3 Stari in mladi na trgu dela v Sloveniji Petranka Davidova in Žiga Cepar 11 An Exploration of Traditional Approaches to Leadership: Traits, Behaviours and Contingency Jakob Wieland, Weronika Busek, Blazej Nosal in Andreja Pegan 19 Razmislek o terminologiji: navidezne sopomenke in/ali »napihnjenke«; dva primera s podrocja ekonomije, financ in racunovodstva Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman 33 The Use of Social Big Data in Small Hospitality Businesses Fabrizio Gritta  41 UP FM krepi znanja in inovativnost Sara Gržinic 45 Vabilo za oddajo prispevkov Igor Rižnar Spoštovane bralke in bralci, z veseljem sporocam, da je pred nami nova številka strokovne revije Management. V prvem prispevku avtorja prikažeta stanje na trgu dela v Sloveniji in pojasnita, kakšna je povezanost med mladimi in starimi na trgu dela ter s kakšnimi izzivi se soocata trg dela in gospodar­stvo. Drugi prispevek obravnava tradicionalne modele in teorije vodenja, in sicer model osebne znacilnosti, vedenjsko teorijo ter situacijsko teorijo. Prispevek razvije razumevanje o raziskovalni praksi vodenja z aplikacijo tradicionalnih modelov in teorij vodenja. Tretji pri­spevek se osredotoca na prevod in razumevanje štirih angleških strokovnih izrazov (economy of scale, economy of scope, depreciation, amortization). V cetrtem prispevku avtor preucuje, kako majhna podjetja v italijanskem gostinskem sektorju z visoko spletno prepoznavnostjo uvajajo prakse družbenih velikih podatkov. V drugem delu revije vas vabim k rubriki o pregledu in napovedi dogodkov na Fakulte­ti za management, kjer nas avtorica seznanja z aktualnimi vsebinami. Pogled v jesensko obdobje zakljucujemo s posebnim povabilom podrocnega urednika tujih jezikov k oddaji clankov s podrocja razumevanja kompleksnosti cloveškega jezika. Vsem, ki ste pomagali sooblikovati novo številko strokovne revije Management, se prav lepo zahvaljujem. V nastajanju je že naslednja številka in ob tej priložnosti vam vabim k sodelovanju ter oddaji strokovnega prispevka. Klemen Kavcic, glavni in odgovorni urednik Management | Glavni in odgovorni urednik Klemen Kavcic | Uredniki Daniel Bratina, Tina Bratkovic Kregar, Dušan Gošnik, Mateja Jerman, Suzana Laporšek, Igor Rižnar, Primož Šterbenc in Elizabeta Zirnstein | Lektoriranje Davorin Dukic in Susan Cook | Prelom Primož Orešnik | Ilustracija na naslovnici Nuša Mihalic | Uredništvo Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Izolska vrata 2, 6000Koper | management@fm-kp.si | www.mng.fm-kp.si https://doi.org/10.26493/1854-4231.19_1 Petranka Davidova magistrska študentka Univerze na Primorskem, Fakultete za management, petrankadavidova7@gmail.com Žiga Cepar Univerza na Primorskem, Fakulteta za management ziga.cepar@fm-kp.si Stari in mladi na trgu dela v Sloveniji Zmanjševanje rodnosti, staranje prebivalstva in pomanjkanje delovne sile so izzivi, s katerimi se soocajo države in trgi dela razvitega sveta ter tudi drugod po svetu. Raziskave na trgu dela kažejo, da podaljševanje delovne dobe starejših pozitivno vpliva na trg dela ter na pokojninsko in javno zdravstveno blagajno. Po drugi strani pa vcasih lahko slišimo tudi, da naj bi podaljševanje delovne dobe starejših negativno vplivalo na zaposlovanje mladih, saj naj bi stari odjedali delovna mesta mladim. Kot kažejo dosedanje raziskave, podaljševanje delovne dobe starejših, ki je pogojeno s staranjem prebivalstva, v resnici nima negativnega vpliva na zaposlovanje mladih. V clanku kratko prikažemo, kakšno je stanje na trgu dela v Sloveniji, pojasnimo, kakšna je povezanost med mladimi in starimi na trgu dela ter s kakšnimi izzivi se soocata trg dela in gospodar­stvo. Na podlagi analize dosedanjih raziskav ovržemo tezo, da starejši jemljejo delovna mesta mladim. Kljucne besede: brezposelnost, mladi, stari, delo, trg dela, gospodarstvo Old and Young on the Labour Market in Slovenia Declining birth rates, aging populations and labour shortages are chal­lenges which are facing the countries and labour markets of the devel­oped world as well as other parts of the world. Labour market research shows that extending the working life of the elderly has a positive effect on the labour market and on pension and public health funds. On the other hand, sometimes we hear that extending the working life of the elderly supposedly has negative effects on the employment of young people, since the elderly are supposed to take jobs away from the young. Previous research shows that extending the working life of the elderly, which is a result of population ageing, actually has no negative effect on the employment of young people. In the article, we briefly present the situation in the labour market in Slovenia, explain the connection be­tween the young and the old in the labour market, and what challenges the labour market and the economy are facing. Based on the analysis of previous research, we reject the thesis that the elderly are taking jobs away from the young. Keywords: unemployment, young, old, work, labour market, economy https://doi.org/10.26493/1854-4231.19.3-10 Brezposelnost mladih in starih nost obravnavamo kot dve strani istega kovanca: Ena izmed težav, s katerimi se vsako gospodar-ko je gospodarska aktivnost visoka, je za pro­stvo sooca enkrat bolj drugic manj intenzivno, je izvodnjo vecje kolicine blaga in storitev potrebnih tudi brezposelnost. Brezposelnost pa je problem, vec ljudi. In ko je gospodarska aktivnost nizka, ki negativno vpliva tako na gospodarstvo kot tudi podjetja zmanjšujejo število zaposlenih in brez­na ljudi, ki so brezposelni. Cilj vsakega gospodar-poselnost narašca. V tem smislu je brezposelnost stva je doseci višjo gospodarsko rast in prispevati proticiklicna, kar pomeni, da narašca, ko je go-k zmanjševanju stopnje brezposelnosti (Abbas spodarska rast nizka, in obratno (Oner 2010, 48). 2014, 104). Brezposelnost je stanje, ki se pojavi, ko oseba Brezposelnost je mocno odvisna od gospodar-ni delovno aktivna, vendar aktivno išce zaposli­ske aktivnosti. Dejansko lahko rast in brezposel-tev, ter je na splošno najveckrat prav posledica neravnovesja med ponudbo dela in povpraševa­njem na trgu dela (Svetlik 1985, 63). Neravnovesje na trgu dela se nanaša na neucinkovito razpore­janje virov med ponudbo dela in povpraševanjem po delu ter se lahko pojavi kot posledica neuskla­jenosti na podrocju izobraževanja ali spretnosti, geografske ali regionalne neusklajenosti ali kot poklicna in industrijska neusklajenost (Said idr. 2021, 228). Skladno z Zakonom o urejanju trga dela je brezposelna oseba iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išce zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oz. primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposli­tve (Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) 2010). V Sloveniji najvecji odstotek k brezposelnosti pri­spevajo mladi v starosti od 15 do 29 let in stari 50 let ter vec (Zavod Republike Slovenije za zaposlo­vanje 2021). Mladi so po koncanem izobraževanju in ob vstopu na trg dela ena izmed najranljivejših sku­pin. Pogosto dolgo casa ne najdejo dela, hkrati pa so prav oni tudi tista skupina delovno aktivnih, ki je najlažje in najpogosteje z delovnega mesta od­pušcena. Vzroki, ki se pogosto navajajo za brez­poselnost mladih, so sicer pomanjkanje delovnih izkušenj, podaljševanje delovne aktivnosti sta­rejših, neustrezna izobrazba, gospodarska kriza, nerazvita delovna kariera ipd. Po drugi strani pa imajo mladi na trgu dela tudi prednosti, in sicer nižje stroške dela, vecjo prilagodljivost, boljše iz­obrazbene kvalifikacije, vecjo pripravljenost na ucenje, so inovativnejši ter energicnejši in hitreje sprejemajo nove tehnologije (Hasluck 2012). Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) v Strokovnih izhodišcih za leto 2022 (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 2021) pravi, da je z vidika družbe hitro vkljucevanje mladih na trg dela pomembno predvsem zaradi izogibanja izgubi potenciala znanja in zaradi cim hitrejšega povracila investicije, ki jo je država vložila v izo­braževanje posameznika, še posebej ce je to izo­braževanje dolgotrajno. Daljši cas izobraževanja pomeni vec sredstev, ki jih država nameni za po­sameznikovo izobraževanje, zato je izguba poten­ciala mladih še toliko vecja, ce se po koncanem šolanju mladi dolgo casa ne zaposlijo na podrocju svoje izobrazbe. Prav starejši pa so tista starostna skupina, ki na trgu dela nastopa najdlje. V svojih dolgoletnih izkušnjah so pred drugimi pridobili številne pred­nosti, z leti pa tudi izgubili veliko svojih sposob­nosti, kar je najveckrat posledica njihovega sta­ranja ter sprememb v družbi in podjetjih. Lahko recemo, da so slabosti starejših prav tisto, kar so prednosti pri mlajših, in obrnjeno. Starejši z leti izgubljajo prilagodljivost, težje se prilagajajo spre­membam, njihova izobrazba je pogosto zastarela in jo je treba nadgrajevati, težko se navadijo na nove tehnologije, pogosto se njihova produktivnost, inovativnost in tudi ustvarjalnost zmanjšajo, za­radi cesar se težje prilagajajo spremenjenim obli­kam dela (Yashiro idr. 2020). Te pomanjkljivosti so najpogostejši razlogi, zakaj jih delodajalci težje zaposlijo. Kljub slabostim pa imajo tudi prednos­ti, ki veliko prispevajo k uspešnosti podjetij, in si­cer akumulirane izkušnje in znanje, iznajdljivost, predanost podjetju, sposobnost reševanja proble­mov, odpornost in odgovornost, torej vse tisto, kar je pri mlajših manj izrazito (»Employing and Supporting Older Workers« b. l.). Poleg tega, da stari spadajo med najranljivej­še skupine na trgu delu, njihov položaj dodatno zaostruje staranje prebivalstva. Manjša rodnost prebivalstva in podaljševanje življenjske dobe prispevata k drasticnemu povecevanju deleža starejše populacije. Te razmere na trgu dela se še kar nekaj casa ne bodo izboljšale, saj je bilo v Slo­veniji po drugi svetovni vojni absolutno najvec rojstev v obdobju 1949–1953, te velike generacije pa so sedaj že v skupini starega prebivalstva (Lah, Svetin in Razpotnik 2013). Strokovna izhodišca ZRSZ za leto 2022, ki se osredotocajo na zmanjševanje stopnje brezpo­selnosti starejših in povecanje aktivne politike zaposlovanja starejših (Zavod Republike Slove­nije za zaposlovanje 2021), sicer omenjajo, da je v Sloveniji stopnja brezposelnosti starih med najnižjimi v Evropski uniji (EU). Po eni strani zato, ker ima Slovenija relativno malo starih, ki so aktivni, po drugi strani pa tudi zato, ker se v zadnjem casu Slovenija sooca s precejšnjim po­manjkanjem ponudbe delovne sile. Ne glede na to, da podjetja nocejo zaposlovati starih ljudi, za­radi pomanjkanja delovne sile nimajo veliko izbi­re. Mednarodna priporocila so zaradi trenutnega stanja na trgu dela namenjena prav starejšim, ki so na trgu dela. Prizadevajo si za uvedbo aktivne politike zaposlovanja starejših ter za dvig upoko­jitvene starosti, da bi starejši delavci na trgu dela lahko ostali aktivni daljši cas. Prizadevajo si tudi za dvig vseživljenjskega ucenja, da bi se lahko delavci lažje nenehno prilagajali trendom in po­trebam trga dela (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 2021). Za potrebe naše raziskave smo kot mlade de­finirali tiste, ki so stari od 15 do 29 let, kot stare pa tiste, ki so stari 50 let in vec, podobno kot to ˆ.°°°.°°° .°°.°°° .°°.°°° .°°.°°° ˜°°.°°° ­ Leta ˆ-˜. ° in ve Slika 1 Stari in mladi prebivalci v Sloveniji, 2008-2021 (Statisticni urad Republike Slovenije b. l.b) Število prebivalcev definira ZRSZ. Mednarodne primerjave kot mla­de pogosto opredeljujejo osebe, stare med 15 in 24 let (Žorž in Hadalin 2018), kot stare pa osebe, stare 55 let in vec (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2016). V Slo­veniji in tudi nekaterih drugih državah je pojmo­vanje mladih in starih nekoliko razširjeno. Sled­nje je rezultat tega, da mladi zaradi podaljšanega izobraževanja vstopijo na trg dela pozneje, stari pa z njega odhajajo prej zaradi relativno zgodnej­šega upokojevanja. Po podatkih ZRSZ za avgust leta 2023 je registrirana brezposelnost znašala 47.383, od tega je bilo 17,9 % mladih med 15 in 29 let ter 39,3 % starih 50 let in vec (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje b. l.b). Usmerjenost v reševanje problematike stara­nja prebivalstva in zaposlovanja starejših med nekaterimi mladimi vzbuja zaskrbljenost. Meni­jo, da podaljševanje delovne dobe starejših pri­speva k temu, da sami težje najdejo zaposlitev. Obstaja kar nekaj raziskav na temo povezanosti med brezposelnostjo mladih ter delovno aktiv­nostjo starih in v tem clanku bomo prikazali naše ugotovitve, ki izhajajo predvsem iz pregle­da dosedanjih raziskav te povezanosti. V nas­lednjem poglavju najprej prikazujemo nekatere osnovne podatke o položaju mladih in starih na trgu dela med letoma 2008 ter 2021, nato pa sledi predstavitev raziskave povezanosti med delovno aktivnostjo starih in brezposelnostjo mladih. Raziskava je bila izvedena v okviru diplomske naloge soavtorice clanka. Nekaj statisticnih podatkov, Slovenija, 2008–2021  Kakšne bodo razmere na trgu dela, je v veliki meri odvisno od gospodarske aktivnosti v drža­vi (Svetlik 1985). V letu 2022 je gospodarstvo v Sloveniji beležilo pozitivno rast, krepile so se vse gospodarske dejavnosti, še posebej pa tiste, ki jih je epidemija prizadela v letih 2020 in 2021. Manjši pa je gospodarski napredek Slovenije v daljšem casovnem obdobju, zato ostaja še precej oddalje­na od cilja strategije razvoja Slovenije za leto 2030 (Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 2022). Napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj za leto 2022 je predvidevala, da se bo povprecno število brezposelnih s 74,3 tisoc v sep­tembru 2021 znižalo na 67,8 tisoc v septembru naslednje leto ter na 65,0 tisoc brezposelnih v is­tem mesecu leta 2023 (Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 2022), kar se je vecinoma uresnicilo. Tudi v nadaljnjih letih se napovedujeta pozi­tivna gospodarska rast in nadaljnje zmanjševanje registrirane brezposelnosti (Zavod Republike Slo­venije za zaposlovanje 2021). Pricakovane pa so tudi demografsko pogojene težave na trgu dela, ki se dejansko že kažejo. V prihodnjih letih se pri­cakuje vse manjše število mladih, ki vstopajo na trg dela, in vse vec starejših, ki se bližajo upoko­jitveni starosti. To pa je posledica nizke rodnosti in podaljševanja življenjske dobe. Slika 1 prika­zuje mlado in staro prebivalstvo. Mladi so, kot že omenjeno za potrebe analize trga dela, prebivalci v starostnem razredu 15–29 let, stari prebivalci pa tisti, ki so stari 50 let ali vec. Iz slike 1 lahko pri slovenskem prebivalstvu za obdobje od 2008 do 2021 razberemo stalno upadanje števila delovno sposobnih mladih in narašcanje števila starih. De­lovno sposobno mlado prebivalstvo se je od leta 2008 do 2021 zmanjšalo za 93.789, staro prebival­stvo pa se je v istem obdobju povecalo za 154.149 oseb. Vse to pa neugodno vpliva tudi na trg dela. Zmanjševanje števila mladih, ki lahko vstopi­jo ali pa so že na trgu dela, in povecevanje šte­vila starejših ljudi, ki so pred upokojitvijo ali so .