m. 206.
T

■■n-niHii-i.
Posamezna Številka stane 3 Din Leto LE
Naročnina
za državo SHS: na mesec ...... Din 20
za pol leta ..... .120
sa celo leto .... . 340
za inozemstvo t mesečno.......Din 90
Sobotna izdaja:
celoletno » JngoslavlJi .... Din 6« v inozemstvu.... „ 80
prilogo „ Ilustrirani
Cene inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1"50 In Din 2'—, večji oglasi nad 43 mm viSlne po Din 2-50, veliki po Din J— ln 4 -, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v Gotovini
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemalo. Uredništva teleion 50, upravnlšiva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
OKrnjena parlamentarna delegacija.
Delegacija pašega parlamenta se odpravlja na medparlamentarno konferenco, ki sc to leto vrši v Washingtonu. Tokrat šteje naša parlamentarna delegacija samo petero članov in je z ozirom na številnost naših delegacij na prejšnjih medparlamcntarnih konferencah izredno majhna. To redukcijo so vladni člani utemeljevali z razlogov, da jc treba štediti. Tako utemeljevanje je zelo popularno, tembolj ker so razne naše komisije, namenjene v inozemstvo, postale v naši širši javnosti naravnost predmet za najrazličnejša namigava-nja in jih je neločljivo spremljalo mnenje, da so več ali manj izraz in odraz korupcije. Na- | vajeni smo, da vsako, navidezno najboljšo izjavo centralističnih vlastodržcev sprejemamo skeptično, nezaupljivo, ker nas uči izkušnja, da se za takimi izjavami skriva zavratna misel, prikrit namen, okrašen z všečno besedno ornamentiko. Zlasti prav nič ne moremo zaupati zatrjevanju o štedenju. To se vsikdar povdarja, kadar bi morala država izpolnili kako svojo obveznost, kadar pa gre za strankarske namene vladnih strank, kadar gre za ogromne dispozicijske fonde, za katere ni treba nobenemu ministru polagati parlamentu kot kontrolnemu organu računa, pa nikdar ni slišati niti besedice, da jc treba varčevati. V dvanajstinah za mesec april, maj, junij in julij je zahtevala vlada odobritev za eno miljar-do in 73 milijonov dinarjev naknadnih kreditov in ko je govornik Jugoslovanskega kluba očital vladni večini, da so v teb postavkah skriti volivni fondi za pretekle volitve, od vladne večine nihče ni niti poskušal ovreči to trditev, marveč je vladna večina na očitek molčala ko grob.
Za določitev delegatov za medparlamentarno konferenco v Washingtonu so bili sklicani na posvet in odločitev od predsednika narodne skupščine pač načelniki parlamentarnih skupin, toda odločali niso oni, marveč je diktirala vlada, ki sc jc v tem slučaju proti vsem parlamentarnim načelom sama postavila za protektorico nad parlamentom. Preds. narodne skupščine g. M. Trifkovič ni pokazal zavesti, da je izvoljen od parlamenta in da ni imenovan od vlade. Vladnim razlogom, da gre za varčevanje, se tedanja opozicija ni proti-vila, dasi zelo dvomim, da je le en član te konference verjel v iskrenost Pašičcvih razlogov. Določali so, koliko članov naj pošlje . v to parlamentarno delegacijo vsaka parla- j mentarna skupina, koliko naj jih pripade vladnim in koliko opozicionalnim strankam. Odločali so, odločili pa ne oni, marveč vlada, ki je določila število peterih članov in predsednik narodne skupščine gospod Marko Trifkovič je soodločil, da tvorijo delegacijo po narodnosti štirje Srbi in en Hrvat, Slovenca pa ni nobenega.
Ta delegacija torej nc bo predstavljala našega parlamenta, marveč formelno le nekatere parlamentarne skupine, v bistvu pa bo predstavljala le našo vlado, še točneje izraženo, radikalno stranko, ker imajo Hrvati samo enega zastopnika, radičevca g. Preko, mesto prvotno določenega g. Trumbiča. In šc ta Hrvat sc očividno smatra samo kot potreben privesek; saj nima nobenega referata v delegaciji.
Nc gre pa tu toliko za osebo kakor za najelo. Ustavno je naša država parlamentarna monarhija Srbov, Hrvatov in Slovencev in kadar jo nazunaj reprezentira naš parlament, bi morala samoposebi umevno ta reprczcntacija izražati sestavne dele te države. Ko se jc ustvarjala država, je gospoda, ki vodi državno krmilo in jc odločala o sestavi naše medpar-tamentarne delegacijo, na vsa usta naglašala troimensko sestavnost nove državne tvorbe in če bi bil kdo izrekel le najmanjši sum, da enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovcnccv ni dovolj zajamčena, bi ga bili žc tedaj proglasili za protinaroden, kaj šele za protidrža-ven element. Saj vemo, da se jc zamerjalo celo naši stranki, da jc vztrajala z večjim delom Hrvatov na tistih delih v adresi Narodnega veča na kralja, ki izražajo ohranitev avto-nomističnega položaja Slovenije in drugih pokrajin v državi, kakor ga je imela Slovenija po prevratu, ker jc smatrala lo zahtevo potrebno kot jamstvo za popolno enakopravnost vseli treh narodov. Ali so isti gospodje mislili tedaj iskreno in so sedaj postali aebi
in ustavi, ki so jo sami zvarili, nezvesti ter zagrešili napram Slovencem felonijo ali pa so bili že tedaj neiskreni in so drugače mislili kakor so govorili. Pa se ta gospoda dela še začudene, če naša nezadovoljnost raste in se širi, mesto da bi pojemala. Takih praktik pač nismo vajeni in se jim nikdar ne bomo privadili, ker je v nas preživ čut za to, kaj pomeni starorimsko reklo: Graeca fides, nulla fides.
Odgovornost za moralne posledice tega akta vlade oziroma predsedstva narodne skupščine, naperjenega proti slovenskemu narodu, bodo nosili krivci, mi si umijemo roke! Šc po odgoditvi parlamenta sem pred odhodom v Ljubljano opozarjal predsednika narodne skupščine g. Trifkoviča, s kakimi čustvi bodo sprejeli ameriški Slovenci delegacijo iz naše države in kakšne posledice utegi nejo nastati, čc se Slovenci izključijo iz delegacije. G. Trifkovič je priznaval moja izvajanja in je dejal, da je g. Ljuba Jovanovič prevzel posredovalni poizkus pri zunanjem ministru, da bodo v naši parlamentarni delegaciji zastopani tudi Slovenci. Gospoda! Poga-
Belgrad, 12. sept. (Izv.) Danes ni bilo nobene avdijence vsled kraljevega odhoda iz Belgrada. Tudi mnogo ministrov jc odpotovalo. Politično življenje je spet postalo bolj mrtvo. Vladni, kakor opozicijonalni poslanci, kolikor
žili ste tudi tukaj ustavnost, izbrisali šc mali »s« v označbi naše države, ki ste ga prej samovoljno postavili namesto velikega in via facti pred vsem zunanjim, parlamentarnim svetom spremenili SHS v Sh,
Ni bilo temu dejanju povod morda šted-ljivost, kakor ste govorili in sc boste morda slabo zagovarjali, marveč povsem druga stvar, o kateri sc jc dovolj slišno šušljalo po parlamentarnih kuloarjih, o čemer bo vedel več povedati po svoji vrnitvi iz Amerike delega-cijski referent v gospodarskih vprašanjih. Čc ima delegacija hkrati izvršiti kake gospodarske oziroma finančne naloge v Ameriki, sc vladi ni bilo treba prav nič bali navzočnosti kateregakoli člana Jugoslovanskega kluba, marveč bi bila njegova udeležba za vso našo nezaupljivo javnost najboljše poroštvo, da bo vsaka eventuelna gospodarska akcija naše delegacije v Ameriki ne-lc v korist države nego tudi tako izvršena, da bi bil že vnaprej izključen vsak neopravičen sum v popolno korektnost njene izvedbe, Fr. Smodej.
jih je bilo v Belgradu, odhajajo na agitacijsko potovanje. Demokratski poslanci so sklicali velik shod v Pirotu. Zcmljoradniški poslanec Vujič je cdšel na veliko agitacijsko potovanje po Banatu.
»Vitez! Gospoda nebes in zemlje«.
Dne 8. septembra so tako/.vani samostojni kmetje, sedaj člani »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva«, tudi letos zborovali na Bledu. Kakor nas jc zborovanje na Krškem polju, kamor so pripeljali pokazat g. Radiča, malo zainteresiralo, ker so po verodostojnih poročilih s taborom, od ljudstva nazvanim »cirkus«, naši stvari več koristili, kakor bi mogli škodovati, prav tako bi šel tudi blejski tabor neopažen mimo nas, kot gre neopazen vsako leto mimo volivcev naše ponosne Gorenjske, če nc bi »Kmetski list« poročal zabavne novice o pozdravnem pismu gosp. mestnega župnika pri sv. Jakobu v Ljubljani Janka B a r 1 e t a in čc nc bi celega dolgega pisma zborovanju -Zveze društev kmetskih fantov in deklet- dobesedno prinesel. V tem pismu proslavlja gospod župnik gibanje samo-stojnežev, z navdušenimi besedami, poudarja njegov pomen, sc razvnema za »krasne in pomenljive tabore« kakor na Krškem polju in na Bledu, obžaluje, da je radi nujnih stanovskih dolžnosti zadržan se odzvati povabilu in vzklika: »Kako rad bi bil med vami!« Na koncu pripoveduje, da zajema narod »vso moč in oporo sredi razbrzdanega sveta iz Kristusovih naukov«. — »Za krst častni in slobodo zlato, ki ima svoj temelj v krščanski etiki, to bo deviza — v prihodnjih bojih svetovnih naziranj — vas mladih borccv za srečo naroda. Zato pozdravljeni, vi vitezi Gospoda nebes in zemlje.«
Hudomušnost ali pa dobročudnost sta napisali žc marsikatero pismo. Zato sc tudi pri pismu samem nc bomo ustavljali, šc manj pa seveda pri osebi gospoda župnika. Na nekatere stvari pa moramo ob tem pismu, ki jc posebnost svoje vrste v slovenski politični zgodovini, opozoriti, da sc nekatera dejstva ne pozabijo in da polemične članke in notice zadnjih dni v slovenskih svobodomiselnih listih gledamo v pravi zvezi in luči,
»Zveza društev ktnelskih fantov in deklet« je prosvetna organizacija, ustanovljena od duševnih voditeljev takoimenovanih samostojnih kmetov. V vseh svojih večjih postojankah na deželi skušajo ustanoviti posebna mladinska izobraževalna društva, ki imajo, kakor beremo v isti številki »Kmetskega lista«, kot sredstva izobrazbe »predavanja, poučne tečaje, poučne izlete, knjižnice, gospodinjstvo itd.« Glasilo teh »vitezov Gospoda nebes in zemlje« je list »Gruda«. Njihovi cilji in nameni sc dajo pač najbolj razbrati iz glasila. In to je prinašalo v več številkah letošnjega letnika članek o človeški vesti, ki taji celo vrsto verskih resnic. Ali jc gospod župnik pomislil, kako s takimi članki »vitezi Gospoda nebes in zemlje« v kmetski mladini »poglabljajo vero«? Proti komu so ustanovljena ta društva kmetskih fantov in deklet? Za poznavalca slovenskih razmer pač ni ni® najmanjšega dvoma, da proti tistim izobraževalnim društvom, ki jih jc pet katoliških shodov tako toplo priporočalo, katera morejo danes pokazati na dolgo vrsto javnih delavcev v katoliški akciji, ki so v tolikih župnijah svobodomisclstvu zaprla pot do ljudskih množic. Priznati moramo, da je treba precejšnjega poguma pretrgati to tradicijo slovenskega katoliškega ljudstva.
Zborovanju so seveda prisostvovali tudi politični delavci nove »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva«, ki stoji kakor znano v najtesnejših zvezah z Radičevo stranko na Hrvatskem. Nc da sc dvomiti, da akceptirajo voditelji ZSKL Radičeve misli o Cerkvi in veri. Ne bomo spominjali, kako jc Radič tik pred svojo zvezo z radikali napovedal boj katoličanstvu v Jugoslaviji z namenom, da sc Hrvati potom »narodne cerkve« razkato-Iičijo, niti kaj jc rekel o slovenski duhovščini na svojem shodu na Krškem polju, tudi nc spominjamo napade na hrvatski episkopat v govorih v Krašiču, četudi ti sami za poznavalce razmer govore celc knjige, opozorimo naj tu lc na to, da sc Radič ne ustraši smešili tudi verskih svetinj samih. V znanem govoru 28. junija 1922 na Krpičevcm grobu jc izrekel n. pr. sledeče besede: »Pokojnemu Krpičn na drugem svetu nc bodo pomagali nikaki rožni venci, očenaši in kakršnekoli popovske pobožnosti, ampak to, da jc bil Hrvat in republikanec.« Prostor nam ne dopušča, da bi citirali, kaj jc šc drugekrati Radič govoril in Bjsal. Naj zadostuje to opozorilo. — In ljudi
Ogrožena industrija Sloves in Vojvodine.
Belgrad, 12. sept. (Izv.) Subotiški industrijalci so zelo nezadovoljni z novo trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Po njih prepričanju so v pogodbi nekatere določbe, ki bodo industriji veliko škodovale in velika nevarnost preti nadaljnemu razvoju industrije. Indu-strijci nameravajo priti v Belgrad, da na me-rodajnih mestih urgirajo, da se la vprašanja sanirajo. Tudi slovenska industrija bo po tej pogodbi močno prizadeta in nekatere železno-industrijske tovarne bodo morale odpustiti večje število delavcev. (Glej današnji članek »Plat zvonar v >SlovenciK. — Opomba uredništva.)
Kongres obrtnikov v Skoplju.
Belgrad, 12. sepl, (Izv.) Obrtniki v Južni Srhi ji so sklicali za 20. in 21. t. m. kongres v Skoplju. Na njem bodo razpravljali o ustanovitvi obrtniške zbornice v Skoplju in o vo-litvi zborniške uprave.
HEINZEL SE VRAČA.
Belgrad, 12. sept. (Izv.) Zagrebški župan Heinzel je po končanih opravkih nocoj odpotoval iz Belgrada, Zdi se, da je imel precej uspeha.
REVIZIJA TRGOVSKIH AGENTUR V INOZEMSTVU.
Belgrad, 12. sept. Trgovinski minister jc določil delegate, ki bodo pregledali trgovske agenture v inozemstvu ter predlagale spremembe za uspešnejše delovanje istih.
POPRAVLJENI VAGONI.
Bclgrad, 12. sept. Ravnateljstvo drž. žc-Icznic jc tc dni dobilo iz Mažarskc 150 tovornih vagonov, ki so bili lam v popravilu. Tc vagone bo ravnateljstvo pridelilo tistim postajam, ki jih najbolj rabijo.
MEDNARODNI KONGRES INVALIDOV.
Belgrad, 12. sept. Francoski invalidi so sklicali mednarodni kongres invalidov za 18. t. m. v Ženevo. N^ši deletfati so za Bcltfrad Lazarcvič, za Zag v.rubič, za Ljubljano Marinko. Minister	no politiko je dal
dclegaciji na razpo	< ielno pomoč, Za-
nimivo jc, da so se avstrijski invalidi, ki nimajo pravice udeležiti se kongresa, obrnili na i našo delegacijo, da naj stori korake na kon-; gresu, da bi se kongres zavzel zato, da bi jim njihova vlada pomagala v njihovem neznosnem stanju.
BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK POTUJE V ŠVICO.
Sofija, 12. sept. (Izv.) Min. predsednik bo v ponedeljek odpotoval v Švico. Na potu skozi Jugoslavijo se najbrž nc bo nič ustavil v Belgradu.
NOV ŠVEDSKI POSLANIK V BELGRADU.
Belgrad, 12. sept. Švedska vlada jc zahtevala od naše vlade agrement za novega poslanika Altstroma, ki je bil dosedaj poslanik v Bukarešti.
GRŠKA USTAVA.
Atene, 12. sept. Parlamentarna komisija je dokončala delo za ustavo. Ustava stopi v veljavo, ko jc podpišejo člani komisije. Vlada jc dolžna ustavo publicirati tri dni potem, ko jo jc komisija izdelala.
Pred splošno železničar-sko stavko v Nemčiji.
Berlin, 12. sept. (Izv.) Nevarnost, da izbruhne splošna stavka železničarjev po ccli Nemčiji, jc velika, ker so železničarske organizacije odklonile od vlade ponujano zvišanje plač za 1 pfcnig na uro. Železničarji utemeljujejo svoje zahteve z znatnimi dobički železniške uprave, ki so znašali za tri mesece 286 milijonov zlatih mark. Vlada namerava vzdrževati promet z avtomobili, čc bi železničarji stopili v štrajk, železničarji pa opozarjajo, da so tudi šoferji organizirani v železničarski zvezi,
NEZADOVOLJNI COOLIDGE.
Waschington, 12. sept. (Izv.) Govor francoskega ministrskega predsednika Painlcvčja ni napravil v Ameriki dobrega vtisa. Posebno zamerijo Painlevčjij oni del govora, kicr jc govoril o razorožitvi. V tem vprašanju hoče ! predsednik Coolidge imeti glavno in odločilno besedo«
Odhod kraljevega para v Cetinje.
Belgrad, 12. sept. (Izv.) Nocoj je kralj ob 7. uri odpotoval s kraljico na službeno potovanje po južnih krajih, da pisostvujeta cetinj-skim slovesnostim. Z njim potujejo adjutant armijski general Hadžič, dvorni maršal Dam-janovič in dvorni minister Dragoinir Jankovič. Kraljevski par bo najpreje obiskal Skoplje, potem Kosovska Mitrovico, Peč, samostan Visoke Dečane, od tam pa odpotuje na Cetinje,
kamor dospe okrog 20. t. m. Maksimovit, Trifkovič in Gjuričič bodo kralja pričakali v Peči. Vukičevič, Miša Trifunovič, Stojadinovič in Pavle Radič pa na Cetinju. Princ Pavle in Olga potujeta te dni v Italijo.
Podgorica, 12. sept. (Izv.) V celi Črnigori delajo velike priprave za Njeguš-Petrovičevo proslavo. V Podgorici bo kralja pričakalo okrog 15.000 ljudi.
take miselnosti, ljudi, ki se zbirajo okoli Radiča, in ki so komaj pred par dnevi v svojih listih izjavili, da hočejo demokrate v smislu »antiklerikalizma«, to je protikatolištva,
še prekositi, pošilja gospod župnik v boj »za krst častni«! Ali naj sedaj morda naštejemo še vso vrsto napadov na verske naprave v sedemletnem obstoju »Kmetskega lista«? Bilo
bi odveč!
Nojevo politiko bi vodil, kdor bi jasno
ne videl, da se tudi v javnem življenju bije boj dveh svetovnih naziranj, boj med krščanstvom in svobodomiselstvom. Ker SLS svoje delo bazira na krščanskem svetovnem nazi-ranju, zato ji prcdbacivajo klerikalizem, dasi tega pojma ali sploh ne definirajo ali pa njihove definicije prav nič ne zadevajo naše stranke. Prav v zadnjem času udrihajo po SLS s posebno vcliemenco radi takoimenova-nega klerikalizraa. Celo belgrajska »Samouprava« je o tej stvari prinesla dolg članek, kjer bije po nekem »klerikalizmu«, ki ga nihče ne pozna. Ali naj morda dr. Marxu ali dr. Wirthu na Nemškem belgrajski list očita, da sta proti demokraciji? Za take trditve, kot si jih privošči »Samouprava«, je pač treba silnega nepoznanja razmer v katoliških deželah in nerazumevanja katoliških organizacij. Jedro članka — in to z veseljem ponatiskuje »Jutro« — je: »Dokler je v početkih, se ne »me dati klerikalizmu razmaha in dokler je slab, je treba, da se liberalni elementi z njim spustijo v boj.« Ne bomo polemizirali s »Samoupravo« o ciljih katoliških organizacij, ki jih očividno prav nič ne razume, ni tu mesto, da bi srbski list poučevali o naših razmerah, opozarjamo na ta članek le zato, da sc vidi, kako živo se svobodomiselni elementi zavedajo, da je treba katoliško akcijo v kali zatreti. Tudi tisti slovenski svobodo-miselci, ki niso v Žerjavovem taboru, na vso moč hite, da bi primerno pomagali v tem boju med dvema svetovnima nazoroma in hočejo naše »mladoliberalce« v tem oziru še nadlicitirati, kakor je izblebetal »Narodni dnevnik«. Razcepljeni na več malih strančič iščejo stikov za nov »Napredni blok«, ki naj bi nadaljeval kot dedič na Slovenskem tako diskreditirane Samostojne demokratske stranke boj proti zastopnici krščanskega svetovnega naziranja v javnosti, proti SLS. Na svojih sestankih iščejo sredstev, kako zanesti razdor v vrste SLS in zavreti katoliško akcijo. Po točnih informacijah, ki smo jih prejeli, hočejo v svoji naivnosti naskočiti tudi duhovniške vrste in tam dobiti vsaj par prijateljev. Kakor nalašč pripravno se jim zdi za ta namen ravno takozvano kmetsko gibanje. Tisti, ki trdijo, da so danes pristaši RR vlade, ki so torej odgovorni za bedno materialno stanje naše duhovščine, hočejo posameznike izigrati proti stranki, ki bije boj za krščanski svetovni nazor med Slovenci! Računajmo z žalostnim dejstvom v zgodovini Cerkve, da se je vedno našel kak posameznik, ki se je dal izigrati v svoji kratkovidnosti in ki je kasneje bridko obžaloval, da je nasedel tistim, ki jih je premalo poznal in tako škodoval stvari, za katero kot duhovnik dela.
Toda še vselej so svobodomiselce taki računi prevarali. »Kmetski list«, ki ga z vso naslado danes prebirajo slovenski svobodo-miselci, bo kmalu pozabljen, delo novega »Naprednega bloka« hitro končano, vrste slovenske duhovščine pa bodo ostale neomajno zvest* potom, na katera so stopile pod Mah-
ničem, Missijem, Krekom, Jegličem — z eno samo željo koristiti svojemu narodu.
Boj proti klerikalizmu ni omajal vrst nemških katoličanov, ni ustrašil Sturzovih sobojevnikov, ni razdrl moči čeških bojevnikov za katoliško stvar, — še bolj prazno delo bi vršil, kdor bi-hotel uničiti katoliško akcijo med Slovenci. Naj stavijo gotovi krogi na kogarkoli upanje, kmalu spoznajo, kako so se varali. Slovenski katoliški javnosti so njeni cilji preveč jasni, da bi mogel kdo količkaj dvomiti, kako bo sodila slovenska duhovščina o zgoraj omenjenem pismu. Jasnost načel in odkritost boja, v tem je moč SLS. Ta moč je tolika, da je ne bo spravila na kolena lobena sila in noben pritisk. O tem, da v naših vrstah načel ne zatajujemo, naj si bo gospoda iz vseh nasprotnih taborov že enkrat
na jasnem.
R.
Izšla je
in se dobiva po trgovinah in knjigarnah
s podobo sv. Družine
za leto 1926.
Cena v nadrobni prodaji dinarjev 5.—.
Razprodajalci velik popust! Naročila se naslavljajo na založništvo v Ljubljani. — Zahtevajte cenik !
S
Gospod urednik! Zelo bi mi ustregli, ako bi dali v svojem listu prostora naslednjim vrsticam.
Slovenec sem, ki imam za svoje davno iskreno jugoslovansko in posebej še Srbom prijazno mišljenje in delo — dasi tiho — priče med Srbi in Slovenci. V dnevnih političnih boijh sem popolnoma neudeležen. Zato, se mi zdi, sem si ohranil širok pogled na naše politično življenje in objektivno sodbo o političnih dogodkih. To me nagiba, da se oglasim v sedanjem trenotku, ko se od iz-vestne strani govori in piše, da naj SLS sledi Radiču in zaradi trenotnili vremenskih znamenj zavrže svoj program in za par ministrskih foteljev žrtvuje bodočnost Slovenije. *
Ako se vprašam, kako smo si v tistih blagoslovljenih časih, ko je dozorevalo in se odločevalo naše politično osvobojenje, predstavljali naše jugoslovansko narodno zedinjenje; v časih, ko našega svetega navdušenja še ni skalilo najmanjše razočaranje, najmanjše nezaupanje do bratov onoslran Solle in Save — moram iskreno reči, da se nam je vsem brez razlike zdela pokrajinska zakonodajna samouprav tako ob sebi umevna, naravna oblika notr. ureditve naše narodne države, da nad tako ureditvijo sploh nihče dvomil ni in prav zato tudi na tej zahtevi izpočetka nihče jahal ni. Po vsem obnašanju naših bratov ob ze-dinjenju in prvi čas nato nihče ni mogel soditi, da bi kakšna stranka nameravala kakšno hegemonijo. Mi vsi smo iskreno drug drugemu zaupali in v tistih časih ni nihče ozko-srčno pazil na to, da bi se iz početka v politiki točno varovala razlika med tvojim in mojim. To razpoloženje, to brezpogojno zaupanje je bilo pri tako poštenem in čuvstvenem na-
rodu kakor siuo Slovenci popolnoma naravno in ediuo mogoče. Skrajno nelepo je zato, ako prilično ravno tisti, ki so danes brezpogojno za centralizem, ki težišče naše države pre-j naša v Belgrad, in za likvidacijo Slovenstva, očitajo SLS, da je v tistih prvih časih nasto-| pala preširokogrudno, da je manj mislila na ! posameznike nego na celoto. SLS je ravnala : takrat popolnoma v soglasju z mišljenjem j ogromne večine slovenskega naroda, ki je pač z gotovostjo pričakoval, da se lx> vprašanje avtonomije brez težave koučnoveljavno rešilo z ustavo.
V tem svojem plemenitem zaupanju, v tem svojem upravičenem pričakovanju je bil slovenski narod žal kruto iznenaden. Kako je prišlo do tega, čegava je bila krivda, ne spada v ta članek.
Toliko je pa gotovo: Če so bili Slovenci po vseh danih narodno - kulturnih in gospo-darsko-socialnih pogojih, po vsej svoji politični tradiciji iz vsega početka avtonomisti, jih je moralo prav to veliko razočaranje in vse, kar mu je sledilo, le potrditi v avtono-mistični misli kot edino sprejemljivi in zanesljivi podlagi jugoslovanske države. Iskreno priznam, da sem se že včasih nagibal k misli, da se bo morda ceutralizem sam hitro unesel, da bo med odločilnimi faktorji prevladalo boljše prepričanje in da se bodo sčasoma vsaj v okviru centralizma spoštovali kulturni in gospodarski interesi posameznih narodnih enot, da naj torej Slovenci ne tratijo svojih sil v borbi za avtonomijo. Toda ves notranjepolitični razvoj je čimdalje tembolj izpodbijal to misel, ki bi se, uresničena, še vse usodnejše maščevala nad Slovenci, nego se je prvotno preveliko zaupanje. Brezobzirna davčna politika v Sloveniji, neprestano politično eksperimentiranje z našo šolo, mizerija naših dobrodelnih zavodov, neumevanje naših gospodarskih interesov — z eno besedo: vseh naših kulturnih in gospodarskih pogojev in teženj, ki danes ni več opravičljivo, zraven sto težav, nezmiselnosti in ovir v izpreme-njeni administraciji — vse to govori glasno in jasno, da je centralizem za Slovence dejansko poguben in se z njim ne morejo in ne smejo pomiriti.
Če je pa vendar ostal še kak dvom glede sprejemljivosti centralizma za nas Slovence, ga je korenito izpodbil zadnji preokret v naši notranji politiki. — Vprašanje sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki smo ga Slovenci s tako doslednostjo in vso požrtvovalnostjo zastopali, se je rešilo med štirimi očmi brez nas — de nobis sine nobis. S tem so se nastežaj odprla vrata pogubo-nosni, ker nemoralni politiki, ki obstoja v tem, da se interesi posameznih jugoslovanskih narodov drug proti drugemu izigravajo. Bojimo se, da se to ni zgodilo po naključju, izjemoma, marveč da je to osvojen sistem. Potem se pa moramo vprašati: Kam plove naša notranja politika? Do kakšne mere se mora stopnjevati nasprotje med nami, ako bo vsak izmed nas vedel, da se more okoristili le na račun drugega? Kakšno politično življenje nas [»tem čaka v naši narodni državi?
Kdor to državo resnično ljubi, mora lio-teti samo to eno: da se ta politika enkrat z n vselej izkorenini, enkrat za vselej onemogoči. Za to pa imamo samo eno realno sredstvo — etični prerod je predolgotrajna pot in moremo računati nanj le vsporedno — a to je:
Zlatomašnik Janez Brence,
župnik, duhov, svetnik in častni kanonik.
Usmiljenje in resnica naj te ne zapustita; na vrat si ju obesi in na table svojega srca ju zapiši: in lašel boš milost in prijaznost pri 5ogu in pri ljudeh.
Preg. m. 3, 4.
Imamo »Plebanusa Joannesa«, imamo »Petra Pavla Glavarja* in dobili bomo letos, kakor nam obeta Mohorjeva, še tretji, vprav svojski duhovniški značaj v »Božjih mejnikih«, kar nam je vse poklonil mojster Janez Pregelj, ki je sam doživljal dejanja in neha-nja, žalost in veselje dušnega pastirja v gostoljubnem župnišču že izza detinskih let. Treba pa bi nam bilo baš Slovencem več peres, ki bi nam ne opisala samo suhoparna dejstva o duhovnikih kmetovavcih, prirodo-slovcih, čebelarjih, pedagogih, politikih in kulturnih delavcih, pač pa bi posegla v tisto tiho, navidez tako brezpomembno, v resnici pa tako globoko in bogato življenje preprostega kmečkega župnika.
Vprav eden izmed takih župnikov praznuje danes zlato mašo sredi svojih župljanov, ki jim je pravi duhovni oče sedemindvajset let, mož štiriinsedemdesetletnik, Janez Brence, župnik v PreskL
Nobene umetne agitacije, nobenega pod-žiganja in prigovarjanja ni bilo, in vendar se je dvignila vsa fara in sc kot otroci zbrala krog očeta, da mu čestita, da s prisrčno slav-nostjo dokaže to, kar se je samoposebi dvignilo in razgibalo v srcih dobrih Preščanov: čuvstva resnične ljubezni, hvaležnosti, spoštovanja in žive vere.
