Nravstvena svoboda. Člo^ek na zemlji bi^ajoč uži^a nra7st7eno S7obodo. Te mu ne more nib8e zabraniti od zunaj, nič od znotraj posiliti. Člo^ek je popolnem 87obodeu iz^oliti dobro pa tudi hudo, dokler na tem 87etu živi. Njego^a 7olja je prosta pri izbiianji od zunanje sile in znotranje 7sakšne potrebe. Da se 7sled te svobodne 7olje zamore člo^ek uaguoti na slabp, na hudo stran, to samo ob sebi ni ni8 budega. Vcliko7e6 prilika je k zaalugam za nebeaa. S tem da člo^ek prosto^oljno za7iže 7se hudo in se odIo8i za dobro, pridobi^a si na zemlji zaslug, katere Bog končno 7 nebeaib plačuje z 7ečnim življenjem. Tako uči 87. katoliška Cerk^a uže blizu 2000 let ter 7aruje člo^eku njego^o najblažejšo dostojnost in 7rednost. Nra7st7ena s^oboda po nauku 87. kat. Cerk^e je podlaga 7semu krščanskemu življenju in popolnoati. V tesni Z7ezi z nra^stveno 87obodo je člo7eko7a — vest, glas božji v človeškej duši, ki sodi o vrednosti človeškib dejanj. Vest je človeku znotranja razsodba, vslcd kateve to, kar kot pravo in dobro spozna, v dejanjih završava. To je res 6ndovita zmožnost človeške duše. Ona sedi kakor sodnik na sodnem stolu in sodi človeka in ves svet. Vae, kar je prav in dobro, to pobvali, vse krivo in budo pa graja. Svetej Cerkvi je človekova veat nedotakljivo svetišče. Slebernemu otročiču zabičava: svojo vest imaš vselej ubogati; kedarkoli drugače storiš, kakor ti vest veleva, se pregrešiš. Sicer priznava pa tudi, da se pri marsikomu nahaja vest v neredu, da je kriva. No, v tem slu6aji prosi vsakega, naj zmoto odloži in krivo vest zameni s pravo, kajti nasledki so grozni za vaakega, kateri je sam zakrivil svojo krivo vest in se ni brigal, da bi jo bil popravil. Nravstvenej svobodi blaga sestra jc pa: znanstvena svoboda. Dr. G. 3.