°˜˜˜˜ .˜˜˜˜˜ °˜˜˜˜ ˜ .˜˜. .˜˜ˆ .˜˜. .˜.˜ .˜.. .˜.. .˜.. .˜. .˜.° .˜. .˜.. .˜.ˆ .˜.. .˜.˜ .˜.. Leto Slika 1 Registrirana brezposelnost v Sloveniji, 2007-2021 (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje b. l.c) Število registriranobrezposelnih v pokoju, pomeni staranje delovne sile ter zmanj­ševanje njene ponudbe. Posledicno se podjetniki soocajo s težavo, da ne morejo zagotoviti delovne sile za prosta delovna mesta oz. za potrebe, ki jih imajo v podjetju. Zato bo treba po priporocilih OECD in Evropske komisije povecati zaposlji­vost nizko usposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem ustreznosti izobraževanja ter usposabljanja za potrebe trga dela in z ukrepi vseživljenjskega ucenja ter aktivacijskimi ukre­pi, vkljucno z izboljšanjem digitalne pismenosti (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2020, 5). Gibanje registrirane brezposelnosti po letih je prikazano na sliki 2 in vidimo, da se ta od leta 2014 dalje vecinoma znižuje. Podatki potrjujejo, da se brezposelnost v casu upadanja gospodarske aktivnosti povecuje ter, obratno, da se v casu kre­pitve gospodarske aktivnosti zmanjšuje. Na sliki 2 je razvidno, da se po letu 2008 z gospodarsko krizo brezposelnost drasticno povecuje in tudi v letu 2020 se je zaradi epidemije covida-19 po­vecala. Registrirana brezposelnost je v letu 2020 znašala 85.003 oseb, v letu 2021 pa 74.316, kar po­meni, da se je leta 2021 v primerjavi z letom 2020 zmanjšala za 1,1 %. Na slovenskem trgu dela je v letu 2021 stopnja delovne aktivnosti mladih znašala 45,9 %, stopnja delovne aktivnosti starejših pa je bila 64,4 %. Od­stotek starih aktivnih prebivalcev, ki so podaljšali svojo delovno aktivnost, je znašal 4,2 % (Stati­sticni urad Republike Slovenije b. l.a). Le 22,7 % delovno aktivnih v letu 2021 je predstavljala manj aktivna mlada delovna sila. Slika 3 prikazuje gibanje registrirane brezpo­selnosti med starimi in mladimi na trgu dela v obdobju 2008–2021. Podatki se nanašajo na de­cember posameznega leta. Ko primerjamo mlade in stare, lahko opazimo, da je število registriranih brezposelnih precej višje med starejšimi kot pa med mladimi, saj je tudi absolutno število starih prebivalcev vecje. Res pa je tudi, da staro delov­no silo obdobje gospodarske krize prizadene bolj kot mlado. Registrirana brezposelnost starejših v letu 2021 znaša 25.371 oseb, v letu 2012 pa 40.159; slednje je leto, v katerem je registrirana brezpo­selnost starejših v casovnem okviru 2008–2021 najvišja. Registrirana brezposelnost mladih v letu 2021 znaša 12.749 oseb, v letu 2013 pa 32.523; slednje je leto, v katerem je registrirana brezpo­selnost mladih v casovnem okviru 2008–2021 najvišja. Opazimo lahko, da se v obdobju od leta 2012/2013 pa do leta 2021 brezposelnost konstan­tno znižuje; brezposelnost mladih se je znižala za 60,80 %, brezposelnost starih pa le za 36,82 %. To nakazuje, da se v obdobju gospodarske rasti zaposlovanje mladih povecuje relativno dosti in­tenzivneje kot pa zaposlovanje starejših. Pripomba 1 Od leta 2014 dalje se je v Sloveniji zniževala tudi stopnja registrirane brezposelnosti (odsto­tni delež števila registrirano brezposelnih med vsemi aktivnimi prebivalci), z izjemo manjšega dviga v obdobju krize covida-19, ter je avgusta 2023 znašala le 4,8 %, kar je rekordno nizka ra­ven. Med mladimi je znašala 6,1 %, med starimi 5,9, med moškimi 4,3 in med ženskami 5,5 %. Stopnja dolgotrajne registrirane brezposelnosti je bila 2,2 % (Zavod Republike Slovenije za zapo­slovanje b. l.d). Pripomba 2 Za primerjavo stopnje brezposelnosti med EU in Slovenijo navajamo t. i. anketne stopnje brezpo­selnosti, ki temeljijo na anketi o delovni sili in so tako zaradi enotne metodologije primerljive med razlicnimi državami. Stopnja brezposelnosti v letu 2022 je med mladimi znašala 8,2 % v Sloveniji ˆ˜.˜˜˜ .˜.˜˜˜ .˜.˜˜˜ .˜.˜˜˜ °˜.˜˜˜ ˜ .˜˜. .˜˜. .˜°˜ .˜°° .˜°. .˜°. .˜°. .˜°ˆ .˜° .˜° .˜°. .˜°. .˜.˜ .˜.° Leto (december) °ˆ-.. ˆ˜ in ve Slika 3: Registrirana brezposelnost med starimi in mladimi na trgu dela, 2008-2021 (Zavod Republike Slovenije za Število registriranobrezposelnih zaposlovanje b. l.c) ter 11,3 % v EU. Med starimi – po metodologiji Eurostata so to stari 55 let in vec – pa je v Slove­niji stopnja brezposelnosti znašala 4,6 % ter 3,9 % v EU (Eurostat b. l.). Vidimo, da je bila stopnja brezposelnosti med mladimi v Sloveniji nižja kot v EU, medtem ko je stopnja brezposelnosti starih v Sloveniji nekoliko višja kot v EU. Ali vecja delovna aktivnost starejših vpliva na vecjo brezposelnost mladih? Problem starajoce se družbe ter brezposelnosti mladih in starih sta dve izmed najpogostejših tem razprav o trgu dela. Tako mlada kakor tudi stara delovna sila spadata med najranljivejše skupine na trgu dela, nanje pa vplivajo številne spremem­be, ki se dogajajo v družbi in ki od posameznika na trgu dela zahtevajo veliko odgovornost, hitro odzivnost in prilagodljivost (Andragoški center Republike Slovenije 2021). Kako se delodajalci obnašajo pri zaposlovanju in ohranjanju svojih zaposlenih, je odvisno tudi od starosti in statusa slednjih. Mlajši zaposleni, obicajno tisti, ki so se zaposlili najbolj nedavno, bodo verjetneje odpušceni kot pa starejši zapos­leni, ki so v delovnem razmerju dlje casa in imajo vec delovnih izkušenj ter tudi varnejšo zaposli­tev. Starejši pa se po izgubi zaposlitve po drugi strani težje ponovno vkljucujejo na trg dela kot mlajši brezposelni. Raziskave kažejo, da ko sta­rejši delavci izgubijo službo in se trajanje njihove brezposelnosti podaljšuje, se njihove možnos­ti, da najdejo delo, vse bolj in bolj zmanjšujejo (Axelrad, Malul in Luski 2018). Patricia Buckley (2015) trdi, da bo brezposel­nost mladih, ce jih ta spremlja dlje casa v njihovi aktivni dobi, zelo negativno vplivala na njihove prejemke pri upokojitvi. Brezposelnost mladih dodatno upocasnjuje tudi polnjenje pokojninske in zdravstvene blagajne. Prav tako pa so mladi tisti, ki so v primerjavi s starimi bolj osredoto­ceni na varcevanje v zasebnih pokojninskih skla­dih, kar ob manjši stopnji zaposlenosti mladih povzroca dodatne težave. Problem staranja prebivalstva je, kot že ome­njeno, posledica upadanja rodnosti ter izboljša­nja zdravja in dolgoživosti (National Institute on Aging 2007). Leta 2008 je bila povprecna pricako­vana življenjska doba ob rojstvu 75 let za moške in 82 za ženske, leta 2050 pa naj bi bila 82 let za moške in 88 let za ženske (Kidric 2008, 28). Zara­di tega v družbi vse bolj in bolj prevladuje starej­ša populacija, kar pa se odraža tudi na trgu dela. Številne države se zavedajo težav, s katerimi se bodo vse bolj in bolj soocale na trgu dela, zato so odpravile obvezno upokojitev po dopolnjenih ustreznih letih starosti, da bi staro delovno silo lahko aktivirale za potrebe trga dela (Bischoff, Franke in Wanka 2021). Ob ukinitvi obvezne upokojitve in ob uvajanju možnosti podaljšanja delovne aktivnosti starej­ših se veliko mladih boji, da podaljšana vkljuce­nost starih na trg dela zanje pomeni manj prostih delovnih mest. Vendar dosedanje raziskave, ki jih povzemamo v nadaljevanju, te teze ne potrjujejo. Vcasih lahko slišimo, da bo višja efektivna upokojitvena starost, ki se šteje kot potrebna za vzdržno financiranje javnih pokojnin, povzrocila vecjo brezposelnost mladih. Vendar za to trditev ni empiricnih dokazov. Nasprotno, dvig dejanske upokojitvene starosti in politike za spodbujanje zaposlovanja starejših delavcev bodo verjetno podprli tako zaposlovanje starejših kakor tudi mlajših delavcev (Böheim in Nice 2019, 1). Višja stopnja zaposlenosti starejših ne povzro­ca nižje stopnje zaposlenosti mlajših pa tudi ne niža njihovih delovnih ur in plac. Namesto tega je vpliv povecane zaposlenosti starejših na za­poslovanje mladih delavcev v resnici pozitiven. Ni mogoce najti dokazov, da bi starejši delavci s trga dela izrinjali mlajše delavce (Jin 2017, 20; Sedensky b. l.). Vecinoma se zaposlovanje mla­dih giblje v isti smeri kot zaposlovanje starej­ših (slika 2 in slika 3), kar kaže, da se mlajši in starejši delavci na trgu dela dopolnjujejo, ne pa izkljucujejo. Delodajalci pa so dejansko celo bolj naklonjeni zaposlovanju mlade delovne sile kot starejše, saj starejši pogosteje vzamejo bolniško odsotnost, so vecji strošek za podjetje in do neke mere zmanjšujejo konkurencnost podjetja (Bac­kaitis 2023). Nekatere interesne skupine populisticno tr­dijo, da hitrejše upokojevanje starih pomeni vec možnosti za zaposlitev mladih. To se morda lahko zgodi, ce so starejši in mlajši delavci nadomestki. Današnje aktivne politike zaposlovanja pa so usmerjene v povecevanje zaposlenosti starejših z namenom, da bi se zoperstavili gospodarskim posledicam staranja prebivalstva. Spodbujanje poznejše upokojitve zato nima negativnih vpli­vov na zaposlovanje mladih, ampak prej naspro­tno (Kalwij, Kapteyn in Vos 2010, 341). Alyssa F. Jasmin in Amanina A. Rahman (2021) trdita, da naj bi staranje prebivalstva po vsem svetu in zmanjšan delež aktivnega prebi­valstva na trgu dela negativno vplivala na rast BDP držav v prihodnjih desetletjih. Povecevanje deleža starejšega prebivalstva, ki se upokojuje, povzroca praznjenje pokojninskih skladov. Po­daljševanje delovne dobe starejših in zaposlo­vanje starejših pa pozitivno vplivata na blaginjo starejših, na gospodarsko aktivnost ter družbo kot celoto. Kljucne ugotovitve ter predlogi za dvig zaposlenosti mladih in starih Brezposelnost je problem, s katerim se sooca vsa­ko gospodarstvo. Ko gospodarska aktivnost raste, se brezposelnost zmanjšuje, in obratno, ko gospo­darska aktivnost upada, se brezposelnost pove­cuje. Med starostnimi skupinami na trgu dela sta najranljivejši mlada in stara delovna sila. Ko je go­spodarstvo v krizi, ti izgubijo delo med prvimi, še posebej mladi, stari pa so tisti, ki delo še posebej težko ponovno najdejo. Vzroki za brezposelnost mladih in starih se v nekaterih primerih nekoliko razlikujejo. Mladi so pogosto brezposelni, ker ni­majo dovolj delovnih izkušenj na trgu dela, razlo­gi za brezposelnost starih pa so povezani z zmanj­šano produktivnostjo, s težjim prilagajanjem, težavami pri upravljanju tehnologije in z digitali­zacijo. Posledice, ki jih imajo zaradi brezposelno­sti tako mladi kakor tudi stari, pa so ekonomske, socialne in psihološke. Ne glede na to, da so mladi in stari na trgu dela med manj zaželenimi skupi­nami, pa imajo vendarle tudi številne prednosti, ki jih nudijo podjetjem. Za mlade je znacilno, da so polni svežega znanja in relativno prilagodljivi, starejši ljudje pa posedujejo bogastvo izkušnjam in podjetju naklonjenih vrednot. Pripomba 3 Za izboljšanje položaja teh dveh ranljivih skupin brezposelnih na trgu dela Slovenija s pomocjo Evropske unije izvaja kar nekaj aktivnih politik zaposlovanja ter ukrepov. Eden izmed progra­mov, ki v Sloveniji poteka že dlje casa in je na­menjen mladim, je Jamstvo za mlade. Država s sprejetjem ukrepov Jamstva za mlade sledi cilju, da se mladim v štirih mesecih od prijave v evi­denco brezposelnih omogoci zaposlitev, nadalj­nje izobraževanje, vajeništvo, pripravništvo oz. usposabljanje na delovnem mestu ali vkljucitev v druga usposabljanja (Urad Republike Sloveni­je za mladino b. l.). Program Jamstvo za mlade omogoca nemoten prehod med izobraževanjem in zaposlitvijo, podpira vkljucevanje na trg dela in mladim zagotavlja, da nihce od njih ne bo za­postavljen. Prav tako država financno podpira de­lodajalce, ki za nedolocen cas zaposlujejo mlade do 29. leta (Zavod Republike Slovenije za zapo­slovanje b. l.a). V povezavi s starejšimi je država sprejela ukrepe, s katerimi je starejšim delavcem, ki so upraviceni do pokojnine, a se odlocijo za po­daljšanje delovne dobe, ponudila možnost preje­manja 40 % pokojnine v casu trajanja delovnega razmerja (Zavod za pokojninsko in invalidsko za­varovanje Slovenije b. l.). To pa je le del ukrepov, ki jih Slovenija izvaja za mlade in stare prebivalce z namenom povecevanja ter podaljševanja njiho­ve delovne aktivnosti. Na podlagi pregleda nekaterih osnovnih stati­sticnih podatkov trga dela v obdobju 2008–2021 ter na podlagi pregleda dosedanjih raziskav lahko ugotovimo sledece. Slovenija v vsej svoji zgodovini še nikoli ni imela nižje stopnje brezposelnosti, kot jo ima v zadnjih letih. Deloma je to posledica vecjega pov­praševanja po delu, ki je pogojeno z okrepljeno gospodarsko aktivnostjo, deloma pa tudi posle­dica zmanjševanja