Kaj pa je župnik Brence? Ali je učenjak? Ali je blesteč govornik? Ali je napreden kmei /avcc? Ali je zidal imenitne cerkve? Ali je spreten organizator in premeten po-
litik? — Kaj še! Res, da je vprav z gorko ljubeznijo skrbel za lepoto cerkve, za mašne obleke, ki so res krasne, res, da je oskrbel delavski dom, ki je bil zgrajen med prvimi v Sloveniji, res, da je tudi poagitiral ob volitvah, toda vse to so le dnevne zgodbice, ki so ob njegovem značaju čisto brez pomena. Vse kaj drugega je, kar vtiska zlatomašniku pečat velike pomembnosti v človeški družbi, pečat moža, ki jih človeštvo vedno, danes pa še prav posebno potrebuje — moža, ki je umeval vse življenje Kristusovo zapoved o ljubezni. Če kdo, si je on zasekal v srce kot smernico življenja svetopisemski nauk: Usmiljenje in resnica naj te ne zapustita.
Usmiljenje! Kdor je zahajal v njegovo župnišče, sc jc prepričal, da je bilo skozi dolga, dolga leta prava bolnišnica in je še danes. Prva sestra gospodinja — je bolehala ' leta in leta, dekla je bila sirota, ki je spadala v hiralnico, ne v službo. Sedanja druga sestra je na bolniški postelji že nad dve leti. Sirote niso mogle niti same sebe postreči, on pa je stregel vsem, njemu nihče. Kdorkoli bi v takih križih vsaj tožil, če ne obupaval. Od njega nisi slišal Žale besede. — Preko svojcev pa je šlo njegovo usmiljeno srce na široko po vsej fari. Koliko dijakov, ki so danes žc na odličnih mestih, se vrača k njemu v živi hvaležnosti za vse, kar jim je pomagal, pomagal tako, da ni vedela levica, kaj dela desnica. Ni ga reveža, ki bi bil zastonj potrkal na njegova vrata, kjerkoli jc pastiroval. Ko je šel skozi vas mimo delavcev, kajkrat so ga ustavljali: »Gospod, naj no dajo za kozarec vina, tako smo žejni!« »O ti, ti, žganje, žganje boš pil!« ga je svaril Brence pa zaeno že segal v žep in delil. Kaj je storil potov v Ljubljano med vojsko in koliko prosjačil za dopuste, za podpore, za prehrano, ni mogoče opisati. Njegova pisarna jc odprta | vsem — skoraj bi rekli — od polnoči do
polnoči. Pa ne samo v pisarni, kjer vodi tudi posojilnico, — on uraduje tudi na ccslah in stezah, po hribih in dolinah. Ustavi ga mož in poprosi: »Ali bi mogel dobiti obresti jutri iz posojilnice?« — »Koliko bi rad? — Čakaj, kaj bi hodil. Morda imam pri sebi.« In mu da na cesti. Bog mu je podprl to čudovito dobrotljivost z nedosežnim spominom, da ničesar ne pozabi in je posojilnica vedno v najlepšem redu.
Da, njegovo usmiljenje sega tako daleč, da pride celo navzkriž s cerkvenim zakonikom. V vojski je po dvakrat ma-ševal, da so mogli vojaki tudi k maši. Ko nekoč opravi že drugo sv. mašo, pride nova j kompanija na poti v fronto in želi sv. maše. Župnik Brence nič ne brska po kanonih, obrne se in mašuje še tretjič revežem, »ki mnogi ne bodo nikoli več pri maši.« J u -stus e x fide vivitl
Kako je on stregel bolnima duhovnikoma Klobovsu in S. Marinku! En sam zgled. Na Tehovec pelje procesijo, od tam bi moral k sv. Katarini, kjer so imeli sosedni duhovniki sestanek. Svetnik Brence jo udari nazaj v Presko, asistira bolnemu duhovniku pri sveti maši, jo mahne po drugi poti k Sv. Katarini in se udeleži sestanka sobratov — starček-junak ljubezni!
In njegovo učenjaštvo? Izmed literature je menda prebral edini »roman« Jurčičevega Jurja Kozjaka, v modrovanje svetovnih nazorov, v reševanje filozofskih problemov se pa sploh ne spušča. Toda kljub temu kupuje in naroča revije, knjige, celo skladbe, dasi niti tcrce točno ne zadene, in jih deli dijakom, delavcem, šoli, izobraževalnemu društvu v trdni zavesti, da je dolžnost zavednega Slovenca podpirati vse, kar dobrega proizvaja naš narod. Njegova knjižnica pa je v cerkvi. Drži se zvesto sv. Petra, ki je izjavil: »Gospod, kam naj gremo? Ti imaš besedo : večnega življenja.« Ob enajstih, o polnoči še i
dalekosežna samouprava vsakega ismed treh
bratskih narodov v vseh lastnih zadevah. V skupnih stvareh se potem ne bo težko sporazumeti, ker so pač skupne in za izigravanje potem ne bo več toliko možnosti. Le tako bi bilo mogoče korenito ozdraviti naše politično življenje, ki mu drugače preti kdove kako dolgotrajna bolezen, polna nevarnosti in zlih posledic. Namesto medsebojnega zlohotnega izigravanja bo potem nastopilo zdravo tekmovanje na kulturnem in gospodarskem polju. Vsak svoje potrebe in težnje pač sam najboljše pozna in jim more najboljše zadostiti. Treba je le, da more z lastnimi močmi in lastnimi sredstvi neovirano razpolagati. Vsak bi bil gospodar v lastni hiši, zato bi se v skupnih stvareh tem raje pokoril vrhovni državni oblasti, ki bi s sodelovanjem vseh vsem jamčila za varnost grude in neoviran razvoj na njej. Ni mogoče drugače, nego da bi od take ureditve imela največjo korist le država sama, ki bi se naslanjala na močne in zadovoljne narodnopolitične enote.
Program SLS, ki temelji na ljudski samoupravi, je torej edino pravilen in danes bolj aktualen nego kdaj prej. Da tega domači politični zaslepljenci ne spoznajo ali pa nalašč taje, je umevno. Toda politiki radikalne stranke so pa dovolj bistri, da pravilno ocenjujejo vrednost in pomen SLS, njenega programa in mož, ki jo vodijo. Ko se bodo do-: dobra uverili, da tej stranki niso kos, da je i ne izlepa ne izgrda ne morejo vreči iz teča-i jev, da bi potem na njeno mesto postavili 1 skupino ali skupine političnih računarjev pod tem ali onim imenom — bodo računali z njo in z njenim programom. To pa tembolj, ( ker ni nobenega dvoma, da bo načelo samouprave tudi v hrvatskem in srbskem naroda prej ali slej z novo silo prodrlo, tembolj ker centralizma in hegemonizma ne izpovedujeta niti srbski niti hrvatski narod kot tak, ampak le ena stranka, ki je vajena absolutno vladati.
Dejansko je samo dvoje mogoče: ali da nas radikali popolnoma nadvladnjo ali da se z nami pošteno sporazumejo. Prvo je izključeno; ne bodo našega naroda nadvladah radikali, ne sami, ne združeni z drugimi. Slovenski narod je kot narod tako močan in je tako čudovito napredoval ter ostane zvest predanju svojih prednikov, da je ni sile na celem svetu, ki bi ga mogla nadvladati. Tega se on tudi zaveda in prav zato se tako trdno oklepa SLS. o kateri ve, da je zvesta zaščit-nica njegovih narodnih svetinj in da ji lahko popolnoma zaupa, da so ji te svetinje res svetinje in da z njimi nikdar ne bo kupčevala.
Ostane torej za vladajočo stranko v državi le druga možnost, da se z nami bratsko sporazume in pobota. Ne na škodo drugim In na na svojo lastno, ampak pravično in pošteno na.skupno korist vseh nas troje bratoy in na korist naše skupne domovine, ki nam mora biti vsem kakor punčica v očesu.
To sem želel povedati, gospod urednik, ne zato, ker bi vaš list tega že opetovano no bil povedal, marveč zato. ker vsega tega ni mogoče dovolj dostikrat povedati in zato, da se vidi, da mislimo tako vsi Slovenci, ki politike ne smatramo za kvarlopirsko igro, pri kateri tisti največ dobi, ki je najbolj pretkan in najbolj brezvesten.	I. i.
Poravnajte naročnino!
brli v cerkvi lučka, pod katero bere, premišljuje in moli svetr.ik Brence. Tu je njegova cathcdra sapientiae: amor et timor Domini. In prav tu je vir njegove neugnane, prisrčne vesclosti, njegove dobrotljivosti in vseh njegovih uspehov v dušnem pastirstvu. Tu se je izoblikovalo njegovo srce, in quo nen est dolus, tisto srce, ki nas je sobrate njegove tako zelo priklepalo nase. Če je bilo kje pravo otroško razigrano veselje, je bilo pri njem: ne zato, da nam je z nepopisno gostoljubnostjo nudil sploh vse, kar je imel, marveč je bilo njegovo srce, ki nas je ožaf-jalo kot žarišče, ob katerem smo se vsi greli in ogreli. Prav odtod poteka njegova čudovita, prava apostolska vdanost do cerkve. Kajkrat sc pač primeri pri konferencah, da se razpleto ostre debate. Spominjam se take prilike, ko so se kresale misli, mnenja in nazori glede nekega dušnopastirskega vprašanja. Župnik Brence je ves čas molčal. Ko ga končno tovariš prisili, naj vendar tudi On pove svoje mnenje, je smehljaje se odgovoril: »Škofa vprašajmo in ubogajmo, pa bo vse prav.« 2upnik Brence je mož, ki jc tako živo prožet od resničnega katoličanstva, da vse njegovo kakršnokoli delo vršiči edinole v ideji: Utrjujmo, širimo kraljestvo božje na zemlji. Zato ni čuda, da je v takem ognju priporočal papeža Pija X. vernikom v molitev zato, ker so res katoliški mož.
Zlatomašnik — kanonik — župnik Brencel Ob tem slovesnem dnevu se pridružujemo vsi Tvoji prijatelji slaviteljem Prcščanom in Ti iz dna srca čestitamo ob tem tihoplodnem pastirskem delu, čestitamo ob novem odlikovanju kot častnem kanoniku in želimo, da bi dolgo let še nosil prezaslužene insignije svoje časti, dasi se potiho bojimo, da jih ne bi — od prijateljev podarjene — prodal in razdelil ubogim kot jih je ar9ki župnik — svetnik Vianei,
Dnevne novice.
Somišljeniki!
Danes, dne 13. septembra t. 1. ob 10 dopoldne vsi v veliko dvorano Uniona na
protestni shod
ki ga sklicujemo proti kršenju občinske avtonomije, radi zavlačevanja obč. volitev ter proti neznosnim davč. bremenom.
Poročajo gg.: dr. Ant. Korošec, nar. posl. za Ljubljano, dr. Ivan Stanovnik
in France Kremžar, narodni poslanec. Vabilo je prinesti s seboj!
Izvršilni odbor SLS za Ljubljano.
Poziv.
Dne 27. novembra 1925 bo minulo 60 let, odkar se je rodil dr. Janez Ev. Krek, ki spada po svojem delu in kot osebnost med največje Slovence, kar jih je kdaj živelo. Naloga generacije, ki ga je poznala je, da ohrani narodu kar mogoče točno sliko tega izrednega moža. To zahteva od nas hvaležnost do pokojnika, to zahteva tudi naša lastna korist: verna slika Krekovega dela in značaja bo imela velik vzgojen pomen za vse čase. Velike osebnosti spadajo med dragoceno trajno bogastvo vsakega naroda; njih proučavanje navaja narod, da spoznava samega sebe in svoje naloge. Zato imajo kulturni narodi posebna društva, ki se bavijo s preiskovanjem življenja in delovanja njih velikih osebnosti.
Podpisani so sklenili, ob 60letnici Krekovega rojstva započeti akcijo, da se zbere čim več zanesljivega gradiva o pokojnikovem življenju in delu. Osebe, ki so Kreka poznale, naj povedo to, kar se jim zdi značilno za njegovo osebnost in njegovo delo; naj prineso s tem svoj prispevek za ustvaritev kar mogoče zveste slike Krekove. Oglasi naj se brez izjeme vsakdo, ki je Kreka nekoliko pobližje poznal, pa ve kaj povedati, kak vtis je nanj ali na njegovo okolico napravil pojav tega izrednega moža, ki se je tako izrazito ločil od sodobnikov. Nabrano gradivo se bo ali porabilo za spominsko številko »Časa« ali pa se shranilo za Krekov življenjepis, ki ga moramo vendar enkrat dobiti.
Leta minevajo in skoraj vsako nam pobere kako pričo, ki je hranila morebiti dragocene spomine na Kreka. Tudi v spominu živečih bledijo podobe in od leta do leta nam bo težje oddolžiti sc Kreku. Ne zahtevamo dolgih in zaokroženih razprav; kratko zabeleženi spomini na občevanje s Krekom, na njegove nastope in govore na političnih shodih in društvenih sestankih, značilni Krekovi izreki, anekdote, šale — vse to je dobrodošlo gradivo. Zbirajmo kosce, da se kaj ne konča.
Prispevki naj se pošljejo vsaj do vseh svetih t. 1. na naslov kateregakoli izmed podpisanih.
Za »Drultvo dr. Jan. Ev. Krek«! Prof. dr. J. Debevec, Ljubljana Zamikov a 17,
Za uredništvo »Časa«; Prof. dr. F. K. Lukman, Ljubljana, Poljanska 28.
Za uredništvo Krekovih Izbranih spisov:
Prof. Ivan Dolenec, Ljubljana, Linhartova 12. ♦ * *
G. Prepeluh havzira z mojim poročilom oa sestanku duhovščine za ljubljansko okolico, Če je morda tudi govoril s kakim udeležencem te konference, moram žalibog izjaviti, da njegovo poročilo ne odgovarja resnici. Niti iz ene moje besedice, ki sem jo tam govoril, se ne da sklepali, da bi jaz samo namignil na kako kapitulacijo. Na to bo gospod Prepeluh — bivši socialni demokrat in menda sedaj tudi bivši avtonomist, federalist in republikanec — še tako dolgo časa čakal, da bo dočakal visoko starost, ki mu jo iz vsega srca želimo.
Dr. Kulovec.
Zveza Slovenije z morjem. V četrtek, 10. f. m. je imel v kočevski mestni posvetovalnici svojo sejo akcijski odbor za zgradbo železnice Kočevje—Brod—-Moravice. Zborovanju je predsedoval znani strokovnjak in prvoboritelj na polju našega železništva g. dvorni svetnik Fr. Šuklje, udeležili so se ga pa zastopniki vseli najvažnejših slovenskih gospodarskih korporacij ter številni lokalni i nteresenti, med drugimi poslanec K. Škulj, predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo Iv. Knez, predsednik Zveze industrijcev in Kranjske hranilnice D. Hribar, gener. ravnatelj Trboveljske družbe Skubic, predsednik Inženjer-ske zbornice M. Šuklje, knez Auersperg, kočevski župan dr. Sajevic, mozeljski g. župnik, veleindustrijec Kajfež, upravni svetnik dolenjskih železnic dr. Lovrenčič ter večje število zastopnikov neposredno prizadetih občin in
gospodarskih združenj, kot zapisnikar pa je fungiral tajnik sindikata lokalnih železnic Leitgeb. Predsednik dvorni svetnik Šuklje je po daljšem referatu o sedanjem stanju akcije predlagal primerne resolucije, ki so bile po dveurni stvarni in zanimivi debati soglasno sprejete. Iz njih je razvidno, da so naše vodilne gospodarske korporacije in vsi važnejši lokalni interesenti neomajno uverjeni, da tvori ta proga najresnejšo obliko rešitve vprašanja prepotrebne zveze Slovenije z morjem, ld bi bila nedoglednega gospodarskega pomena tudi za vso državo. Po informacijah, ki so jih podali posamezni funkcionarji je sklepati, da imamo že v dogledni bodočnosti pričakovati uresničenja tega načrta. Drugi dan so stopili nekateri funkcionarji akcijskega odbora v stik tudi s hrvaškimi interesenti, ki se enako vroče potegujejo za zgraditev te potrebne proge. Ob tej priliki so mogli spoznati, kako željno pričakuje vse prebivalstvo okraja to progo, ki bo začela docela novo gospodarsko dobo za ves, po naravi tali o bogat, a vsled popolne odrezanosti od sveta danes vendarle dejansko tako reven okraj.
Cerkveno odlikovanje. G. Janez B r e n -c e, župnik v Preski, ki obhaja danes svojo zlato mašo, je bil imenovan za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja. — Blagemu duhovniku-jubilarju naše iskrene častitke!
Duhovniške spremembo v ! j ubij. škofiji. Zavod sv. Stanislava: Franc Belec je imenovan za pravega gimn. učitelja z naslovom profesor; dr. Anton Č e p o n za na-mestnega učitelja klasične in moderne filolo-gije; za prefekta sta imenovana; za prefekta sta imenovana Jožef Mlakar, kaplan na Bledu, in Matija Tome, kaplan v Mokronogu. — Imenovan je za upravitelja župnije Gozd Matija S e 1 a n, prefekt v zavodu sv. Stanislava. — Premeščeni so bili: Janko Komljanec, prefekt v zavodu sv. Stanislava, kot kaplan v Prečino, K. S p a r -h a k 1, vikar v Novem mestu, kot kaplan v Vodice, Franc B1 a ž i č, kaplan v Vodicah, kot vikar v Novo mesto; kaplani: Peter F1 a j -n i k iz Kočevja v Trebnje, Ivan P i v e k iz Jesenic v Kočevje, Franc Krasna iz Se-miča na Jesenice, Lavrencij K o s iz Črnomlja v Semič, Alojzij L u n d e r iz Črmošnjic v Črnomelj, Janez Oražem iz Hinj v Črmoš-njice, Viktor P e r k o iz Zagorja ob Savi v Hinje, Jožef A m b r o ž i č iz Prečine na Bled. — Nameščeni so bili: Rudolf K a p š za ekspozita na Zdihovem, dr. Janko A h č i n kot kaplan v Mokronogu in dr. Jakob Žagar kot kaplan v Zagorju ob Savi. — V A m e r i -k o (Cleveland, Ohio) je odšel Albin G n i -d o v e c, kaplan v Št. Vidu pri Stični.
Birmovanje v dekaniji Žužemberk je preloženo s septembra na oktober in se bo vršilo: V Žužemberku v nedeljo, 4. oktobra, v Ajdovcu v ponedeljek, 5. oktobra, v Šmihelu v torek, 6. oktobra, na Selih pri Šumberku v sredo, 7. oktobra, v Zagradcu v četrtek, 8. oktobra, na Krki v petek, 9. oktobra, v Ambrusu v soboto, 10. oktobra, v Hinjah v nedeljo, 11. oktobra.
Občinske volitve v Mostah bodo 20. t. m. Vloženi sta 2 listi: kompromisna medstran-karska lista in samostojno-demokratska lista, na kateri sta med prvimi trgovec Rahne in brivec Koval;. Seveda ta lista skoro ne pride v poštev. — Danes ob 10. je v Ljudskem domu shod. Govorita poslanec F. S m o d e j in župan Oražem.
D. m. v Polju. Shod SDS po prvi sv. maši pred ljudsko šolo je bil taka polomija, da se mi sploh čudimo, kako je mogoče, da ga včerajšnje »Jutro« med dopisi sploh omenja. Gospodje naj bi rajo molčali, ker dobro vedo, da javnega shoda pod milim nebom najbrže nikdar več ne bodo priredili. To jim jamčijo krščanski kmetje, delavci in obrtniki, ki bodo volili danes 3., odnosno 5. skrinjico. Mi se po časopisju o shodu ne bomo prerekali, ker smo bili vsi poleg. Zato boljše vemo kot »Jutrom. Živela zmaga SLS!
Iz »Županske zveze«. Podružnica »Županske zveze« za ribniški in velikolaški sodni okraj je imela dne 8. t. m. v Ribnici svoj občni zbor, ki je jako lepo uspel; ž njim je storjen znaten korak k vsestranski prepotrebni županski organizaciji. Načelnik P o g o r e -lec je poudarjal, kako je polrebno, da se moramo združiti k skupnemu delu, podpirati drug drugega in tako skupno nastopiti za pravico občin in občanov. To je jiotrebno tembolj, ker nam neprenehoma preti nevarnost, da se nam še bolj okme občinska avtonomija, kakor se nam je že okrnila do sedaj. Ta avtonomija je danes reducirana na minimum; zato moramo stremeti za tem, da priborimo sebi nazaj avtonomne pravice. Razpuščali so se pod PP režimom občinski odbori drug za drugim in odstavljali župani. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da se združimo, če hočemo priti do svojih avtonomnih pravic in do veljave. Čim več nas bo, tem več bo poguma in tem bolj nas bodo upoštevali. Pozdravlja medtem došlega poslanca okraja K. Š k u -1 j a, ter ga prosi, da napne vse sile, da novi občinski zakon ne bo imel določil, ki bi nn-protovala avtonomiji naših občin, in da po
njem ne bo mogoče razpuščati občinskih odborov in odstavljati županov. Ta pravica gre le ljudstvu, ki jih voli. Delegat glavnega odbora »Zupan, zveze« Kristan poudarja, kako važna je potreba vsesplošne organizacije, ker le tedaj bo mogoče dosegali uspehov, ako bo imela »Županska Zveza« mogočno ozadje v tisočerih vrstah organiziranih občinskih zastopnikov. Pri volitvah novega odbora je bil soglasno izvoljen za načelnika dosedanji načelnik Anton Pogorelec, župan v Strugah; za podnačelnika župan Novak iz Ribnice, za blagajnika Karol Štrukelj iz Rašice, za njegovega namestnika župan Rus iz Loškega potoka, za tajnika pa so-dražki župan Franc S t u p i c a. Odborniki so vsakokratni župani vseh občin obeh sodnih okrajev.
Nova slovenska opera. Skladatelj P. Hu-golin Sattner je izročil upravi Narodnega gledališča v Ljubljani svojo tridejansko opero »Taida«, za katero je napisal libreto pisatelj dr. Ivan Pregelj.
Predvojna avstro-ogrska posojila. Opozarjamo župnijske urade in vse, ki imajo obveznice predvojnih avstrijskih državnih posojil, na naš članek v »Slovencu« št. 185 z dne ,19. avgusta. Leta 1923. so davčni uradi odvzemali obveznice, puščali pa lastnikom navadne kupone in plačilne pole. Generalna direkcija državnih dolgov v Belgradu zahteva do 1. oktobra t. L tudi vse kupone in plačilne pole in žuga tistim, ki ne bodo oddali pravočasno kuponov in plačilnih pol, da tudi za nove obveznice ne bodo prejeli nobenih plačilnih pol, torej tudi nobenih obresti. — V isti številki »Slovenca« je tudi razglas poštne hranilnice radi prijave vrednostnih papirjev naših državljanov pri poštni hranilnici na Dunaju. Papirji in reutne knjižice se morajo prijaviti pri poštni hranilnici v Sarajevu; drugače zapadejo. — Do 15. sept t. 1. je prijaviti vsa predvojna deželna, mestna in občinska posojila. (Glej št 179 z dne 11. avg. in št. 200 z dne 5. sept.
Osebne novice s pošte. Kristina Hacetova je imenovana za poštno odpravnico v Mirni; Ferdinand Klemen je postavljen za poštnega odpravnika v Črmošnjicah, Martin Trstenšek, uradnik 3. skupine II. kateg. je premeščen s Pragerskega v Maribor na kolodvorsko pošto.
Umrla je 18. avg. na Chisholm, Minn., Neža Lavrič. Zapušča moža in več otrok. — 22. avg. je umrl v Calumetu, Mich., Štefan Geschel, star 58 let, stanujoč v Manestique Mich., rodom iz Doblič. Zadela ga je srčna kap. — V Brovvndalu, Pa., je lokomotiva povozila 47 letnega Andreja Slrusa, ko se je vračal z dela.
Iz Šentjerneja na Dolenjskem nam pišejo: Poleg sloveče konjereje in lepih vinorodnih goric na vznožju Gorjancev imajo šent-jernejci še neko posebnost. Imamo namreč gostilne in mesarije, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da je treba — vsled konjunkture — znižati cene mesu, jedilom in zlasti kruhu. Hrana ozir. kosilo v gostilnah jo dosti dražje nego v ljubljanskih hotelih. V zadnjem času je županstvo vendar toliko pritisnilo na mesarje, da so znižali cene govedini na 16 dinarjev, seveda za blago, ki je vse prej nego prvovrstno. Skrajni čas bi že bil, da pristojno oblastvo energično nastopi proti takemu, danes v nobenem oziru utemeljenemu visokemu nivoju najnujnejših življenjskih sredstev. — Letina je v splošnem zadovoljiva, zlasti jesenski pridelki kažejo lepo vzlic preobilnemu dežju, ki dela tudi drugod obilo kva-re. Za slučaj ugodnega vremena bo posebno ajdin pridelek obilen, ker je letošnja ajda posebno lepo razvita in bohotne rasti. Tudi vinogradi obetajo dober pridelek in to posebno tam, kjer so pravočasno in večkrat škropili ter tako preprečili razvoj raznih trtnih bolezni, ki so se začele pojavljati. Krompir baš sodaj spravljajo, je lep in obilnega zaroda, samo ponekod so ga močno črvi uničili. — Pred kratkim je odšel bivši dolgoletni župan g. Josip P o 1 a n c na lečenje v čateSke toplice. Med kopanjem ga je zadela kap in so ga zjutraj mrtvega potegnili iz vode. Mož poštenjak, korenina starega kova, je bil že preko 85 let star.
Pašič v Eviuns-les-Bains. O življenju Pa-šičevem v Evians-les-Bains poročajo, da se jako dobro počuti. Posebno rad je ribe. Njegov zdravnik pravi, da Ima srce tako dobro, kakor da je star 40 let. Vsak dan dobi obilno pošte. Doma se ne zgodi nič brez njegove vednosti in volje. On se zanima za vsako malenkost. Zjutraj vstaja ob 7. uri, potem pije to-pliško vodo iu bere francoske liste. Po zaju-treku preseda pošto in nato se gre sprehajat. Ob 2. uri popoldne obeduje in počiva do 4. ure. Ob 8. uri zvečer večerja In spat gre ob 10. uri.
Sneg na triglavskem pogorju. Ze od nedelje sem je bilo triglavsko pogorje zasneženo. Snega je zapadlo do srede, 9. t. m. čez pol metra. Zadnje dni pa zopet gosto sneži. Kljub temu pričakujejo turisti po 15. septembru še dovolj lepih dni, da pohite po slovo v triglavsko pogorje, zlasti dokler so oskrbovane vse koče.
Polovična vožnja za vojne invalide. Minister za promet je z rešitvijo od 7. septembra 1.1. N. S. št 24.451 odobril invalidom 50 odstot. popust za potovanje po železnicah, kadar po-
tujejo po privatnih poslih in to za štirikratno potovanje v letu. Predpisani so novi obrazci, ki jih bodo invalidi dobili pri svojih podružnicah, čim jih prejmejo od svojih nadrejenih odborov. — Izvrševalni odbor v Ljubljana.
Jabolčni evet nam je poslal g. Franc de Cecco, trgovec v Skopicah, p. Cerklje ob Krki. 2e pred 14 dnevi so začele jablane na njegovem vrtu poganjati popke in so sedaj v najlepšem cvetju. Zanimiv je pogled na drevo, kjer sad spomladanskega cvetja zori skupaj s cvetjem, ki je pognalo jeseni.
Otvoritev Gasilskega doma v Stražišču. Iz Kranja nam poročajo: V nedeljo, 6. t. m., se je vršila v sosednji vasi v Stražišču otvoritev in blagoslovitev novega Gasilskega doma Stražišču s sodelovanjem godbe gasilskega društva iz Žabnice. Pred blagoslovljenjem je lepo nagovoril g. župnik Šare navzoče gasilce. Po končanem blagoslovljenju je načelnik društva g. Jakob Bajželj pozdravil vse gasilce in druge navzoče, kakor tudi g. župnika ter orisal zgodovino društva, ki si je ustvarilo to veličastno in krasno stavbo, ki je ponos celi Gorenjski. Zahvalil se je vsem dobrotnikom za izdatno podporo in pozval gasilce k vztrajnemu delu tudi v bodoče, posebno pa v slučaju nesreče. — Po končanem opravilu se jo razvila prav živahna in neprisiljena zabava na Pantah, katere so se vdeležili skoraj vsi domačini. Ne smemo pa pustiti neomenjeno, da je gasilska župa Kranj to otvoritev popolnoma prezrla in ni poslala niti enega zastopnika k otvoritvi, akoravno je v Kranju 5 žup-nih odbornikov. Od kranjskega gasilnega društva sta so udeležila otvoritve samo dva člana. Tudi meščani so to prireditev popolnoma ignorirali. — To krasno stavbo, najlepšo in največjo na celem Gorenjskem, je postavilo stavbeno podjetje Ivan Rozman v Kranju, katero tvrdko radi solidnosti vsem najtopleje priporočamo. Društvo je ustanovljeno 1. 1902. ter razpolaga danes s tremi brizgalnami, 600 m cevi ter vsem drugim potrebnim gasilskim orodjem. Društvo ima dobro organizirano moštvo in je pri požarih vedno prvo na mestu. Takemu društvu želimo tudi v bodoče najboljši razvoj, dolžnost prebivalcev pa je, da ga podpirajo.
Častniki-invalidi in vdove ter obojestranske sirote po rezervnih častnikih, ki dobivajo katerekoli prejemke od računovodstva delegacije ministrstva financ, Odsek za vojaške pokojnine v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica, sc nujno pozivljejo, da predlože temu odseku najkasneje do 16. t. m. osebno ali po pošli: 1. Častniki-invalidi zadnje invalidsko potrdilo in izjavo, če so bivši aktivni ali rezervni častniki. Stotniki-invalidi poleg tega tudi šc dekret o imenovanju za stotnike in dekret o upokojitvi. 2. Vdove ter obojestranske sirote po rezervnih častnikih pa do-kaze( dekrete), iz katerih mora biti razvidno, da je bil pokojni soprog (oče) rezervni častnik. Zahtevani podatki so potrebni radi ugo-tovitne finančnega efekta za novi invalidski zakon.
