27. 6. 1911), PA SBCS, 2B. — Compass 1901, s. 1433. 2 8 Protokoly vykonného vyboru (30. 4. 1912), PA SBCS, 2B. — Zivnostenskâ banka pro Ce- chy a Moravu v Praze. 1912. Praha 1913, nepag. 8 0 Hočevar, T. : o. e., s. 58—59. 3 1 Protokoly vykonného vyboru (21. 3. 1905), PA SBCS, ZB. — Jadranska banka v Terstu. Finančni listy 2, 1905, č. U, s. 4. 3 2 Zivnostenskâ banka pro Cechy a Moravu v Praze. 1907. Praha 1908, nepag. a 1910. Praha 1911, nepag. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43 . 1989 • i 55 ka ceskych spofitelen), ki so služile tudi kot vpisna mesta za prodajo nepokup- ljenih delnic Jadranske banke. Centralna banka čeških hranilnic je nastala po iniciativi čeških hranilnic na ustanovnem občnem zboru 7. maja 1903 in na njegovem nadaljevanju 7. ju­ nija 1903. Zmanjšana podjetnost na praškem denarnem trgu je bila vzrok za razmeroma "nizke obrestne mere, kar je onemogočalo izkupičke ob vsakdanjih bančnih poslih in sililo osrednji finančni zavod čeških hranilnic v paradoksalno iskanje poslovnih stikov izven meja domače ekonomije.33 V protokolih o eskontu menic so bile zato zapisane skoraj istočasno s če- škimi*'h'ranilnicami tudi manjše denarne ustanove in banke iz raznih dežel monarhije," med drugim tudi iz Kranjske. Posebej donosna je bila povezanost z Ljubljansko kreditno banko, ki so ji bile eskontirane menice že septembra 1903 v vrednosti pol milijona kron, njeni filiali v Splitu pa poverjena januarja 1904 hranilna vloga v znesku 200.000 kron. Ta banka pa je nudila komunalna posojila in marca 1906 celo kredit Centralne banke čeških hranilnic deželnemu odboru na Kranjskem v višini 720.000 kron, kar je bil prvo deželno posojilo češke denarne ustanove v nečeškem okolju.34 •-,: Istočasno so bile eskontirane menice tudi najrazličnejšim slovenskim hra­ nilnicam in posojilnicam. Mnogi teh malih denarnih zavodov so pri tem postali komitenti, pa tudi delničarji Centralne banke čeških hranilnic. Za subskripcije njenih delnic so pridobili npr. Glavno slovensko hranilnico in posojilnico, Go­ riško ljudsko posojilnico, Ljubljansko mestno hranilnico, Mestno hranilnico v Novem mestu, Prvo dolenjsko posojilnico v Metliki, Istrsko posojilnico v Pulju, Mestno posojilnico v Ribnici, Tržaško posojilnico in hranilnico in zlasti Jadran­ sko banko. Pri drugem povečanju akcijskega kapitala le-te je bila udeležena Centralna banka čeških hranilnic v večji meri kot pa Zivnostenskâ banka.35 Kreditni stiki s slovensko klientelo so centralnemu denarnemu zavodu če­ ških hranilnic narekovali otvoritev podružnice v Trstu, kar je vzpodbudil tam­ kajšnji trgovski časopis Tršćanski Lloyd,36 Praška centrala pa ' s končno odločitvijo v tej zadevi ni preveč hitela, po­ svetovala se je nekajkrat pri centralnem inšpektorju Avstroogrske banke in po več kot' enoletnem premisleku sklenila celotno vprašanje povezati z isto­ časnim dogovarjanjem o ustanovitvi filiale v Galiciji, da bi namreč bile »že prej načrtovane podružnice oziroma poslovne enote, na začetku v zgolj ozkem okviru zaupništva, v začasni poizkušnji, vpeljane v življenje, ena v Trstu, dru­ ga v Lvovü.«37 ' Tržaška filiala Centralne banke čeških hranilnic je začela delovati s 1. ju­ nijem 1907, za njenega vodjo pa je bil imenovan J. Pokorny. Na začetku je bila v podrejenem odnosu do dunajske filiale in je bila samostojna šele od 1. janu­ arja 1908, ko je prišlo do vzajemne rajonizacije poslov. Praška centrala je fi­ liali dodelila avstrijsko Primorje, pa tudi Hrvaško in Slavonijo v županijah Zagreb, Varaždin in Rijeka.38 Filiala v Trstu se je razmeroma hitro udomačila in na omenjenem ozemlju dosegla v prvih treh letih naslednji bilančni ob­ račun:3 9 Centralni banki čeških hranilnic je sledila v Trst Zivnostenskâ banka, ki je tam odprla filialo 1. junija 1908. Za vodjo je bil imenovan B.Novâk, povišan 3 3 Welnzettl, A., Kadefâvek, A.: Dejiny Ostredni banky ceskych spofitelen od jejiho zalo­ ženi Praha 1928. — Compass 1904, 2, s. 205—204. — stanovy Üstfedni banky ceskych spofitelen. Pr&flS 1902 3 4 Protokoly vykonného vyboru (26. 