ponudbe, ki pa je pogojena z demografskimi procesi ter nekaterimi spremem­bami v družbi. V zadnjih desetletjih smo ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše v Evropi prica izred­no nizki stopnji rodnosti prebivalstva, kar pri­speva k manjšemu številu mlade populacije. Po drugi strani pa se življenjska doba prebivalstva Petranka Davidova in Žiga Cepar | Stari in mladi na trgu dela v sloveniji povecuje. Vse to prispeva k staranju prebivalstva, v katerem je vse manj mladih in vse vec starih prebivalcev ter tudi vse manj mladih in vse vec starih delovno sposobnih. Poleg tega se vrednote mladih v zadnjih desetletjih spreminjajo tako, da mladi ostajajo v izobraževanju dlje casa in prido­bivajo vse višjo formalno izobrazbo, posledicno pa se na trg dela vkljucujejo kasneje. Zaradi tega imajo manj delovnih izkušenj, zaposlovanje pa je s tem dodatno upocasnjeno. Kljucna rešitev za obstojece pomanjkanje mladih na trgu dela je po eni strani njihovo še ak­tivnejše vkljucevanje v delovno aktivnost ter po drugi strani njihovo nadomešcanje s starimi, ki naj delovno aktivni ostanejo dlje casa. Porušena starostna struktura prebivalstva namrec nima negativnih posledic samo za pokojninski in zdra­vstveni sistem ter gospodarsko aktivnost, ampak tudi za mnoga druga podrocja v družbi. Populisticno tezo, da starejši s podaljševa­njem svoje delovne aktivnosti mladim jemljejo delovna mesta, lahko v celoti zavrnemo. Stati­sticni podatki kažejo na to, da se ob poveceva­nju zaposlenosti starih vecinoma povecuje tudi zaposlenost mladih, kar pomeni, da med zapos­lenostjo enih in drugih ni izkljucevanja. Dose­danje raziskave prav tako dokazujejo, da vecja in dolgotrajnejša delovna aktivnost starih ustvarja pogoje, v katerih je vec priložnosti za delo tudi za mlade. Brezposelni stari in mladi potrebujejo še vec pomoci pri odpravljanju vsak svojih pomanjklji­vosti, da se bodo lahko lažje pridružili delovno aktivni delovni populaciji in da jih bodo lahko podjetja lažje zaposlila. Pomoc brezposelnim s strani države pomeni spodbujanje njihovega iz­obraževanja, prekvalificiranja, usposabljanja in reševanja tudi njihovih drugih problemov. Pomoc delodajalcem pa zajema razlicne nacine motivi­ranja podjetij, da skozi zagotavljanje financnih spodbud ter olajšav pri placevanju davkov in pri­spevkov zaposlujejo vec mladih in starih. Podaljševanje delovne dobe starih ter moti­viranje mladih za zgodnejše in lažje vkljucevanje na trg dela še ne pomeni, da bodo v prihodno­sti rešeni vsi problemi na trgu dela ter proble­mi vzdržnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema. Do kakšne mere lahko tehnologija in digitalizacija nadomestita pomanjkanje delovne sile na trgu dela, je npr. le eno izmed zanimivih in aktualnih vprašanj, ki zagotovo predstavljajo izziv za nadaljnje raziskovanje obravnavanega podrocja. Literatura Abbas, S. 2014. »Long Term Effect of Economic Growth on Unemployment Level: In Case of Pakistan.« Jo­urnal of Economics and Sustainable Development 5 (11): 103–107. Andragoški center Republike Slovenije. 2021. »V najno­vejši številki VKO novicnika med drugim izpostav­ljajo širši vidik vseživljenjske karierne orientacije.« 6. avgust. https://www.acs.si/aktualno/novice /v-najnovejsi-stevilki-vko-novicnika-med-drugim -izpostavljajo-sirsi-vidik-vsezivljenjske-karierne -orientacije/. Axelrad, H., M. Malul in I. Luski. 2018. »Unemployment among Younger and Older Individuals: Does Con­ventional Data about Unemployment Tell Us the Whole Story?« Labour Market Research 52 (3): 3. Backaitis, V. 2023. »Worker Shortage? Tell That to the ‚Older Workers‘.« reworked, 5. januar. https://www.reworked.co/talent-management /worker-shortage-tell-that-to-the-older-workers /#:~:text=Because%20those%20costs%20tend %20to,reluctant%20to%20rehire%20older %20workers. Bischoff, L., A. A. Franke in A. Wanka. 2021. »Resonant Retiring? Experiences of Resonance in the Transi­tion to Retirement.« Frontiers in Sociology 6:723359 Böheim, B., in T. Nice. 2019. »The Effect of Early Re­tirement Schemes on Youth Employment.« IZA World of Labour 70. https://doi.org/10.15185 /izawol.70.v2. Buckley, P. 2015. An Unbalanced Age: Effects of Youth Unemployment on an Aging Society. Issues by the Numbers. Deloitte University Press. »Employing and Supporting Older Workers.« B. l. nibusinessinfor.co.uk. https://www.nibusinessinfo .co.uk/content/ageing-workforce-challenges-staff -and- employers. Eurostat. B. l. »Unemployment by Sex and Age – Annual Data.« https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser /view/une_rt_a__custom_8335407/default/table ?lang=en. Hasluck, C. 2012. Why Businesses Should Recruit Young People: Briefing Paper. London: UKCESUK. Jasmin, A. F., in A. A. Rahman. 2021. »Does Elderly Employment Reduce Job Opportunities for Yo­uth?« Research & Policy Briefs From the World Bank Malaysia Hub št. 48, World Bank, Washing­ton, DC. Jin, J. 2017. »Do Elderly Workers Crowd out Younger Workers in the United States?« Union College. Kalwij, A., A. Kapteyn in K. D. Vos. 2010. »Retirement of Older Workers and Employment of the Young.« De economist 158 (4): 341–359. Kidric, D. 2008. »Staranje prebivalstva: odgovor(nost) i države, podjetij in posameznikov.« V Staranje pre­bivalstva: izziv in odgovornost države, podjetij in po­sameznikov, uredila V. Razpotnik, 28–35. Ljubljana: Kapitalska družba. Lah, L., I. Svetin in B. Razpotnik. 2013. Starejši na trgu dela. Ljubljana: Statisticni urad Republike Slovenije. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 2016. Starejši in trg dela v Sloveniji. Lju­bljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zade­ve in enake možnosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in ena­ke možnosti. 2020. Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanje za obdobje 2021–2022. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. National Institute on Aging. 2007. Why Population Aging Matters. Bethesda, MD: National Institute on Aging. Oner, Ceyda. 2010. »What Constitutes Unemploy­ment?« Finance and Development 47 (3): 48–49. Said, R., S. Jamaludin, N. W. Ismail in N. M. Nor. 2021. »Measuring Mismatch Unemployment in the Ma­laysia Labour Market.« Economic Policy in Emerging Economies 14 (3): 227–247. Sedensky, M. B. l. »Are Older Workers Taking Jobs from Young?« USA Today. https://www .usatoday.com/story/money/business/2014/01 /04/will-surge-of-older-workers-take-jobs-from -young/4305187/. Statisticni urad Republike Slovenije. B. l.a. »Delovno sposobni glede na aktivnost in mere aktivnosti po starostnih skupinah, spolu in kohezijskih regi­jah, Slovenija, letno.« SiStat. https://pxweb.stat.si /SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0762103S.px/. Statisticni urad Republike Slovenije. B. l.b. »Prebi­valstvo po spolu in po starosti, obcine in naselja, Slovenija, letno.« SiStat. https://pxweb.stat.si /SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px. Svetlik, Ivan. 1985. Brezposelnost in zaposlovanje. Lju­bljana: Delavska enotnost. Urad Republike Slovenije za makroekonomske anali­ze in razvoj. 2022. Porocilo o razvoju 2022. Uredil R. Kmet Zupancic. Ljubljana: UMAR. Urad Republike Slovenije za mladino. B. l. »Kaj je jamstvo za mlade?« https://www.mlad.si /informacije/jamstvo-za-mlade/. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). 2010. Uradni list Republike Slovenije, št. 80. https://www.uradni -list.si/1/objava.jsp?sop=2010-01-4304. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2021. Stro­kovna izhodišca za leto 2022. Ljubljana: Zavod Repu­blike Slovenije za zaposlovanje. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. B. l.a. »Hitrej­ši vstop mladih na trg dela.« https://www.ess.gov.si /delodajalci/financne-spodbude /predstavitev -spodbud-za-zaposlitev/hitrejsi-vstop-mladih-na­ trg-dela/. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. B. l.b. »Trg dela v številkah.« https://www.ess.gov.si/partnerji /trg-dela/trg-dela-v-stevilkah. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. B. l.c. »Trg dela v številkah: registrirana brezposelnost.« https://www.ess.gov.si/partnerji/trg-dela/trg-dela -v-stevilkah/registrirana-brezposelnost/. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. B. l.d. »Trg dela v številkah: stopnja registrirane brezposelno­sti.« https://www.ess.gov.si/partnerji/trg-dela/trg -dela-v-stevilkah/. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slove­nije. B. l. »Starostna pokojnina.« https://www.zpiz .si/cms/content2019/starostna-pokojnina. Žorž, A., in Š. Hadalin. 2018. »Porocilo analize staja na trgu dela: zaposlovanje mladih ter upravljanje z mlajšimi zaposlenimi v Sloveniji in tujini.« Yashiro, N., T. Kyyrä, H. Hwang in J. Tuomala. 2020. »Technology, Labour Market Institutions and Early Retirement: Evidence from Finland.« IZA Discussi­on Paper št. 13990, IZA Institute of Labor Econo­mics, Bonn. Jakob Wieland Erasmus student at the Faculty of Management, University of Primorska jakob.wieland@uni-wuppertal.de Weronika Busek Erasmus student at the Faculty of Management, University of Primorska weronika.busek2@gmail.com Blazej Nosal Erasmus student at the Faculty of Management, University of Primorska blazej.nosal@edu.uekat.pl Andreja Pegan Faculty of Management, University of Primorska andreja.pegan@fm-kp.si An Exploration of Traditional Approaches to Leadership: Traits, Behaviours and Contingency In this article, we explore the traditional theories of leadership, name­ly the trait, behavioural and contingency approaches. Our aim is to understand the practice of leadership research and the applicability of leadership theory approaches. To achieve this, we devise an interview questionnaire to explore leadership traits, behaviours and contingency variables. We then pilot the questionnaire by conducting an interview. We find that the traditional approaches to leadership studies are rele­vant to understand leadership. However, we note that the distinction be­tween trait, behaviour and contingency approaches is not as clear cut as presented in core leadership textbooks. The piloting process establishes that the interview questionnaire is suitable for exploring leadership and can be applied in bachelor’s and master’s theses. Keywords: management, leadership, contingency, behaviour, traits, stu­dent research Raziskovanje vodenja s tradicionalnimi modeli in teorijami: model osebne znacilnosti, vedenjska teorija in situacijska teorija vodenja Clanek obravnava tradicionalne modele in teorije vodenja, in sicer mo­del osebne znacilnosti, vedenjsko teorijo ter situacijsko teorijo. Clanek razvije razumevanje o raziskovalni praksi vodenja z aplikacijo tradicio­nalnih modelov in teorij vodenja. V ta namen oblikujemo vprašalnik za raziskovanje osebnih znacilnosti, vedenja in situacijskih spremenljivk vodenja. Vprašalnik nato preizkusimo z izvedbo pilotnega intervjuja. Ugotavljamo, da so tradicionalni pristopi še vedno pomembni in aktual­ni za razumevanje vodenja. Hkrati ugotavljamo, da se teme prepletajo in da je vcasih težko razmejiti tematike tradicionalnih modelov ter teorij. V diskusiji zakljucimo, da je vprašalnik primeren za raziskovanje vodenja na diplomski in magistrski ravni. Kljucne besede: management, vodenje, situacijska teorija, vedenjska teo­rija, osebne znacilnosti, študentsko raziskovanje https://doi.org/10.26493/1854-4231.19.11-17 Introduction Leadership is a skill and competence with uni­versal importance in people’s lives. Anybody who finds themselves in a position to guide and re­ward others, exercises leadership to some degree. Manifesting itself in various forms, whether at home, at the workplace, or in people’s free time, leadership has universal significance. Therefore, it is not surprising it is taught in various courses around the world, including the Master’s degree of Management at the University of Primorska in Slovenia. The purpose of this article is to explore the tra­ditional approaches to leadership studies, namely the trait approach, the behavioural approach, and the contingency approach (Lussier and Achua 2016; Yukl 2010). These three approaches are of­ten referred to as the mainstream approaches to leadership, being the first and, consequently, the longest in use for understanding leadership (Cre­vani et al. 2010). Trait approaches help us comprehend how personality affects leadership, while behaviour­al approaches shed light on actions that drive leadership success. Contingency theories em­phasize the importance of adapting leadership styles to various situations, enabling leaders to make informed decisions that suit the needs of their teams and organizations. While collabora­tive work and digitalization are reshaping the landscape of leadership studies and practice, these three approaches serve as the foundation for understanding newer approaches to leader­ship and developing competent and adaptable leaders in today’s diverse and dynamic work en­vironments. The aim of this article is to deepen our under­standing of traditional leadership approaches by developing an interview questionnaire. A second­ary aim is to pilot the questionnaire through an interview and observe how well it captures in­formation about leaders’ ways of thinking about leadership. In doing so, we provide an interview protocol for bachelor’s and master’s students interested in researching leadership from the standpoint of trait, behaviour, and contingency theories. The first part of the article is a review and ana­lytical framework where we describe how leader­ship has been defined and outline the traditional approaches for studying leadership based on two main leadership textbooks (Lussier and Achua 2016; Yukl 2010). The second part of the article is