Kongres pravnikov v Belgradu. Udeleženci kongresa se obveščajo, da so se članske karte za kongres razposlale. Te karte služijo za legitimacijo pri vseh prireditvah kongresa iu za dosego znižane vožnje po železnici od 14. do 25. septembra. Prometno ministrstvo je z odlokom 3. IX. 1925 K. O. 2470 dovolilo četrtinsko ceno na vseh vlakih, razen ua luksuznih in brzih vlakih št 6 in 7. (Brzovlak št. 7 odhaja iz Ljubljane ob 17. pop., št 6 ob 20.10 min. iz Belgrada.) Vsak udeleženec kupi s člansko karto na svoji odhodni postaji polovični vozni listek, ki ga uporabi tudi za povratek. Pri tem se mora izkazati s potrdilom, da se je udeležil kongresa. Znižane cene veljajo tudi za izlet v Arandjelovac. Slovenski, udeleženci bodo odpotovali skupno v četrtek dne 17. t. m. z brzovlakom ob 8.36 dopoldne iz Ljubljane, na Zidanem mostu (9.4i min.) se jim pridružijo tovariši iz Štajerskega. Brzovlak bo imel za udeležence rezervirane vozove. — Odbor društva »Pravnik«.
Uvedba poštne vožnje. Sedanja peška poštna zveza med Prezidom in Čabrom preneha dne 16. septembra 1925, zato pa se uvede isti dan poštna vožnja med Prezidom in Starim trgom pri Rakeku. Ker je s poštno vožnjo točnejši poštni promet kakor po poštnem slu, bo z uvedbo poštne vožnje tamkajšnjim ljudem vsekako ustreženo.
židje — abstineutje. »Samo trezen človek lx> sam svoj gospod in obdrži svobodo svojo pred drugimi. Narod židovski, raztresen med kristjani, narod, ki smo ga prezirali, ki ga nismo pripuščali in ga še dandanes ue pripuščamo na mnoga višja mesta, ta židovski narod slovi po svoji treznosti. Ohranil se jo po veliki večini s to svojo treznostjo.« (T. G. Masaryk: »O alkoholizmu.«)
Dva begunca. Franc Zadrašnik iz Kranja št. 11 javlja, da je pobegnila pred par dnevi od doma 32 letna Anica Zndrašnikova. Begunka je močne postave. Vzrok bega ni znan. — Z Janjceve gore pri Sevnici pa je pobegnil 13 letni deček Anton Podlipnik. Fant je dobro razvit, čedno oblečen in nosi mornariško srajco. Sumijo, da je pobegnil na severno mejo in bo skušal ili preko meje v Avstrijo.
Nesreča. Megliču Josipu, gozdnemu delavcu pri baronu Bornu v Tržiču, je pri sekanju dreves padlo drevo na levo nogo iu
„LUKULO" dišave v zavoiih so najbolfše!

mu zmečkalo stopalo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
Ribnica. V Ribnici smo čutili lahak potresni sunek trajajoč 2 sekundi dne 11. sept.
ob 5 uri 40 minut zjutraj.
Kamnik. Od nekdaj se bavijo revni ljudje, kateri niso za drugo delo zmožni, z nabiranjem zdravilnih zelišč. Tudi v Kamniški Bi-Btrici nabirajo stare ženice v lasti »Meščanske korporacije< takšno zelišče, toda, kakor čujemo, zahtevajo zato od ženic po 500 kron odškodnine, da smejo dabirati lapuhovo listje. Vsak človek ve, da se s tem gozdu ne napravi niti vinar škode, nasprotno, kjer rase lapuh, gotovo ne rase nič drugega in ako ga pobere posestniku kdo s travnikov ali njive, mu mora zato še plačevati, ker spada med škodljive rastline.
Zasledovan roparski napadalec. Podobnik Ivan iz Nove vasi pri Zireh je zasledovan radi roparskega napada na okrajni cesti v bližini Marija-Reka. Nekemu beraču je s silo sezul čevlje, vredne 200 Din ter mu pustil svoje raztrgane čevlje. Nato mu je vzel še delavsko knjižico in denarnico z vsoto 150 Din ter pobegnil.
Vlom v trafiko. V trafiko invalida Janeza Zupančič v Toplicah je bilo vlomljeno in ukradena večja množina raznih svalčic, harmonika in namizni prt, v skupni vrednosti 3500 Din. Tatvine je osumljen neki tujec, 30—35 let star, ki se je izdajal za pekovskega pomočnika.
Krojni tečaj za krojače, šivilje in nešivi-lje 1. oktobra. Razpošiljanje in izdelovanje krojev, konces. krojna šola, Židovska ul. 5, Ljubljana.	6221
Srečo v zakonu ustvarja samo skrbnost in varčnost gospodinje! Te vrtine ima pa samo ona gospodinja, ki uporablja izključno samo milo »Gazela«.	5402
Pri številnih ženskih težkočah vpliva »Franz-Josef« grenčica kot najboljša olajšava. Spričevala klinik za bolne ženske pričajo, da se odvajalna voda »Franz-Josef< uporablja z velikim uspehom. Dobi se v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralijami.
Krasne otroške in damske obleke priporoča Krištofič - Bučar, Ljubljana.
Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1. oktobra t. L in trajajo štiri mesece. Vpisovanja in prospekti v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice! 5973
Iz Ljubljane.
(600 kron) vas stane:
VOLNENO BLAGO (3 metre) za ženski plašč, v vseh barvah — SUKNO (3 metre) za možno obleko — SUKNO DOUBLE (l?i m) za možki vrhnji suknjič, — Sifoni, tiskovina, flanela pa 10 Din in višje; fini velour, vse barve, za ženske plašče 120 D.
L Potokar, Ljubljana
(poleg trga — pri »Zmajskem mostu«).
; ril o somišljenikom SLS v Ljubljani.
Kdor bi pomotoma ne prejel pravočasno vabila za nedeljski protestni shod v Unionovi dvorani, naj se zglasi pred začetkom shoda med 9. in 10. uro pri rediteljstvu shoda pred vhodom v dvorano, da dobi vabilo, ki velja kot vstopnica na shod.
Umetnostna razstava novejših del bratov Kralj v Akademskem domu poleg hotela Union je odprta le še danes. Kdor si jo namerava še ogledati, naj stori to pravočasno, ker se zvečer razstava zapre.
Rokodelski dom. Redne tamburaške vaje v Rokodelskem domu se prično jutri, redne pevske vaje pa v torek. Tamburaške vaje bodo vsak pondeljek in vsako sredo, pevske vaje pa vsak torek in četrtek. Pričetek vedno točno ob osmih zvečer. Posebno gg. pevce opozarjamo, da imamo že v nedeljo, 11. oktobra zelo pomenljivo društveno prireditev.
Umrl je 10. t. m. po kratki bolezni gosp. Ivan Jurman v starosti 76 let. Pokojni je bil oče optika Jurmana v Šeleburgovi ulici. Pokopali so ga včeraj popoldne. — N. v m. p.!
Umrli so v Ljubljani: Vinko Zupane, sin najemnika cementne tovarne, 3 leta. — Josip II. ot, sin gledališkega garderoberja, 3 leta.
Sta-/.na dclavicst v letošnji seziji. Prav malo ali skoraj nič se ni zidalo v letošnji stavbni seziji. Gradi se le tu pa tam kaka enodružinska hiša, o gradnji kake večje stanov: .pj-ke hiše v mestu samem ali pa v okolici :v govora. — Žalostno je, da moramo sedem let po svetovni vojni ugotoviti, da je cstala. stanovanjska beda še vedno tako peri ča kakor prvo leto. Žalostno pa je to tembolj, i", pomislimo, da prihaja zopet zima, ki bo prinesla nesrečnim stanovanjskim najemni't -n vsled neuporabnih in nezdravih stanova V nn-/a gorja. Mnogo se jc pisalo, kako bi bi! o .'praviti stanovanjsko bedo, Morilo pa S'- ni nič. Za trajno zboljšanje stanovanjske mizerije bi bilo treba pričeti z gradnjo novih cencnih in ekonomičnih stanovanj. Med naj-agilncjšimi stavbnimi zadrugami, ki so si stavile težko nalogo pomagati nesrečnemu malemu človeku brez stanovanj, je treba na pr-
vem mestu omeniti stavbno zadrugo »Hero«, ki je že po petih mesecih obstoja pričela z gradnjo eno- in dvodružinskih hiš. Brez vika je delovalo zadružno vodstvo na to, da čimprej omogoči svojim zadružnikom zgraditi lastne domove, lastne hišice in vrtove. Danes lahko že vidimo, da gradi »Hera« na teritoriju mestne občine ljubljanske v vodmatskem okraju dve skupini in tri samostojne enodružinske hiše. Dalje rastejo po zaslugi iste zadruge hišice na nekdanjem Codellijevem svetu v mo-ščanrki občini. Tudi tukaj je »Hera« prva zasadila orodje in pričela dvigati domove. Ako bo delo napredovalo, kakor je predvideno, bo ves ta kompleks stavbnih parcel v najkrajšem času zazidan. Do sedaj je v gradnji 8 dvodružinskih in 4 enodružinske hiše, ki bodo še v teku letošnjega leta dokončane. Na ta način bomo dobili zopet 20—22 stanovanj. Skromni, toda sigurni začetki. To delo stavbne zadruge »Hera« moramo vsekakor najtopleje pozdraviti in ji je samo želeti, da bi tudi v bodoče uspešno nadaljevala to akcijo. Iz navedenega se vidi, da je potrebna združitev vseh najemnikov v močne zadruge, katere naj olajšajo in odpravijo stanovanjsko bedo. Nujno potrebno bi bilo, da se slične akcije raznih zadrug čimbolj pospešijo. Država in cbčine pa naj bi, upoštevajoč moralna in1 fizična zla stanovanjske mizerije, s primernimi subvencijami, oprostitvijo raznih davkov in drugih materijelnih obremenitev podprle to plemenito in gotovo najbolj nujno deLo stavbnih in stanovanjskih zadrug. Prepričani smo, da potem ne bo dolgo, ko bo zopet zavladala zadovoljnost med prebivalstvom. Pozabljeno bo marsikako zlo, ki danes neusmiljeno tare nesrečnega brezdomca.
Mestno lovišče. Naproša se, da vodijo lastniki svoje pse v mestnem lovišču na vrvici. Ker povzročajo loveči psi škodo na divjačini in posestnikom na polju, imajo lovski čuvaji nalog, da ustrelijo vse pse, ki bodo lovili z gospodarjem ali brez gospodarja v mestnem lovišču. — Zakupnik lova.
Mestna plinarna oddaja preko zime proti malenkostni odškodnini velike in male pečice za gretje sob in trgovskih lokalov. Prijave je poslati mestni plinarni. Plinske peči co zelo priporočljive za trgovske lokale in one sobe, katere se rabijo le od časa do časa, ker plinska peč takoj razširja prijetno toploto. Posebno poudarjamo, da plinske peči ne razširjajo neprijeten duh, ker izgorjeni plini odhajajo v dimnik. Stroški plinske kurjave so enaki izdatkom za premog v navadnih pečeh.
Pasja steklina se je pojavila pri nekem psu v Družinski vasi, občina Bela cerkev, okraj Novo mesto. Odrejen je strog pasji kon-tumac v občinah Bela cerkev, St. Peter in Orehovica. Ljubljanski lastniki psov se opozarjajo, da na pse strogo pazijo in sumijive znake takoj javijo pristojni oblasti.
Sobotni trg je bil kljub slabemu vremenu jako dobro založen in tudi zelo številno obiskan. Cene so ostale približno nespremenjene. Včeraj je bilo poleg razne zelenjave na trgu zlasti dosti domačega sadja, posebno jabolk in hrufk, primanjkovalo pa je domačih češpelj, katere ljudje jako radi kupujejo, in pa brusnic, po katerih je bilo tudi veliko povpraševanja. Tudi jajc, ki so se prodajala par za 3 Din, je bilo malo. Tudi divjačina se je dobila in sicer divji zajci in pa jerebice, kar pa je bilo precej drago. Izmed uvoženega sadja je bilo dosti črnega in belega grozdja bana-čana in boljšega vipavca, orehov, breskev, marelic in drugih sadežev.
Roparski morilec Hotko je bil včeraj dopoldne pripeljan iz celjskih zaporov v Ljubljano v svrho oddaje na opazovalnico za umo-bolne.
Nadebuden paglavec. Nek še ne petleten dečko je često prihajal v stanovanje svoje hišne gospodinje, kjer je bil vedno ljubko sprejet in se je lahko po mili volji igral s krotko belo miško aLi pa z razvajenim psič-
kom, Obe živalci sta bili gospej zelo pri srcu in negovala ju je z neko skoro pretirano nežnostjo. Nekega dne se je deček, kakor ponavadi, zopet igral z miško. Nenadoma pa jo zgrabi za zadnji konec, s sprednjim pa udari parkrat ob mizni rob. Na smrčku se je miški prikazala krvava pena, dečko pa ves izne-naden zakliče: Gospa, glejte, miška ima pa krvav gobček. Miška se jc še parkrat stres-nila in je zapuslila la nehvaležni svet. Dečko pa je trdovratno tajil, da bi ji bil kaj hudega storil. Čez par dni je bil zopet v stanovanju svoje gospodinje. Ko se je le ta za hip oddaljila, je izvabil psička na okno, kjer se je navadno solnčil. Komaj pa se je komedno vle-gel, ga deček neusmiljeno- pahne s prvega nadstropja na hodnik. K sreči živalica ni padla na neko mimoidočo damo, ki se je seveda silno prestrašila letečega kužka. Po čudnem naključju se psiček ni ubil in se je mogel sam zavleči v vežo. Stvar je sedaj baje v rokah policije. — Vsekako ta paglavec še mnogo obeta!
Tatvina prstanov. Mihaelu Turnšku so bili na njegovem stanovanju v Streliški ulici v času od 8. do 11. ukradeni 3 zlati prstani v vrednosti 1900 Din,
Polici;',:ke prijave. Od petka na soboto je bila izvršena 1 aretacija radi suma tatvine, 4 radi beračenja, 2 radi prepovedanega po-vratka; prijavljena je bila 1 tatvina raznih dokumentov in denarja v vrednosti 1300 Din, 1 nezgoda, 10 prestopkov cestno-policijskega reda, 2 slučaja prekoračenja pol. ure in 1 najdba 2 namiznih prtov.
najboljše pri »VOIKA, Krekov trg št. 10.
fz Štajerske.

1
4- - *
v v - • •••• •■■•	- m \>$wmr ..... —.....— ,
•	..a-V;*«--*.— ■ •	* .. '	V."'-'
w Mksk	r - ' - • 'H- '
Petnajstletnico Slovenskega doma v Št Ilju v Slov. gor. sta proslavila Prosv. društvo in tamošnji Orel dne 8. septembra z lepo prireditvijo. Duh. svetnik g. Evald Vračko je imel slavnostni govor, v katerem se je spominjal težkih narodnih bojev, ki smo jih borili dolga edsetletja za Št. Ilj. Danes nimamo samo Slovenskega doma v naših rokah ampak je slovenska last tudi nekdanji »Siidmarkhof« kjer ima sedaj zavetišče naš Orel. Z lepim nastopom Orlov in Orlic, petjem in tombolo so bili udeleženci slavnosti zelo zadovoljni. Stari borci za našo važno obmejno postojanko smo se ta dan spomnili .zgodovinsko važnega 8. septembra 1910, ko smo ob ogromni udeležbi bratov in sester iz cele Slovenije olvar-jali Slovenski dom. Na stotine nemških nacionalistov je ledaj pridrvelo v Št. Ilj, a bili so preslabi. Naši predstraži v Št. Ilju, ki je obvarovala tudi naš Maribor, čestitamo k proslavi zgodovinske petnajstletnice!
Narodni poslanec Jožef Klekl je popolnoma ozdravel in pridno vrši svojo poslansko dolžnost. G. Klekl prireja shode in obiskuje svoje volivce.
Dekan in častni kanonik g. Cerjak iz Slovensek Bistrice je, kakor smo že po.'očali, težko obolel in se sedaj zdravi v Radenski Slatini. Obrača se mu na bolje.
Nova državna cesta Št. Ilj—Velka še letos menda ne bo gotova. Vsled mehkega terena in radi neprestanega deževja se je nova cesta na mnogih krajih premaknila tako, da jo morajo na teh mestih začeti graditi znova. Izkopati in betonirati morajo na številnih krajih nove jarke in zgraditi obrambne zidove. Novi del ceste od Št. Ilja do Velke je dolg čez 14 km in je pri gostilni »Gozdni tkalec« zvezan z okrajno ccsip, ki vodi iz Gornje Rad-
Rojstna vas Robinsona Crusoe. Vsem znani junak, ki se piše pravzaprav Aleksander Sclkirk, je bil rojen v ribiški vasici Larilo ob morskem zalivu Firth oi Forth. Slika kaže »otikd
na VA&.
gone preko Apač, Gornjega Cmureka v Mar. Snežno. Za prvi del ceste je podjetje (Stavbena družba iz Ljubljane) jemalo kamen v Tišlerjevem kameuolomu v Št. Ilju, za srednji del v Reismanovem v Selnici, a za zadnji del v graščinski jami pri Gornjem Cmureku. Pro-dec vozijo na novo cesto po poljski železnici iz Mure pri Murskem dvoru. Otvoritev oziroma kolavdacija ceste bo menda še le v po-letju 1926.
Okrajni zastop Maribor sporoča, da daje ministrstvo občinam, ki bi se hotele zvezati z Mariborom po telefonu, razne olajšave. — Podrobnejša pojasnila dobe občine pri okrajnem zastopu v Mariboru,
Savinjska dolina. (Smrt.) Umrl je na Grobi ji, župnija Št. Pavel pri Preboldu mnogoletni državni cestar F. Obriskal. Pri svojem težavnem delu se je prehladil in dobil sušico. — (Tatvina.) V hišo Jos. Cirelna na Polzeli je vlomil neki tat ter se za zimo pre-skrbel z obleko in čevlji. Gotovo neprijatelj železnic, si je v svrho naglega potovanja izposodil, kolo in v varstvo proti vednemu deževju pa dežni plašč. Ker lastnik ne stanuje vedno tukaj ter je bila hiša momentano prazna, je imel lahko delo. Toda v splošnem je imel smolo, naša pravica je moža prijela že v Laškem in sedaj bo lahko zimo preživel v zaporu brez skrbi za obleko. — (Požar.) V noči od srede na četrtek je pogorelo gospodarsko poslopje Jurija Vahe v Doberleši vasi, občina Št. Peter. Mirnemu vremenu ter požarnima hrambama iz Št. Petra in Žalca se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil po celi vasi. Lastniku je poleg krme zgorel ves lanski in nekoliko letošnjega hmelja. Zavarovan je bil za 15.000 K. Sumi se, da je zažgala zlobna roka. — (Vreme.) Komaj smo si oddahnili od ene povodnji, nam že preti druga. Ljudje so v skrbeh kako bodo spravili letošnje pridelke pod streho. Tudi za grozdje je vreme skrajno neugodno, ter bode še to malo kar je ostalo, zeleno in kislo.
IZ MARIBORA.
Učiteljišče eč. šolskih sester v Maribora.
Na posredovanje poslanca Franca Smodeja je minister prosvete dovolil čč. šolsk. sestram v Mariboru, da so smele otvoriti tudi prvi letnik. Vstopilo ie v prvi letnik 24 gojenk.
Profesor Itibarič, katerega je bil PPre-žim poslal v Srbijo, je zopet premeščen nazaj v Maribor in sedaj zopet poučuje na mariborski gimnaziji. jDijaštvo in stariši, kakoi tudi ves pošten Maribor je Ribaričeve vrnitve vesel. Tudi gg. profesorja Bračun in Pečov-nik ostaneta v Mariboru.
»Tabor« ni zadovoljen, da g. Schell ni več oblastni šolski nadzornik in piše: »Zopef premeščenje prosvetnega uradništva - iz političnih vzrokov.« Tabor pa se ni prav nič zgra 'žal, ko so bili najboljši šolniki .Ribariš, Bra čun, Mlakar i. dr. prestavljeni daleč doli \ Srbijo.
Poroka. Danes 13. t. m. se poroči v stolni cerkvi g. Edmund Lozej, zasebni uradnik, doma iz Trsta, z gdč. Jožefo K 1 a < vora, strojno pletilko, doma iz Česoče.
Odlikovanje, 13. t. m. je bil odlikovan ni magistratu uradnik pri okrajnem zastepu g Eichkitz.
Zlata poroka. Dne 14. t. m. obhajata zlati poroko Nikomed Ravnibar, vpok. sodnik • Mariboru in soproga Albertina roj. Lasser Zollheim. Dosegla sta lepo starost, g. sodnil 85 let, njegova žena 72 let. V Mariboru bivati od 1. 1897. Izmed 5 olrok je ena redovnica dve pa sta vzorni učiteljici, ki jih jo rad njihovega krščanskega mišljenja prejšnji re žim prs^aj---'. Jubilantoma naše iskrena čestilke.
Higijcnsld tečaj v Mariboru. Ljudska univerza priredi s pomočjo drž. higienskega zavoda v Ljubljani higijenski tečaj 18 ve čerov. Otvoritveno predavanje se vrši dne 10 t. m., ob pol 8 zvečer v kazinski dvorani Predaval bo g. dr. Pire, ravnatelj higijeu zavoda v Ljubljani, o važnosti higiene. Vsakd« se more udeležiti tega tečaja in dobi po red nem obisku vseh predavanj spričevalo dri! higienskega zavoda. Priglasiti se jo ustno al pismeno pri oblastnem referentu za zdravstvi g. dr. Jurečku v oblastni palači (okrajno gla varslvo), I. nadstropje levo, ali pa pred otvo ritvenim predavanjem v kazini. Predavanji bodo pojasnjevalo skioptične slike in filmi Razen rednih obiskovalcev in obiskovali) imajo tudi drugi pristop. Z oziroin na važnosi higieno za ljudsko zdravje je pričakovati ve like udeležbe. Natančneje glej na lepakih.
Narodno gledališče. Uprava nar.odnegj gledališča v Mariboru razpisuje za sezoni 1925-26 abonement, obsegajoč 30 predstav od teh najmanj 15 opernih. Abonement s« plačuje v 4 zaporednih mesečnih obrokih ii sicer prvi obrok na dan podpisa v septembru ostali trije pa v prvih petih dnevih mesecet oktobra, novembra in decembra. Uradnik imajo ugodnost, da plačajo cel abonement ' 8 obrokih, tako da bi bil plačan do 5. aprib prihodnjega leta. — Cene abonementu (lo znači 20—25% popusta napram večernim ce nam) so sledeče: Lože št. 7, 8 Din 3000 št. 4—« Din 2400; št. 2—3 Din 1800. — Se d e ž i v parterju: I. vrsta Din 720, II in II. vrsta Din 600, IV,—VII. vrsta Din 480 Sedeži na balkonu: I. vrsta Din 720 II. vrsta Din 480, III. in IV. vrsta Din 360, V. in VI. vrsta Din 300. Sedeži na ga 1 c r i j i: I. vrsta n a s r e d i Din 360, spre '-d-ai Din 240. II. vrsta Din 180. Cene urad
ruškemu abonementu se vplačajo ia izvedejo pri gledališki blagajni od devetih do pol 13 in od 15. do 17. ure (ob nedeljah in praznikih samo dopoldne). Tam se enako dobijo bloki za 30 poljubnih predstav, ki so za 10% dražji od neuradniškega abonementa, ki sc pa tudi lahko vplačujejo v obrokih. — Za lanske abonente so sedanji prostori rezervirani do sobote 19. septembra, priglasi za abonente sploh pa se zaključijo v soboto 26. septembra, — Uprava prosi, da se vsi abonenti prijavijo čimpreje. Upamo, da bo prenovljeno gledališče zbudilo tudi prenovljeno zanimanje, zlasti še, ker je ir reper-toara, o katerem smo žc poročali, razvidno, da bo uprava storila vse, da bo sezona na vrhuncu.
Nove cene za jedila v mariborskih gostilnah. Na zahtevo velikega županstva so se zbrali dne 11. sept v Mariboru gostilničarji, člani zadruge, da izenačijo cene jedilom po gostilnah. Zborovanje se je vršilo pri gosp. Senekoviču v Tattenbachovi ulici. Vodil ga je zadružni podnačelnik g. Konrad Znuderl. Politično oblast je zastopal vladni tajnik g. dr. Makar. Na zborovanje je bil povabljen tudi narodni poslanec g. Franjo Žebot. Predsednik Znuderl in vladni zastopnik sta pojasnjevala namen sestanka. Cene za posamezna jedila so po mariborskih gostilnah tako različne, da napravi ta neenakost na tujca čuden utis. Vladni zastopnik zahteva, da se takoj sklepa o izravnavi cen. Predsednik in navzoči člani so naglašali, da so v Mariboru cene v gostilnah precej nižje nego v Celju ali Ljubljani. Zagreb pa je najmanj za 25 % dražji. Dr. Makar je naglašal, da ne more očitati članom gostilničarske zadruge, da so mariborski gostilničarji pretirani v cenah, a res je, da so cene po raznih gostilnah silno različne. Radi tega jih je treba sporazumno regulirati enotno in sicer za navadna jedila. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani pripravlja spomenico, da se naj cene v gostilnah po celi Sloveniji izenačijo. Po daljši debati so se navzoči sporazumeli za naslednje cene: Jutranji guljaš 3 do 5 Din, jutranja pljučka in vampi 3 do 4, večerni guljaž 5.50 do 8, vampi 5.50 do 8, svinjski guljaš 6 do 10, večerna pljucka 6 do 8, juha zakuhana 2, govedina 5 do 8, svinjska pečenka 9 do 13, telečja 8 do 11, bržola 10 do 14, zrezek naravni 9 do 14, dunajski 9.50 do 15, telečja obara 6 do 8, pri-kuhe 1.50 do 3, solata 3 do 4 Din. Te cene veljajo do tiste dobe, ko bo radi sprememb cen na trgu gostilničarska zadruga sporazumno s politično oblastjo določila druge.
Volitve v ž desničarsko bolniško bi* "rajno se vrši jo danes po celi državi. V Mariboru ie agitacija posebno živahna. Krščansko-soci-alni železničarji gredo v Sloveniji skupno z dvema železničar skama organizacijama. Na skupni listi je v Mariboru 5 članov Prometne zveze, na čelu jim predsednik P. Z. g. Martin Kaves. Skupna lista bo dobila v Mariboru ogromno večino nad takozvano nacionalno organizacijo. »Nacionalni« železničarji so si s svojim letakom, ki je naperjen predvsem proti pristašem SLS, silno Škodovali. Celo mnogi organizirani člani nacionalnih železničarjev bodo glasovali za skupno listo.
Neresnično govorice. Vesti, da je v častniški šoli mnogo nevarnega materijala in da vojna uprava radi tega nI dovolila uprizoritve umetnostnega ognja ua vrtu tega zavoda, ne odgovarjajo resnici. Divizija uporabe vrta požarni brambi radi tega ni dovolila, ker je ministrstvo izdalo novo naredbo.
Sprememba posesti. Hišo v Vetrinjski nlici, last Schmiedererjevih dedičev v Gradcu je kupil dimnikarski mojster g. Auer. Hiša stoji poleg Vetrinjskega dvora. — Ruski tovarnar inž. Lumir je od bratov Tavčar kupil hišo na voglu Slovenske in Gosposke ulice. V tej hiši se je rodil admiral Tegetthof.
Cene bukovim drvam v Mariboru so radi velike konkurence zelo padle v ceni. Kmetje ponujajo meterski seženj trdih drv po 500 do 600 Din na dom postavljene. V Mariboru imamo nad 50 trgovcev z lesom in premogom.
Glavni trg v Mariboru so začeli na novo tlakovati. Uporabljajo pa samo staro kamenje. Pretlakovanje je bilo že nujno potrebno.
Irvoz živine in mesa iz Maribora v Avstrijo postaj zelo živahen. Vsak dan gre preko Maribora več vagonov živine (govede, svinj in konj) v Avstrijo. V mariborski klavnici delajo za eksporterje nekatere dni noč in dan. Cene vsem vrstam živine so znatno poskočile.
Rubež za rubežjo. Na deski mariborskega magistrata so nalepili že toliko razglasov o rubežih in prisilnih prodajah, da bo moral občinski svet kmalu sklepati o nabavi novih desk. Večina teh rubeži in prisilnih dražb se nanaša ua zahtevo davčne oblasti radi neplačanih davkov. Davčni vijak in neznosno finančno krizo čutijo najbolj mali in srednji obrtniki, če bo Šlo tako naprej, bo prišlo čez malo časa polovico takih revežev na k ant. Ko bt davčna oblast vsaj malo upoštevala te strašne razmere!
Gostilno na RotovŠkom trgu v Mariboru last pivovarnarja čelige je od g. Maglice prevzel g. Ivan Pesnik iz Bizeljskega.
Urar Wapper v Stolni ulici se namerava izseliti v Ameriko. Radi tega je napovedal razprodajo.
Kaj bo s Scberbaumovim veleposestvom pri Sv. Miklavžu blizu Maribora? Obsežno Seherbaumovo veleposestvo pri Sv. Miklavžu, ki sestoji večinoma iz njiv in travnikov, stoji pod agrarno reformo. Okoli 100 invalidov, že-
lezničarjev in delavskih družin ima to zemljo v zakupu od agrarne reforme. Kar naenkrat pa je ravnateljstvo moške kaznilnice v Mariboru L 1923. zahtevalo to zemljo zase in sicer za ustanovitev zavoda za mlade kaz-nence. Ministrstvo pravde je že izvršilo vse predpriprave za ekspropriacijo Scherbaumo-vega veleposestva. O zadevi se je naš poročevalec informiral in zvedel, da je g. Scher-baum hotel dati šolski občim Sv. Miklavž svojo pristavo v Sv. Miklavžu brezplačno ua razpolago v svrho adaptacije za potrebno novo šolsko poslopje. Agrarni interesenti pa kn avo potrebujejo zemljo, ker tu v bližini agrarna reforma nima zemlje, ki bi jo dala ubogim ljudem v zakup. V mariborski okolici je sploh malo zemlje za zakup na razpolago. Ni torej primerno, ako hoče ministrstvo pravde sedaj odvzeti ljudem zemljo, ki jim daje živež. Saj je ua Hrvatskem, v Slavoniji in Srbiji dovolj pripravne zemlje na razpolago za ustanovitev deške kaznilnice.