9. 1903, 23. 1. 1904, 17. 3. 1906), Protokoly spravni rady (7. 12. 1903, 8. 2. 1904, 22. 4. 1906), Podnikovy archiv Investični banky v Praze, Ostredni banka ceskych spofitelen (naprej: PA IB, OBCS). — Ostredni banka ceskych spofitelen. Narodni listy 9. 11. 1905. 3 5 Protokoly valnych hromad (5. 11. 1905). PA IB, ÜBCS. 3 6 Protokoly vykonného vyboru (20. 11. 1905), ibidem. — z pražskeho trhu penežniho. Na­ rodni listy 28. 1. 1906. 37 Protokoly spravni rady 31. 10. 1906, PA Ш, ÜBCS. 38 Protokoly vykonného vyboru (4. 1. 1908), Protokoly sprâvni rady (12. 1. 1908), ibidem. 38 Cechische Revue 3, 1910, s. 340. 56 c - NECAS : PRVI C E S K O - S L O V E N S K I FINANČNI S T I K I Plačilni promet v filiali Centralne' banke čeških hranilnic v Trstu v letih 1907—1909 (v 100.000 kron) 1907 1908 1909 Blagajniški Kontokorentni Menični Celotni ' 15,6 50,5 11,0 102,7 53,3 283,4 6 7 , 6 ••' 465,6 85,1 374,0 88,5 643,0 po dveh letih v direktorja. Filiala je postala organizacijsko dopolnilo dunajske filiale, kar se je kazalo tako pri rajonizaciji poslovnega ozemlja v Trstu, Pri­ morju in v Hrvaški in Slavoniji, kakor še posebej pri inšpekcijah, ki so bile na tem ozemlju vedno poverjene direktorju dunajske filiale.40 ., , To dejstvo se ni v ničemer spremenilo tudi potem, ko je tržaška filiala po­ večala v prvem triletju število uradnikov od 8 na 30 oseb obseg bančnih po­ slov, carinskih in rembursnih kreditov, lombardnega blaga in akreditivov v istem obdobju od 150 na 540 milijonov kron.41 ,. , ,, V sezoni 1912—1913 sta bili pri tržaški filiali zdraviliški ekspozituri v Gra- dežu in Opatiji, ki pa sta po izbruhu prve svetovne vojne prenehali uradovati. V tem obdobju je filiala poslovala z delnimi izgubami zaradi soustanavljanja delniške družbe Dalmatinska mramorna industrija v Splitu in zaradi prekora­ čitve kreditov pri firmi R. Dussich v Trstu in firmi E. Calò v Rovinju. Ista ne- gospodarnost je bila vzrok za suspendiranje direktorja B.Novâka," na čigar mesto je bil poklican V. Hrabânek.42 , , Dve praški trgovski banki, ki'sta stike s slovensko klientelo imeli od vsega začetka, sta svoji podružnici odprli v Ljubljani. Češka industrijska banka (Ceskâ prùmysîovâ banka), načrtovana kot po­ sebna ustanova za nuđenje dolgoročnih kreditov .v industrijske namene, je bila ustanovljena 25. septembra 1898 z akcijskim kapitalom 1 milijona kron.' Glede na tedanji gospodarski položaj je opustila prvotni ozko usmerjeni program in postala banka univerzalnega tipa. Zunaj meja čeških dežel je eskontirala me­ nice in financirala pridobivanje lesa in drugih surovin.43 Marca leta 1911 je za Kranjsko angažirala zastopnika za loterijo in spričo njegove trgovske aktivnosti mu je oktobra 1912 odobrila otvoritev poslovalnice v Ljubljani. Naložbe v zvezi z vzdrževanjem te agencije so vodile v odločitev, povišati jo v podružnico. Ljubljanska filiala je bila ustanovljena marca 1914 in za njenega vodjo imenovan C. Balcar.44 , . Zemljiška banka (Pozemkovâ banka) še je skonstituirala 1. junija 1909 z akcijskim kapitalom 3 milijonov kron. Usmerila se je na realitetne posle in na posredovanje nepremičnin; te posle je v času prve svetovne vojne širila iz do­ mačega med drugim tudi v slovensko okolje.45 Prva njena operacija tam je bila v parcelaciji posestva v Krupi, od kate­ rega je leta 1916 prodala večji del zemljišč, naslednje leto pa s prodajo zaklju­ čila. Pri tem bančnem poslu se je méd drugim poudarjala tudi slovanska moti­ vacija. Vzpodbujena veliko bolj z izkupičkom kot pa z drugotnimi nacional­ nimi posledicami je hitro nato leta 1917 kupila podobno graščinsko posestvo « Protokoly vykonného vyboru (20. 