an application where we devise a qualitative questionnaire based on the theory presented and then apply it in practice through a pilot in­terview. Finally, in the conclusion, we provide a reflection on the exercise. These steps allow us to understand the applicability of leadership theory approaches, and deepen comprehension of those approaches to leadership studies. Theoretical Framework: Leadership Approaches In leadership research, there are various ap­proaches and definitions. Leadership can be understood as ‘the ability of an individual to in­fluence, motivate, and enable others to contrib­ute toward the effectiveness and success of the organization’ (House et al. 1999, 184). It involves an individual, referred to as the leader, and oth­ers, known as followers. The leader guides, influ­ences, motivates, and inspires the followers to achieve a common goal effectively and efficiently. Following Burns (1978), leadership can also be understood as an engagement action between people and across all spheres and levels of socie­ty. As such, leadership and leaders cannot be sep­arated from followers and the context in which leadership is situated. Following Lussier and Achua, leadership is defined as ‘the influencing process of leaders and followers to achieve organizational objectives through change’ (Lussier and Achua 2010, 6). Leadership encompasses the relationships be­tween leaders and followers, as well as individuals and groups. It also involves influencing others, achieving organizational objectives such as goals and visions, and facilitating change. These objec­tives are known as the five key elements of leader­ship: influence, organizational objectives, people, change, and leaders-followers (Lussier and Achua 2010, chap. 1). Trait Approach The trait approach encompasses the traits, skills, and values of individual leaders (Yukl 2010, chap. 6). Since the early 1990s, significant progress has been made in the development of personality theory and traits. One notable development is the refinement of the ‘big five’ personality mod­el, which distinguishes between the following di­mensions: surgency, agreeableness, adjustment, conscientiousness, and openness. Each personal­ity dimension encompasses various traits, man­ifested with varying degrees of intensity among individuals. The model correlates with leader­ship, as certain traits are often particularly pro­nounced in leaders. For instance, research shows that dominance or the desire to assert oneself increases the likelihood of someone becoming a leader (Lips and Keener 2007). It is essential to note that not all leaders possess the same traits. Nevertheless, there are specific traits that could indicate effective leader­ship. According to research, these traits include dominance, high energy, internal locus of con­trol, integrity, flexibility, self-confidence, stabili­ty, intelligence, and sensitivity to others (Lussier and Achua 2010, chap. 2). McClelland developed the achievement motivation theory (1987, chap. 7), which identifies three primary needs. The the­ory aims to explain or predict the behaviours of leaders based on their needs for achievement, power, and affiliation (Lussier and Achua 2010, chap. 1). In addition, the following skills are associated with effective leadership: technical skills, interpersonal skills, and conceptual skills (Yukl 2010, chap. 6). Technical skills involve knowledge of methods, processes, and relevant tools. Interpersonal skills refer to understanding the feelings of others, knowing their motives, and communicating clearly and effectively. Conceptu­al skills encompass logical thinking, creativity for generating new ideas and problem-solving, antic­ipating changes and events, and analysing trends to identify opportunities. Behavioural Approach Another leadership approach is the behaviour approach, which was proposed by researchers in the 1950s as a response to the traits approach. This approach proposes focusing on observing and analysing how leaders actually manage their activities and how they behave (Yukl 2010, chap. 1). Behaviours are often connected and based on specific traits which make up leadership style (Lussier and Achua 2010, chap. 1). The behavioural approach aims to identify categories of behaviours important for effective leadership and measures them based on how often managers or leaders use them. Various categories of effective leadership behaviours ex­ist (Yukl 2010, chap. 3; Burns 1978; Bass 1985). Differently-oriented behaviours are usually de­scribed as (Yukl 2010, chap. 3): • Task-Oriented (or Job-Oriented) – conta­ins those behaviours that relate to ensuring that the work is done in an appropriate way. • Relations-Oriented – consists of behaviours connected with relationships with employ­ees such as helping with solving problems, consulting, considering their opinions and treating them equally. • Change-Oriented – focuses on the envi­ronment and understanding its conditions to be able to adapt to ongoing changes. It requires openness to innovations and ap­plying changes in the company’s strategies, processes and products. • External Leadership – encompasses activ­ities and behaviours of leaders in contact with people outside of the organization, such as networking, environmental/exter­nal scanning and representing. Contingency Approach Both trait and behavioural leadership theories attempt to find an optimal leadership style in all situations. Therefore, they are called univer­sal theories. In the 1960s, it became clear that there was no one best leadership style that suited all situations (Lussier and Achua 2016, chap 2). The most effective leadership behaviour often depends on the situation. As a result, the lead­ership paradigm shifted toward contingency the­ory. Contingency leadership theory attempts to explain appropriate leadership styles based on the leader, followers, and the situation. In other words, given situational variables, what charac­teristics and/or behaviours will lead to leadership success? Yukl (2010) illustrates various models of con­tingency leadership theories. These include: • Leader Effectiveness – this model suggests that the effectiveness of a leader can be eva­luated by considering the performance of employees. • Leadership Continuum Theory – according to this theory, leadership styles are placed on a continuum, taking into account the authority and freedom existing between the leader and subordinates. • Path-Goal Theory – this theory proposes that leaders should influence employees’ perceptions of their goals and guide them along the paths toward goal attainment. • Normative Theory – this theory provides guidance on when a manager should take charge or delegate decision-making author­ity to the group. The contingency theory paradigm emphasizes the importance of situational factors, including the type of work performed, the external envi­ronment, and characteristics of followers. One aspect of this research is to find out the extent to which leadership efforts are the same or different given various organizations, management levels and cultures. Method The traditional approaches to leadership outlined in the previous section are part of many univer­sity leadership courses worldwide. The first three co-authors of this article are master’s Erasmus students at the Faculty of Management of the University of Primorska, where we followed the course Leadership for 8 weeks, between October and November 2023. As part of this course, we de­cided to strengthen our knowledge of traditional approaches by developing an interview question­naire probing into leadership approaches. Table 1: Interview Questions Question(s) and sub questions In your opinion, what traits are impor­tant for a person to be considered a good leader? Did you always want to be a leader? Do you consider yourself an easy-going person (meaning for instance that you like to meet new people)? Approach Trait Trait Trait Explanation Trait approach is about traits and personalities; general question to get the discussion on traits going (Lussier and Achua 2016, chap. 2) Testing dominance; studies show that those wanting to become leaders are more likely to become ones (Lips and Keener 2007) Extraversion is one of the big five personality traits, which research has shown has a strong correlation with leaderlike behaviour (Judge et al. 2002). Being easy-going is a trait of the extrovert personality. To what extent do you have the drive to work hard? Trait Extraversion is one of the big five personality traits, which research has shown has a strong correlation with leaderlike behaviour (Judge et al. 2002). Working hard is a trait of the extrovert personality. Have you tried to change your behaviours as a leader? If yes, which ones? Behavioural Behavioural approach – to get the discussion on behaviours going (Lussier and Achua 2016, chap. 3) To what extent is networking important for your job? Behavioural Probing the importance of networking as a behaviour that is emphasized for leadership success (Lussier and Achua 2016, chap. 3) How do you ensure that work is accom­plished in your organization (i.e. that pe­ople understand what the task/goal is)? Behavioural Probing into job-orientated behaviours (Lussier and Achua 2016, chap. 3) How do you support and develop the Behavioural Probing into employee-orientation behaviours (Lussier and people that you work with? Achua 2016, chap. 3) Do you behave differently while heading a Contingency The basic premise of the contingency approach is that lea-company compared to heading an NGO? dership is situational – what works for one situation might not work for another (Lussier and Achua 2016, chap. 2) What personality traits of yours come in Contingency The basic premise of the contingency approach is that lea-handy when heading an NGO compared dership is situational – what works for one situation might to your private company? not work for another (Lussier and Achua 2016, chap. 2) The course teacher dedicated four-hour ses­sions to discuss leadership approaches, totalling eight sessions. These sessions, which also includ­ed student presentations, extended beyond tra­ditional approaches to leadership. They covered topics such as followership, transformational leadership, charismatic leadership, adaptive lead­ership, and collaborative leadership. However, we decided to focus on traditional approaches, as these were presented earlier in the course. This decision allowed us to spend more time reflect­ing on their relevance and gaining confidence in their application. After each session, we formulat­ed a set of questions to probe the content of each leadership approach. Table 1 provides the list of questions we devised under the supervision of the course teacher. tab 1 The formulation of interview questions was a good exercise to actively reflect on the traditional approaches. Yet we also wanted to test how well the questionnaire worked. Therefore, we decided to pilot the interview questionnaire. The teach­er of the course suggested that we invite Marilo Meta, an intern at the Faculty of Management, to pilot the questionnaire.1 The interview took place on 14 November 2023 and was recorded with Zoom and transcribed using Microsoft Word AI tools. The respondent agreed to go on the record with his full name. No other personal data than name, surname and email were collected. The re­search data is stored under a password-protected folder in a university account with access only by the authors of this article. Marilo Meta has an interesting leadership pro­file. Meta leads an NGO and a private firm, both of which are based in Albania. He studied computer science and worked in IT as a first job. He then moved to work for the Albanian State Police. In 2016, disillusioned with the state of corruption in Albania, he left the police and founded the NGO LDA Europe. The respondent recalled: ‘I wanted 1 Marilo Meta visited the University of Primorska under the AI-NURECC PLUS Transnational Mobility Experience (https://www.uniadrion.net /portfolio/ai-nurecc-plus/). to give more to the community, [...] to give more opportunities.’2 In the NGO there are at least 18 volunteers. LDA Europe provides a variety of pro-grammes, trainings, workshops and conferences to develop young people and give them work op­portunities. After founding the NGO, he moved to the USA, working for Open Government Part­nership. Based on this experience he founded his own business, the consultancy LDA Digital Solu­tions. There are five employees in the firm, which crafts customer relationship management (CRM) transformations and supports the implementa­tion of Salesforce technologies. Interview Observations and Findings First, we discussed traits and personality. On the questions of traits, the interviewee stressed the importance of vision, empathy, and inclusiveness in effective leadership. A visionary approach that includes the team’s ideas is crucial for success. In his view, empathy and inclusiveness contrib­ute to a positive work environment, considering team members’ needs and fostering creativity. Charisma and creativity were also noted as es­sential, creating motivation and a dynamic work­place culture. When asked about personal aspirations to­wards leadership, the interviewee shared an an­ecdote. As a young person, the interviewee had dreamt of becoming an astronaut or a president and making impactful changes in the world. This anecdote supports the theory that dominance, or the assertiveness of a person, is a relevant trait in predicting someone becoming a leader (Lips and Keener 2007). In terms of personality, the interviewee admit­ted