Še enkrat pivovarna Gotz. Naša notica, da hoče politična oblast pivovarno Gotz prestaviti iz centnima mesta v okolico, je vzbudila mnogo zanimanja. Ako si ogledaš poslopje na znotraj in vidiš velikanske podzemeljske naprave, moraš priznati, da bi pomenila taka demontaža ogromno razmetavanja denarja. Zdi se mi, da bi se dala pivovarna >prestaviti': v okolico ravnotako. kakor je hotel g. M. Savič prestaviti falsko elektrarno v Srbijo! Če je tudi lastnik pivovarne Nemec, a podjetje je staro že okoli 100 let in v njem je zaposlenih okoli 200 slovenskih delavcev in uslužbencev. Nimamo namena branili Nemce, a zahteva po demontaciji tako velikega podjetja je z ozirom na razmere gotovo več kot smešna.
Kriza t opekarski industriji Opekarne v Mariboru in okoli imajo polne zaloge blaga, a odjemalci so zelo redki. Cene vsem vrstam opeke padajo. Konkurenca je izredno velika, Za nove stavbe v Mariboru in sicer za palačo penzijskega zavoda, za mestno hišo. za stanovanjsko hišo mestne hranilnice, za magdalen-sko cerkev ponujajo vse večje opekarne opeko vsak teden po nižjih cenah. Saj ni nobeno čudo! Največji dve opekarni in sicer Dervuš-kova v Lajtersbergu ter dr. PipuŠeva v Racah imata ogromne zaloge vseh vrst opeke. Med Pragerskim in Racami stoji že celo leto golo ogrodje nove dr. Irgoličeve opekarne. Z veliko vnemo se je vrgel mladi podjetnik na zgradbo podjetja, a Čudno. Vsi studenci in izviri so ugasnili, tako da ja bilo nemogoče izdelovati surovo opeko, kaj šele opeko žgali. Čudno! Mariborska okolica je vendar bogata na vodi in izvirkih, a na tem terenu je vse usahnilo. Skoda lepih načrtov !
Novo tovarno za pohištvo, tapetniške in tkalske izdelke gradi na Tržaški cesti blizu gostilne »Balkan« g. Zdenka, lastnik veletrgovine s pohištvom v Slovenski ulici. Ze-lenka je imel poprej *lično podjetje v prostorih moške kaznilnice.
Električna žaga g. Matije Obrana v Loški ulici, ki je delj časa bila izven ohvfS-i i« zopet začela obratovati.
IZ CELJA,
Našii so se. Kakor je znano, obstojajo med okoliško in mestno občino velike diference o naziranju združitve teh dveh občin Kmečko ljudstvo v okoliški občini, združeno po večini v KraoSki zveri, jc odločno protti združitvi, demokratski element v mestu in posebno delegacija SDS v mestnem svetu sc pa na vso moč poteguje za to. da se ta združitev doseže. Neumljivo je pa dejstvo, da tudi socialni demokrati žele to združitev, ker mislijo, da bo njihova stranka v skupnem mestnem svetu zastopana po močnejši delegaciji,
kakor je sedaj v obeh zastopih. To tiho soglasje med zastopniki velikega kapitala in enega dela delavsldh slojev je prišlo pri zadnji mestni seji očitno do izraza. Obč. svetnik Koren je, kot smo že poročali, prijemal g. župana, zakaj mestna občina takoj nc odgovori na nek dopis okoliške občine glede združitve. S tem je hotel to zadevo pospešiti in pripomoči, da bi ta združitev bila čimprej izvršena. G. dr. Božič jc pa pri sklepanju o prodaji nekih parcel na Jožefovem hribu odkrito povedal, da bo najbrže uolens voiens prišlo že v prihodnjem letu do te združitve, ker da bo to združitev oblast sama dekre-tirala na podlagi novega občinskega zakona, ki ga vlada sedaj pripravlja. Samo eno vprašanje ostane odprto: Kdo bo prihodnje leto ta oblast!
Grmelo in bliskalo jc dne 20. julija ne samo zunaj v naravi, ko je na Babnem užgala strela neko gospodarsko poslopje, temveč ravno v istem času tudi v »kuharjih« našega občinskega zastopa Z nestrpnostjo so pričakovali otvoritve saje vsi oni, ki se ne prištevajo k demokratom. Hodili so po hodnikih razburjeni in bojaželjni ter hrepeneli po onem trenutku, ko bodo skupno s celotno opozijo zapustili sejno dvorano in onemogočili sklepčnost seje. Zakaj? Samo iz idealizma in čiste ljubezni do klerikalcev*, ker jih demokrati nočejo imeti v mestnem šolskem svetu. Samo zato? Nc — bilo ie še nekaj drugega. Usoda iim je p-j. t.o vzvišeno nalogo olajšal?. Seja jc namreč bila nesklepčna brez njihovega sodc-lovania, ker je za sklepčnost te seje manjkal en sani občinski odbornik. No in tako smo prišli k zadnii občinski seji polni pričakovanja, da se bodo razvili zanimivi in morda burni prizori. A ni bilo nič. Vse kakor po starem. Razni referenti so govorili in predlagali, občinski svetniki so pa vzdigovali svoje roke in pritrjevali. Tudi oni, ki so pri zadnji seji hoteli iti z opozicijo. In tako smo prišli do »koncentracijskega« mestnega šolskega sveta, a brez teh nevarnih »klerikalcev •. - Da ne bomo delali krivice. Dne 20. julija pred nameravano sejo je »grmelo in bliskalo- tudi radi neke druge reči. Ali se ja morebiti ta sedaj uredila izven seje mestnega zastopa?
Pri določevanju najemnine v mestnih fci-
Žsh se je zadnji občinski svet postavil na zakonito stališče in zvišal vsem v okvirju zakona najemnino na šestkratno višino odnosno tudi na višjo. Res je, kdor more plačati, naj plača, saj rabi tudi država več davkov in občinska blagajna bo tudi z nekoliko večjimi dohodki lažje izhajala. A vendar bi bilo zelo lepo, ako fci se finančni odsek postavil tupa-tam 'udi na humanitarno stališče, ki je bilo v nekem dragem vprašanju zelo poudarjeno, a se je pri vprašanju najemnine po našem mnenju pozabilo. Revni delavci, odnosno obrtniki, ki so vsled pomanjkanja dela samo imenoma obrtniki, pa tudi šestkratne najemnine večkrat ne morejo prenesti in bilo bt zato od občinskega sveta pričakovati, da bi to revščino tudi upošteval, posebno če ima tak človek celo kcpico otrok in nič dela.
Knjižnica katoliškega prosvetnega društva v Celju v nisi hotela pri Belem volu iz-posojuje knjige vsako nedeljo cd 9.—10. ure. Knjige se izposoj ujejo vsakemu proti letni vpisnini 12 Din. Za vsako izposojeno knjigo pa je treba plačati znesek 1 Din. Ker je ta knjižnica za naše krščanske kroge velike važnosti, opozarjamo nanjo vse prijatelje lepega in dobrega čtiva in upamo, da se je bodo posluževali v obilnem številu.
Poslednjo nedeljo se je vršila otvoritev in blagoslovitev Celjske koče, ki je bila zgrajena z velikodušnim sodelovanjem mestne občine. Kočo je ob 11. uri predpoidne blago-
slovil g. Jurak, opat celjski. Zaradi slabega vremena ni bilo ta dan veliko obiskovalcev,
Potresni sunki so se pri nas v petek pojavili že drugič. Zjutraj ob 5.40 smo začutili dva sunka, ki sta trajala vsak po nekaj sekund.
Trgovsko društvo v Celju poziva še enkrat vse one, kateri imajo veselje do nameravanih trgovskih tečajev, da se oglasijo v tajništvu društva in prijavijo svoj pristop temu ali drugemu tečaju. Tudi vsi oni, kateri so sc do sedaj že javili, morajo svojo udeležbo še enkrat priglasiti, ker so dosedanje prijave služile le v statistično svrhe. Zanimanje za enega glavnih tečajev, to je stenografijo, ki jo trgovec najbolj potrebuje, je zel>> malo. Za plesni tečaj je pa seveda pričakovati: polne udeležbe. Mislimo, da so vsi drugi tečaji veliko bolj potrebni in koristni.
rr liri ^-jm
m raju
lahko nese po prajjJu svojega že tako velikega slačita domov, saj pere s terpentl-novim „GAZELA"- milom. Uotero ji prihrani ves trud Poizkusite tudi Vi r .GAZELA"- milom.
fffl Sta H*
najboljši in vendar najcenejši stro) rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje.
J. Ssrcc, Ljubijana
palača Ljubljanske kreditne banku
Iz ostaie Jugoslavije.
Občinske volitve pri Sv. Iliji in v Petri-jaacu. Pri Sv. Iliji pri Varaždiau je dobila HSS pri občinskih volitvah samo 1 mandat, hrvatska pučka stranka pa 3 mandate. V občini Ps-trijanec jc dobila nepolitična kmetska lista vse odbornike, nosilec radičevske liste poslanec Dombaj pa je propadel.
SfMtmilijcnsko posojilo za Zagreb. V Belgradu se mudi, kakor smo že poročali, zagrebški župan arhitekt Heinzel, da izposluje od vlade jamstvo za veliko posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev za zagrebško občino. Župan HeinTel jc izjavil, da ima za to posojilo že okoli 20 ponudb, toda vsi kapitalisti zahtevajo državno jamstvo. Finančni minister dr. Stojadnovič bai- ni posebno rak^njen državni garanciji in bo imel župan Heinzel še mnogo opravka, predno bo posojilo spravil pod streho.
S petrolejem se. je polila v Medaničih pri Gaškem Zorka Obradovič in se vžgala. Umrla je na opeklinah.
Bolnišnica v Osjekn. ZarHi pomanjkanja denarja so morali v Osjokti ustaviti zidanje bolnišnice. Sedaj je država dovolila kredit v znesku 600.000 Din, kar bo pa. zadostovalo komaj za izvršitev mizarskih del Pr.-n-ijo, da pred 4 leti bolnišnica ne bo dograjena.
Privatne posredovalnice za delo v Osje-ku bo policija zaprla. Posebna komisija, ki jc posredovalnice pregledala, je ugotovila toliko nedostatkov, da ni mnogo manikslo, da bi bih lastniki posredovalnic zaprti.
Zagoneten umor učitelja. Pri Cerovcu so našli na cesti v smeri proti Palanki ubitega učitelja Milana Rakiča. Imel jc: na glavi o:em teških ran, ki je bila vsaka sama zase smrtna. Rane so bile od ostre sekire. Kmetje, ki so delali na bližnjem polju, so pač slišali oddaljene klice na pomoč, vendar pa tem klicorn niso pripisovali pravega pomena, marveč so mislili, da sta se sprla dva domačina. Še le ko so našli mrtveca, so videli, da je. šlo za resničen umer. Morilca je videla neka ciganka, ko je hitel s še krvavo sekiro v roki proti Palanki. Oblasti so uvedle obsežno preiskavo.
Nov mestni zasfop v Novem Sadu, M;r<i-sirsivo za notranje zadeve jc večji del mar-■datov samostojno-demokratskih občinskih odbornikov razveljavilo ifi na njihova mesta imenovalo pristaše nemške in mažarske stranke.
Širajki v icsai industriji v Eosci. V Te-sliču, kjer štrajka okoli 1000 lesnih delavcev, štrajk še traja. — V Zavidoviču štrajkajo delavci tvrdke Eisler in Ortlicb, ker je tvrdka zahtevala 9 urno dcio. V Zavidoviču štrajka 1500 delavcev. — Štrajk v Banji luki je končen, ker so delavci pristali na znižanje mezde r.a 5 odstoikov.
Kap je zadala na dvorišču neke hiše v Zagrebu Mirka Kečmana, rojenega i. 1884. v Dobovi.
Dve pekariji zaprla tržna oblast v Zagrebu in sicer -»Gradjansko pekarno« in Prvo radničko pekarno«, ker nista, hoteli znižati krušnih cen. Kruh so zaplenili in ga prodali ua trgu podolcčenih cenah.
Morilci dijaka Jociča obsojeni. V sredo se je vršila pred vojaškim sodiščem v Belgradu obravnava proti poročnikoma Hinku Hublu in Hinku Hauerju, ki sta v noči od 27 na 28. oktobra 1924 v Novem Sadu potolkla diiaka i edorja Jociča na tla. Sodišče jc obsodilo oba na tri leta ječe.
Iz Primorske.
D Annunzio ne pride na Snežnik. »Pi-colo« poroča iz Brescije, da se d'Annunzio bržkone ne bo udeležil slavnosti otvoritve planinske koče na Snežniku, ker je vreme za letala silno neugodno. Za slavnost so se na Reki žo dolgo pripravljali. Goste bi prevažalo na stotine tovornih in osebnih avtomobilov, Avtomobilska kolona bi bila 5 kilometrov dolga. Na polju pri Koritnici nad Bistrico bi bila slovesna služba božja, odkoder bi gostje odšli na Snežnik. Glavna točka vsega programa pa bi bil prihod d Annunzija, po katerem se bo koča tudi imenovala v spomin na petletnico njegovega znanega pohoda na
Reko. Slabo vreme utegne vso slavnost zelo pokvariti.
Kongres italijanskih pravnikov in sodnikov v Trstu. Od 20. do 24. septembra bo v Trstu kongres italijanskih pravnikov. Napovedana jc udeležba naiodličnejših italijanskih pravnikov. Udeleženci bodo napravili pri tej priložnosti več izletov po slovenskem ozemlju, lako n. pr. v Postojno dne 22. septembra.
Opatija. V prvi polovici leta jc prišlo v Opatijo 18.716 gostov; iz Jugoslavije jih je bilo 1587. iz Avstrije 3220, iz Ogrske 5578, iz Čehoslovaškc 2851, iz Nemčije 2485, Italije 1708, Poljske 535, Romunije 271, Anglije 148, Severne Amerike 63, Švice 40, Francije 34, 'Južne Amerike 13, Švedske 8, Egipta 6 itd.
Trst in bližnji orient, lz bližnjega orienta ali Levantc so lani pripeljali v Trst 1,360.000 meterskih stotov blaga (leta 1919 samo 248 tisoč, leta 1923 pa 861.000); izvozili so pa lani 1,933.000 stotov, leta 1919 131.000 in 1923 1,296.000 stotov blaga. Tako se Trst dviga.
GRiTZNER te FENIKS KOLESA
In šivalni stroji edino elegantni, najtrpežnejšt; zalo tudi najcenejši samo pri
JOS. PETELINC-U,
poleg Prešernovega spomenika, Ljubljana.
P!at zvona.
Gorenjski svet v okrilju oeela Stola, rožnate Begunj , ice in senčne Možaklje štejemo med najlepše dele svoje dežele. Vsa ta zemlja od zdrave radoljiške planote preko Lesc, Žirovnice, Javornikn in Jesenic vse do Mojstrane in Dovja je gosto posejana s selisči in precej dobro obljudena, pa. dasi rodna in pridna, ne more rediti svojih prebivalcev. Fremalo je tega lepega sveta, da bi hranil ondotni rod. Tako sila razmer žene človeka, da išče drugega zaslužka. Ni slučaj, da so po teh krajih ljudje že rano zac; li iskati postranskih zaslužkov v kupiiji in obrtniji, ti na svojo roko, oni kot delavci v podjetjih drugih. Les. ruda, železo, volna, sulino, pletenine, krzno so jemali v delo, sprva skromno, očakovsko, pezneje naprednejše tako, da ti danes že komaj prizanese potočku jačjega sfnncca. Malone vsak je vprežen. Od hiše do hiše more pomagati pr delu.
Kupčevanje in obrtaija odpira glavo, bistri razum, uri in vežba roke. Kjer gre od očeta do sina obrtno delo. n:.staja rod svoje vr te, pripraven in speso' en za delo tudi v velikih podjetjih. Ni slučaj, kar zanese ped-jetnilta v kraje s takim prebivalstvom, ki je dobro porabno za delo. Po njegovi vzgoji ga priučiš zlahka tudi novemu delu. Ni slučaj, d? pri nas nastajajo industrije. Podjetniki vedo. da dobe v nn^ih krajih delavce, ki so spretni in se hitro učo.
Pred mnogimi desetletji se je v naši gornji savski dolini začelo železarstvo na veliko. Od starih časov so bili tu dobri nastavki, zdrav temelj za izgraditev velike cbi^nosti. Na Jesenicah in Javorniku je nastalo veliko železno podjetje, ki je utisnito poseben značaj nekdaj idilno mirni d: lini. S podjetjem so se dvigali in širili ti kraji sami. Privlačnost velikega podjetja sega dokaj kilometrov navzdol in oavzsor. Polnsoma in skoro neobčutno are
o	--	O
razvoj daljo. Človeku, prebivalstvu v vsakdanjem delu bomaj prihaja do zavesti, kako tp?no je posredno in neposredno zvezano njihovo življenje z delom, in obstankom podjetja. Kto in sto delavcev s številnimi rodbinami, številni uradniki s svojci, vrednost in donosnost hišne in kmečke posesti, pisano število trgovcev, kramarjev, rokodelcev, krčmarjev, prevoznikov živi posredno ali neposredno od tovarniškega podjetja.
Strašen bi bil pretresljaj na Jesenicah, Javorniku, Koroški Beli pa daleč gori proti Mojstrani in globoko po radovljiški planoti in begunjskem polju, ako bi moralo nehati delo v železnih tovarnah na Savi in Javorniku. Misli kakor hočeš o veliki industriji, ali premisli od početka do kraja strašne gospodarske in socialne posledice, katere nastanejo v vseh teh krajih, če ustavijo delo tovarne za železo na Jesenicah in Javorniku.
Nesreča bi bila strašna in posledice za tisoče grozne. Beda in siromašnost neogibna.
Ni namen teh izvajanj vzbujati strah in razburjati prebivalstvo, ki mora težko delati, pa vendar živi ob zaslužku na domačih tleh, ki so mu ljuba. Ali položaj je na žalost zelo resen in nevarnost je večja in bližja nego se navadno misli. Sila je velika in treba je z vso resnostjo opozoriti vsa našo javnost, vse naše odgovorne faktorje, osobito naše parlamentarce. da preti z vso resnostjo nevarnost ustavitve dela n.i Jesenicah iu na .Tavornikn. ako vlada ne izprevidi strašne zmote, napravljene glede železne industrije po pogodbi z Avstrijo, ter ne pomaga ogroženemu delu po predlogih, ki so došli ministrstvu v Belgrad potom poklicanega gospodarskega zastopstva v Ljubljani.
Od prevrata dalje se železna industrija na naših tleh vobče nahaja v prav težkem položaju, posebej pa še jeseniška. Dasi je od prevrata dalje ponovno spričo neugodnih razmer kazalo, prenehati z dolom, je vodstvo je--eniškeca podjetja vztrajalo v nadi, da pride do najpotrebnejše zaščite. Leta so potekla. Prišla je naposled nova carina, ld bi dajala
najpotrebnejšo oporo napram inozemski noiz-birčni in nadmočni konkurenci. Toda r trgovinski pogodbi z Avstrijo je železna industrija na mah izgubila, za kar se je dolga leta trudila v interesu svojega obstanka. Položaj se je pod novim carinskim režimom močno poslabšal in je v resnici nevzdržen. Ni dovolj, da je zapravljena carinska obramba. V trgovinskem ministrstvu je šel oddelni glavar tako daleč, da navzlic vsem posredovanjem celo uvoza neobhodno potrebnega starega železa jeseniški družbi ni hotel dovoliti. Moral je poseči vmes sam trgovinski minister, da je bilo mogoče dobiti v zadnjem trenutku starega železa in preprečiti zastoj dela v tovarui. Kdo bo pri nas hotel še delati in se pehati, ako bo treba ne glede na nevzdržen carinski položaj za vsako neogibno potrebno pešiljatev sirovm na križev pot v Belgrad?
Položaj je skrajno napet, pomoč nujno potrebna, sicer pride za našo gorenjsko stran katastrofa, ki je v današnjih bridkih časih noben človek želeti ne more. Nemogočo je držati danes carino na surovo in staro železo, ko so bile v trgovinski pogodbi z Avstrijo1 žrtvovane obrambne carine na finalne proizvode naše železne ohrfnosti.
Proti odebulosti deluje s kolosalnim vspehom samo Vilfanov Coj.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. ProizvaiaUboratori; Mr. D Vilfan, Zag.eb, liica £04
Boj! v Maroku.
Pariz, 12. sept, (Izv.) Francoska ofenziva traja na celi črti z vso silo. Cilj ofenzive je oprostitev severnega brega reke Uerge. Pri Terualu in Skaru divjajo ljuti boji.
Fez, 12. sept. (Izv.) Položaj ob reki Uergi je za francoske čete ugoden. Marckanci so sc ustavljali samo v bibanskem gričevju. Francoske čete so dosegle svtje stare postojanke. V odseku Taunat je general Bilotte dospel do Sker-astara. General Naulin je prišel v Taunat.
Madrid, 12. sept. (Izv.) Španske ladje obstreljujem marokanske postojanke Cabo Quit-tez in Sidi Dris. Španske čete bedo prodirale od pristanišča Alhucemas naprej v notranjost dežele.
Pritisk marokanskih čet na Tetuan je ne-: izpremenjen. Španci bodo poskušali priti po-I sadki na pomoč.
Fez, 12. sept. (Izv.) Francoske čete so zasedle Cania in Anša.
Fez, 12. sept. (Izv.) Boji pri Keruan in Tavrat trajajo dalje.
Pariz, 12. sept. (Izv.) Chicago Tribune-poroča, da se španska ofenziva še ni pričela, ker nima poveljstvo dovolj letal na razpolago, *Da:ly Mail« poroča, da šteje francoska armada v Maroku 150—200 tisoč mož, Abd-el Krim pa ima le okoli 40.000 vojakov,
Pariz, 12. sept. (Izv.) Maršal Liauthey se je vri:'l v Maroko. On bo politični svetovalec maršala Petaina.
Zborovanje Društva narodov.
Ženeva, 12, sept. (Izv.) Glavno vprašanje, ki ga razmotrivajo zastopniki velesil v Ženevi, je vprašanje varnostne pogodbe z Nemčijo. Ta pogodba naj bi stopila na mesto znanega ženevskega sporazuma, ki ga je Francija predlagala, Anglija pa odklonila. Pred tem vprašanjem stopa,o vse druge točke dnevnega reda sedanjega zasedanja Društva narodov v ozadje. To dokazujejo neprestana posvetovanja Chamberlaina z Vanderveldejem, Scialojo, dr. Benešem in Skrzynskim, ki naj bi pripravila ugodna tla za bodočo veliko konferenco v Londonu ali Bruslju. Varnostna pogodba z Nemčijo naj bi tvorila podlago za novo okrepitev Društva narodov, v katero bi vstopila tudi Nemčija.
Ženeva, 12. sept. (Izv.) V četrtek zvečer je povabil minister dr. Ninčič na večerjo zastopnike francoskega in švicarskega tiska. Na večerjo so bili povabljeni vsi člani naše delegacije in belgrajski in zagrebški časnikarji. Po večerji je razlagal Stjepan Radič francoskim in švicarskim časnikarjem pomen sporazuma za zunanjo politiko.
Ženeva, 12. sept. (Izv.) Dr. Ninčiča je obiskal turški minister za vnanje zadeve Tevlik-Rušdi-beg. Pogovarjala sta se nad 2 uri. Dogovorila sta se, da bo posebna konferenca v Belgradu razčistila vsa sporna vprašanja med Turčijo in kraljevino SHS.
Ženeva, 12. sept, (Izv.) Chamberlain je danes zapustil Ženevo. Njegov namestnik bo lord Cecil.
Ženeva, 12. sept. (Izv.) Ramek bo odpotoval v Bern, da stopi v stik s švicarsko vlado.
FINANČNA KONTROLA V AVSTRIJL
Ženeva, 12. sept. (Izv.) Svet Društva narodov je sklenil, da se ukine finančna kontrola nad Avstrijo v treh presledkih. Kontrola je bila olajšana že doslej, do konca decembra letošnjega leta ho začasno ustavljena, popolnoma ukinjena pa bo koncem junija prihodnjega leta, če bo Avstrija izpolnjevala vse obveznosti, ki jih jc prevzela, ko ji jc bilo dovoljeno mednarodno posojilo.
Zahtevanih carinskih ugodnosti od strani naslcdstvenih držav Avstriji niso dovolili.
RRLAND V PARIZU.
Ženeva, 12. sept. (Izv.) Briand se je iz Ženeve odpeljal v Pariz.
KONFERENCA BALTIŠKIH DRŽAV.
Ženeva, 12. sept. (Izv.) Vnanji ministri baltiških držav so sklenili, da bo prihodnja konferenca baltiških držav v Rigi.
Turki prodirajo v Mosul.
London, 12. sept, (Izv.) Angleško javno mnenje je zelo razburjeno vsled poročil o prodiranju turških čet v Mosul. Opozicijonalni listi pišejo, da Anglija ne more vzdržati turškega navala v Mosulu, ker je Mosul oddaljen od morja nad 100 km. V celi pokrajini je komaj 8000 vojakov. »Central News« poročajo, da je angleška vlada potrošila za Mosul v zadnjih 5 mesecih že nad 200.000 funtov, ni pa dovolj zavarovala meje proti Turkom. Turške čete so mejo že prekoračile in zasedle važne vojaške postojanke. Moč turške armade, ki prodira v Mosul, cenijo na 40.000 mož. Turki korakajo samo ponoči, da jih ne morejo opazovati angleški letalci. Angleški listi menijo, da hočejo Turki zasesti Mosul še pred odločitvijo Društva narodov v mosulskem vprašanju.
Rim, 12. sept. (Izv.) Poročila italijanskih listov iz Carigrada potrjujejo angleške vesti o vpadu turških čet v Mosul. Turške čete vodijo neki upokojeni generali, ker turška vlada noče prevzeti odgovornosti za vpad. »Tribuna« poroča, da je Tevfik-Rušdi-beg v Ženevi rekel, da je Turčija zelo potrpežljiva, toda tudi njeno potrpljenje ima svoje meje.
Nemiri m Kitajskem.
Šan.jhaj, 12. sept. (Izv.) Na Kitajskem so izbruhnili novi notranjepolitični nemiri. Kitajski maršal Vu-pej-fu, i ki je doživel koncem 1. 1924. težak poraz, se zopet giblje in se pripravlja na nov napad na svojega starega političnega nasprotnika Čang-tso-lina, vojaškega guvernerja v Mandžuriji. Pričakujejo, da bo prišlo do spopada med obema v ravnini ob Jang-tse-Kiangu. Za tujce je danes položaj i ugodnejši, ker so ljudje pozornejši na domači bej kakor na boj proti tujcem.
NAROČENA HVALA.
Rj.m, 12. sept. (Izv.) Farinacei, tajnik fa-i šistovske stranke je poslal ob obletnici Cassa-1 linijive smrti ministrskemu predsedniku Mus-. solbiiu pismo, v katerem pravi, da še ni bil i fašizem nikdar na tako trdnih nogah kot sedaj. Šteje 9000 društev s 700.000 člani. Članic j je 25.C00. Fašistovska stranka ima v rokah 1 317 strokovnih organizacij, 6380 občin, 68 pro-i vinc. V njenih vrstah je organiziranih 80.000 železničarjev. Mussolini je v pismu, ki ga jc poslal Farinacciju., izrazil zadovoljstvo.
POTRES V ITALIJL
Rim, 12. sept. (Izv.) V Toskani so čutili
včeraj močan potres. V Rocca san Casciano ■ je potres poškodoval več hiš.
SNEG V LONDONU.
London, 12. sept. (Izv.) V Londonu sneži, i Tudi iz Škotske poročajo o snežnih zametih.
Jesenske suknje
raglane, cblekc ali blago za obleke nakupite vedno najboljše pri tvrdki
iz češko-slovaška republike.
NA VOLITVE!
Praga, 10. septembra 1925.
Češki parlamentarci letos niso imeli težko zasluženih počitnic in oddiha. Po že precej plodonosnem zasedanju so se morali podati na trnjevo pot agitacije.
»Narodni schromaždeni« — naša narodna skupščina — sicer še ni formalno razpuščena. Že ob zaključku poletnega zasedanja pa je bilo jasno, da pride še pred zimo do volitev. Normalno bi se volitve morale vršiti šele drugo leto, ko poteče ustavno določena doba šestletnega mandatorstva 1. 1920. izvoljenih poslancev. Ker pa je tekom triletnega sodelovanja petih vladnih strank prišlo do precejšnjih, večinoma nepotrebnih nasprotij, ker so c c v okrilju samih političnih strank in parlamentarnih klubov tekom tega časa in deloma šc pred tem izvršili večji preokreti, razcepi, preorijentacije in od matice neodvisni nastopi raznih struj in pa konečno tudi radi tega, ker so nekatere stranke iz oportunitete smatrale, da bi bilo prijetnejc stopiti pred volivce kot ogorčena pozicija in so v to svrho porabile vsak moment, da razbijejo vzorno in češkoslovaški republiki nujno potrebno in koristno ter v danih razmerah tudi edino možno koalicijo petih narodnih strank — je prišlo do današnjega stanja, da se splošno smatra, da so nove, predčasne volitve edini izhod.