6., 31. 7., 4. 8., 17. 8. 1908), Protokoly spravni rady (26. 6., 16. 7., 20. 8. 1908), PA SBCS, ZB. — Filiâlka zivnostenské banky v Terstu. Penežnf obzor l, 1907—1908, č. 11, s. 350. 4x CscliiscîiS Re vu G 3 1910 s 339 4 2 Protokoly vykonného vyboru'(28. 11. 1911), Protokoly spravni rady (25. l. 1912), PA SBCS, ZB. 4 3 Lostâk, J. : O projektu Ceské prùmyslové banky v Praze. Obzor nârodohospodâfsky 3, 1898, s. 33—40. — Compass 1900, s. 162. — Stanovy Ceské prùmyslové banky v Praze. Prana 1898. 44 Protokoly vykonného vyboru (26. 3. 1911, 8. 10. 1912 a 16. 12. 1913), Protokoly spravni rady (11. 2. a 4. 3. 1914), PA SBCS, Ceskâ prùmysîovâ banka. 45 Compass 1910, 1, s. 410. — Stanovy Pozemkové banky v Praze. Praha 1905. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 1 57 v občini Vitanje; zemljišča je zvečine prodala kmetom, preostali manjši del pa prepustila tamkajšnjemu češkemu kolonistu.46 Uspehi pri obeh realitetnih poslih so vodili Zemljiško banko v odločitev, da razširi svojo notranjo organizacijo še s podružnico v Ljubljani. Po nakupu lastne poslovne stavbe je začela ljubljanska filiala s 1. majem 1918 javno de­ lovati in publicistika ji je napovedovala uspešno prihodnost. »Banka se lahko upravičeno vdaja upom, da se bo nova filialka znala potrjevati z ugodnimi rezultati.«47 Politična situacija pa je nudila le malo časa za to, da bi bilo v na­ stajajočih razmerah lahko preveriti veljavnost napovedi. - -i Z u s a m m e n f a s s u n g ' »•» • • AN DER SCHWELLE DER TSCHECHISCH-SLOWENISCHEN FINANZBEZIEHUNGEN Ctibor Neč'as • • . t Die tschechisch-slowenischen Finanzbeziehungen knüpften am ehesten die ge­ genseitig Versicherungsbank Slavia an. Diese Anstalt öffnete bald nach seiner Grün­ dung die Generalvertretung in Laibach und dank seinem Sekretär verwirklichte sie die erfolgreiche Aquisition der slowenischen Klientel in Krain und in weiteren nahen und ferneren Ländern Cisleithaniens und Ungarns. Die Bilanzergebnisse, die die Bank Slavia durch den Ausfuhr ihrer Versicherung erreichtete, regten zum Nachfolgen auch einige tschechische Handelsbanken an; Die Gewerbebank verwirklichte den großzügigen Kapitalausfuhr auf den slowenischen Geldmarkt, die an der Gründung der Laibacher Kreditbank teilnahm und zu ihrer Anstalt wurde. Aber die Zentral­ bank der böhmischen Spaarkassen hielt die Kreditverbindung vor allem mit den klei­ nen slowenischen Geldanstalten. Die Böhmische Industriebank und Bodenbank hat­ ten keine solche Finanzkraft und besonders Zeit, um ähnliche Auswege zur Veran­ kerung auf dem slowenischen Territorium bilden zu können. ', ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko (v letu 1987 je izšel že njen 58. letnik) objavlja prispevke, ki niso zanimivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v širši okvir sloven­ ske zgodovine. CZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem mariborske univerze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor, Par­ tizanska 5. « Obcnod nemovltostmi r. 1917. Zprâvy Pozemkové banky 9, 1918, б. 1, s. 1—2. — Osmâ vy- ročni zprâva Pozemkové banky v Praze za г. 1917. Praha 1919, nepag. — Krnel-Umek, D. In Z. Smitek: Kruh in politika, Ljubljana 1987, str. 163. 4 7 Pozemkovâ banka na slovanskem jihu. Zprâvy Pozemkové banky 9, 1918, e. 6, s. 3. — De- vâtâ vyrocni zprâva Pozemkové banky v Praze za г. 1918. Praha 1919, nepag.