that his inclination towards being easy-going and sociable changed over time. While working in the USA, a more extroverted persona devel­oped through constant engagement with differ­ent people and networks, and under the influ­ence of the American culture. Despite not being a born extrovert, the interviewee acknowledged the value of networking in professional growth, expressing a wish to have embraced it earlier. Based on this answer we can conclude that traits (e.g. extroversion) and behaviours (e.g. network­ing) are connected as postulated in leadership approaches. The discussion then delved into the impor­tance of hard work and accomplishments. The 2 Interview with Marilo Meta, Koper, 9 November, 2023. interviewee underscored the transformation in motivation when transitioning from an employ­ee to a leader and owner. As a leader, every goal achieved brings the individual closer to their vi­sion, serving as a self-rewarding mechanism. The drive to work hard was emphasized, portraying the leader’s commitment to realizing their goals and creating a meaningful impact. Next, we asked about leadership behaviours. According to the answers, we found it is difficult to change behaviour as a leader. For instance, ac­cording to the interviewee, different behaviours are expected from the leader of an NGO than from the leader of a private company. The inter­viewee described how when he opened his private company, he adopted the same leadership style (openness) as in the NGO. This did not work very well because when he behaved similarly to how he did in the NGO, it was taken as a weakness by the employees. This shows the connection between behaviour and contingency approaches, namely, that context (contingency approaches) informs effective leadership behaviours, as described in the literature. Another relevant case the interviewee pre­sented to us was the importance of networking in his business and NGO because that is the way to get new ideas, opportunities, and a chance to cre­ate cooperative relationships, personal growth, or growing confidence. This example shows that some behaviours, notably networking, are effec­tive in both the firm and non-profit working en­vironments. To ensure that the work is accomplished in the organization the interviewee drew attention to such aspects as defining tasks, using SMART (Specific, Measurable, Achievable, Relevant, and Time-Bound) goals, and properly dedicating the tasks to the right person based on their qualifica­tions or even their interests. These descriptions broadly meet the commonly discussed behav­iours in the literature as described in the theo­retical section. When it comes to supporting and developing people, the interviewee mentioned that the most important thing is to communicate effectively. Furthermore, he suggested creating a bond with employees and organizing social activities to in­crease collaboration. Additionally, our interviewee described pay­ing a lot of attention to the motivation of his employees, which we did not include in the in­terview questionnaire. He presented the differ­ence between motivating employees in a private company and NGO members. In the NGO, it is easier to motivate members because the mem­bers join with the wish to contribute to the activ­ities of a non-profit. Nonetheless, he explained that motivation is also needed in NGOs as it can grow its reach. For this purpose, the members of the NGOs are given opportunities to attend train­ings and conferences. In the private company the leader needs to be more decisive and make em­ployees feel their responsibilities, which means even letting people go if they do not perform their job properly. The respondent’s answers highlight the chal­lenges of adapting leadership behaviours in dif­ferent organizational contexts. In addition, they underscore the difficulty of changing leadership styles, as evidenced by the interviewee’s expe­rience transitioning from leading an NGO to a private company. The discussion emphasizes the influence of context, with the interviewee find­ing that certain behaviours, such as networking, are effective across both business and non-profit environments. The importance of effective com­munication, task definition, and employee mo­tivation are also highlighted, emphasizing the multifaceted nature of leadership behaviours and the need for adaptability based on specific organ­izational requirements and circumstances. Having explored the intricacies of leadership behaviour within the context of the interviewee’s responses, the transition to the contingency ap­proach became the subsequent focus. While the initial discussions shed light on aspects related to the broader context of leadership, the final section of the interview protocol was specifically dedicat­ed to probing the contingency approach. During this phase, the interviewee reiterated that leader­ship manifests differently in the NGO when com­pared to the private firm. In the realm of NGOs, the emphasis shifts towards a more open leader­ship behaviour, fostering greater flexibility and independent action among NGO members. The leaders within these organizations rely to a greater extent on the motivation of their members, draw­ing empowerment from the overarching mission and activities. Overall, these questions underline that leaders have to engage in many different be­haviours and that the exercise of some of these behaviours will depend on the situation at hand. Discussion Our investigation provided us with several in­sights and lessons on how to explore leadership in organizations. We found that the leadership approaches – as described in core leadership text­books (e.g. Yukl 2010; Lussier and Achua 2010), are relevant to understanding how leaders think about their leadership behaviour. However, dis­tinguishing traits from behaviours and context proved to be tricky at times. For instance, the pi­lot of our interview questionnaire revealed that respondents are likely to link specific traits to behaviours and behaviours to specific situations. Leadership research, therefore, needs to align trait, behaviour and context approaches. Our interview questionnaire included 13 ques­tions to operationalize the traditional approach­es to leadership. The concepts underlying these approaches are complex, have many dimensions and would require a much more elaborate inter­view questionnaire than the one applied here. For instance, we have measured extraversion with two questions, but the extrovert personality has more than two traits and these traits would re­quire a more detailed questionnaire, for instance also using a survey. Alternatively, one could fo­cus on writing an article and conducting research only on a selected personality (for instance, ex­troversion) or a selected behaviour (for instance, networking). However, the purpose here was to apply our knowledge from the lectures to im­prove our understanding of the leadership theo­ries. We do not make any new knowledge claims. In fact, we only interviewed one person, which even for qualitative studies, is an insufficient number to uncover patterns from the data. For more general findings, we would need to replicate our interview in more instances. Moreover, anybody who wishes to use our in­terview protocol should be aware that it is not a comprehensive tool. For instance, in our pilot, the interview respondent talked about motivat­ing followers (employees and NGO members/vol­unteers) and his relationship (exchanges) with followers. None of our interview questions spe­cifically probed these aspects. Hence, we would recommend adding at least one additional sec­tion that deals with followers and how they can be motivated. Conclusion The approaches operationalized here for studying leadership are traditional approaches, used since the early days of leadership studies. They are based on an understanding of leadership as the traits and behaviours of leaders as individuals. As seen in the article, these traditional approach­es can be easily applied to describe some basic features of leadership and to conduct research. However, leadership is also far more complex than traits and behaviours. More and more em­phasis is given to followers and how they interact with leaders to drive organizational change. Finally, today, leadership is increasingly per­formed in teams and on digital platforms, which has given rise to terms such as collaborative or distributed leadership (Crevani, Lindgren, and Packendorff 2010) and digital leadership (She­ninger 2019). Neither the collaborative, follow­ership, nor digital approaches to leadership have been studied in this article. However, modern organizations often work collaboratively, con­sider the role of followers and operate in digital spaces. Therefore, we see followership approaches and approaches giving emphasis to collaboration and digitalization as fruitful areas for further re­search. Literature Bass, B. M. 1985. ‘Leadership: Good, Better, Best.’ Or­ ganizational Dynamics 13 (3): 26–40. Burns, J. M. 1978. Leadership. New York: Harper & Row. Crevani, L., M. Lindgren, and J. Packendorff. 2010. ‘Leadership, Not Leaders: On the Study of Lead­ ership as Practices and Interactions.’ Scandinavian Journal of Management 26 (1): 77–86. House, R. J., P. J. Hanges, A. S. R.-Quintanilla, P. W. Dorfman, M. Javidan and M. Dickson. 1999. ‘Cul­tural Influences on Leadership and Organizations: Project GLOBE.’ In Advances in Global Leadership, edited by William H. Mobley, Jocelyne M. Gessner, and Val Arnold, 131–233. Volume 1. Stanford, CT: JAI Press. Judge, T. A., J. E. Bono, R. Ilies, and M. W. Gerhardt. 2002. ‘Personality and Leadership: A Qualitative and Quantitative Review.’ Journal of Applied Psy­chology 87 (4): 765–780. Lips, H. M., and E. Keener. 2007. ‘Effects of Gender and Dominance on Leadership Emergence: Incentives Make a Difference.’ Sex Roles 56 (9-10): 563–571. Lussier, R. N., and C. F. Achua. 2015. Leadership: Theory, Application, Skill Development. 6th ed. Mason, OH: South-Western Cengage Learning. McClelland, D. C. 1987. Human Motivation. Cambridge: Cambridge University Press. Sheninger, E. C. 2019. Digital Leadership: Changing Paradigms for Changing Times. Thousand Oaks, CA: Corwin. Yukl, G. 2010. Leadership in Organizations: Global Edi­tion. Upper Saddle River, NJ: Pearson. Dubravka Celinšek Univerza na Primorskem, Fakulteta za management dubravka.celinsek@fm-kp.si Suzana Laporšek Univerza na Primorskem, Fakulteta za management suzana.laporsek@fm-kp.si Mateja Jerman Univerza na Primorskem, Fakulteta za management mateja.jerman@fm-kp.si Razmislek o terminologiji: navidezne sopomenke in/ali »napihnjenke«; dva primera s podrocja ekonomije, financ in racunovodstva Prispevek se osredotoca na štiri angleške strokovne izraze (economy of scale, economy of scope; depreciation, amortization), ki so (bili) v slovenšci­no pogosto prevajani le z dvema slovenskima izrazoma (ekonomija obse­ga in amortizacija). Po natancnejšem pregledu skozi (strokovne) slovarje in druge vire smo ugotovili, da se danes za omenjene izraze predvsem v novejših strokovnih virih oz. literaturi tudi v slovenšcini uporabljajo štirje strokovni izrazi. Kljucne besede: terminologija, ekonomija, finance, racunovodstvo, ekono­mija obsega, ekonomija razpona, amortizacija opredmetenih (osnovnih) sredstev, amortizacija neopredmetenih (dolgorocnih) sredstev False (Partial) Synonyms and/or ‘Inflated Terms’: Two Examples in the Field of Economics, Finance and Accounting The article focuses on four terms in the English language (economy of scale, economy of scope; depreciation, amortization) that are/were tran­slated into Slovene by only two Slovene ‘equivalents’ (ekonomija obsega and amortizacija). After careful examination of these terms in (termino­logical) dictionaries and other sources, we established that nowadays the four English terms studied have their Slovene equivalents predominan­tly in recent specialized literature. Keywords: terminology, economics, finance, accounting, economy of sca­le, economy of scope, depreciation, amortization (amortisation) https://doi.org/10.26493/1854-4231.19.19-31 Uvod vanju izbranih strokovnih izrazov tega podrocja Danes je zaradi hitrega napredka na številnih se omejujemo na leksikalno semantiko. V središ­podrocjih mnoge strokovne izraze treba na hit-cu našega zanimanja sta pomen pojma in njegovo ro prevesti oz. si jih izposoditi iz tujih jezikov, o poimenovanje. Vsekakor je treba strokovni izraz najustreznejšem prevodu pa se pogosto razmišlja najprej natancno razumeti, šele potem pa poime­oz. se ga poskuša uveljaviti, ko je »prvi« prevod novati. Pri tem nam pomagajo racunalniški pro­že nekaj ali vec casa v uporabi. Mnogi novejši grami za delo z besedili in pridobivanje informa­pojmi so najprej opredeljeni v angleškem jeziku, cij, a tudi specializirani pojmovniki in slovarji ter nato pa prevedeni v slovenšcino. Tako srecamo drugi jezikovni prirocniki. Pomen strokovnega tudi pojme, ob katerih se zaradi dvojnih ali neja-izraza mora biti predstavljen tako, da odraža tudi snih poimenovanj vprašamo, kaj sploh pomenijo. njegovo rabo v sobesedilu. Poimenovanja stro-Vprašamo pa se tudi, ali so raznoliki prevodi is-kovnih izrazov tako niso le nekakšne nalepke za tega tujega izraza res sopomenski. Vsekakor pa pojme, pomembna je predhodna natancna opre­prevajanje strokovne terminologije v slovenšcino delitev obravnavanega pojma (Faber in L’Homme ne more in ne sme zastati. 