Sicer se še vedno oglašajo osamljeni glasovi, ki svarijo pred prenagljeno razpustitvijo parlamenta in bi najbrže tudi večina sedanjih poslancev bila voljna vzdržati sedanje stanje — saj poslanci običajno ne gredo radi na volitve — vendar bi skupščina ob sedaj ustvarjenem razpoloženju važnejših in daleko«ežnej-i šili problemov rešiti nc mogla/-
V javnosti prevladuje mnenje, da so se koalirane stranke naveličale neprestanih kompromisov in večnega odlaganja najbolj perečih vprašanj. To mnenje je prilično upravičeno pri tako veliki različnosti programov strank vladne večine, pa vendar ni tolika, da bi ne bilo možno uspešno sodelovanje za splošni dobrobit prebivalstva. Bolj upravičeno je to mnenje z ozirom na izredno veliko zagrizenost nekaterih — če ne vseh — »naprednih« strank. Ta zagrizenost, ki je posebno v zadnjih mesecih prišla do odkritega izraza, pa ne izhaja morda iz pretiranega patriotizma ali iz ljubezni do narodne države, kar bi se eventualno razumeti in morda iz višjih vidikov dobrobiti celokup-nosti, države in naroda, tudi do gotove mere odobravati dalo, marveč se kaže ta zagrizenost ravno v onih problemih, katerih reševanje bi v smislu šovinističnega stališča teh strank znalo resno ogroziti sedanji slovanski narodni značaj mlade republike. Način, na kateri so »napredne« stranke poskušale izrabljati n. pr. Husovo proslavo in tudi hote same izzvale neljube posledice, to potrjuje: agitacija s temi dogodki je samo voda na mlin Nemcev in drugih nasprotnikov mlade republike, ki to vešče izrabljajo v svoje republiki očeviidno prav malo koristne namene. Njih pa podpirajo številni agitatorji »naprednih« strank, ki prikritih namenov svojih voditeljev - aran-žerjev teh afer niso pravilno razumeli in zato v sedanji predvolivni borbi na vsa usta oznanjajo, da so volitve potrebne zato, da pride do nove vladne koalicije proti katolikom, p a magari — z Nemci.
Do zahteve javnosti po predčasnih volitvah pa so znatno pripomogli končno tudi mnogi užaljeni politiki, ki se jim je zahotelo uglednejših mest, če so že imeli mandat, ali pa mandatov, če so pri zadnjih volitvah propadli.
Vse to jc torej privedlo do sedanjega stanja, da se splošno smatrajo čimprejšnje volitve potrebne. Radi tega so stranke izvršile vse priprave; poslanci marljivo obiskujejo svoje volivce; agitacija po časopisju, shodih in zaupnikih postaja od dne do dne živahnejša; čaka se samo še na to, da najvišji organ parlamentarne in obenem vladne večine »petka«, ožji odbor, sestav n iz po enega člana petih vladnih strank, izreče svojo konečno razsodbo in objavi dan volitev.
Že od začetka tega meseca se »petka« vsakodnevno posvetuje. Tajinstveno, za zaprtimi vratmi, pretresajo voditelji položaj z vseh strani, ga obračajo sem in tja, poskušajo baje sestaviti tudi še manjši delavni program: sprememba volivnega, izboljšanje uradniškega zakona, pomoč po toči in poplavah poškodo-nim in o sličmih predvolivnih darovih, ki vsaj pri nas v Jugoslaviji ostanejo samo na papirju; o teh posvetovanjih pa ne dajo v javnost — nobene fige.
Informirani krogi trdijo, da gre še samo za to, ali se bodo volitve za narodni shro-maždčni« vršile poslednjo nedeljo v oktobru ali pa prvo nedeljo v novembru.
Viktor Schvveiger.
Ze par let imamo v Ljubljani samostojen narodopisni muzej, ki ima nalogo pospeševati narodopisje, antropologijo in zgodovino ljudske umetnosti, zbirali tozadevni material, ga proučevati in hraniti v svojih razstavnih zbirkah.
V prvi vrsti ima muzej nalogo obdelati slovensko narodopisje. Treba je obdelati naj-i prej domači, nam najbližji material, ki se hrani po deželi, ali ki je v lasti zasebnih zbirateljev. Narodopisno blago, ki je najbolj izraz narodn. bistva, je treba zbrati, da bomo poznali sebe in da nas bo svet poznal in bolj vpošteval, kakor nas je doslej. Veliko imamo pokazati na tem polju: imamo kmečko arhitekturo, originalne narodne noše, vezenine, plastiko, ljudsko slikarstvo, domačo umetno obrt, narodno pesem in njene melodije iu pripovedno blago. To bogato narodno blago gotovo ne sme propasti iu pozabiti, zato je treba dela in zadnji čas je, da začnemo s tem delom, ki so ga Čehi, Hrvati, Srbi že davno opravili.
Vodstvo narodopisnega muzeja v LJubljani je prevzelo po bivšem deželnem muzeju skromno narodopisno zbirko, ki ne vsebuje niti še glavnih tipov narodnih noš, ljudskega pohištva in orodja, izrezanih in poslikanih okraskov itd. To zbirko je nujno treba izpopolniti. Za to nalogo pa se mora zavzeli ves narod, ker je vodstvo muzeja s skromnimi sredstvi, ki jih daje država, samo ne more izvršiti. Treba je, da naši inteligenti na deželi požrtvovalno prevzamejo nnse narodno dolžnost pomngati vodstvu muzeja in mu i bavljati ali naznanjati razmetani in čimdalje redkejši narodopisni mnterijal, ki pod pritiskom civilizacije in moderne industrije od dne do dne gine. Treba je to blago odtegniti propadu s tem, da se poskrbi, da pride v muzej. Naj bi prevzeli požrtvovalno del te naloge duhovniki, učiteljstvo in dijaštvo, ki imajo največ stika z ljudstvom in naj bi pridobivali za muzej narodopisno blago, če mogočo kot dar ali pa ga vsaj naznanili. Korist od razstavljenega narodopisnega blnga ima ves narod, dobra etnografska zbirka je narodu zrcalo in ponos, stara umetnost narodova je pobuda ' novejšim umetnikom in obrtnikom.
Vodstvo etnografskega muzeja v Ljub- j Ijnni apelira s tem na vse zavedne narodnjake, še posebej ua one osebe in društva, ki imajo stike s Koroško, Goriško, Trstom in našim Krasom, naj se spominjajo muzeja z etnografskimi predmeti iz teh krajev, zakaj Inuzej dansrs nima skoro še ničesar pokazati iz teli ozemelj. Slovenci naj bi bili vsaj v mu-«'ju etnografski popolno predstavljeni!
V Ljubljani, dne 11. septembra 1925.
Direktor narodopisnega muzeja.
Dr. Niko Zupanič,
[olesa
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki palača »Ljubljanske kre-
normeditne banke*in Gosp°-
svetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi!
Cerkveni vestnik.
, Drnlba ST- Petra Klaverja praznuje v nedeljo dno 13. t m. ob 6. uri zvečer v cerkvi sv. Jožefa god svojega Patrona sv. Petra Klaveria Po govoru in litanijah se vrši darovanje za "uix><*e afriške mišične.
Slovesna tridnevnih r Karmcln na Seln 19, 20. in 21. septembra. Število častivcev Malo sv. Terezije raste čedalje bolj, kot se od dne do dne množe čudeži, ki se dogajajo na njeno mogočno priprosnjo. Tisoči in tisoči romajo v Lisieux% kraj svetih spominov. Z novim navdušenjem, polni sladkega blagoslova, se vračajo s svetišča Male Cvetice. Vsi pa ne moremo v daljnjo Normandijo. Zato pribiti Mala sv. Terezija sama k nam in stopi v dneh slovesne tridnevnice v našo sredo. Prvič bo letos obhajala svej godovni in smrtni dan, ožar-jene s svetniško gloriolo. Kaj primerno je zato, da se na ta pomenljivi 30. september pripravimo prav slovesno. Vesoljni svet tekmuje v proslavi Male Cvetke. Tudi mi nočemo zaostati. Slovesnost uri Sne z otvoritvijo tridnevnice v petek 18. septembra, ob pol štirih popoldne. Najpreje bo slavnostni govor. Nato pete litanije Male sv. Terezije. Popoldne bo vse dni isli red, tudi 19., 20. in 21. iopt. Vedno ob pol štirih govor, nato pele litanije Male sv. Terezije. V soboto 19. sept. bo ob pol petih prva tilia sv. maša. Ob pol šestih slovesna sv. aiašd. Nato pridiga in več tihih sv. maš. V nedeljo 20. sept. ob pol petih prva tihn sv. maša. Ob pol šestih tiha sv. maša in kratek govor prevzvi-Eer.ega g. knezoškofa. Ob tri četrt na osem sloves-aa sv. maša. Potem pridiga in več tihih sv. maš. V pondeljek 21. sept. ob pol petili tiha sv. maša. Ob pol šestih slovesnha, noto pridiga in več tihih sv. maš. Popoldne ob pol štirih sklepni govor. Po litanijah sv. Male Terezije zahvalna pe?em. Kdor su udeleži tridnevnice vsaj enkrat, zadobi pod na-vaSnjmi pogoji popolni odpustek. Cerkev ostane okra'cT<ii do 30. sept. smrtnega in godovnega dne Male sv. Terezije, ki bo tudi slovesno obhajan. Natančnejši spored za ta dan bo pravočasno objavljen v »SJoven.ciK. Pojdimo k sv. Mali Cvetki, ki t>o tem bolj vesela, čim več nas bo in čim več prošenj in zaupanja ji prinesemo! Hitimo k Njej, zavedajoč se * tolažljivega zagotovila, vda bo njena nebeška blaženost Zemljanom deliti dobrote*.
Orlovski vestnik.
Celjsko orlovsko okroije ima svoj občni zbor
v nedeljo 20. sept t. 1. ob 10 dop. pri Belem volu, Celje. Dnevni red: Cilanje in odobrenje zapisnika. Poročila odbornikov, razsodišča in preglednikov. Poročila odsekovnih delegatov. Poročila ekspozi-turnega delegata. Volitve okrožnega odbora. Slučajnosti. Vsak odsek mora poslali po dva zastopnika na občni zbor.
Celjska orlovska srenja. V nedeljo dne 20. t. m. se vrši ob 8 zjutraj pri Belem volu v Celju ob 8 zjutraj občni zbor celjske srenje. Dnevni red se je razposlal odsekom. Vabimo in poživljamo vso odsekovne zastopnike, da se občnega zbora golovo udeleže. -- Predsednik.
Naznanila.
Moste pri Ljubljani. Danes ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu v Mostah otvoritvena predstava: »Pozna pomlad igrokaz v petih dejanjih.
Prostovoljno gasilno društvo v Metliki priredi v nedeljo ob 2 popold. v prostorih gostilne N. Hranil''vič veselico, spojeno s kegljanjem r.a visoke dobitke. Metliško gasilsko društvo se je v zadnjem letu z vzorno disciplino in rednimi vež-hami prece jizvežbalo, vsled česar se občinstvo veliko bolj varno čuti, manjka jim samo še boljšega orodja, posebno novih cevi,zato apeliramo na vse meščanstvo, da Jim bo pri tej njihovi prireditvi naklonjeno, da bodo imeli čim večji gmotni uspeh. Kegljanje se vrši od nedelje 13. t m. do 21. t m. vsak dan od 1 naprej. Nikdo naj ne izostane!
Absolvente strojno delovodsko šolo poživlja pripravljalni odbor organizacije abs. str. del. šole, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora v nedeljo dne 20. sept. 1925 ob 9. uri dopoldne v prostorih tehniTie srednje šole v Ljubljani. Ker jo v interesu naše lastne gospodarske bodočnosti, pričakujemo zanesljivo polnoštevilno udeležbo. Iiven-tvelne predloge sprejema tajništvo priprav odbora, Kopališka ulica 1 v Ljubljani. Kakor že oinenje-ro, da jo organizacija v interesu vsakega posameznika, se apelira na resno«! vseh tovarišev, da se ti polnoštevilno odzovejo, kajti v slogi je moč. — Predsednik p. o.
Ing. D. T.
najlepKi gol dneva in kmalu nato Lado iz kazenskega strela nekoliko izven kaz. prostora z lepim, v levi kot plasiranim strelom 3. gol in nato šc Doberlet in Oman po 1 gol. Igra je bila kljub težkemu terenu zanimiva in živahna, s strani gostov mnogokrat pretirano ostra. Gloria je včeraj pač pokazala mnogo tehnike, dobro skupno igro in start; pred golom ji je manjkalo prodornosti, tudi jo je očividno iritiralo novo pravilo za of side. Brez dvoma je sposobna mnogo boljše igre kot jo ja mogla pokazati včeraj. V današnji revanšni tekmi, kt se prične ob 16 uri, bo sigurno stremela za tem, da včerajšnji Izid, ki je prekinil serijo njenih zmag, popravi. — Ob povoljnem vremenu se vrši danes ob 14.30 nadalje kot predigra tekma Ilirija rez. : Slovan kom ti.
Športni klub Tržič priredi dne 20. t. m. klubsko prvenstveno dirko na progi Tržič—Medvode —Tržič (60 km). Start oh 8. uri pred pošto. Cilj istotam. Obenem se vrši tek na 100 m, 400 m in 4 km. Na čast zmagovalcem se priredi zvečer v »Hotelu pošta* (Globočnik) družabni večer, kjer so razdele darilu. Vabimo tem potom vse ljubitelje našega kluba, da se družabnega večera kar v največjem številu udeleže. Darila so razstavljena v trgovini g. Globočnika.
Športni teden.
i
Dijaški vestnik.
Abiturienlom! Vsa informacije gle-le vpisa na univerzo, glede študija, stanovanja, prehrane -i. dr. daje abilurientom Akademska zveza. Obrnite se r,n njo in priložite znamko za odgovor. Naslov: Akademska zveza, Ljubljana, Miklošičeva c. št. 5, Akademski dom.
OGisitki dobrodelne loterije Pi-
ruštva,
Budilka zabmi. Zbudiš pe v spalnici z elegantno sobno opravo. Odgrneš toplo volneno odejo icr se oblečeš pred velikim stenskim ogledalom v popolnoma novo obleko. Dan je že, tako da ne rabiš več olelstrično namizne sve.ilke, ampak se že pri dnevni svetlobi veseliš umetniških slik, ki v i so po stenah. Zlasti ljubka je slika Madone. Krasne vaze, kipi in druge dekorativne figure -aljšalo sobo. Kmalu je pred tabo okusna kava, ta: a in servis sta čisto po tvojem okusu. Po zajtrku stopiš v glavno sobo, sedeš v fotelj in si privoščiš po-žirek likerja. Iz srebrno doze vzameš fino cigarcto in zapušiš. »Slovenec« te že čaka. (Naročen jo zaie eno leto!) Vesel si, ko vidiš v književnem poročilu, da je zopet izšel »Dom in Svet«. Tudi ta je namreč plačan zate eno lelo! Ugodna kritika Jurčičevih spisov poveča tvoje dopadajenje nad celo celo garnituro, ki jo imaš. Med čitanjc-m opaziš, da kaže elegantna salonska ura že devet. Čas je, da odpotuješ. Priiisneš ua novo montirani električni zvonec in naročiš, naj pripravijo avto. S konjem se danes ne maraš voziti, tudi kočija naj čaka. Na kolo, ki novo stoji v garderobi, še pomisliš ne. Svoje potne potrebščine zložiš v nov kovček. Ker misliš oditi tudi v planine, zložiš vanjj Soto-aparut, j fin Zeisov daljnogled, nahrbtnik, novo perilo: v kot pa potisneš steklenico žlahtne kapljice in kar celo prekajono gnjat. Prijazno se ji namuzneš^ in zakleneš. Pri tem se spomniš pisma, ki ga imaš še pisati. Hitro sedeš kar v gugalni stol pred novo Pihalno mizo, iz aktovke potegneš spis in pišeš. Pisanje Ti jo v zabavo, ker imaš fina pisma in krasno pisalno garnituro. Zatem stopiš v kuhinjo, tla se posloviš. V kuhinjo sedaj mnogo rajši stopiš odkar jo tam že neva, okusna kuhinjska oprava. Nova aluminasla posoda po stenah tvori lepe skupine. V kotu vidiš prijazno brenčeči »Alfac-posnc-malnik zn mleko. Zraven je miza i električnim likalnikom. Jedilno orodje je zloženo v lepih ka-<etr.li, na oknu vidiš novo lohtnico, zraven stroj za rezanje mesa, tudi »Slovensko kuharice«! ne manjka — skratka povsod red in napredek. Žepna ura lo opozarja, da se ne smeš več muditi. Mimogrede b vidiš, ko ravno spravljajo z voza novo došlo poljsko orodje: novo slamoreznico, železen plug, travniško in poljsko brano, težkega primožn, tehtni'« za 100 kg, ličen vrtalni stroj in še celo vrsto ilrurrih predmetov. Pa ni časa za ogledovanje. 1'tno sedeš v avto, poženeš molor ln kmalu Ti '•ijit.e hiša izpred oči, le visoka antena Tvojega "aiitc-aparata ostane še nekaj časa vidna...
Zmotil si so. čc misliš, da je to pravljica iz isoč in ene noči. Vse to jo gola resnica. Vse te in n še tisoč drugih dobitkov Ti nudi dobrodelna loti i.ia dijaškega podpornega društva v Ljubljani. " 'ko po !0 Din dobiš povsod, ali sc pa obrni na I| Ivo v LjuMjnno, Miklošičeva cesla št. 5. Če '•:-l>3 denar, dobiš posamezne srečke kar v ku~ i. cele bloke v ruzprodajo pa proti obračunu. ■ 'prodajalci dobe 10 odstot. provizijo. Ker jc is!i dobiček namenjen Izključno ln v podjioro rvnim dijakom, prosimo občinstvo, da kupuje 'cfke le diiaške loterija
IZMENJAVA AMERIKANSKIH IN EVR0P-
SKIH RADIOKONCERTN1H ODDAJ.
Angleška Broadcasting družba in velika amerikanska Radiocorporation sta sklenili medsebojno pogodbo za izmenjavo koncertnih oddaj. Zaenkrat se bo vršila izmenjava samo potom angleške velepostaje Daventry, ozir. neke amerikanske radiopostaje v državi Nauen, katere bodo sprejemale amerikansko Maine. Tudi Nemčija je baje sklenila slično pogodbo za postaje K6nigswusterhausen in protipestajo New Jersey.
Za letošnjo sezono se nudi tedaj našim amaterjem zopet posebnost amerikanskih oddaj, katere so čuli do sedaj le ob zelo ugodnih vremenskih prilikah v zimskem času samo s prvovrstnimi radioaparati.
EVROSKA RADIOFONIJA.
Na letošnji mednarodni raaiokonferenci v Ženevi se je sklenila nova razvrstitev valovnih dolžin vseh evropskih radiofonskih postaj in to s posebnim ozirom na dosedanja medsebojna motenja nekaterih postaj. V to svrho je določila konferenca gotov čas poiz-kusne oddaje vseh evropskih radiofonskih postaj, obenem pa izročila vrhovno kontrolo nad temi oddajami radiolaboratoriju Eife-lovega stolpa.
Potreba nove porazdelitve valovnih dolžin se je izkazala tudi že z ozirom na vedno bolj naraščajoče število radiofonskih postaj kot po-polnpma na mestu, saj šteje Evropa danes nad 120 postaj, katere delujejo vse v območju 300 ao 600 m. Prvi poizkusi oddaj so se vršili v tem mesecu že večkrat in sicer vedno šele po polnoči, težko pa je že danes reči v koliko je nova razdeliiev uspela.
Ponoči od 9. do 10. t. m. se je vršila zopet poizkusna oddaja evropskih postaj in v kolikor so je dalo ugotoviti, razvrstitev še ni popolnoma pogodena. Opazilo se jc n. pr. da se Praga-Strašnire še zopet ne more do dobra uveljaviti, medtem ko se zopet nasprotno angleška Manchester nemoteno sprejema. Dokaj dobro mesto je zavzel Toulouse, katero postajo prištevamo danes skoro k najjačjim vseh evropskih oddaj. Razmeroma dobro uvrščena ie tudi španska postaja Katalana. Večina poskij izvzemši seveda nemške, so se javile Eiflovemu stolpu v francoščini. Prihodnja in obenem zadnja poskusna oddaja se vrši zopcl v ponedeljek po polnoči.
RADIOFONIJA V NEMČIJI.
Po uradnih podatkih šteje Nemčija danes okroglo 840.000 prijavljenih radiosprejeninih postaj in odpade od lega na števila Jia Berlin 360.000 abonentov. Mesccuu «<uisa za vsako sprejemno postajo znaša dve zlali marki, torej nekoliko manj nego pri nas. Do sedaj je v Nemčiji 15 radiofonskih postaj v obratu, na novo pa se grade še poslaje v Kielu, Gleinitz, Stettin, Dorlmund in Elbenleld.
Turistih In šport;
Ilirija : Gloria (Reka) 5:1. — Včerujšnja tekma med prvakom LNP Ilirijo in reško Glorio se je odigrala na izredno težkem terenu. Veliko deževje zadnjih dni je igrišče naravno popolnoma razmočilo in pustilo mestoma velike luže. Ilirija se jc znala temu terenu prilnpoditi bolj?e od gostov; vsled boljše taktike si je Izgradila številne ugodne šanse pred nasprotnim golom ter jih tudi precej točno izrabila. Prvi gol so dosegli gosti v 12. minuti; nekoliko minut kasneje se jim je nudila z enajstmetrovko prilika za 2. gol, toda Mi-klavčič je v desni kot plasirano žogo krasno ubranil. Enako šanso jo izrabila Ilirija malo pred polčasom v izravnavo. V drugi polovici igre je dosegel v 6 minuti Oman iz Ladoveea idealnega centra
Učiteljski vestnik.
Za eno celo 5 rnzrcdnico razpoložljivih učnih oseb. Na neki šoli pri Ljubljani je kar 5 učnih oseb na razpolaganje, ki že nestrpno čakajo na nova službena mesta. Radovedni smo, kdaj in kje jih bodo namestili. Pa ne samo na tej, ampak tudi po nekaterih drugih šolah se dobijo razpoložljive učne moči, a v mnogih krajih pa primanjkuje učnih oseb, dasi se je šolsko leto že pričelo. Lansko leto je »Učit. Tovariš« zelo. zelo šibal in kritiko-val tako slanje in ž njim tudi drugo liberalno časopisje, letos pa ni slišati takih kritik, dasi stanje ni prav nič drugačno kot lansko leto.
Nov višji šolski nadzornik. V mariborski oblasti so dobili novega višjega šolskega nadzornika v osobi gospoda profesorja Vrščaja. Gospod Schell pa. mora nazaj v Konjice za šol. upravitelja. iSlov. Narod« se ob tej spremembi nekam kislo drži in se je obregnil ob moralo v UJU-ju, česar mi kar razumeli ne
Ves zadnji čas je v znamenju lahke atletike. Lope reči beremo. Na primer, da je pri newyorških mojstrstvih pretekel Scholz 220 yardov v 22.8, Murchison 10 yardov v 10, da je Hoffmei- i ster prvi Nemec, ki je pognal diskos 45 m daleč, da je Nemec Holz pri nemških lahkoatletskih mojstrstvih dosegel 559 točk itd. llolzovi uspehi so bili tile: 100 m 11.9, 400 m 55.1, 1500 m 5:32.8, 110 m staje 17.7, skok v višino 1.635, v daljavo 6.72, ob palici 3.03, krogla 11.69, diskos 33.325,'kopje 44.81; maratonski tek je pri istih mojstrstvih dobil Hem-p-el v 2: 48: 25.5 razdalja 42.2 km. — Hoft nastopi danes v Berlinu in bo skušal zboljšati svoj 4.235 m skok ob palici — Pri mednarodnem meelinguv Plisseldorfu si videl zbrane prvovrstne atlete. Houfcen je pokazal, da je spel v dobri formi in je tekel 100 m v 10.6 (druga poročila pravijo 10.5; 10.4 je svetovni Paddockov rekord), Schiiller 200 m 22.2, Trossbach 110 m staje 15. dr. Peltzer 500 m 1:03 (nov svetovni rekord), Osborne skok v višino 1.95, Jones skok v daljavo 7.18, krogla Amc-rikanec Schwarze 14.33 itd. — Finci so Švede zdelali 99:85; Švedi so morali nastopiti brez Wideja, ki ie bolan. Omenimo samo boljše rezultate: 200 m Agstrom 22.3, 800 m Bylen 1: 58.3, 5000 m Nur-mi 14:53, troskok Tunlos 15!. krogla Perhola 14.87!, 400 m Agstrom 49, 10.000. m Nurmi 30:40.2, skok v višino Carlsson 1.85, v daljavo Tunlos 7, kopje Lindstr8m 64.68! (ta ima tudi svetovni rekord 66.62 m). — Carls iz Stutlgarta ima 100 m v 10.6 žc kar v žepu, Habrich je pa lekel 200 m v 22.2. — Največ se pa v zadnjem času govori in piše o haiiskem črncu C a t o r j u , naluraliziranem Francozu. S svojim čudovitim skokom v daljavo vzbuja zanimanje vsepovsod. Pri meetingu v Budimpešti je skočil prvi dan 7.53 m, drugi dan 7.55, tedaj je postavil mladi Oger Barsi na 800 m nov ogrski rekord 1:54.3 z nepričakovano zmago nad Francozom Baratonom 1:55.7; Fluck je pa z 10.6 na 100 m tovrstni ogrski rekord tudi prekosil (a veter v hrbtu!). Francoska skupina atletov je šla iz Budimpešte na Dunaj; tam je Baraton zboljšal francoski rekord 800 m na 1:55, Mahr pa avstrijskega na 1:56.3; 400 m je pretekel Kurunczi v 50.8 pa menda ni bilo vse pravilno, 1500 m pa Baraton v 4:12. Cator je nastopil najprvo kot sprinter in je zmagal na 100 m v 11. Nato je prišel skok v daljavo, nobeden pod 7.30; odločilen je bil skok 7.35, pa je skočil Cator dvakrat tudi 7.56, a je lato prestopil. Njegov skok ni skok v daljavo, temveč združen skok v daljavo in višino; v zadnjem trenutku se vrže v stran in prileti telo skoraj vzporedno z odskočno lato na tla. Nova tehnika.
Luksemburžan Alzin je dvignil tezno 116.5 kg in je priglasil to Mednarodni težkoatletski zvezi v Parizu kot svetovni rekord. So mu ga priznali. Ko je pa par dni n to priglasil tudi Dunajčan Aigner nov rekord 119.5 kg in ga je zveza priznala, je padel Alzinov v vodo. Zveza je priznala ludi par drugih z Dunaja priglašenih rekordov peresne in lahke teže, med njimi Treffnyjevega (lahka teža) 129 kg sunek.
Arne Borg je preplaval 100 m v 59 se-kundali evropski rekord, ti tem je prekosil Weiss-muellerja, ne v času na 100 m (Weissmueller 57.6), pač pa v razsežnosti rekordov. \Veissniuoi-lerjeva distanca .ie 100 do 500 m, ml oOO m naprej kraljuje Borg. Samo na 1500 m obstoja še čas Charltona, vse drugo je Borgovo. 1000 m je plaval žc- v 13:02.2, miljo v 21.22; nato sc je pa spravil na '-00 m, doslej Weissmueller 6: 24.2, in je dosegel najprvo 6:19.6, potem 6:18.2 in slednjič 6:04. To je res plavalni Nurmi!
Na motornem kolesu je predirkal znani angleški dirkač Temple v eni uri 161.117 km. nov svetovni rekord Za 100 angleških milj, 1609 km, je porabil 58.79 minut, tudi rekord. Prejšnji rekord na 1 uro, 160.119 km, je imel ludi Temple. — Veliko italijansko a v t o m o b i 1 n o darilo na dirkališču v Monzi je dobil grof Brilli-Pcri na vozu Alfa Romeo v 5:14:35 povprečna hitrost na uro 152.598 km; tudi drugi voz je bil Alfa Romeo. Start napovedanih ameriških avtomobilov ni prinesel pričakovane senzacije. Nato se je vršil zaključni boj za svetovno mojstrstvo 1925 in je zmagala spet tvrdka Alfa Romeo.
Na Vltavi pri Pragi so sc izvojevala evropska mojstrstva v veslanj u. Udeležili so se jih skoraj vsi evropski narodi (Nemci ne). Od sedmih tekni so dobili Švicarji štiri, Ilolandija, Francija in Italija po eno.
O velikanskih tenis- tekmah za Davisov pokol bomo pa poročali po končanem boju.
moremo. Prav pa tudi »Jutru« ni, češ, da se je to zgodilo vkljub resoluciji, ki jo je sprejelo učiteljstvo na kongresu v Subotici, v kateri se zahteva, da naj bodo tudi višji šolski nadzorniki za osnovne šole vzeti le iz vrst ljudsko-šolskega učiteljstva. Mi pa proti gospodu profesorju Vrščaju, ki je bil sam več let ljudsko-šolski učitelj in je nazadnje kot profesor na učiteljišču vzgajal učitelje — ne moremo imeti pomislekov. Skušnja nas pa tudi uči, da se možje s širšim obzorjem težje uprežejo v strankarske ojnice. Upamo, da se pod nadzorstvom gospoda Vrščaja ne bodo ponavljali taki slučaji, kakor znani kričeči pod prejšnjim režimom.
KopalISče Liplk
Jesenska sezona je pričela Uspešno zdravljenje, moderna oprema, zelo nizka cene. Popolni pension vključno dobra oskrba, kupki in stanovanje z vsemi taksami počenii od 1. sept. za uradnike in druge pooblaščence 50—90 dinarjev
a za vse ostale 60—105 dinarjev dnevno
Natančnejša pojasnila daje
Uprava kopališča Lipik
Iz ženskega sveta.
BOJ PROTI UMAZANEMU SLOVSTVU.
Umazano slovstvo slovenskemu ljudstvo do zadnjih č;isov ni bilo znano. Zanesla ga je med nas še le tujina — prevodi iz tujih jezikov. Prvi domači šund smo dobili po besedah Ivana Cankarja šele pred dobrim desetletjem z zloglasnim romanom •Zenar. Zadnja doba pa je unvazauemu slovstvu pokazala prijazno lice, beseda je postala že poudarnica in treba je začeti proti temu slovstvu neizprosen boj, ako hočemo preprečiti zle poslcdice, ki se laliko pojavijo v vseh panogah javnega življenja.
Sicer se je ta boj že napovedal, a premalo odločno, najmanj pa so se ga udeleževale ženske, dasi bi s svojega ugodnega stališča lahko storile mnogo v prid dobre stvari. Tuintam je kako žensko društvo priredilo predavanje o tem, velika večina pa se za nevarnost ni zmenila in je niti ni slutila. To n*-poznanje nevarnosti temelji v prvi vrsti ria indolenci večine žensk. O tem, kar se gnjete v globini, nimajo ženske, ki mimo korakajo po gladki poli življenja, nikakršnega pojma. V resnici bi od njih preveč zahtevali, ako bi jim svetovali, naj proučujejo vire. Zadostuje zaenkrat, da se pozanimamo za številke iu knjige in prično ženske vsaj citati in razsajati poučne spise. Predvsem bi morala ženska društva skrbeti za pouk o vedno bolj pre-coi opasnosli, in to nele strokovna ženska društva, temveč vse ženske organizacije. Naše moderno življenje razvija v mladini strasti po senzacijah. Zato si morajo prizadevati vse ženske, katerih hišno in socialno delavno območje jih veže z mladino, predvsem pa matere, da energično nastopijo v boju zoper senzacije. Naloga ženskih društev naj bo poučevati svoje članice, kakor tudi ženske vseh mogočih slojev in stanov, o temeljih otroške psihologije in o zahtevah, ki iz nje izhajajo in se tičejo zdravega mladinskega čtiva. Ženske imajo torej nalogo skrbeti za čtivo svojih otrok.
Prvo dejanje, s katerim se pričenja po-drobno delo ženske, je delo v hiši, v detinski sobi. Zali bog mnogo žena iz olikanih slojev ne razume svoje hiše čuvati pogubnega >slov-stv«. Kaj čitajo služkinje, je gospodinji večinoma neznano. Ce ugleda gospodinja semin-tja v roki služkinje sumljivo berivo, ji pač prepove citati med delom, dalje pa se za to ne zmeni. In od poslov dobivajo navadno otroci čtivo, ki zanje ni primerno, ki jim draži in razvnema domišljijo, ker je razvijajoči se deci skrajno škodljivo in pogubno. Tako starši destilirat ne opažajo, kakšen strup se skriva med otroškimi knjigami in zvezki.
Kako skrbi mati deci za hrano in oble« ko, tako se mora brigati tudi za njeno čtivo. »Saj ne morem vsega sama bTati«, vzdihne ta ali ena gospodinja. Tega tudi ni treba. Zato imamo knjige, ki nas o tem pouče. Dostikrat bi bilo bolje, da za Božič izostane nepotrebno darilo, pa da raje otroci dobe primernih, dobrih knjig. Poudarjamo, dobrih! Koliko jih je, ki pri kupovanju pogledajo le na naslov, na ovitek, in če jim cena ni prevelika, kupijo knjigo, naj bo že, kakršna hoče. Da je treba upoštevati pri tem voljo, napake in težnje otrok, na to ne misli nihče. Nedolžna »indijanerica« n. pr. že lahko škoduje dečku, čigar domišljija se bolno nagiha k pustolovstvu, dočim bi malce krepkejše čtivo ne škodilo sentimentalni deklici. Tem neškodljivim stvarem seveda ne moremo primerjali takozvanega »šunda; v slovstvu. In temu naj velja ves boj ženske!
Daleko težje je seveda nadzirati čtivo poslov. Tu more ženska koristiti le, če sama preskrbi zdravega čtiva. Včasih gre ženski-gospodinji na roke navadna uvidevnost posla, ki mu je ljubša, da dobi knjig zastonj, nego da jih mora kupovati ah plačevati sam.
Vdova Garibaldija. Italijanska vlada je dovolila vdovi generala Ricciotti Garibaldi letno penzijo 20.000 lir, torej nekaj nad 40 000 dinarjev. Prav tako so zvišali tudi pon-zijo vdove generala MenotH Garibaldija na isto svoto.
las širnega sveta,
Jubilej podmorskega kabla. Dne 28. avgusta 1925 je preteklo 75 let, kar jc bil položen prvi podmorski kabel med Angleško in Francosko. Projekt je predložil žc leta 1840. Wheatston v angleški spodnji zbornici. Preden so projekt izvršili, so napravili vet poizkusov. L. 1840. je napravil Morse uspel poizkus v Ncwyorku in si jako prizadeval za izvedbo brzojavne zveze z Evropo. L. 1845. jc izvršil podoben poizkus Cornel. Leto kasneje je napravil isti poizkus prof. Hay, pa tudi drugi uspeli poizkusi so pokazali, je Whe-utstonov projekt izvedljiv. Kabel je izdelala Brcttova družba v Parizu. Napeljava je bila iz bakrene žice, debele 1.8 ram. Žico je obdajala 5 mm debela plast gutaperče. Na koncih je bil kabel obtežen s svinčenimi utežmi. Dne 28. avgusta 1850 so položili kabel s parnikom »Goliathom« brez vsake nesreče v desetih urah med Doverom in rtom Gris Nez na francoskih tleh. Poizkus se je posrečil, kabel je brezhibno opravljal službo. A že naslednji dan jc bila zveza pretrgana. Gutap.erča sc je predrgnila ob skalo, a vendar je bilo jasno, da je ideja izvedljiva. Kabel so nadomestili z novim, bolj izoliranim kablom, ki je postal vzor vseh bodočih kablov. Jedro jc bilo iz Štirih bakrenih žic, ki so bile vse na poseben način izolirane in ovile z železno žico. Danes je skoraj vsa zemlja ovita s kabli, a malo kdo se spomni na težak njegov začetek.
Še! Šc! Na svojem potovanju po Argenti-niji se je ustavil angleški prestolonaslednik tudi v nekem malem gnezdu. Ko so povedali županu, kdo jc prišel na obisk, je hitel ves razburjen pozdravit visokega gosta. Pred princcm sc je odkril in sc mu globoko prikloni!, spravil pa ni od sebe druge besede kakor r Visokost! Visokost!« Prestolonaslednik se je Eupanovi zadregi vljudno nasmehnil in rekel: ► Še! Šc!« Nato mu jc stisnil v roke bogato darilo za občinske reveže. Ko pa je župan za-Sitil v roki soiidne angleške roke, je takoj postaj korajžen in je tudi en rekel; »Še! Še!« Tako se je končal pozdrav na splošno zado-voljnost.
Viljem II. in zgodovinar Honigor. Zgodovinar Honiger je dovršil 70. lelo in Viljem mu je pisal tole pismo: »Najlepše moje čestitke k 70 letnici! Tem povodom se poln hvaležnosti spominjam Vašega neumornega truda v boju proti laženi glede vojne krivde. Vaša raziskovanja v tej smeri so nam dala zelo dragoceno gradivo. V spomin na ia dan Vam pošiljam svojo zadnjo sliko ;u Vas prav prisrčno pozdravljam — cesar Viljem.-:
Kazni za avtomobilisle. Mesni svet v Ženevi ie vsled vedno rastočega števila c v ic-mobilmh nesreč predlagal za a- '.omobiliste sledeče kazni: za uboj zapor šest mesecev do treh let ter globo do 5000 frankov, za poškodbo zapor enega meseca do šest ier golbo do 2000 frankov. Te kazni še bodo še občutno poostrile, če avtomobilist svojo žrlc-v zapusti ali skuša posledicam svojega dejanja uti. Cisto prav.
C'T.ml:j®v sin. Sin indijskega apostola Mahatma Ghandija, Maninal, je prišel v Južno Afriko, da nadaljuje delo svojega očeta, ki je tudi tam začel. Nj še 30 let star. Pravi, da i boče navdušiti afriške Indijce v njih boju proti Angležem, in izjavlja, da bo v prihodnjem plemenskem boju Južna Afrika glavno bojišče.
Ogromen predor. Nahaja se v Kaliforniji ln mu je namen zveza jezera Florence z je-KSrom Mountinton, v kalero se izliva reka Jo-aauin (Joahim) Jezero Mountinton leži 21.00 metrov nad morjem. Predor ima premer štirih metrov in pol in je 20 km dolg. Morali so ga izvrtati skoz granitne gore, 3000 metrov visoke. Delalo je 2500 delavcev skoz pet let noč in dan brez prestanka. Predor je stal 17 milijonov dolarjev.
Novčna zmeda ua Kitajskem. Na Kitajskem je sedaj 72 vrst denarja, uradno priznanega. Potovalec, ki je prišel iz notranje Kitajske, pripoveduje, da ima prebivalstvo še najraje tak denar, ki ga izdajajo mestne občine. Ce bi sešteli še različne načine tehtanja, bi se vrste denarja dvignile na več stotin-
Velik dar katoliški univerzi. Kneginja Klelia Sforza-Fogliani-Pallavicini je podarila svoj grad in posestvo blizu Piacenze katoliški univerzi v Milanu. Posestvo ie vredno tri milijone lir.
Michelangelovi modeli. Ravnatelj novega muzeja cerkve sv. Petra v Rimu je dobil pod streho osem modelov za kipe. Ugotovili so, da jili je napravil sam Michelangelo. Predstavljajo osem prerokov, obrazi so pa obrazi sodobnikov Michelangela. Tudi Leonardo da Vinci je med njimi. Leonardo je živel 1452 do 1519, Michelangelo pa 1475 dol564.
Strah za otok Wight. Pred južno angleško obalo leži otok VVight (uajt), priljubljeno angleško kopališče, zimovališče in letovišče. Angleški geologi pravijo, da je otok v veliki nevarnosti; od Atlantskega oceana prihajajoči valovi drvijo vedno dalje proti sredini otoka; bojijo se, da bodo razdelili otok s časom v dva dela. Neki poznavalec pravi, da bi Se en sam močen jugozapadni vihar v zvezi s kakšno izredno visoko plimo lahko dovršil pogu-bonosno delo. Posledice bi bile nedogledne.
Ruska črnomorska, pristanišča. Angleži so Zgradili v jDristajiiščuJ^oiaiev tri ^rogme
magacine, ki sprejmejo na uro lahko 50 ton
žita. Tri ravnotake magacine bo zgradila v pristanišču Feodozija sovjetska vlada sama. Vsa črnomorska pristauišča sprejmejo v se-ziji lahko pet milijonov ton žita, Nikolajev
sam .1,250.000.
Nemški podmornik >U 20«, ki je svoj čas potopil ameriški parnik >Lusitania«, je obtičal 6. novembra 1916 ponoči na skalovju blizu Harbore ob zapadni dausld obali. Ko je podmornik nasedel, je izbruhnila ua ujem se eksplozija, ki je čoln na boku težko poškodovala. Velikan je ležal tu skoro 9 let; iz cele Danske so prihajali ljudje in si ga ogledovali. Sedaj so ga po odredbi dauskega mornariškega ministra razstrelili; porabili so 15 centov eksplozivnih snovi. Nekatere strojne dele so odnesli, drugo je pokopano v morju.
Fordova obrtna Šola. Sedemsto dečkov vsekako v edini soli svoje vrste na svetu je zaslužilo l 1924. približno 400.000 dolarjev za sebe ter izdelalo za 770.000 dolarjev raznega materiala. Tako velevaZen je rekord v obrtni šoli Henry Forda v Detroitu, Mick. v osmem letu njenega obstoja. H. Ford se je oprijel misli o ustanovitvi šole 1. 1915 in v oktobru istega leta je bila organizirana in inkorpori-rana po zakonu države Michigan kakor zasebna šola. Glavni namen ustanovitelja je bil ta, da se dečki nauče rokodelstva, zlasti taki, kateri so bili posebno iz gospodarskih razlogov prisiljeni, da so si kaj zasluzili. Iu kako popularna je ta šola postala, priča dejstvo, da šteje danes nje učiteljski zbor 50 inštruktorjev in število učencev je nad 700 Več kakor ^000 dečkov je zapisanih na obisk te šole iu že komaj čakajo, da pridejo na vTsto. Čisto naravno je, da imajo tuji dečki malo upanja, da bi bili v to 'šolo sprejeti, ker čakajo na obisk Fofdove šole take množice domačih dečkov. V resnici la šola ne z ad o »tuje niti za dečke iz Detroiia. ki se vzgajajo za koristno življenje po Fordovem sistemu. Dasi je plača za delo pri vseh teh dečkih važno deistvo, je se mnogo drugih reci, ki delajo šolo in delavnico zdravo tekmovališče, kjer skuša drug drugega prekositi v teoretični in praktični izobrazbi. To eo predvsem nagrade, ki jih učenci dobe na temelju doseženega uspeha. Vsakih šest tednov dajejo inštruktorji, pod kojih nad-zorstvoin se dedki uče in delajo, učencem rede po njihovem uspehu. Po teh izpričevalih se ravna dečkom tedensko določen zaslužek, ki se pričenja z malim zneskom 7.20 dolarjev in naraste kesneje ua maksimalno vsoto 18 dolarjev tedensko. Samo in edino na dečkih je ležeče, kako kmalu hočejo doseči tisto maksimalno v Kito Poleg drugega imajo gojenci tudi hranilni zaklad, kamor vlagajo prihranke, Vlagajo po 2 dolarja na teden in to se godi tako dolgo, dokler je deležnik v seznamu učencev. Pač pa je tukaj pogoi, da morajo vložki ostati v zakladu do tedaj, da vlagatelj postane graduant Ako ni temu pogoju ustreženo, učenec avtomatično preuelia biti deležnik te dobrote. V to sol o se morejo zapisati dečki cd Vido 15. leta in kadar tak učenec kakor 18 letni mladenič ostavi šolo, je strokovnjak v gotovem rokodelsbn m lahko dobi dobro službo kjer si bodi. Ampak veČina njih dobi delo v zarodih Ford Motor Co. Mladeniči so splošno najrajši nameščeni v teh zavodih. Rokodelska šola je i enem izmed Fordovih poslopij v Highlauo Parku in obsega 36.000 štirijaških čevljev prostora. Oprava je -stala 500.000 dolarjev. V kovinarskem oddelku se praktično urijo v tem, kar se v šoli teoretično uče. Vse njih izdelke pokupi Ford Motor Co, ako jih nadzorniki spoznajo za dobre. Izdelujejo vse različne predmete, kakor: orodje, pohištveno opravo itd. Med učnimi šolskimi predmeti je: angleščina, mehanično risanje in slikanje, računstvo, algebra, geometrija, trigonometrija, fizika, kemija, blsgoznanstvo in kovinoznanstvo. medtem ko se v delavnicah vežbajo pri raznih strojih v industrijske namene. Vsi inštruktorji so izbrani na temelju spretnosti in zmožnosti svoje v kateri si bodi stroki za vzdrževanje blagodarnih stikov z gojenci in zbog tega je malo šol v deželi, v katerih bi učitelji uživali toliko ljubezni, ugleda, spoštovanja in popularnosti kakor učitelji v obrtni šoli Henry Forda v Detroitu.
Leteta ladja. Eckenerjeva slava Francozom ne da miru. Že pred vojsko so Francozi glede zračnih ladij dali prvenstvo Nemcem, a reklamirali so zase prvenstvo glede aero-planov.Niso ga hoteli priznati tudi Amerikau-cema \Vright (rajt) ne, temveč vidijo v Ble-riotu prvega modernega aviatika. Francoski piloti so narodni junaki, slavijo jih kakor nikjer drugje ua svetu. Spomnimo se le na Pelle-tiera d'Oisy. Zato ni čudno, če se hočejo spraviti tudi nad Atlantik in ga hočejo preplavati z aeroplanom. Šele pred kratkim sta se hotela podati čez Atlantik Colli in Tarascon, in sicer v prav navadnem aeroplanu nekoliko večje izmere. Šele na izrecno prigovarjanje ministra za letalstvo sta drzno namero opustila. Polet čez ocean v navadnem aeroplanu je nekak prikrit samomor; stokrat večja je možnost, da se ponesrečim, kakor pa da srečno dosežem svoj cilj. Seveda govori zgodovina o nekaterih posrečenih poletih, a to so lo izjeme. Sedaj hočejo Francozi spet čez Atlantik, a ne v navadnem aeroplanu, temveč v hidroplanu, mešanici aeroplana in motornega čolna. Angleži pravijo takemu letalu >Flying boaU" (flaiing bovt^ slovensko »leteča
ladja«. Pred kratkim so zgradili Francozi v ta namen velikansk hidroplan, veliko večji kot so bili vsi dosedanji. Vodil ga bo znani pilot in rekordni letalec Duhamel. Izmere tega velikana so res izredne : Dolžina mu je 21 metrov — Amundsenova aeroplana sla bila 16 metrov dolga —, skupna ploskev znaša 255 kvadratnih metrov. Štiri motorje ima s skupno močjo 1600 konjskih sil. Težak je 1100 kilogramov, nese pa lajiko še 3000 kg zraven. Celo domišljije polni Jules Verne bi se čudih če bi gledal vsa ta moderua čuda. Kovinski zmaj, težak kakor več železniških voz skupaj, se dvigne 3500 metrov visoko. Tako visoko .se je dvignil namreč novi orjak pri poskusni vožnji, vodil ga je Duhamel. štiri tisoč litrov bencina um bodo dali na pot, motorji ga bodo gnali s hitrostjo 160 km na uro naprej, petindvajset ur se bo lahko držal brez pre-stanka v zraku, preletel bo torej v eni sapi 4000 km. Na severu Evrope bo letel torej lahko čez ves ocean. Duhamel pa misli na grad-bo še večjega aeroplana, s katerim bi lahko letel kar iz Francije v Ameriko.
Za svobodo r zraku. Da so Nemčijo v gradbi zrakoplovov in aeroplanov zelo omejili in utesnili, je znano. Zato je pa tudi nemška vlada prepovedala zračno plovbo čez nemško ozemlje takim inozemskim letalom, kakršnih Nemčija v smislu mirovnih pogodb ne sme sama graditi. S to prepovedjo so nastale za sosedne države seveda velike težkoče pri uvedbi daljših zračnih prometnih Črt. V zadnjem času se pa porajajo znamenja — o tem je »Slovenec« tudi že poročal —, da bo ententa glede gradbe zračnih ladij in aeropianov z Nemčijo milejše postopala kakor je pa to določeno v mirovnih pogodbah. Zato se bodo v državah, ld so sosede Nemčije, začeli pogajati o zračnih črtah, ld bi šle čez Nemčijo; upajo namreč, da bo vsled milejšega postopanja postala tudi Nemčija bolj popustljiva. Pogajanj se bodo udeležile Anglija, Francija in Češkoslo-vaška ter bodo v svrho potrebnega razširjenja zračnih prometnih črt proti jugu povabile tudi Jugoslavijo, Ogrsko in Italijo. Pogajanja se bodo vršila najbrž v Pragi.
»Red ognjenega križa.« Berlinska politična policija je odkrila tajuo politično organizacijo nemških ultranacionalcev, ld se je imenovala »red ognjenega križa;. Organizacijo co ustanovili 1. 1923 trije Amerikama po vzoru ameriške tajne organizacije »Ku-klux-Klau.< Kdor ie hotel postati »vitez-." tega tajnega reda, je moral priseči pred krvavim križem, ki je bil ovit s črno-belo-rdečo zastavo, da je pripravljen dali se mučiti in umreti, če bi izdal kakšno skrivnost organizacije. Pri svojih sestankih co člaui organizacijo nosili maske. Organizacija ie razpolagala z znatnimi denarnimi sredstvi, ki Jih je dobila iz Amerike. Cilj organizacije je bil aktiven boj za osvoboditev domovine. Boj je veljal predvsem židovstvu. Policija ie zaprla kot glavnega organizatorja nekega Klapp-rotha, kateremu sta pomagala bivši nadpo-ročnik Hildeubrandt in neki dr. Hiibner. Policija trdi, da ima v rokah dokaze, da imajo gospodje »vitezi« ua svoji vesti lepo število političnih umorov.
še enkrat na Jlont Everest! Kakor znano, je lanska ehspedicija prodrla le par sto metrov izpod vrha Mount Everesta; 2 člana ekspedicije, ki sta prodirala odtod proti vrhu, se nista vrnila; morda sta ga dosegla morda ues „ Ostali člani ekspedicije so se nedavno posvetovali v Londonu o novem naskoku na tega velikana. Sklenili so, da poskusijo prihodnje leto. šli bodo: vodja general Bruco, stotnik Norton, kapitan Geoffroy Bruce in kapitan Odeli, sami preizkušeni turisti. Ker ne gredo prvič, se bodo znali opremiti tako, da se jim ni treba bati drugega kakor nenavadnega snežnega meteža. Angleška vlada in angleška znanstvena geografska družba jim bosta dali nekaj podpore. — Primerjaj: Triglav 2865 m, Mont Everest 8840 m!
Največje poštno poslopje sveta bodo v nekaj mesecih dogradili v London na Mount Pleassant. Obsega 650 arov. Ni treba poudarjati, da bo pošta opremljena z najnovejšimi napravami. Iz nje vodijo cevi do nove električne cevne pošte, ki je okrog 25 m pod zemljo. Po teh ceveh pošiljajo zavoje in pisma na glavne poštne urade in na kolodvore. S te mupajo kolikor toliko razbremeniti promet po cestah. Računajo, da bo pošta, ki bo februarja otvorjena, lahko odposlala letno 1, milijardo pisem in 50 milijonov zavojev.
Hišo pod zemljo. V Newyorku so stav-bišča res draga in zato je razumljivo, da zidajo visoko v zrak; bo najbrž res, da delajo to kolikortoliko tudi iz bahavosti. Dosedanjih nebotičnikov ne morejo dosti prekositi, zato so pa začeli riti v tla. Sedaj zidajo neko hišo (večinoma za pisarne), ki bo imela 10 nadstropij nad zemljo in 7 pod zemljo.
Število komunistov v Rusiji. Po tadnji sovjetski statistiki ima komunistična stranka v sovjetski Rusiji 401.000 rednih članov in 340.000 članskih kandidatov, 57.000 članov pa služi v vojski. Zveza komunistične mladine šteje 1,141.000 članov. Od skupnega števila komunistov odpada 63 odstot na mestno prebivalstvo in le 37 odstot. na kmetsko.
Hiše ▼ obliki piramid, Visoke zgradbe v ! velikih ameriških mestih trpe na tem, da so ! njihovi spodnji prostori navadno tako temni, i da mora cel dan v njih goreti luč, ker ovirajo dostop solnčni svetlobi nasproti ležeče visoke hiše. Praktičnim Amerikancem ie sedal nrl-
$lo na misel, da bi zidali visoke hiše v oblik piramid, ki ne bi nasproti ležečih hiš zatem njevalc. Najprej bodo poizkusili sezidati 8t nadstropij visoko hišo v obliki piramide i Newyorku.
Diamant »Orlov«. Največji okrasek ruskega carskega žezla je bil svetovnoznan diamant »Orlov*. Žezlo je bilo narejeno iz sa mega zlata in je bilo 94 cm dolgo. Krasilo pa ga je poleg diamanta »Orlova« še 16 veliki! smaragdov, 360 rubinov in 268 manjših izredno čistih diamantov. Diamant *Orlov« ima ti* centimetre v premeru in tehta 194 karatov. Po velikosti in krasoti ga nadkriljuje lc »Ko-hinoor« v angleški kraljevski kroni. Sovjetska vlada je sklenila, da bo celo carsko žezlo z vsemi dragulji in z »Orlovom« vred prodala.
Koliko vrst živali in rastlin poznamo? Naravoslovci poznajo danes okoli 466.000 vrst živali. Največ je žuželk, ki jih je 385.000 vrst. Metuljev je 61.000 vrst, mravelj je 6300 vrst Rastlinskih vrst poznajo okoli 222.000, med temi je le gob okoli 50.000 vrst. Najbrže pa živi in raste na svetu šc mnogo nam neznanih živalskih in rastlinskih vrst in to v krajih, ki so nam še premalo znani.
Pokojnine angleških sodnikov, h uradnih podatkov je razvidno, da prejemata oba nekdanja lordkanclerja — najvišja sodnika — viscount Haldane in lord Bucknaster po 5000 funtov pokojnine, pet predsednikov višjih sodišč po 4000 funtov, dolga vrsta nižjih sodnikov pa po 3000—4000 funtov pokojnine na leto. En angleški funt jc vreden okoli 1100 kron, torej prejemata dva najvišja angleška sodnika po 5 in pol milijona kron pokojnine na leto.
Rodbinska tragedija, V občini Hlic v Pod-karpatski Rusiji se je odigrala strašna rodbinska žaloigra. Mladi Natan Petruša se je tik pred vojno poročil z neko brhko in bogato deklico. Med vojno jc prišel v rusko ujetništvo, odkoder se je vrnil ie dni. Njegova žena, ki ga je smatrala za mrtvega, sc je med tem drugič poročila. To je Natana Petrušo tako hudo zradelo, da jc ponoči zažgal svojo hišo. S hišo vred je zgorela tudi njegova žena, njen drugi mož in trije otroci, on sam pa se je na podu obesil.
Pogrešano ameriSko vojaško letalo najdeno. Od 2. septembra naprej so pogrešali v Ameriki vojaško letalo, ki je dobilo nalog od-leteii iz San Franci&ca na Filipinske otoke. Ker so vsa poročila z letala od 2. sept. naprej izostala, so dobile vse ameriške vojne ladje v Tihem morju povelje, naj iščejo letalo. Neka Ameriška podmornica je res našla pred tremi dnevi ostanke letala v bližini havajskega otoka Kauai, na otoku pa so našli celo posadko živo. Posadko so vkrcali na podmornico in vsi so sc odpeljali v pristanišče Pearl Harbour.
Prevoz rib po zraku. Švedi v Stockholmu bi jedli ribe radi kar najbolj sveže. Najboljše ribe lovijo v Kattegatu med Švedsko in Dansko. Iz Kattegata v Stockholm je treba iti preko južne Švedske. Zato so vpeljali za ribe sedaj zračni prevoz in bodo prišle v Stockholm že v treh urah, v najslabšem slučaju v treh in pol ure. Ribe bodo spravljene v zabojih iz aluminija; ledu ne bo treba, ker se bo vršil prevoz v višinah s poprečno toploto 4 do 5 stopinj Celzija.
Izkopanine iz kamnite dobe. Pri mestu Rochester ua Angleškem je blizu stare cerkva kamnolom. Dobili so tam okoli 4000 kosov orodja, in orožja, napravljenega iz kamna; naloženi so bili ua 17 kupih. Na ročni 6ekiri in na kladivu so našli vsa znamenja kulture iz kamnite dobe. Strokovnjaki označujejo novo najdbo kot nekak arzenal iz liani ni te dobe; morebiti je bila' to primitivna tovarna za tako vrste blago. Kajti poleg že izdelanih predmetov ležijo kupi nepredelanega kresilnega kamna in drugega gradiva.
Letalo ima bodočnost. V Draždanih zboruje družba za evropsko letalstvo. Zborovanju prisostvuje veliko število mednarodno znanih letalcev in izdelovalcev letal. Med drugimi odličniki je pozdravil zborovanje tudi Sveu Hedin, ki je rekel: »Slutim, da so časi poštnih vozov in železnic, minuli, in minila bo kmalu tudi doba avtomobilov. Bodočnost imajo letala.«
Veliki akvariji. Po obsegu največji akvariji sveta so v Londonu, Newyorku iu Phila-delphiji. Najbolj mnogovrsten je akvarij v San Franciscu, največ priprav za posebne namene ima Berlin s 66 vodnimi prostori, in. Frankfurt s 57. Akvarij v Honolulu (Havajski otoki) je znamenit po svoji zbirki tropskih rib, akvarij v Neaplu pa po zbirki morskih živali, na dnu morja živečih.
Nov podmorski čoln. Angleški mornariški inženir Dartmall v Southamptonu je sestavil nov tip podmorskega čolna. Odlikuje sc po tem, da je prav majhen in enostaven. Gre lahko prav na dno morja. Ima močne žaromete in bo prav pripraven za raziskavanje in reSevanje.
Fso mine. Grško poslaništvo v Rimu objavlja uradno, da bodo luksuzno sobuo opravo gradu »Ahilejon« na Krfu, Iti je bil nekdaj last cesarice Elizabete in pozueje bivšega cesarja Viljema, prodajah na javni dražbi dne 27. in 28. oktobra.
Svetovna konferenca za brezžično telegra-fijo. Državni urad v VVashingtonu je pozval 42 držav, naj se udeležijo konference za ra-diotelegrafijo, ki se bo vršila spomladi prihodnjega leta v Washingtonu. Načrt vsebuje revizijo londonskega rndiodogovora in odredba 7j> mednarodno kontrolo radioDrometi>
Janko Kralj:
Visoka šola za politične !n socialne vede.
Lani je starodavno vseučilišče v Padovi, ki zbira v predavalnicah in inštitutih petih fakultet nad 6500 slušateljev, otvorilo visoko
5010	za politične in socialne vedo. Socialne vede, posebej splošna sociologija, socialna ekonomija, socialna biologija so že dolgo let bile polje, na katerem so delali znameniti italijanski znanstveniki svetovnega imena: Vilfredo Pareto, Antonio Labriola, Giulio Alessio, Borgatta, Pantaleoni, Toniolo in vrsta drugih. Posebno bogate in tehtne izsledke je doprinesla italijanska socialna veda z množino solidnih monografij o podrobnih socialnih vprašanjih: tu je vrsta jedrovitih študij o agrarnem ustroju Italije, cela poplava monografij iz socialne zgodovine mestnih republik, Bilno važne statistične študije, ki jih izdaja sbor znanstvenikov krog »Lige za evgeniko« pod vodstvom slovečega profesorja Conrado Ginija. Te že delujoče, toda raztresene sile 80 zdaj našle skupno poprišče na novi visoki
5011	v Padovi.
Novi zavod ima dve veji: oddelek za politične vede in oddelek za socialno znanost. V oddelku za politične vede stoje pravne znanosti v ospredju. Vodilne glave italijanske Jurisprudenoe so se zbrale tu: Donato Donati predava ustavno pravo in o ustavah sveta; senator Catellani mednarodno pravo; senator Tamassia (ki dobro govori tudi slovenščino) predava o političnih institucijah starega in srednjega veka. Dober »del študija je odmerjen pozitivnemu pravu modernih držav. Razen tega se poučujejo praktiiu© socialne tva-rine; tako ima G. Alessio stolico za agramo lakonodajo. Uslanovljene 90 stolice za bančno, za prometno zakonodajo, za gospodarsko politiko, za teorijo sindikalnega gibanja. — Kodr se želi poglobiti v kako teh špecijelnih vprašanj, najde tu dovolj sred. tev in prilike.