2014). V tem prispevku se osredotocamo na podrocje Na podrocju financ srecamo tujke (in dobese­ekonomije, financ in racunovodstva. Pri preuce-dne prevode – kalke) iz nemšcine, francošcine, italijanšcine, danes pa predvsem iz anglešcine. V francošcini npr. pišejo o produits dérivés, torej o izvedenih (financnih) produktih in ne o izvede­nih (financnih) instrumentih (kar je prevod iz angl., financial instruments, uporablja pa se tudi izraz derivatives). V slovenšcini se pojavljata oba izraza: produkti in instrumenti (prim. Ribnikar 2010, 52–53). Pri prevajanju si, kot že omenjeno, pomagamo z jezikovnimi prirocniki. Obsežno delo na podro­cju pojmovnikov oz. slovarjev s podrocja orga­nizacije sta ustvarila Ivan Turk (2004) in Lidija Šega (1997). O terminologiji s podrocja financ je poglobljeno razmišljal Ivan Ribnikar (2010), slo­var s tega podrocja (Slovar poslovnofinancnih izra­zov) pa je pripravil Dušan Mramor (1999). Danes se na podrocju terminologije najpogosteje poslu­žujemo rastocih slovarjev. Tak slovar nastaja npr. pri Društvu znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (Angleško-slovenski slovar, vodja sekci­je: Lidija Šega). Kot je razvidno že iz prej navedenih primerov, se v slovenšcini (in tudi v drugih jezikih) lahko za isti pojem pojavlja vec poimenovanj in tako nastanejo sopomenke. Te so vcasih plod prevajal­skega procesa, vcasih pa obstajajo že v tujem jezi­ku, iz katerega prevajamo. Tako tudi v slovenskih terminoloških slovarjih zasledimo sopomenske izraze (dva prevoda za eno tujo besedo). Lah­ko pa naletimo tudi na navidezne sopomenke, npr. na podrocju menedžmenta: menedžment, upravljanje, vodenje. Poleg tega se pojavljajo tudi dvojnicni zapisi (npr. coach in kovc, menedžment in management). V redkih primerih pa zasledimo tudi »napihnjenke«. V pricujocem prispevku se bomo ukvarjali z dvema slovenskima napihnjenkama (ki pa to da­nes vec nista) in s štirimi angleškimi strokovnimi izrazi. To sta izraza ekonomija obsega in amor­tizacija. Izraz ekonomija obsega se uporablja oz. se je uporabljal za dva angleška strokovna izraza: economy of scale in economy of scope. Izraz amorti­zacija pa se uporablja oz. se je uporabljal za ang­leška izraza: depreciation in amortization. Namen in metodologija Namen prispevka je obravnavati dva (sloven-ska) oz. štiri strokovne izraze in njihove ustrezni­ce v dveh jezikih, slovenskem in angleškem. V slovenšcini najprej zasledimo le dva izraza: eko­nomija obsega in amortizacija za danes štiri an­gleške izraze, tj. economy of scale in economy of scope ter depreciation in amortization. Na koncu prispevka razložimo, kakšno je stanje v sloven-šcini danes. Naše zanimanje je torej pritegnilo prvotno manj razvejano pojmovanje v slovenšci­ni, ki se danes spreminja in postaja enako razve­jano kot v angleškem jeziku. Uporabili bomo metodo primerjave, s katero želimo izpostaviti tudi razumevanje oz. oprede­litev poimenovanih pojmov. Poimenovanje za obravnavane pojme in njihove opredelitve bomo preverjali v slovarjih, pojmovnikih in drugih vi­rih. Pojav ali umanjkanje dveh novejših poimeno­vanj v slovenšcini (ekonomija razpona ter amor­tizacija neopredmetenih sredstev na podrocju racunovodstva) bomo torej opazovali in primer­jali v razlicnih (predvsem) strokovnih pojmovni­kih, slovarjih ter tudi v drugih virih. Ekonomija obsega, ekonomija razpona, amortizacija in »depreciacija«? Osredotocamo se torej na slovenske ustrezni­ce angleških izrazov: economy of scale, economy of scope, depreciation, amortization. V slovenšcini sta prvotno obstajala le dva izraza: ekonomija obse­ga in amortizacija, ki kot »napihnjenki« pogosto še danes v nenatancnem izražanju zaobsežeta vse štiri angleške izraze. Z razvojem se je to spre­menilo (verjetno sta tudi v anglešcini economy of scope in depreciation starejša izraza), a smo v raz­vejanosti zaostali za angleškimi razlikovalnimi poimenovanji (economy of scale, economy of scope, depreciation, amortization). V Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 1997, 112) je zapisano, da je beseda ekonomija prevze­ta po zgledu nem. Ökonomie, fr. économie in angl. economy iz grš. oikonomia, in sicer v pomenu go­spodarstvo, gospodinjstvo. Naj se pri tem izrazu ustavimo še pri njegovi razvejani besedni druži­ni, saj se bomo z nekaterimi »clani« te družine srecali ob prevodih v slovenšcino. Omejimo se na samostalnike ekonomija, ekonomika, ekonomic­nost. Veliki splošni leksikon (Javornik 1997, 941) nas pri slovarskem geslu ekonomicnost napoti na razlago tega izraza v geslu gospodarnost. Torej je gospodarnost sopomenka za ekonomicnost. Za izraz ekonomija so v leksikonu zapisani trije pomeni: 1. gosp. stvarnost, v kateri se pojavljajo omejene možnosti za uresnicevanje izbra­nih ciljev, poimenovana tudi ekon. sistem; 2. nacelo smotrnega delovanja, po katerem je za doseganje dolocenega ucinka (koristi) treba porabiti ali vložiti cim manj sredstev; 3. .ekonomska veda. Pod izrazom ekonomika pa v leksikonu (Ja­vornik 1997) najdemo besedne zveze, in sicer: ekonomika in dustrije (pos. veda v okviru ekonomske znanosti, ki preucuje razvoj in politiko industrije), ekonomika izobraže­vanja (nova znanstv. disciplina, ki raziskuje mikroekon. in makroekon. pogoje oz. ucinke šolstva […]), ekonomika podjetja (del gosp. znanosti, ki se ukvarja z raziskovanjem in predstavljanjem gosp. problemov v podjetjih in je usmerjen zlasti k poslovnemu izidu in pogojem zanj […]). V Slovarju tujk (Verbinc 1974, 166) pa je zapi­sano: Ekonomija (lat. oeconomia iz gr. oikonomia gospodarstvo, uprava) 1. vecje gospodarstvo ali posestvo, 2. gospodarnost, varcevanje; varcno, umno gospodarjenje; gospodarje­nje, upravljanje, 3. nauk o gospodarstvu […], gospodarstvo sploh; ekonomijski – ki se tice ekonomije. Ekonomika (fr. économique gospodarski) 1. go­spodarski ustroj dolocene družbe (kapitali­sticna ˜) ali države v kakem razdobju (jugo­slovanska ˜), 2. nauk o gospodarstvu (=eko­nomija). Vidimo torej, da je v drugem primeru ekono­mika tudi sopomenka za ekonomijo, medtem ko v prvem primeru (in danes) izraz ekonomika so­pomensko z ekonomijo uporabljamo (predvsem) v besednih zvezah. Ekonomija obsega oz. ekonomika velikih kolicin in ekonomija razpona Ekonomija obsega se pojavlja oz. se je v ne­katerih jezikovnih virih pojavljala kot prevod za oba angleška izraza, economy of scale in economy of scope. Danes pa sta (predvsem v strokovno-znan­stvenih besedilih) vse prisotnejša natancnejša prevoda, torej za angl. economy of scale slov. eko­nomija obsega, za angl. economy of scope pa slov. ekonomija razpona oz. ekonomija povezanosti. Vzrok za nastalo stanje smo poskusili poiskati tudi v jezikovnih prirocnikih. V Poslovno-organizacijskem pojmovniku (Turk 2004, 686) za angleški izraz economies of scale/ economy of scale (navedeno takoj za slovenskima izrazoma) zasledimo slovenski ustreznici oz. so­pomenki: gospodarnost (zaradi vecjega) obsega in ekonomicnost (zaradi) velikosti«. Na strani 113 pa je navedena opredelitev tega pojma: [P]ojav, da se a) stroški kolicinske enote proi­zvoda ali storitve zmanjšajo, ce se poveca ko­licina ali b) razlika med prodajno vrednostjo kolicine in stroški v zvezi z njo; nanj vplivajo notranji dejavniki (npr. razporeditev stalnih stroškov na vecjo kolicino) in zunanji dejav­niki (npr. gibanje prodajnih cen, ki se ob vec­jih kolicinah ne zmanjšajo bistveno). V slovarju Hrvatsko-engleski rjecnik Gorana Igalyja (2007) je kot prevod za angl. economies of scale naveden hrvaški izraz ekonomija obuhvata. Omenjeni pojmovnik vsebuje tudi izraza gospodarnost povezanosti in ekonomija po­vezanosti, in sicer za angleški izraz economy of connectedness. Sledi opredelitev tega pojma: la­stnost, znacilnost delovanja organizacije, da so celotni stroški proizvajanja razlicnih proizvodov v istem obratu manjši, kot bi bili, ce bi se vsak proizvod proizvajal v locenem obratu. Zanimivo je, da angleški izraz economy avtor v prvem pri­meru prevede z izrazoma gospodarnost in ekono­micnost, v drugem pa z izrazoma gospodarnost in ekonomija. Naj dodamo še komentar v zvezi z izrazoma ekonomika in ekonomija. Kot pravi Miran Mi­helcic,1 je treba razlikovati med ekonomiko in ekonomijo. Sam slednji izraz uporablja le kot dru­gi izraz za gospodarstvo, sicer pa piše o ekono­miki poslovanja, ekonomiki turizma itn. Iz tega sledi, da je bolj naklonjen izrazoma ekonomika obsega, torej kolicinski ali številcni ali množinski ekonomiki, in ekonomika razpona, torej ekono­miki raznovrstnosti ali ekonomiki kakovostnih razlik, npr. vec raznovrstnih poslovnih ucinkov. Sam namrec uporablja izraz »poslovni ucinki« za skupek proizvodov, ki jih delimo na pridelke, izdelke in druge proizvode (premog, mineralna voda), in storitev. Avtor bi uporabil izraz ekono­mija povezanih poslovnih ucinkov in ne (le) po­vezanih proizvodov. Izraza (oz. slovenskega prevoda) ekonomija razpona (angl. economy of scale) Poslovno-organi­zacijski pojmovnik (Turk 2004) ne vsebuje. Glede na opredelitev tega pojma pa lahko sklepamo, da je zanj uporabljen izraz gospodarnost/ekonomija povezanosti, ki torej pomeni isto kot ekonomija razpona (angl. economy of scope), za katerega pa tudi v anglešcini uporabljajo dva izraza. Verje­tno se je izraz ekonomija razpona oz. povezanih proizvodov pojavil pozneje, tako kot (najprej) 1 Miran Mihelcic, korespondenca z Dubravko Celinšek po e-pošti, 2. januar, 2024. v anglešcini tudi v slovenšcini. Z ozirom na opre­delitev v pojmovniku lahko zakljucimo, da sta angl. economy of scope in economy of connectedness sopomenska izraza, prav tako tudi slov. ekonomi­ja razpona in ekonomija povezanih proizvodov. Gre torej za prevoda dveh angleških sopomenk. Poleg tega pa se v slovenskem poimenovanju kot sopomenki pojavljata še izraza gospodarnost in ekonomija (gospodarnost oz. ekonomija poveza­nosti/ekonomija povezanih proizvodov). V Turkovem Pojmovniku poslovne informatike (1987) teh izrazov ne zasledimo (gre za podro­cje poslovne informatike), zasledimo pa razlago izrazov, kot so: ekonomicnost – gospodarnost; ekonomija – 1. racionalno gospodarjenje za cim boljše zadovoljevanje potreb v okviru omejenih sredstev; 2. gospodarstvo. Gre torej za dva pome­na izraza ekonomija. Kot že omenjeno, je angleški izraz economy v prvem primeru (economy of scale) preveden z izrazoma gospodarnost in ekonomicnost, v dru­gem primeru (economy of scope) pa z izrazoma gospodarnost in ekonomija. V Slovarju izrazov s podrocja managementa in sorodnih podrocij društva Slovenska akademija za management za angle­ški izraz economy najdemo naslednje pomenske ustreznice: gospodarnost, stroškovna ucinkovi­tost in gospodarstvo. Dodana je tudi opredelitev izraza gospodarnost: »Gospodarnost je v bistvu stroškovna ucinkovitost, razmerje med vredno­stjo ucinkov in vrednostjo zanje porabljenih (po­trošenih) poslovnih prvin«. Torej pri prevajanju angl. izraza economy v nekaterih besednih zvezah uporabljamo tako slovenski izraz gospodarstvo/ ekonomija kot tudi gospodarnost/ekonomic­nost. V/na spodaj navedenih jezikovnih prirocnikih in portalih pa kot prevod angl. izraza economy v obravnavanih besednih zvezah uporabljajo le tuj­ko ekonomija. Na interaktivnem terminološkem portalu ter­minologije Evropske unije IATE (IATE: European Union Terminology b. l.) je slov. prevod angl. izra­za economies/economy of scale ekonomija obsega, za angl. economies/economy of scope pa je naveden izraz ekonomija razpona in ekonomija povezanih proizvodov. Slovarski portal Termania (Amebis) za angl. economy of scale navaja slovenski prevod ekonomija obsega, za angl. economy of scope pa na tem portalu ni zadetka. V Velikem modernem po­slovnem angleško-slovenskem slovarju (Šega 1997) najdemo slovarsko geslo economies of scale/scope in slovenski prevod ekonomija velikega obse­ga (množicne proizvodnje). V Slovarju poslovnih izrazov v slovenšcini in anglešcini (Filipovic idr., 2001) sta za angl. economy of scale navedena dva prevoda: ekonomija obsega in ekonomija veli­kosti (serije). Slovar vsebuje tudi angleški izraz diseconomy of scale s slovenskim prevodom ne­ekonomicnost obsega ter angl. economy of scope s slovenskim prevodom ekonomija dosega, eko­nomija podrocja dejavnosti. Za vse te izraze so navedene tudi opredelitve. V slovensko-angleškem in angleško-sloven­skem Poslovnem slovarju, izdanem leta 1996 (Co­llin) najdemo le angl. izraz economies of scale (pod slovarskih geslom economy) s slovenskim prevo­dom ekonomika velikih kolicin in ekonomija (ve­likega) obsega. V spletnem slovarju Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (b. l.) zasledimo strokovni izraz ekonomija obsega, za katerega sta navedena dva angleška prevoda: economies of scale in economies of scope. Izrazov ekonomija razpona in ekonomija povezanih proizvodov ne najdemo oz. ustreznega prevoda zanju ne zasledi­mo. Za ekonomijo obsega pa je dodana razlaga, ki pojasni razliko med angl. ustreznicama economy of scale proti economy of scope – na spletni strani, na katero nas napoti spletni slovar,2 lahko upo­rabnik najde podrobnejše informacije in razlago, v slovarju pa je naveden samo kratek povzetek, ki preprosto in jasno razloži, da gre enkrat za ob­seg proizvodnje, drugic pa za diverzifikacijo, torej razpon ali raznolikost ponudbe. V Slovarju poslovnofinancnih izrazov Dušana Mramorja (1999) izrazov ekonomija obsega in ekonomija razpona oz. ekonomija povezanosti/ povezanih proizvodov sploh ne zasledimo. V najvecjem skupnem spletnem slovarju – slo­varju Glosbe (b. l.) za angl. economy of scale zasle­dimo prevod ekonomija obsega, za angl. economy of scope pa enak prevod, torej ekonomija obsega in manj pogosto tudi ekonomija razpona. Želeli smo preveriti tudi casovno pojavitev omenjenih izrazov, in sicer na enem od sloven­skih spletnih portalov, kjer je zabeleženo tudi leto (prve) pojavitve, tj. v Digitalni knjižnici Slo­venije. To je spletni informacijski portal, preko katerega je omogocen dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s podrocja znanosti, umetno­sti in kulture. Te vsebine so zaradi upoštevanja avtorskopravne zakonodaje v vecji meri starejše (ustvarjene pred letom 1945) in vkljucujejo veliko knjig, casopisov, fotografij, rokopisov, notnega 2 Https://www.indeed.com/career-advice /career-development/scale-vs-scope. gradiva ter drugih gradiv, ki jih hranijo slovenske knjižnice, tako da to za naše namene ni najustre­znejša referenca. Tam izraz ekonomija obsega zasledimo leta 2022, in sicer v prevodu angleške­ga povzetka clanka v anglešcini »Price Dynamics in the Market of Hops« avtorjev Douglasa Mac­kinnona in Martina Pavlovica. Izraza ekonomija razpona oz. ekonomija povezanosti/ekonomija povezanosti proizvodov ne zasledimo. Vec zadetkov za obravnavane izraze najde­mo v Gigafidi 2.0. To je referencni korpus pisne standardne slovenšcine, ki vsebuje 1.134.693.933 besed iz 38.310 besedil, nastalih v letih 1990 do 2018. Vsebuje predvsem besedila, ki so napisana v standardnem jeziku. Za izraz ekonomija obsega je za leto 2018 zabeleženih 27 zadetkov, za 2016 31 zadetkov, za 2007 141, za 2001 52, za 1999 38, za 1997 pet, nazadnje pa za leto 1996 le en za­detek. Za izraz ekonomija razpona je zabeležen samo en zadetek iz leta 2000, in sicer iz casopi­sa Delo (izsek iz besedila: »Pomemben poudarek je dan ekonomiji obsega (economies of scale) in ekonomiji razpona (economies of scope). Poglavje avtorja koncujeta z opisom in problematiko ob­dobij rasti in žetve, pri tem posebej izpostavljata financne vidike.