Nas pa bolj zajernlje oddelek za socialne vede. Italijanska socialna znanost ima značilno potezo, da uporablja pozitivne, izkustvene metode. Zato najdeš poleg stolice za teoretično sociologijo inštitut za statistiko, stolico za matematiko v sociologiji, za politično in gospodarsko zemljepisje, za socialno biologijo. Izredno razširijo obzorje dvoletna predavanja o zgodovini političnih doktrin. Šola traja štiri leta. Tcda diplonvrani pravniki imajo pravico vstopiti v četrti letnik političnega oddelka ali v tretji letnik oddelka za socialne vede. Zavod razpolaga s šestimi instituti, kjer dijaki izvršujejo znanstvene naloge pod vodstvom profesorjev.
V Padovi so se zopet začeli zbirati, kot pred stoletji, dijaki iz podonavskih in alpskih dežel. V vseučiliščni avli visi oglasna deska »Društva poljskih študentov«, ki jih je tu skoro stotina. V učilnicah zagledaš dalmatinske Hrvate, Bolgare. Armence, Romune, Ma-žare, dvajsetorico nemških pravnikov in gručo Francozov.
Letos pride prva skupina ruskih študentov. Vodstvo vseučilišča sprejema inozemce s prijaznostjo in dejansko podporo, ki ji ne najdeš zlepa primere. Vsi inozemci so prosti taks — to pomeni letno 800 do 1000 lir prihranka. Padova pa je tudi eno najcenejših velikih študijskih središč Evrope. Skromen študent se gladko preživi, če ima mesečno J000 dinarjev. In slednjič je še to, česar ni mogoče preceniti, namreč da diha študent ozračje, nasičeno s kulturo, da najde v profesorjih prijateljske vodnike, v učilnicah bogatega znanja, v delavnicah pa pravi dom. Zato bd bilo prav, ko bi ta in oni jugoslovanski ?tudent otresel dunajski prah s čevljev in prišel pogledat te tihe dvorane, kjer je ob Torquatu Tassu raste] trentarski šiadtai
tfaša dramatična šola,
(Opombe k Pravilniku Dramatične šole v Ljubljani.)
Sezona se bliža otvoritvi. Obenem z gledališčem se otvarja tudi Dramatična šola. Pohlevna in ponižna, še vedno pastorka v prostorih humanistične, gimnazije. Po zaslugi Udruženja ustanovljen, po zaslugii Udrtyšenja vzdr van, Jkriplje in c,ili voz slovenske Igravske šole po kamniti poti slovenske umetnosti, pred njim pa v polu svojega obraza v dramo in opero in šolo vpreženi garant: profesor Šest. Velika je požrtvovalnost ljubljanskega Udruženja, ki kljub vsem oviram in tež-kočam vztraja, zavedajoč se dobro prevažne naloge Dramatične šole.
Ža! pa so že lanske javne produkcije razkrile prve znake bolnih kali, razodele že mar-»ii atero občutno vrze', ki priča o izmučenem kolesju šolskega ustroja. Produkcije so pokazale predvsem žalostno dejstvo, da gojenci ne obvladajo slovenskega pozorniškega jezika, da niso vajeni ne igre niti krelanja na odru. To so pokazale javne vprizoritve. Privatne skušnje pa so mi dale povoida dovolj, da sem podvomil sploh o vsem učnem načrtu in sietemu naše Dramatične šole in da sem si zategadelj »posodil Pravilnik Dramatične šole »Udruženja gled. igravcev« v Ljubljani in da sem ga | pregledal. Podrobnejši študij tega Pravilnika me je v moji domnevi le še bolj potrdil. Smatram, da je ta Pravilnik površno sestavljen, in da je potreben vsaj v glavnih točkah nujne ia 1
temeljite spremembe. Letos mfeHm, <fa je krivda nedostatkov v Pravilniku, zato se lotim Pravilnika. V primeru, da iztaknem med časom krivdo tudi drugod, bom pokazal brezobzirno tudi nanjo.
Namen tega članka je torej, v dobri volji pokazati, na neumestnost oz. nepopolnost nekaterih točk Pravilnika, in deloma podati nekaj skromnih nasvetov v event. spremembo ali popravek. Mislim, da s tem ne posegam v kakšne prepovedane ali tajne predale Dram. šele. 0 načrtu javne šole se po mojem mnenju lahko tudi javno debatira.
Da se izognem preobširnemu obravnavanju, priobčim enostavno najprej zadevni paragraf Pravilnika, potem pa svoje mnenje oz. predlog, kako naj se Pravilo popravi.
V § 1. Splošnih določb, ki govori o namenu Dram. žele, stoji:
2. Vzgajati one, ki se sicer ne mislijo posvetiti gledališču v pravilni smeri, da lahko pridobljene izkušnje uporabljajo pri diletant-skih odrih.
Vsaj kolikor je meni znano, nobena strokovna šola rtima posebnih oddelkov za diletante. To je približno ista, kakor če bi imela univerza za slušatelje, ki se le mimogrede in tako za zabavo b a vi jo z znanstvom, svoja posebna predavanja. Vzgajati diletante, gre po mojem mnenju preko območja umetniške šole. Kar rabi gled. diletant Ta svoje skromno udej-stvovanje nahaja v obilni meri v dobrem gledališču, če je sicer dovolj talentiran. Tudi bi lahko Udruženje prirejalo vsako leto 10—15 urne tečaje za diletante, kjer jim predavatelj v glavnih obrisih razloži osnovne pojme o govoru, igri in režiji na odru. Več diletant ne potrebuje. Za svoje vprizoritve pa naj dile-tantski krožki prosijo poklicnega igravca aH, kar je še boljše, gojenca zadnjega letnika igravske šole.
Nedvomno odobravam, da se diletantje uče in streme visoko pri svojih uprizoritvah, odločno pa sem proti temu, cla se diletantsko Solo druži s strokovno in redno igr^vsko šolo. V tem primeru je tak »splošni tečaj« le ovira, potrata časa in učnih moči.
§ 3. Šola ima pr in drugi letnik sa one, ki se nameravajo posvetiti gledališču.
Splošni tečaj pa traja eno leto in je namenjen diletantom.
Uena doba dveh let je 7,a igravca brezpogojno prekratka. Gledališka umetnost prehaja v dobo, ko bo ireba znati igravcu malo več, kakor pa hoditi, mahati z rokami in odpirati usta. Danes zahtevamo od dobrega igravca ne samo poirebne teoretične in praktične izobrazbe govora in telesa, danes zahtevamo • -Jid njega tudi teoretičnega znanja predmetov, ki naj spremljajo igravski poklic. V današnjih čnih je igravcu neobhodno potrebno primerno, znanje svetovne literature, dramaturgije, gledališke zgodovine, sploh umetnostne zgodovine etc.
O splošni izobrazbi naših igravcev vladajo še- danes precej čudna načela. Čudno ie na prirner, da ravno naši igravca nočejo ali ne umejo uvideti, da je pri nas v današnjih pog< ih igravski poklic res najlažji poklic in menda ravno zato še vedno premalo cenjen in ugleden. Pri nas je gola resnica, da se priprt. . ja vsak rokodelec delj časa za svojo stroko, kakor pa igravec za svojo. Naši dramski in operni lune t nos ti raste naraščaj kar čez noč. Človek, ki ni videl ne šole ne gledališča niti od blizu niti od daleč, je slučajno všeč incentiantu, pa je angažiran in preskrbljen. Pri nas je Lahko vsak igravec, ali pa vsaj intendant. .., Še vedno je opažati pri angažiranju moči premalo strogosti ali premalo smisla in razumevanja teatra! Potem pa doživljamo predstave za Hotentote!
Skrajni čas bi že bil, da preneha biti gledališče zasilno pristanišče naivnih zasebnikov; da preneha biti sinekura na mlada in na stara leta, pa najsibo že intan^^ntu, režiserju ali pa igravcu! Čim strožja bo šola, tem prej bomo imeli .dobro gledališče in resne igravce, tem prej se bo dvignil njihov družabni ugled in spoštovanje poklica. Pot do igravskega poklica mora biti težka in naporna, ker le po tej poti smemo upati, da dobi„i.o resnično gledališče. Gledališče je: ali samo umetniški zavod ali pa samo oskrbovalndca za nezapo-slence. Oboje naenkrat ne gre.
O splošnem tečaju sem mnenje povedal: diletantslvo in strokovna šola ne spadata skupaj.
§ 7. Kakor hitro prejema »Dram. šola« materijalno podporo iz državnih sredstev, mora Udružecje predložiti vse učno osobje v t o-trduev in imenovanje.
Že od nekdaj mi je nepojmljivo, kako more država skrbeti za gledališče, ne pa obenem vzgajati tudi potrebni naraščaj. Zgodovina slov.■ gledališča kaže posebno jasno, da tiči vzrok nizke stopnje našega gledališča ravno v pomanjkanju dobre igravske šole, torej vzgoje igravskega naraščaja. Zato mislim:
Dokler imamo Slovenci samo dve gledališči, od katerih je eno državno, drugo državno subvencionirano, je obenem moralna dolžnost države, da skrbi tudi za naraščaj svojih gledališč. Sicer »o gledališča brez pomena. V državi Srbov, Hrvatov in SLovencev bi morale biti vsaj tri igravske šole državne ali državno podpirane. Posebno pri majhni zaposlenosti slovenskih igravcev ni misliti, da bi mogla živeti naša. šola od lam; ufMsoine as. šolnine,
D« zahteva država za to svoje pravice (potrditev in imenovanje učnega osobja), je čisto v redu in prav. Želeti je samo, da bd pri tem odločevala strokovna usposobljenost kandidata, ne' pa njegovo politično prepričanje.
§ 9. Učni predmetL
A.	Obvezni predmeti: 1. Dramatična igra — dektamacija, mimika, akcija na odru, študij vlog, praktične vaje. 2. Fonetika. 3, Teorija gled. umetnostL 4. Splošna dramaturgija. 5, Slovenska dralnaturgija. 6. Veda o kostumih. 7; Scenografija. 8. Higijena. 9. Ples. 10. Nastavek glasu. V splošnem tečaju: Režijske vaje,
B,	Neobvezni predmeti: francoščina, srbohrvaščina.
Na kratko: s tem načrtom učnih predmetov se ne strinjam Neglede na to, da je pouk. »mimike« in »akcije na odru« precej problematične narave; da »Teorija gled. umetnosti« — »Scenografija« — »Nastavek glasu« kot samostojni predmeti ne morejo ori-ha;a.t.i vpoštev; da »Ples« v navadnem pomenu besede za igravskO šolo ne pomeni nič etc., je ta razporedba tudi sicer zelo pomanjkljiva in nesistematična. Predvsem ta načrt se mi zidi potreben temeljite sprenie7nbe.
(Konec sledi.)
Gledališka umstnost.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
Gledališki abonma. Uprava Narodu pa gledališča v Ljubljani opozarja vso lansko abonente, da so jim stari sedeži in lože rezervirani le še v pondeljek dne 14. t. m. Uprava prosi, da se re-fk'l:!onti prijavijo danes v nedeljo od 9. do 12. in v 1 nleljek 14. t. m. jd 9. do 12. in 3. do ">. ure popoldne v veži dramskega gledališča. Pristaše .no\'ih abonentov pa sprejema uprava ob istem čatiii in prostoru od torka 15. t. m. dalje.
Knjige in revije.
».Slovenski Učitolj.« Izšla je 9. številka tega zbornika, in sicer v spomin 25 letnice obstoja Slomškove zvezo. Govor Janka Gruda pripoveduje o trudu, ki ga je učiteljstvo izvržilo za najdragocenejše premoženje — za mladino. Vse dalo od skromnega začetka do danes je predstavila strokovna učiteljica Anica Lebarjeva. Pri tem je po. udarjala fundnmentalni princip verskonravno vzgoje in podala izčrpne odgovore na razna oklevanja in ugovore. Članek dr. Jos. Jeraja »Reforma naše šole', navaja razne vplive na šolo. Vse šolsko reforme so dandanes usmerjene po mehanično-teh-ničnih vidikih. Vse vidi ideal v gospodarski spretnosti. Šola pa siremi po enotnih tipih, a reforma mora dati novega duha šoli. 'lega novega duha daje človeku ideja, za katero se navduši in ki ga popolnoma prevzame. Plalon imenuje to duševno ro-ditev. Šola naj bo idejna šola, da bo vzbujala nov tip nesebičnega ustvnrjnjočega človeka v družini, domačem kraju, narodu in državi. Članek St Tavž-lja »Učiteljevo izvenšolsko delovanje« končuje z navodilom, kako naj se postopa pri pouku petja. Mnogo zajemi,jivega v listu obsegajo oddelki o kulturi, književnosti, društveni in stanovski kroniki Naročnina lista znaša letno 30 Din.
.šesta številka kulturnega mesečnika »Kriti-kat ia izšla. Na uvodnem mestu razpravlja urednik Vidi ar o zadevi ljubljanskega Narodnega doma in pledira za to, da preide zgradba v last Slovensko akademije znanosti 111 umetnosti. Prof. Ivs, Koštial obdeluje važno poglavje iz sodobnega je. zikoslovja, slovenščino v naših časnikih, ter kaže na nazornih primerih, kako se pači naš jezik slovnično in jezikovno Jos. Vidmar obdeluje dve novejši zgodovinski povesti, Tavčarjevo »Visoško kroniko-, ter Pregljevega »Vik,"rja Janeza«. Karel Dobida occnjuje Černigojevo razstavo v Jakopičevem paviljonu, ki se je vršila pod gesli »Imprast, jonizem, ekspresionizem, kubizenu. Kontno so havi s prevodi iz ruščine Jos.* Vidmar, dočim re-ferira Božidar Borko o mariborski drami v lanski sezoni, Karel širok pa o gledališkem življenju v Primorju. M. Bravničar poroča o koncertu Zveze pevskih zborov v Ljubljani. Revija ima običajno prilogo »Oslovska čeljust«. »Kritika« izhaja desetkrat na leto, stane celoletno 50 Din. posamič 5 Din. Dobi se v vseh knjigarnah, naroča pa so pri upravi v Ljubljani, Gledališka ulica 5-23.
i^HULJk. :jt ii v O„
Uspeh letošnjega velesejma.
Na razpolago so nam podatki o poslovnem uspehu letošnjega velesejma in številke
;o obisku.
Pregled uspehov razstav'jalcev na V. ljubljanskem velesejmu kaže zadovoljive rezultate. Kljub poslovni stagnaciji mori -io ugotoviti, da je letošnji velesejem v veliki meri -zadovoljil razstavljalce. če bi se smeli izkazati točrtf rezultati, bi bila statistika izgledala še boljše. 17 in pol odstotka razstavijal-cev je izjavilo, da je s kupčijskim rezultatom •zelo zado oljnih, 61.3 odstotka razi '.avljalccv je izjavilo, da je zadovoljnih, dočim pravi 21.2 odstotka rp.zs£avlja!cevf dr jih uspeh ne zadovoljuje, Ni nam sicefr znano, po kakšnem kriteriju je sestavljena ta statistika, vendar pa moramo vsekakor naglasiti ogromni odstotek zelo zadovoljnih in zadovoljnih razstavljalcev,
Naši razstavljale! kalkttlirajo: Stroškov za razstavljanje sem imel n. pr. 6000 Din, zaslužil j sem pa pri zaključkih 5000 Din, torej rezultat za..ie ni zadovoljiv. To velja mogoče za kak blagovni sejem, nikakor pa ne za vzorčni velesejem. Upoštevati je treba, da se bo pokazal pravi kupčijski rezultat Šele v bodočnosti in koliko pridobi z no, imi odjamalci. V splošnem pa je ta statist'ka izraz konjunkture v . naši trgovini in industriji. Visok odstotni delež manj zadovoljrih raz&tavljalcev pri papirni in lesni stroki kaže na slabo poslovanje, dočim visoka številka v tekstilni, kemični, elektrotehnični, k vinski in strojni stroki ter pri ščetarstv klobučarstvu, slamnikarstvu kaže na ugodno po !o" tnje,
V sledečem navajamo rezultat po posameznih strokah. Prve številke pomenijo zelo .zadovoljne, druge zadovol,ue, tretje pa manj zadovoljne v odstotkih:
Kovinska in strojna md"rlrija 4.5, 79.5,
16.	I.isna industrija in pisarn, oprema 16.6, 566, 26.S. Papirna industrija, grafika, igrače .11.1, 55.5, 33.4. Ščetarstvo, klobučarstvo,
slatrnikarstvio, kožubarstvo 11.1. 77.7, 11.2. Vozila 16.6, 66.6, 16.8. Tekstilna industrija 20.8, 64.3, 14.9, Usnjarska industrija 13.6, 68.1, 18:3; Elektrotehnika 12.5, 75, 12.5. Kemična industrija 17.4, 65.2, 17 Živilska indu :rija 13.6, 68.2, 18.2. Galanterija 10.7, 64.2, 25.1. Narodni domači i delki in čipke 18.1, 36.5, 45.4. Glasbila 60, 20, 20. — Skupno 17.5, 61.3, 21.2 — Vseh obiskovalcev je bilo ca 123.000, in sicer iz sledečih most in pokrajin: Ljtib ljana 45.000, ostala Slovenija 6S.600, Hrvatska in Slavonija 2300, Dalmacija 540, Banat in Bačka 620, Bosna tn Hercegovina 780, Srbija 2100, Mac-donija 350, razs+avljalcev in njih perst>n.~la 1700, inozcmcev lv/95. — Inozemski • obiskovalci so se razdelili sledeče: Jtalija 560, Avstrija 325, Nemčija S?, Češkoslovaška 30, Madžarska 30, Grška 23, Turčija (Carigrad)
17,	Bolgarska 14, Francija 12, Romunija 9, Holandska 6, Poljska 6, Anglija 5, Švica 4, Egipt 4, Brlgija 5, Švedska 1, ostala Evropa 9, Amerika (U. S. A.) 2.
Te številke jasno govore o pomembnosti ljubljanskega velesejma. Zlasti je poudariti veliko število interesentov iz vseh pokrajin države in iz inozemstva.
Ob tej priliki še enkrat polagamo na srce ljubljanskim gospodarskim krogom, da na vsak način vzdrže to institucijo in da poskrbe, da bo prihodnji vselesfij&m izkazoval še boljše rezultate.
Tržne cct" surovega masla en gros. (Po-<
rotilo Združenih mlekaren d. d.) V dinarjih notirajo za kg: Ljubljana 50, Dunaj 58, Praga 54, Milan 47, Kempten 50, Berlin 54, Amster. dam 19. Izvoz našega masla bi prišel v poštev samo za avstrijski konzum, vendar za enkrat trg ni sprejemljiv za večje množine, ker je lastna produkcija zelo velika. Tudi prevozni stroški in avstrijska carina otežujeta izvoz.
Poštnočekovni promet v avgustu t. 1. V: mesecu avgustu t. 1. je bilo 830,878 vplačil v skupni vsoti 1569.4 milijona dinarjev ter 150.028 izplačil za 1492.3 milijona dinarjev; skupno torej 530.906 transakcij za 3061.7 milijona dinarjev, od česar odpade na promet brez gotovine 46.168 transakcij (8.7 odstotkov) za 1333.3 milijona dinarjev ali 46.6 odstotka. Računov je bilo dne 31. avgusta t L V celi državi 12.079 (od tega pri ljubljanski podružnici poštne hranilnice 4155) dne 31. ju. lija t. 1. pa 11.967 (od tega pri ljubljanski po-, družnici 4139). Saldo je znašal 31. avg. t. L pri vseh zavodih 313,117.479 dinarjev napram 295 977.991 dinarjev dne 31. julija t. 1. Saldo pri ljubljanski podružnici je bil na koncu avgusta t. 1. 72,255.711 dinarjev, na koncu julija t. L pa 43,271.508 dinarjev.
Trgovina z vinom v Dclmaciji. Iz Splita poročajo, da so skoro vse zaloge lanskega vin na prodane. V okra;ti Split in Šibenik in Ben-kovac ga je še okoli 14.000 hI, medtem ko so v drugih okrajih v zalogi manjše količine. Cene so sedaj: bela vina 50 Din, slabša 35—40 D'n, črna za mešanje 25—30 Din za 100 hI po kvaliteti in vsebini alkohola.
Lombr.rdiranjr vojne odškodnine pri Poštni hranilnici. Iz Belgrada poročajo, da je upravni svet Poštne hranilnice na svoji seji z dne 5. t. m. sk'cnil, da bo v bodoče Poštna hranilnica dajala posojila proti iombardiranju za na 2 in pol odstotno državno ren*o za vojno škodo in sicer za enkrat samo državnim urad kom.
Bk .„nca ogrske zunanje trgovine. Iz Budimpešte poročajo, da je znišal v prvih 7 mesecih t. 1. uvoz na Ogrsko 386 milijonov zlatih kron napram 353 mi ijonom v prvih sedmih mesecih lanskega leta. Izvoz je znašal v prvih 7 mcsecih letos 323 milijonov zlatih kron (v istem razdobju knskega leta samo 283 milijonov). Pasivnost je torej padla od 80 na 63 milijonov zlatih kron, kar je pripisovati povečanju izvoza.
Žetev v ČehoslovaškL Statistični urad čchoslovaške republike objavlja, da je letoS-nja žetev v Čehoslovaški dala sledeče količine (v oklepaju rezultati lanskega leta) p5o-nica 10 (9) milijonov met. stotov, rž 13 in pol (11) milijona, ječmen 11 (10) milijonov in oves 12 (12) milijonov met. stotov.
Jugoslovansko-ncrrška trgovina. V prvfb mesecih t. 1. je Niru ja po nemški statistiki uvozila iz Jugoslavije za 21.8 milijona zlatih mark, izvozila pa v Jugoslavijo za 13.3 milijona zlatih mark.
Dobave Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljan sprejema do IS. septembra t. I ppnudbe gle.ie dobave tiskovin; do 29. sept. t. 1. glede dobave medene pločevine, medene žice, rudeče litine, bakrene pločevine in pocinkane železne pločevine. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddelku ravnateljstva državnih žclcznic v Ljubljani. Ravnateljstvo državnega rudnika Breza sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg bencina ter gled« dobave stekla £k>-
lin). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave desk. — Dne 5. oktobra t. 1. pri Upravi drž. monopolov v Belgradu glede dobave drv. — Dne 7. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave bandaž. — Predmetni pogoji so z natančnejšimi podatki v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe glede dobave okroglega železa in martinovega plovnega jekla; glede dobave kolesnih obročev; do 29. septembra t. 1. ponudbe glede dobave martinovega plovnega železa in glede dobave okroglega železa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddelku ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave 87.000 kg okroglega železa; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave kartona za biljete; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave &vinca, svinčene pločevine, svinčenih cevi in pocinkane pločevine. — Dne 5. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave jeklenih ognjenih cevi; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave rebraste pločevine. — Dne 6. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave krtač, modre galice in sahniakove soli; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave krp in bombaža ter glede dobave jeklene žice, jeklene pločevine in jeklenih krogljic; pri ravnateljstvu državnih železnic v ISubotici glede dobave drv. — Dne 7. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave strojev. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja prešičkov (pod 6 mesecov starih). Pri stalni vojni bolnici Dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani se vrši dne 19. septembra t. 1. licitacija za prodajo prešičkov (pod 6 mesecev starih). Pogoji so na vpogled pri upravi Stalne vojne bolnice, objekt IV v Ljubljani.
Borze.
Dne 12. septembra 1925.
DENAR.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili sledeči tečaji: Italija 229 (228.75—231 15), London 272.25 (271.22—273.22), Newyork 56 07 (55.725—56.325), Pariz 265, Praga 166.25 (165 20 -167.20), Dunaj 7.92 (7.85-7.95), Curih 10.85 (10.805-10.885).
Curih. (Predborza.) Belgrad 9.225 (9.225), Italija 21.15 (21.30), London 25.11 (25.11), New-york 5.18 (5.18), Pariz 24.30 (24.43), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 73.05 (73.05).
Iz šahovskega življenja.
Ljubljanski šah. klub je pričel v sredo dne 9. t. m. z letošnjo sezijo, ki obeta biti jako živahna. Za otvoritev se je odigral zanimiv brzotumir v kavarni Evropa, kjer bo letos glavno sestajališče ljubljanskih šahistov. Klub ima na programu v najkrajšem času veliko simulantsko produkcijo dr. Vidmarja in tri velike turnirje za svoje člane in to, začetniški, splošni in ožji turnir na dobitke. Če Bog da, bomo imeli letos tudi veliko šahovsko senzacijo v Ljubljani: svetovno borbo med največjim šahovskim mojstrom dr. Laskerjem in našim dr. Vidmarjem. Priprave za ta niatch se vrše pod vodstvom posebnega odbora, ki zbira tudi darove. Kdaj se bo mateh vršil, bomo natančno in pravočasno poročali. Ravnotako bomo sproti točno poročali o poteku tega mateha celega, ki se bo vršil v Jugoslaviji in sicer v Belgradu 3 partije, v Zagrebu ena ali dve partiji, v Novem Sadu ena partija, v Mariboru ena partija in v Ljubljani tri partije.
Če se udeleži dr. Vidmar mednarodnega turnirja v Moskvi, ki se vrši prihodnji mesec, ni gotovo; najbrže se ga ne bo iz službenih ozirov.
SVETOVNE ŠAHOVSKE NOVOSTI:
V Bologni (Italija) se vrši letos šahovski kongres. Ob tej priliki se vrši mojstrski turnir, katerega se udeleže najmočnejši italijanski igralci.
Svetovni mateh Maroczy — Torre se vrši to
zimo.
Na turnirju v Bratislavi je Reti svojega nasprotnika daleč prekosil in si je priboril odlično prvenstvo.
Na turnirju v Leningradu ima prvenstvo Bogoljubov. Slede uiu Rabinovič, Romano\vski iu L8wenfisch.
Na turnirju v Debrecinu je zmagal Kmoch z 10 točkami, 2. in 3. mesto si delita Johner in dr. 1 artakovver, vsak z 8 in pol točkami, t. in 5. mesto si dehta Griinfeld in Vukovič vsaki s 7 in pol točkami. Slede jim Przepiorka, Steincr, Prokes in Seitz vsaki z 7 točkami.
Izid efektne loterije v št, Vidu pri Stični.
Prvi dobitek zadene št. 14.875. Drugi dobitek v vrednosti 2500 Din je zadela srečka št. fr	dobitek: zlato uro dobi lastnik srečke
st. 18.176. Po 500 Din sta zadeli: 11.023, 13. 448. Po 250 Din: 392, 2.133, 3.614, 11.872. Po 100 Din: 121, 403, 2.152, 2.805, 4.473, 5.379, 10.835, 13.726, 14.413, 16.784. Po 50 Din: 251, 761, 2.331, 3.179, 3.692, 4.201, 4.304, 5.227, 8.030, 8.666, 9.467, 10.748, 12.581, 14.303, 16.972, 17.144, 17.208, 17.329, 19.138, 19.381. Po 25 Din: 49, 324, 521, 770. 963. 1.017,
I.152,	1.524, 1.652, 1.844, 2.679, 2.858, 3.088, 4.858, 0.173, 5.409, 5.983, 5.999, 6.110, 6.404, 7.020, 7.303, 7.991, 8.486, 8.853, 9.224, 9.300, 9 479, 9 815, 10.154, 10.917, 11.297, 11. 338, 11.602, 11.794, 12.143, 12.900, 13.234, 13.283, 14.099, 14.387, 15.564, 15.953, 16.212, 16.391, 16.414, 16.941, 17.394, 18.651, 19.474. Po 15 Din: 214, 562, 1.122, 1.735, 1.938, 2.938, 3.019, 3.032, 3.045, 3.261, 3.392, 3.687, 3.697, 4.613, 4.633, 4.747, 5.784, 6.933, 6.994, 7.327, 7.482, 7.766, 7.883. 8.393, 8.840, 8.978, 9.403, 9.507, 9.655, 9.905, 9.956, 10.053, 10.099, 10.308, 10.619, 10.752, 10.801, 11.048, 11.245,
II.426,	11.449, 11.494, 11.806, 12.350, 12.929, 13 080, 13.472. 13.743, 14.041, 14.768, 15.214, 15.548, 15.995, 16.020, 16.200, 16.516, 16.971, 17.066, 17.513, 17.571, 17.804, 17.808, 17.865, 18.715, 18.759, 19053, 19.188 19.263, 19.358, 19.375, 19.685. 19.808, 19.827, 19.939. 19.964. — Po 10 Din: 74, 89, 112, 200, 319, 386. 410, 485, 766, 809, 993, 1.026, 1.482, 1.927, 1.969, 2.084, 2.156, 2.199, 2.207, 2.270, 2.442, 2.504, 2.561, 2.581, 3.080, 3.085, 3.277, 3.335, 3.503, 3.536, 3.673, 3.870, 3.878. 3.913, 3.963, 3.991, 3.998, 4.137, 4.268, 4.454, 4.522, 4.524, 4.733, 5.090, 5.341, 5.406, 5.556, 5.618, 5.628, 5.819, 5.835, 5.910. 5.969, 6.057, 6.081, 6.087, 6.169, 6.271, 6.352, 6.421, 6.866, 6.893, 6.^27, 7.060, 7.067, 7.076, 7.150, 7.268, 7.375, 7.376, 7.578, 7.584, 7.698, 7.793, 7.794, 7.957, 7.962, 8.260, 8.290, 8.810, 8.929, 9.064, 9.088, 9.184, 9.196, 9.473, 9.621,
9.722, 9.756, 9.757, 9.847,9.885.10.332,10.497,10.842, 10.908, 11.304, 11.342, 11.423, 11.675, 11.824, 11.875, 11.937, 12.035, 12.072, 12.381, 12.527, 12.602, 12.625, 12.670, 12.686, 12.690, 12.840, 12.806, 12.967, 13.043, 13.048, 13.241, 13.350, 13.451, 13.457, 13.690, 13.826, 14.075, 14.108, 14.134, 14.183, 14.306, 14.492, 14.696, 14.964, 14.088, 15.100, 15.102, 15.556, 15.691, 15.693, 15.940, 15.942, 16.322, 16.424, 16.608, 16.957, 17.094, 17.167, 17.225, 17.306, 17.456, 17.608, 17.983, 18.360i 18.625, 18.667, 18.712, 18.924, 18.927, 19.493, 19.697, 19.741, 19.977.
Zadeti dobitki se dvigajo tekom enega meseca po razglasitvi na licu žrebanja. Kdor želi, da se mu dobitek dopošlje, naj pošlje denar za pošiljatev naprej. Interesenti za Gorenjsko naj se zglasijo z zadetimi številkami pri Petru Male, Kranj, Ljudski dom.