«). Za izraz ekonomija/ekonomije povezanosti pa so zabeleženi trije zadetki, in sicer iz let 2010, 2011 in 2012 (ustanove (dva zadetka) in novice (en zadetek)). Izraza ekonomija/ekono­mije povezanih proizvodov ne zasledimo. Glede na vire, ki jih je ta korpus zaobsegel, se je izraz ekonomija obsega pojavil prej kot izraz ekonomi­ja razpona oz. ekonomija povezanih proizvodov. Nadalje ugotavljamo, da je v tem korpusu izraz ekonomija povezanosti pogostejši od izraza eko­nomija razpona, oba izraza pa se pojavljata po letu 2000, in sicer ekonomija povezanosti pozneje kot ekonomija razpona, vendar na podlagi teh podat­kov še ne moremo sklepati, kateri izraz se je po­javil prej. Poslovno-organizacijski pojmovnik (Turk), izdan leta 2004, pa vsebuje izraz ekonomija pove­zanosti oz. ekonomija povezanih proizvodov. Penguinov slovar Dictionary of Economics (Bannock, Baxter in Davis 1992) iz leta 1992 vse­buje oba izraza: economies of scale in economies of scope. Oxfordov slovar Dictionary of Finance and Banking (Smullen in Hand 2005) tudi vsebuje oba izraza, a nas za razlago napoti na slovarsko geslo scale effect (pri izrazu economies of scale) in na izraz scope economies (pri izrazu economies of scope). Oba slovarja navajata tudi opredelitve teh pojmov. Slovar The Oxford Dictionary for the Business World (1993) vsebuje samo izraz economy of scale (poleg diseconomy of scale), ne pa tudi economy of scope. V zvezi z opredelitvami v anglešcini na tem mestu navajamo samo opredelitev iz Investope­die (b. l.)3, najprej za angleški izraz economy/eco­nomies of scale: Economies of scale4 are cost advantages realized by companies when production becomes efficient. Companies can achieve economies of scale by increasing production and lowering costs. This happens because costs are spread over a larger number of go­ods. Costs can be both fixed and variable. Ekonomija/ekonomicnost obsega predstavlja stroškovno prednost, ki jo podjetja izkoristi­jo, ko proizvodnja postane ucinkovita. Podje­tja lahko dosežejo ekonomijo obsega s pove­canjem proizvodnje in znižanjem stroškov. To se zgodi, ker so stroški porazdeljeni na vecje število enot proizvodov/izdelkov/poslovnih ucinkov. Stroški so lahko fiksni in variabilni. [Lasten prevod] Pri izrazu economy/economies of scope pa je na­vedena sledeca opredelitev (Investopedia b. l.)5: An economy of scope means that the pro­duction of one good reduces the cost of pro­ducing another related good. Economies of scope occur when producing a wider variety of goods or services in tandem is more cost effective for a firm than producing less of a variety, or producing each good independen­tly. In such a case, the long-run average and marginal cost of a company, organization, or economy decreases due to the production of complementary goods and services. Ekonomija razpona (ekonomija povezanih proizvodov) pomeni, da proizvodnja neke­ga proizvoda zmanjša stroške proizvodnje drugega sorodnega/povezanega proizvoda. Ekonomija obsega se pojavi, ko je proizvo­dnja vecjega števila blagovnih izdelkov ali storitev v paru stroškovno ucinkovitejša za podjetje kot proizvodnja v smislu manj­še raznolikosti ali locena proizvodnja teh izdelkov oz. proizvodov. V tem primeru se dolgorocni povprecni in mejni stroški 3 Https://www.investopedia.com/terms/e /economiesofscale.asp. 4 Navedene so tudi besedne zveze, ki vsebujejo ta izraz, oz. raba v sobesedilu, npr.: »to enjoy an economy of scale«; »to achieve an economy of scale«; »(when) it comes to economies of scale«. 5 Https://www.investopedia.com/terms/e /economiesofscope.asp. podjetja, organizacije ali gospodarstva zmanjšajo zaradi proizvodnje komplemen­tarnih (dopolnjujocih) dobrin in storitev. [Lasten prevod] Že iz nekaterih zgoraj navedenih jezikovnih prirocnikov lahko ugotovimo, da je izraz ekonomi­ja obsega pogosteje uporabljan oz. edini zabeležen (npr. v slovarju The Oxford Dictionary for the Busi­ness World (1993)) v primerjavi z izrazom ekonomi­ja razpona oz. ekonomija povezanih proizvodov. Ce obravnavane izraze vpišemo v brskalnik Go­ogle, ugotovimo, da so nekateri rabljeni pogosteje od drugih. Za ekonomijo povezanosti je npr. za­beleženih 549 zadetkov, za ekonomijo povezanih proizvodov 81, za ekonomijo razpona 183 ter za ekonomijo obsega 18.200 zadetkov. Poleg izraza ekonomija obsega se pojavlja še izraz ekonomija velikosti, in sicer le z 49 zadetki. Ugotovimo torej, da je izraz ekonomija povezanosti rabljen pogo­steje od obeh sopomenk in da se izraz ekonomija obsega pojavlja pogosteje od nesopomenskega izraza (ekonomija razpona in ekonomija poveza­nosti), kar lahko pomeni, da v nekaterih primerih zaobseže tudi ta nesopomenski izraz. Seveda je to le domneva, saj besedil nismo prebrali. Iz zgoraj zapisanega torej lahko sklepamo, da se ekonomija obsega nanaša na angl. economy of scale, mestoma pa je tudi neustrezno uporabljena v pomenu angl. economy of scope (npr. v Glosbe in v spletnem slovarju Društva znanstvenih in teh­niških prevajalcev Slovenije, kjer pa je priložena še dodatna razlaga); služi torej kot »napihnjen­ka«, ki zaobseže oba izraza. Poslovno-organizacij­ski pojmovnik (Turk 2004) in terminološki portal IATE natancno razlikujeta oba izraza: ekonomija obsega (angl. economies/economy of scale) in eko­nomija razpona oz. ekonomija povezanih pro­izvodov (angl. economies/economy of scope). Pri prevajanju angleškega izraza economy of scale, kot že omenjeno, sicer naletimo na dva slo­venska prevoda, ekonomija razpona in ekonomi­ja/gospodarnost povezanosti, a tudi v anglešcini obstajata dva izraza: economy of scope in economy of connectedness. Neustaljeno je v teh dveh be­sednih zvezah prevajanje angl. izraza economy, ki je vecinoma prevedeno s tujko ekonomija, a tudi z izrazoma gospodarnost in ekonomicnost. Kot že omenjeno, Turk npr. v prvem primeru uporabi izraza: gospodarnost (obsega) in ekonomicnost (velikosti), v drugem primeru pa gospodarnost (povezanosti) in ekonomija (povezanosti). Izraza ekonomicnost in ekonomija torej uporablja sopo­mensko. V prvem primeru dopušca tudi daljši be­sedni zvezi: gospodarnost zaradi vecjega obsega in ekonomicnost zaradi velikosti. Opazimo tudi, da se oba izraza v anglešcini pojavljata v ednini in množini, v slovenšcini pa predvsem v ednini. Zanimivo bi bilo raziskati (npr. v vecjem korpusu besedil) tudi, kateri glagoli se v slovenšcini upo­rabljajo s tema strokovnima izrazoma. Amortizacija: amortizacija kot zmanjševanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in zmanjševanje vrednosti neopredmetenih osnovnih sredstev Izraz amortizacija se pojavlja na vec podrocjih, najdemo jo ne le v strokovnih slovarjih, temvec tudi v splošnem slovarju in slovarju tujk. Kot na­vaja Slovar slovenskega knjižnega jezika (ISJFR ZRC SAZU b. l.) je to: 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnov­nih sredstev v produkcijskem procesu: amorti­zacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovod­ska, letna amortizacija 2. ekon. postopno odplacevanje dolgorocnega po­sojila: amortizacija ljudskega posojila; amor­tizacija z žrebanjem 3. pravn. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice Ce se omejimo na prvo razlago, opazimo, da ne locuje opredmetenih in neopredmetenih osnov­nih sredstev, kar pa je z racunovodskega vidika, ki je v središcu našega zanimanja, pomembno. Zanimivo je, da se tudi v Slovenskih racunovodskih standardih (Slovenski inštitut za revizijo 2016, 2024) izraza amortiziranje in amortizacija pojav­ljata v razdelku »Opredelitev kljucnih pojmov« samo pri opredmetenih sredstvih, pri neopred­metenih pa nista posebej razložena. O tem vec pozneje. V Slovarju tujk (Verbinc 1974, 47) je poleg eti­mološke razlage – »angl. amortisation iz lat. ad k, mors, mortis smrt« – tako razložen pomen te tujke: 1. postopno odplacevanje dolga skupaj z obrestmi; odpisovanje dolga, zlasti posto­pno odpisovanje vrednosti (strojev, zgradb ipd.) zaradi obrabe in dotrajanosti 2. razve­ljavitev (˜ izgubljene listine); amortizirati -am 1. postopno odplacevati; odpisovati 2. razveljaviti kaj. Enak zapis je tudi v Velikem slovarju tujk (Tavzes 2002) z dodanim tretjim pomenom: 3. ublaževanje tresenja pri premikanju avtomobila, letala ipd. Slovar tujk (2006, 23), ki ga je iz anglešcine v slovenšcino prevedel Igor Antic, razloži izraz amortizacija: (lat. – vulgarlat. – fr.): 1. postopno in nacr­tno placevanje kredita 2. kritje investicije (npr. nabavne cene stroja) iz dobicka, ki je nastal z uporabo investicijske dobrine (npr. stroja); amortizer (tehn.) dušilnik oz. bla­žilnik (nihanja); amortizirati 1. odplacevati (dolg) 2. (gosp.) postopoma odpisovati vred­nost osnovnih sredstev. V našem prispevku se osredotocamo pred­vsem na pomen izraza amortizacija v racunovod­skem smislu, izraz pa se, kot je razvidno iz zgoraj navedenih opredelitev oz. pomenov, uporablja na razlicnih podrocjih, njegovi pomeni pa se glede na podrocje deloma razlikujejo. Vsekakor pa pomeni zmanjšanje, tudi ublažitev necesa oz. da gre ne­kaj proti koncu, neobstoju, »smrti« (lat. ad mors). Zanimivo in pomembno je tudi vedeti, kako je ta tujka latinskega izvora »potovala« in prehajala iz latinšcine ter nadalje iz enega jezika v drugega. V slovensko besedišce je izraz amortizacija prišel iz francošcine, in sicer preko nemšcine (Snoj 1997). V anglešcini pa je ta tujka ubrala malo drugacno pot, sicer tudi preko francošcine iz latinšcine,6 a brez »posredovanja« nemšcine. Slovenski izraz amortizacija (angl. depreciation) in angleški izraz amortisation/amortization (slov. amortizacija ne­opredmetenih sredstev) pa se v racunovodskem smislu, kot bomo ugotovili na podlagi oprede­litev pozneje, v teh dveh jezikih razlikujeta. V slovenšcini v tem smislu uporabljamo le izraz 6 amortization (n.) 1670s, in reference to the alienation of lands given to religious orders, noun of action from amor­tize. Of debts, „extinction (especially by a sink­ing-fund),“ from 1824. [...] amortize (v.) late 14c., amortisen, in law, „to alienate lands,“ also (c. 1400) „to deaden, destroy;“ from Old French am­ortiss-, present-participle stem of amortir „deaden, kill, destroy; give up by right“ (12c.), from Vulgar Latin *admortire „to extinguish,“ from ad „to“ (see ad-) + mortus „dead,“ from Latin mors „death“ (from PIE root *mer- „to rub away, harm“). The literal sense „make dead“ is obsolete in English. In reference to extinguishing a debt from early 19c. Related: Amortized; amortizing. [»Amortization (n.), b. l.] amortizacija, medtem ko depreciacijo uporablja­mo na podrocju financ, in sicer v pomenu »padec, znižanje vrednosti; razvrednotenje: depreciacija denarja« (ISJFR ZRC SAZU b. l.), a ne kot prevod angl. depreciation v racunovodskem smislu. Tukaj se na podrocju racunovodstva v slovenšcini cuti manjši vpliv anglešcine, ceprav v nekaterih dru­gih primerih anglešcina izkazuje svojo »premoc« pri rabi tujk, ki postajajo internacionalizmi. V Velikem modernem poslovnem angleško-slo­venskem slovarju (Šega 1997) sta navedena dva pomena angl. izraza depreciation, in sicer v racu­novodskem smislu – amortizacija, amortiziranje, zmanjševanje vrednosti (osnovnih sredstev) – ter v financnem, monetarnem smislu – izguba/ zniževanje vrednosti, depreciacija (valute). Sledi uporaba tega izraza v številnih stalnih besednih zvezah oz. vecbesednih strokovnih izrazih, npr. depreciation of capital – amortizacija/raz­vrednotenje kapitala (fin.); depreciation of equ­ipment – amortiziranje opreme (racunovodsko); depreciation of currency – razvrednotenje valute (monetarno). Za angl. izraz amortization sta prav tako navedena dva glavna pomena, amortizacija v financnem (bancnem) smislu: odplacilo, vracilo, ter amortizacija v racunovodsko smislu: amorti­zacija, amortiziranje. Sledi uporaba tega izraza v številnih stalnih besednih zvezah oz. vecbe­sednih strokovnih izrazih, npr. amortization of a debt – odplacevanje dolga (fin.); amortization plan/schedule – amortizacijski nacrt za odplaci­lo dolga/posojila (bancno, racunovodsko); loan amortization – amortizacija/vracanje/odplace­vanje posojila (bancno). V spletnem Slovensko-angleškem slovarju Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slo­venije (b. l.)7 sta kot prevoda za slovenski izraz amortizacija