K.
Krojaški atelje
netilk
Tavčarjeva ul. 3
prvovrstno delo
Kongregacija gospa pri sv. Jožefu je darovala v spomin umrlih članov gospe Košir in Bi-ber onn Din za Dom duhovnih vaj.
Na Brezjah se je našla večja vsota italijanskega denarja. Kdor ga je izgubil, naj se javi v
za kri-
za če vije se sprejme tr' "j. Poizve se v upravi »Slovenca« pod »Šteparica«.
čevljarski učenec
se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca* pod »Čevljarski učenec«.
ZDRAVNIŠKI
INSTRUMENTARIJ
fceloten, s fino operacijsko mizo, v najboljšem stanju, ima naprodaj KMETIJSKO DRUŠTVO v Žužemberku za etno samo 10.000 dinarjev.
UjjČA za vsako trgovino II13H aJi 0brt sposobna, popolnoma prenovljena, z velikim vrtom in dvema njivama, se takoj proda v Lim-bušu pri Mariboru, ob glavni cesti. Dopisi na lastnico: A. Fretze-Zemljič, Laško.
Vzamem v najem ev. kupim
kovačijo
v promet, kraju, v bližini mesta ali trga, na vodni obrat. - Ponudbe pod »Kovačija« 6173 na upravo lista.
Kopalno peč
fnalo rabljeno, bakreno, z vso armaturo, poceni prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6028.
stroini ključavničar
dobro izurjen, išče službe. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Spreten« štev, 6186.
Stanovanje
■podstrešno, soba in kuhinja, z vsemi udobnostmi v novi vili, dobe dve mirni osebi ali zakonska brez otrok. — Prednost ima enoletno predplačilo. — Poizve sc pri upravi lista pod štev. 6185.
Dr. Ivan Eržen
"•ibosdravnik v Kranju
ne ordinira
od 15. do 30. septembra
Sprejme se takoj
PEKOVSKI VAJENEC
kmetskih staršev, zdrav, močan. Pekarna JEZERŠEK, Udmat 58, Ljubljana. 6169
Enonadstropoo
TRGOVSKO HIŠO
z opremljeno trgovino, v prijaznem trgu na Gorenjskem, prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6215.
VINO!
Večja množina pristnega LJUTOMERČANA iz 1. 1922
naprodaj po Din 7__liter.
Ponudbe ozir. informacije sc dobe pri upravi »Slovenca« v Mariboru.	6176
KUHARICA
gostilniška, samostojna, išče primerne službe. - Ponudbe ozir. poizvedbe pri upravi »Slovenca« v Mariboru.
Tvrdka Makso ŽARGI,
Kamnik, sprejme
UČENCA
močnega, ubogljivega, kršč. kmetskih staršev! - Osebna | predstava na lastne stroške i (spričevala, priporočilo). i
Kovaškega
vajenca sprejmem v pouk. Hrana in stanovanje pri mojstru, - Franc Prevodnik, kovaški mojster — Bistrica, Podbrezje, postaja Podnart.
UČENEC '
za trgovino v Ljubljani sc sprejme. Naslov pri upravi «Slovenca« pod štev. 6216.
ARHITEKT
in MESTNI STAVBENIK
Viljem Treo
J V ,!-<na, Tosposvetska c. št. 10. — Telef. inter. 103. Ustanovljeno leta 1830.
Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
STANOVANJE
išče s 15. oktobrom železniški uslužbcnec, najraje pri mali družini ali vdovi v bližini glav. kolodv. Ponudbe na upravo lista pod: 1980«.
OSMOŠOLEC
daje instrukcije iz vseh predmetov. - Ponudbe pod: »Vesten« na upravo lista.
Iščem lokal
za trgovino v sredini Ljubljane. — Pon"dbe pod šifro »Skladišče« 6228 na upravo.
Pozor upokojenci!
Ugodno se	2 sobi,
proda HlOivH kuhi-nja, jedilna shramba, eleklr. razsvetljava. . Naslov pove uprava lista pod Stev. 6227.
P k
drž. dvorazredne šole želi primernega mesta. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »September«.
SOBA SE ODDA
gospodu. Naslov pove uprava lista pod štev. 6231.
J*" trgovske šole
išče stanovanje v bližini zavoda, po možnosti z vso oskrbo. . Naslove sprejema uprava pod šifro »Trgovska«.
Išče se suh, srednjevelik
LOKAL
na promet, kraju v Ljubljani za prodajo moke. - Prijazne ponudbe pod »Valjčni mlin« na upravo »Slovenca«. 6325
INŠTRUKTOR
perfekten v francoščini in matematiki, se išče. Prednost ima resen in revnih staršev. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6232.
"t£-ava uisca totoš 13
priporoča cenj. usnjarjem vse v njih stroko spadajoče potrebščine; ribje olje, degras C. I., strojilna olja „Hessna", vse vrste eks-traktov in kemikalij ter usnjarskega orodja, dalje še laka in tragantov.
! ■
Sprejme sc takoj samostojen
steklar, pomočnik
- Naslov pove Franjo KOL-LER, Slovenjgradec. 6230
Fremcg, drva, oglje, brleti,
koks. — »ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220.
14 let stara, močna, 2 razr. mešč. šole, želi vstopiti kot VAJENKA v trgovino z me-feanim blagom, — Naslov v upravi lista pod Stev. 6190.
H H i»ft cnostanovanjska, s t; «3 H 4 prostori in lepim vrtom, 5 m od cestne želez., naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 6211.
Oddam eno ali dv«
MEBLIRANI SOBI
t uporabo kuhinje ali vio preskrbo v hiši, zakonskemu paru. Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 6212.
UČITELJICA
iprejme učence za klavir in teorijo. Strog in natančen pouk. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 6214.
krepkega, nc izpod 16 let, sprejme GOLJAR FRANC, Dravi je 103, p. Št. Vid nad Ljubljano.	6220
Lep loka!
z opremo, blizu sodišča v Ljubljani, pripraven za trgovino (grosisti) ali pa za pisarno, se takoj odda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6219.
PERFEKTNO
STENOGRAFINJO
za slovenski in nemški jezik, obenem strojepisko, s per-fektnim znanjem jezikov, ev. tudi srbohrvaščine (ne začetnico), sprejme odvetniška pisarna v Ljubljani takoj ali kesneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Stev. 6218.
Kupujem do dvajset vago-gonov la. sortiranih
zimskih jabolk.
Ud. Jovana Šakmana Bečkerek, Banat.
• Vel.
6222
KUPIM
majhno posestvo pri Celju ali Mariboru. Ponudbe na: Pobega, Servola 756, Triesle (Italia).	6204
Nedaleč od Scvnicc pri Zidan, mostu se proda lepo
»»posestvo
obstoječe iz hiše, gospodar, poslopij, zelo rodovit. njiv, travnikov, neposekanega gozda, skupaj 20 johov! - Pojasnila daje Pavel ROZIN, Trbovlje.___
jagode velikanke
nekaj sto sadik proda po 25 par komad KOUTNY, Spodnja Šiška, Medvedova cesta št. 28.	6223
Iščem samostojno moč za
knjigovodstvo.
Vešč mora biti srbohrvaščine in nemščine in tudi nekoliko v glasbi. - Naslov v upravi lista pod Stev. 6234.
PRODAJA "HTI ET~
Proda se r.ova, enonadstrop-na hiša v Skoieljci, ležeča ob cesti, oddaljena od kolodvora komaj 5 minut. V hiši sta dve stanovanji po 4 sobe in pritikline. Eno stanovanje je takoj na razpolago. — Hiša je pripravna za vsako obrt in trgovino, ker spada k hiši 1500 m kvadrat, sveta. Natančneje se izve v pisarni dr. M, Pirca, odvetnika v Ljubljani, Clgaletova ul. 1.
Avstr. tovarna za sladkorne izdelke išče izurjene
zastopnike.
Prij. ponudbe z natančno navedbo dosedanjega delovanja pod silro: Bonbonieur Št. 6196 — na upravnistvo »Slovenca«.
Pletilni STROJ 5/36
se proda za 2500 Din. - Naslov v upravi pod St. 6233.
KLAVIR
V najboljšem stanju z inočno rczonanco, črn (konccrt-Flii-gol) ugodno naprodaj. - Naslov v upravi pod št, 6224.
10JZ11
Ljubljana, Kolodvorska ulica 28—34
Stalna zaloga čez 300 modernih spomenikov. Izdelava rodbinskih grobnic, mavzolejev, altarjev in vseh cerkvenih ter stavbnih del. Marmorne ploščo v vseh barvah za pohištvo, trgovine, mesnice. Stikalne plošče za elektriko, obloga sten itd. po zmerni ceni.
stoječ D3ESEL-MOTOP., fabrikat Grazcr Waggonfabrik, 65 HP. 180 obratov, kompleten s kompresorjem in zračniki, poraben za takojšen pogon. — GENERATOR za istosmerni tok, tipa GM 28, Amper 18-83, Volt 230-325, KW 27, dobro ohranjen. - AKUMULATORSKA BATERIJA sistem »Tudor«, 130 elemntov, tipa 35, skrajna napetost 228 voltov, kompletna s stikači in stikalno ploščo. — Natančnejše se poizve pri »STAVBNI DRUiBI« d. d., Ljubljana, Levstikova ulica 19.	6206
aalalBaMsiaasaaennniinaananlOHnBaltiinnniaBalB
odvetnik in javni notar
434 DIAMOND STREET - PITTSBURGH, Pa. U. S. A,
Izvršuje hitro in točno vse posle v Severnoameriških Združenih Državah in v Kanadi, zlasti izterjatve zapuščin, odškodnin in zavarovalnin. »Sodelujo z odvetniki v domovini za vse posle v Ameriki«.
Dopisovanj« hrvatsko.
Pazite na točen naslov!
BBBBSBBBBBBBBBBBKaBBBBBBBIBBBBBBBBBBBB
MEFLEETANTOM
I grozdja, mošta, vina, žganja, olja in ostalih	m
dalmatinskih pridelkov, kakor: mandeljnov,	ju
smokev, višenj, slanih rib, buhača, rožičev itd.,	I _ se stavlja na razpoloženje, za kupovanje in
® ekspcdicijo, ter daje hitra in točna pojasnila	®
M. D. B E N Z I A
trgovsko-obrtniSko posredništvo SPLIT, (Dalmacija)
r
ter si oskrbite pravočasno V | o
I Si
IZ STALNE ZALOGE
pitlingov, boks, ševro, črne in rujave kravine najboljše kvalitete. — Cene jako zmerne.
zaloga usnja in čevljarskih potrebščin -LJUBLJANA — Stari trg štev. 11 a.
i. eli
za istomerni in vrtilni tok, prvovrsten nemški izdelek, s 3-letnim tovarniškim jamstvom
s skladišča.
»ESektro-Company«, d. z o. z,
Ljubljana — Sv, Petra cesta 25
od najfinejše do najpriprostejše opreme po izredno znižanih cenah se dobi pri
MDEre^IR, tovarna poMSfto
St. Vid
nad Ljubljano
nasproti kolodvora Vižmarje
Na velesejmu
razstava v pavdjonu „E"
OELEKA
moška Iz feškega ševljota In dna dunajska konfekcija Din 580. lina damska volnena obleka Din 220. Ilamslil plaši Din 400, fantovska obleka Din 190. dekliška obleka Din SO.
ItaspoSIlJa vclelrgovlnn
R. Stermecki, «ue st. 18
Hurtrovanl cenik z In looo slikami sa pošlje vsakemu zasloni, vzorci od sukna kamgarna In rame manufekturne robo pa samo za o dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat dobi nakupu primerno povrnitev vo»n|e. Naroflla iez Din 500 poštnine prosto. Trgovci engross cen«.
Sler. 206.
SLOVENEC, dn« f3. »pteinbra 1923.
SI ran H.
AFILIRANI ZAVOD: Bank. čeho.loraikih latf r Pragi z njenimi 21 podružnicami ▼ čahotlovafld ter delnilko Ravnico od Ki 70,000.000— ter rezerv, fondom od Ki 30,000.000-— ter vlogami nad K6 800,000.000"—
Obavfla vse banžne poste natkntairtnefB.
Dobrovoljačka banka d. d. v Zagrebu
Podružnica Ljubljana
Popolno vplačana del, glavnica Din 5UWO.OUr—
Rezerve Din 750.000'— Brzojavi: /DOBROBANKA" Ljublfana. Telefona: 5 in 720.
Prevzema vloge na hranilne knjižice In na tekob računu ter jih obrestuje kar najugodneje.
9«
Felix Toman
kamnoseški mojster
Ljubljana
Resljeva cesta št. 30
priporoča bogato zalogo nagronih spomenikov od marmorja in granita, plošče za robnice, marmornate plošče za mobilije po na/niž/ih
cenah —mm
Prva dalmatinska tvorni ca
Porttend cemente
Gilardi & Bettiza — SpBt ustanovljena leta 1865, torej najstarejša tvornica te vrste v Dalmaciji
Izdeluje:
prvovrsten Porfland cement
zastopnik za Slovenijo Iran S*eslotnik ln drug, Ljubljana
Resljeva cesta 3 Tel. int. 949
Svileni pliš
«1 plot£e
sa obleke in Klobuke
v krasni Izberi nudi
H. KENDA
LJUBLJANA, Mestni trn 17.
flnserati v »Slovencu« imajo popoln uspeh. - Inserirajte v njem!
osjKiftfnurafiii
jlftitcniog-Ceftln
S M/ollovti ulica I II.
IS Tclclon ilev. S«.
I
u-I * -f-'gj
VAJENCA
za krojaško obrt spreflKte JANKO SKUMAVC, kiojai, Ljubno 55 — Podnart.
MIZAR. VAJENCA
<mrefme ALB. JANČAR —. Smlednik.	61S3
Jabolka, hruške,
orehe, kupuje (za Larrič ln Kovač, Soinbor) Jožo Kovat, Ljubljana—Rndnik Star. 58.
mMlMiliTf
z«i namahanje
mmm
terpenlpniofo mfilo
za pranje
T&I-S0DA za čiščenje oken in vrat - steklenic in kozarcev-krožnikov-porcelana in vseh mastnih kuhinjskih posod.
a 4
H 3 (ž
jjiiHMS

Enostavno čudovita radi svoje
hitrosti in varčnosti !
Nekaj para stroškov, nikakega truda, najboljši uspeh, bele in čiste roke in konec no radosten in zadovoljen nasmeh!
NAJBOLJŠE
se dobijo v restavraciji GROSUPLJE.
J.Štepušin
Sisek
priporoča bolj** tamburloe, štrene, partl-turo šol« ln vas otreb-461ne » vm glasbila. Odiikovnn na parttki ruitavi. Ceniki Irivnko.
Bukovo oglje
najceneje in najboljše — na vagone in na posamezne vreče H. SKALA, Ljubljana — Mirje št. 4.	4620
DVOKOLESA. m^orn.
otroški vozički, pneumatika najceneje! Prodaja na obr-roke, ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokolej in otroških vozifi-kov, Ljnbljana, Karlonka cesta št. 4.	4117
FLEKTROMONTER
z več1 :tno prakso pri zgradbah sklopnih naprav, vodih visoke in nizke napetosti, postavljanju transformatorjev, montaži strojev in generatorjev. samostojna moč, se išče za tako).
AKVIZITER
za elektromaterijal, dobro
vpeljan in po Sloveniji znan, dobi takojšnje nameščeni«. Ponudbe z referencami je poslati na upravo »Slovenca« pod številko 6083.
mu m.„(jana Granta.
(Potovanje okoli svota.) francoski spf&al Jnles Verne. — PoJovenfl A. B.
—	Govorite, Glenarvan!
—	Kako vstavite sedaj na novo dobljene be ede in kako čitate sedaj listino?
—	Nič lažjega kot to. Tukaj je listina, je dejal Paganel in pokazal dragoceni dokument, ki ga je bil že par dni tako vestno proučaval.
Zavladal je globok molk. Medtem je zemljepisec zbiral svoje misli in sestavljal odgovor. Prst mu je drsel po zabrisanih vrsticah, ko je z odločnim glasom iital in poudarjal nekatere besede:
>Dne 7. junija 1862 se je trijambor-nik Britanija iz Glasgovva potopil po..« recimo, če hočete, >dveh dneh, treh dne h« ali »d o 1 g e m smrtnem b o j u«, to je vseeno, »n a avstralski obali. Kapitan Grant se je z dvema mornarjema podal na celino, kjer je« ali »kjer bo vjetnik divjih domačinov. Vrgli so to listino«, itd., itd. Ali ni jasno?
—	Popolnoma jasno, je priznal Glenarvan, če le moremo imenovati Avstralijo, ki je pravzaprav le otok, celino.
—	Bodite potolaženi, dragi lord, najboljši zemlje-plsci imenujejo ta otok avstralsko celino.
—	Tedaj nimam pristaviti drugega kot to-le: V Avstralijo! in Bog z nami! je zaključil Glenarvan.
—	V Avstralijo, so za vriskali kakor iz enega grla tovariši.
—	Ali veste, Paganel, se je obrnil Glenarvan k učenjaku, ali veste, da vas je Previdnost poslala na D u n c a n a?
—	?.e prav. Recimo, da sem prišel naravnost iz nebes. 1'a i »ni bo za enkrat ^dosti o tem!«
Tako se je končal razgovor, ki je imel pozneje še take posledice. Duševno razpoloženje popotnikov je bilo namah kakor prerojeno. Zopet so našli nit v labirintu iu to prav takrat, ko so mislili, da so zašli za vedno. Nove rade so vstajale na razvalinah ponesrečenih načrtov. Brez strahu so mogli zapustiti ameri-kansko celino. Misli so jim že letele proti avstralski zemlji. Ko pridejo zopet na D u n c a n a , nc bo v njih družbi črnega obupa, lady Helena in Mary Grant ne bosta objokovali za večno izgubljenega kapitana Granta. Tako so pozabili na vse nevarnosti položaja, v katerem so se nahajati, in se popolnoma vdali veselju. Le ena stvar jih je žulostila: da niso moji nemudoma na pot.
To je bilo ob štirih popoldne. Večerjo so do'očili za šesto uro. Paganel je hotel proslaviti srečni dan s sijajno pojedino. Ker je bil jedilni list zelo skromen, je predlagal Robertu^ da gresta na lov »v bližnji gozde. Robert je kar zavriskal, tako mu je bil predlog po volji. Vzela st-t Talkovovo vrečico s smodnikom, osnažila samokrese, jih nabila 3 šibranri in odšla.
»Da mi ne zaideta,« je opomnil po očetovsko major oba lovca.
Po njunem odhodu sta šla Glenarvan in Mac Nabbs gknlat zarezo nad vodo, Mulr«dy in \Vilson sla pa nanosila dračja na ognjišče.
Glenarvan se je spustil prav do gladine ogromnega jezera. Še nobenega znamenja ni bilo, da bi začela voda upadati. Toliko sta vendar mogla ugotoviti, da je bil višek že dosežen. Sila, s katero je voda še vedno drla od juga na sever, je pričala, da ravnovesje med argentinskimi rekami še vedno ni bilo doseženo. Predno bi neizmerno vodovje začelo upadati, bi se moral tok ustaviti, kakor na morju, ko poneha plima in nastopa oseka. Dokler bo voda tako divjala na sever, ni niti misliti na to, dn začne upadati.
Ko sta Glenarvan in major t"ko meril« in razmišljala, ao začuli ua vrhu dre vosu suuii. ukroti
pa še skoro glasnejši radostni klici. Robertov sopran se je krasno podajal k Paganelovemu basu. Menda sta imela tekmo, kdo bo bolj otročji. Lov je obetal najboljše, za večerjo je bilo pričakovati čudovitih reci. Ko sta se Glenarvan in major vrnila k ognjišču, sta morala častitati Wilsonu, ksr je imel tako izborno misel. Vrli mornar je nateknil na končič vrvice iglo in začel ribariti. Par lucatov malih okusnih ribic, ki jim pravijo >mohare«, se je že premetava.0 po gubi na plašču. Večerja bo sijajna 1
V tem sta se vrnila lovca z vrha ombuja. Paganel je nosil previdno jajca črne lastavice in zveženj vrabcev. Robert je bil spretno pogodil nekaj pavov »ilge-rov«, malih rumenkastih ptičkov, ki so zelo okusno in jih gospodinje na trgu v Montevideo najraje kupujejo. Paganel, ki je baje znal pripraviti jajca na devet-indevetdeset načinov, se je to pot moral zHovoljiti z enim samim: v gorkem pepelu jih je skuhal v trdo. Vseeno pa je bila večerja res i raznovrstna i okusna: posušeno meso, v trdo kuhana jajca, pražene ribe ter pečeni vrabci in »ilgerk so bili pojedina, ki je nihče izmed povabl jenih ne bo poza KI.
Zato je bil pa tudi pogovor razigran. Vedno in vedno so delali poklone Pagat lu-kuharju n Paga-nelu lovcu CJoenjak je sprejemal vse častitke s skromnostjo, po kateri spoznaš zaslužnega moža. Nato je začel z zajemljivim pripovedovanjem o veličastnem ombuju, ki jih je kril s svojo zeleno streho in ki je bil — no njegovem opisu — neizmeren.
»Z Robei lom sva med lovom mislila, je pristavil v šali, da sva v pragozdu. Za trenotek sem se ustrašil, da se izgubiva. Nič vec nisem mogel najti pota nazaj. Selnce je že zahajalo za gorami. Zaman sem iskal svojih lastnih sledov. Lakota s- je začela neizprosno oglašati. V temni host! se jc že jelo oglašati rjovenje divjih 7.veri .. Oh. oprostite, saj tukaj ni zverin in za to mi je žal.
Kaj! se je oglasil Glenarvan. žal vam je. da tukui ui zveri?
=!l!=lll
111=1115
rt —H
2 Js
a tf> bC 3
-t > C
(«
o <->
-C
O o
Sc ®
y O
V N
2 '5
a o
• —o
a >
.S 5 S
J£ > -O N
a
?<=
0J
S £
fl *
>u -o
* 5 0
a-g
•M •=.
a
M S
►4
O M
a i
S d 22 S
- d S* o
"3 30
P
J5 <if
* O M
M "3 2 ^
« 5
N
9 a <a R
ll!EIII= =111=111
nam
Prometni zavod za premog d. d. V LJUBLJANI
prodaja
PREMO O
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava ua debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. IS, 1L
Učenka
se sprejme v trgovino z ma-nufakturo s primerno Šolsko izobrazbo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod Stev, 6071.
}JSXn na prometnem kra-nloCl ju pri Ljubljani, pripravna za trgovino ali obrtnika, zaradi premestitve po ugod. ccni naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 6069.
|
.........................................
■■■■■BBlMBMMBMaBaBMBailMIBBHIBBa'
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
sodnljsko zapriseženi izvedenec
Ljubljana Gosposvetska cesta štev, 12/11.
25 letna praksa
izdeluje natrtc, proračune, cenitve in prevzema vnke vrste stavb. Med mnogošt. Izvri. stavb napravil: cerkve v Prečni, Zaplaz. 5ml-hel, Šumperk, Podgradltd. prezidava hiše Souvan, Mestni trg itd
za vino, žganje, olje, med, raast in petrolej, kakor tudi za transport in hrambo ima vedno v zalogi vsako množ.
FRAN REPIČ
sodar. podjetje v Ljubljani.
Istotam se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Solidno delo, točna postrežba.
m
Zimnice
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divanc in druge tapetniške izdelke, dobite najcenejše pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg Stev. 7 (poleg Mestnega doma).	5732
ležečo na prometnem kraju ob državni cesti, DAM po dogovoru v NAJEM. Interesenti naj sc zglasijo do 30. septembra pri lastniku ANTONU VIDEMŠEK, Dob pri Domžalah.	6043
fin kupim v gozdovi-tera kraju Slovenije z vsemi poslopji in stroji. -Ponudbe na »Delta Stan« — Zagreb, Dica 22.	5894
Drva In žaganje
bukove in hrastove odpadke
od parketov in žage dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna žaga V. SCAGNETTI
za gorenjskim kolodvorom.
Gonilna jermena
prvovrstne in neprekosljive trpežnosti ter prima vosek ea. mazanje jermenov, nudi po najnižji konkurenčni ceni tvrdka ČADEŽ in BRCAR, Ljubljana, Kolodvorska ulica St. 35. Zahtevajte cenik in vzorce!	5229
LIFTBOY
deček 15—17 let, čedne zunanjosti, lepega vedenja, znanje slov. in deloma nem. jezika, sc sprejme za strežbo dvigala. - Osebne ponudbe s spričevali na upravo hotela »Union« v Ljubljani.
O dpr o cia| a 1
„DanIcart Majzelj & Rojšel)
Radi preselitve odprodajamo vso zalogo manu fakturnegablaga, galanteiije in usnja po globoko znižanih cenah. — Ne zamudite ugodne prilike
Ljiiblfana, Turjaški trg št. 1.
s 25 letno prakso — išče primerne službe kot vodja lesne industrije, zmožen vseh v mizarsko in tesarsko stroko spada-jočih del, je absolvent drž. obrtne šole v Gradcu, ter je že več let poučeval na obrtno nadaljevalni šoli. Bil že vodja s
polno jarmenikom. Ponudbe na podr. ,.Slovenca" v Celju pod »Lesni strokovnjak".
STROJI ZA PLETENJE
S
Flach Ruud-Links-Links in Jackard :-: za ročni in strojni pogon :-:
U H? za strojni in u aL nožni pogon
m deli sfronev za vse sisteme lo
:-: tiitOVe vedno au skladišču pri :-:
Kuponitiika ulica Stev. 42.
Glavni zastopnik tehniške poslovnice za industrijo strojev za pletenje
Fell2c Lederer, WIen
GOSTILNO vzamem v najem
v bližini MARIBORA. Vzame se tudi na račun. Ponudbe je poslati na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod: »Gostilna«.
S>rfi!®liiosfnI
Velika zaloga kakor tudi izdelovanje od najpri-prostejSe do najfinejše izvršitve. Preproge, posteljnina itd. Globoko znižane cene. Prosto ogledovanje. Ceniki zasonj!	Ne silimo k nakupu!
ZALOOA POHISIVA IN PMPROG
GOSPOSKA ULICA 20 EN GROSS	EN DETAIL
Popolnoma varno naOoitte svoj denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Vedno zadnje novosti
damslkih klobukov
priporoča
va
C c 2
nasiedn ci
Ljubljana, Pod Trančo št. 2.
Žalni klobuki vedno v zalogi. — Preoblikovanje in popravila se točno in ceno izvršujejo.
ca. ra
n
fl>
ca
Fižol, lečo
m,M .in u
suhe gobe
kupuie SEVER in KOMP., Ljubljana, Woliova ulica 12.
VAJENCA
za urarsko obrt sprejmem takoj. Dušan Marinko, urar, Ljubljana, Florjanska ul. 31.
IŠČE SE POŠTENO DEKLE
z dežele, staro 14—15 let, kot UČENKA v trgovino na deželo. Vstop takoj. Ponudbe naj se pošljejo na AL. BERETIČ, Šmarjeta pri Novem mestu.	6178
?:?iki filc klobuki
kakor tudi v vseh modernih barvah v zalogi po nizkih cenih pri Mirki HORVAT, modistka, Ljublj., Stari trg 21.
Kupim prvovrsten Ia. okrogel orehov, jesenov in
HRASTOV LES
od 40 cm dalje debel, 2 m dolg; v poštev pridejo le . vagonske dobave. Prosi se za obvezno ceno od kubič. metra franko vagon nalag. postaj v Sloveniji. Ponudbe na: DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki.	5236
eljska milarna, <j. z o.:
dobavlja v kakovosti nedosegljivo
pralno m terpentiriov® m
<m i
&
S3 iH m
& m
in ea
se
rs i i
i i
SW£TOWi^O
a p©miM
iz stare renomira^e tvcrnice
znan pred vojno na svetovnem trgu pod imenom
,Lersgert? elder cemanr
tu- in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovila, da spada med najboljše vrste cementa v državi.
^ža v£.v a a -4H, g Naročila sprejema in daje informacije.
m m ea
m g
m e si eb m
m t m
1
»Portland cement,. Mojstrana« Llubjana, Jadranska Podonavska banka.

Agitirajte za naše časopise!
EELŽI?1-^ iil-iifajp
Podpisana tvrdka, nahajajoča se v Ljubljani, Mestni trg Stev. 18 — že nad 30 let, naznanja vsem svojim častitim odjemalcem, da se zaradi prodaje hiše ~JOf> PRESELI koncem avgusta t. 1. v novo urejeue prostore
15
Woliova ulica 5, prejšojat trgovina. Anton KrejčL, vogal
Tem povodom sc tvrdka vsem dosedanjim p. n. odjemalcem najtoplejc zahvaljuje za dosedanjo vsestransko naklonjenost in jih prosi, da ji ostanejo tudi na novem prostoru zvesti, zagotavljajoč jim točno in solidno postrežbo s prvovrstnim, trpežnim blagom, priznano najboljših tovarn, po zmernih in solidnih ccnah. Zlasti pa opozarja na veliko izbiro volne, svile, bombaža za vsa ročna dela. D. M. C preje vseh vrst, potrebščine za krojače in šivilje, dalje rokavice, nogavice vseh vrst in velikosti, moško in žensko trikot-perilo, kravate, otroške nogavice, kapice, jopice, vseh vrst gumbe, galanterije itd. Velika izbira vezenin, ženskih ročnih del, vsakovrstnih čipk, glavnikov itd. — Predtiskarija ročnih del z veliko izbiro vzorcev vseh tehnik vezenja Predtiskanje in vezenje monogramov vseh vrst, lastno strokovno risanje napisov na zastave, trakove itd. Del tvrdke ostane do konca t. I. fe v starem prostoru na Mestnem trgu 18. USTANOVLJENO 1887.	USTANOVLJENO 1887.
Velespoštovanjem:
F. MeršoS nasl. L. Min & Si Gerlovit
Zadružna Gospodarska banka d« d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis & vis hotela „Union").	Telefon št. 57 tri 470.
Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 30.080.
Podružnice: CELJE, DJAKOVO, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura; BLEO.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000*-.
Daje Irgovske kredite, eskomptira menice, lomhardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute iu devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložue knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. ioterije.