navedena angl. izraza depreciation in amortisation. Poleg tega je v slovarju na voljo doda­tna razlaga (v anglešcini), iz katere je jasno, da med tema pojmoma (in hkrati poimenovanjema) obsta­ja razlika. Za razlago nas slovar – ob slovarskem ge­slu »amortizacija: depreciation vs. amortisation« – napoti na Investopedio: »depreciation of tangible assests vs. amortisation of intangible assets«. Iz te zadnje razlage je torej (v racunovodskem smislu) razbrati razliko med obema pojmoma in s tem tudi poimenovanjema, ceprav se v sloven­skem prevodu v obeh primerih uporablja izraz amortizacija. Kako torej v slovenšcini skozi po­imenovanje izrazimo to razliko? V slovenšcini 7 Dostopno na: https://dztps.si/sl/glosarji /slovarji-v-nastajanju. se na podrocju racunovodstva za angl. izraz de­preciation pojavlja poimenovanje amortizacija, ki pravzaprav pomeni oz. se nanaša na amortizacijo opredmetenih sredstev. Za angleški izraz amorti­sation/amortization pa nismo zasledili (enobese­dne) prevodne ustreznice. Postavlja se torej vpra­šanje: ali je slovenski enobesedni strokovni izraz amortizacija »napihnjenka«, ki zaobseže oba ang­leška izraza? V racunovodstvu danes locujemo med zmanj­ševanjem vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in zmanjševanjem vrednosti neopred­metenih osnovnih sredstev. Kot smo že omeni­li, to v anglešcini poimenujemo depreciation in amortisation (v brit. angl.) oz. amortization (v am. angl.). V nadaljevanju bomo uporabili zapis v britanski anglešcini, razen kadar je v jezikovnih virih, ki jih navajamo, zapisano drugace (torej v ameriški anglešcini). V Pojmovniku poslovne informatike (Turk 1987, 11) najdemo naslednjo opredelitev izraza amor­tizacija: Amortizacija (angl. depreciation, amortiza­tion, nem. Abschreibung) – strošek, ki se po­javlja zaradi prenašanja nabavne vrednosti stvari ali pravic iz okvira osnovnih sredstev v uporabi ali izven nje na poslovne ucinke, obra­cunan kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje pri vsaki od teh stvari ali pravic. Leta 1987 je v omenjenem Pojmovniku izraz amortizacija v anglešcino preveden kot depreci­ation in amortization, dodan pa je tudi prevod v nemšcino, in sicer tudi v nemšcini le en izraz (Ab­schreibung), tako kot v slovenšcini, medtem ko sta v anglešcini dva. Iz navedenega lahko sklepa­mo, da v slovenšcini izraz amortizacija zaobjame oba angleška izraza. V Poslovno-organizacijskem pojmovniku (Turk 2004, 15) je ob geselskem clanku (amortizacija) še angleško poimenovanje za ta pojem, depreci­ation, amortization, in sicer z razlago: »strošek, ki se pojavlja pri amortizirljivih sredstvih zaradi postopnega prenašanja njihove nabavne vrednos­ti na poslovne stvaritve; ugotovi se kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje pri vsakem od njih«. V Pojmovniku temu geselskemu clanku sledi vec besednih zvez z izrazi amorti­zacija, amortizacijski idr. Npr., ob slovenskem vecbesednem strokovnem izrazu amortizacija za davcne namene je zapisan angleški strokovni iz­raz depreciation for tax purposes. Iz obeh pojmovnikov torej vidimo, da avtor (Turk 1987; 2004) za dva angleška izraza (amorti­sation in depreciation) uporablja enega slovenske­ga: amortizacija. V Slovarju poslovnofinancnih izrazov Dušana Mramorja (1999, 14) je izraz amortizacija, z doda­nim angl. depreciation, opredeljen kot: Strošek osnovnih sredstev, pripisan uporabi sredstva v dolocenem znesku po eni od me­tod amortizacije v vsakem letu življenjske dobe sredstva[8]. Tudi pridevniške oblike v strokovnih izrazih, ki sledijo geselskemu clanku amortizacija, av-tor izpelje iz izraza amortizacija (amortizacijska metoda padajoce casovne vrste, amortizacijska osnova, amortizacijski sklad/presihajoci sklad) ter v anglešcini za prva dva – navedena v oklepa­ju – dosledno uporablja besedo depreciation ali iz nje izpeljan pridevnik (declining balance deprecia­tion, depreciable basis), za zadnjega pa ne (sinking fund). Zadnjega na drugem mestu v slovarju malo drugace zapiše: presihajoci (amortizacijski) sklad (prej: amortizacijski sklad/presihajoci sklad) ob angleškem sinking fund. V slovensko-angleškem delu slovarja zasledimo le izraz amortizacija, v angleško-slovenskem delu pa le angleški izraz de­preciation, ne pa tudi amortisation/amortization. Najdemo tudi angleški besedni zvezi amortizati­on schedule – slov. anuitetni nacrt – in amortized loan – slov. anuitetno posojilo. Iz besedne zveze odplacevanje posojila, tj. v anglešcini amortized loan, je razvidno, da se amortizacija oz. odplace­vanje nanaša (tudi) na neopredmetena sredstva (dolg). Išcemo še dalje, z namenom, da bi našli ustre­zna prevoda za angleška amortisation in deprecia­tion. Slovenski racunovodski standardi iz leta 2016 v poglavju »Opredmetena osnovna sredstva: Opredelitev kljucnih pojmov« (Slovenski inštitut za revizijo 2016, 44) ter novi Standardi iz leta 2024 (Slovenski inštitut za revizijo 2024, 37) opredelju­jejo izraza amortiziranje in amortizacija: Amortiziranje je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva na zneske, v ka­terih ga v ocenjeni dobi njegove koristnosti postopoma zapušca in ki pomenijo stroške. Amortizacija je znesek, ki v posameznem obracunskem obdobju zapusti amortizirljivo sredstvo in je tedanji strošek. 8 V skladu s Slovenskimi racunovodskimi standardi se sredstvo amortizira v dobi koristnosti in ne življen­jski dobi. V poglavju »Neopredmetena osnovna sred­stva: Opredelitev kljucnih pojmov« (Slovenski inštitut za revizijo 2016, 58–59) tega pojma Stan­dardi ne navajajo (verjetno zato, ker je že razlo­žen v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sred­stvi). Prav tako pojem v tem poglavju ni posebej razložen v novih Standardih (Slovenski inštitut za revizijo 2024). Navajamo še opredelitev izraza amortizacija iz Slovenskih racunovodskih standardov iz leta 2001 (Slovenski inštitut za revizijo 2002, 111): Amortizacija je znesek, ki v posameznem obracunskem obdobju zapusti amortizirljivo sredstvo in je tedanji strošek, razen v prime­ru zmanjšanja prevrednotovalnega poprav­ka kapitala. Tudi v Slovenskih racunovodskih standardih iz l. 2006 (Slovenski inštitut za revizijo 2006, 262) ter tudi prej (npr. Slovenski inštitut za revizijo 2002, 111) in pozneje (Slovenski inštitut za revi­zijo 2016, 44 in 55) je zapisano, da se amortizacija obracunava od opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s koncno dobo ko­ristnosti. Podana je tudi opredelitev izraza amor­tiziranje (Slovenski inštitut za revizijo 2024, 37): Amortiziranje je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva na zneske, ki ga v ocenjeni dobi njegove koristnosti postopo­ma zapušcajo in pomenijo stroške. Stroški amortizacije se pripoznavajo na pod­lagi doslednega razporejanja amortizirljivih zneskov opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev po posameznih obra­cunskih obdobjih, v katerih iz njih izhajajo go­spodarske koristi (Slovenski inštitut za revizijo 2024, 30). Tudi v teh izdajah je v zvezi z opredmetenimi in neopredmetenimi osnovnimi sredstvi prisoten le izraz amortizacija, poleg izraza amortiziranje. V Slovenskih racunovodskih standardih iz leta 2024 v poglavju »Slovenski racunovodski stan­dard 2 (2024) Neopredmetena sredstva, B Stan­dard, c) Zacetno racunovodsko merjenje ne­opredmetenih sredstev« (str. 46) se uporablja v povezavi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi izraz amortizacija: Neopredmeteno sredstvo, pridobljeno z dr­žavno podporo ali donacijo, se ob pridobitvi izkazuje po nabavni vrednosti, ce ni znana, pa po pošteni vrednosti, zvišani za izdatke, ki jih je mogoce pripisati neposredno prip­ravljanju sredstva za njegovo namerava­no uporabo. Donacije in državne podpore za pridobitev neopredmetenih osnovnih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti, temvec se vštevajo med odložene prihodke in porabljajo skladno z obracunano amortizacijo. V spletni Zbirki strokovnih pojmov, osnovani na podlagi Pojmovnika (Turk 2007) pri Zvezi ra­cunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije, najdemo naslednja prevoda in opredelitvi (Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije b. l.): amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev vrednost opredmetenih os­novnih sredstev, ki se v posameznem obra­cunskem obdobju prenaša iz njih med stro­ške; ugotovi se kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje pri vsakem od njih amortizacija (neopredmetenih dolgorocnih sredstev)9 vrednost neopred­metenih dolgorocnih sredstev, ki se v po­sameznem obdobju prenese med stroške; je enaka vrednosti, ki jo ta sredstva tedaj izgubijo (amortizacijskemu popravku vred­nosti), in bremeni proizvode ali opravljene storitve (strošek amortizacije) Na tem mestu torej najdemo dve poimenova­nji, ki sicer nista enobesedni (tako kot v angleš­cini), odražata pa razliko med obema pojmoma. Nejasen pa je vzrok za uporabo oklepaja pri iz­razu: amortizacija (neopredmetenih sredstev). V isti Zbirki strokovnih pojmov (Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije b. l.) najdemo še angleška prevoda za izraz amortizacija za ra­cunovodske namene (amortizacija, obracunana skladno z racunovodskimi standardi; lahko se razlikuje od amortizacije za davcne namene) in izraz amortizacija za davcne namene (amortizaci­ja, obracunana skladno z zakonodajo o davku od dobicka; lahko se razlikuje od amortizacije za ra­cunovodske namene): depreciation for accounting purposes in depreciation for tax purposes. Ugotavljamo torej, da tudi v slovenšcini v zvezi z amortizacijo na podrocju racunovodstva locimo med dvema pojmoma in dvema poime­novanjema, vendar je angleško poimenovanje 9 Na tem mestu so neopredmetena dolgorocna sredstva v geselskem clanku zapisana v oklepaju, opredmetena osnovna sredstva pa ne (op. avt.). enobesedno (in s tem bolj ekonomicno), sloven­sko pa na nekaterih mestih »napihnjenka«, na drugih pa sta to dve vecbesedni poimenovanji: amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in amortizacija neopredmetenih dolgorocnih sredstev oz. krajše amortizacija opredmete­nih sredstev in amortizacija neopredmetenih sredstev. V Digitalni knjižnici Slovenije zasledimo iz­raza amortizacija in amortizacijski sklad l. 1957 v prispevku »Spremembe pri placevanju stopnje amortizacije osnovnih sredstev« in v prispevku »Nacin trošenja amortizacijskih skladov«. Oba prispevka sta bila objavljena v glasilu Naša skup­nost. Izraza amortizacija neopredmetenih (dolgo­rocnih) sredstev v Digitalni knjižnici Slovenije ne zasledimo. V slovarju oz. na platformi Glosbe za angl. amortisation zasledimo prevod amortizacija, isti prevod – amortizacija – pa je naveden tudi za angl. izraz depreciation, poleg še dveh, ki pa se uporabljata na drugih podrocjih: razvrednotenje, depreciacija (tudi zmanjšanje, zniževanje in manj pogosto: podcenjevanje, omalovaževanje). Penguinov slovar Dictionary of Economics (Bannock, Baxter in Davis 1992, 14 in 111–112) vsebuje oba izraza: amortization (zapis v am. angl.) in depreciation (angl.). Iz spodaj navedene opredelitve10 sklepamo, da se izraz amortizati­on nanaša na neopredmetena sredstva (dolg). Avtorji pa v opredelitvi tega izraza med drugim navajajo, da se izraz amortization (am. angl.) upo­rablja tudi kot sopomenka za depreciation (angl.). Izraz depreciation je v slovarju obširno razložen, saj vsebuje tudi metode (depreciation methods). Kot prvi pomen tega izraza se v slovarju navaja: 1. zmanjšanje vrednosti sredstva/dobrine/premo­ženja zaradi obrabe in unicenja. Nadalje razloži tudi depreciation for tax purposes (str. 112), tj. slov. amortizacija za davcne namene: davek na dobi­cek; taka »depreciacija« pa mora biti izracunana v skladu z dolocenimi pravili in ni nujno v povezavi z amortizacijo (angl. depreciation), izracunano/ obracunano v racunovodskih izkazih podjetja. Kot drugi pomen pa slovar navaja: 2. zmanjšanje vrednosti valute napram zlatu ali drugi valuti pod 10 Navajamo neprevedeno opredelitev iz tega slovarja (Bannock, Baxter in Davis 1992, 14): »Amorti­ zation. Provision for the repayment of DEBT by means of accumulating a ‚sinking fund‘ through regular payments which, with accumulated INTER­ EST, may be used to settle the debt in instalments over time, or in a lump sum. The term is also used as a synonym for DEPRECIATION«. pogoji prostega trga zaradi padca povpraševanja po doloceni valuti glede na ponudbo; zmanjšanje vrednosti (padec/devalvacija) valute (lasten pov­zetek v slovenšcini). Oxfordov slovar Dictionary of Finance and Ban­king (Smullen in Hand 2005, 14) tudi vsebuje oba izraza. Za amortization navede pet pomenov. »1. proces/postopek obravnavanja letnega zneska kot odhodka, za katerega se šteje, da je zmanjšal vrednost osnovnega sredstva«. Kot piše dalje, se lahko tudi dobro ime podjetja/poslovna vrednost amortizira (str. 14). Nato nas slovar (pod prvim pomenom) napoti še na depreciation. Zadnji od petih pomenov izraza amortizacija je naveden kot: »drug izraz za depreciation, uporabljan v ZDA« (str. 14). Za depreciation (str. 112) pa navaja: 1. znesek, vracunan/zaracunan pri izkazu poslovnega izida dolocene organizacije/ združbe, ki predstavlja obrabo in zmanjša­nje vrednosti sredstva/dobrine/premoženja. […] 2. padec vrednosti valute ob drsecem (deviznem) tecaju/ob drsenju tecaja glede na drugi tecaj. [Lasten prevod] V zvezi z opredelitvami v anglešcini na tem mestu navajamo še opredelitvi iz Investopedie (b. l.), najprej za depreciation in nato še za amor­tization: Amortizacija [angl. depreciation] je racuno­vodska praksa, ki se uporablja za porazde­litev stroškov opredmetenega oz. fizicnega sredstva v casu njegove dobe koristnosti. Amortizacija nam pokaže, kolikšen del vred­nosti sredstva je bil porabljen v dolocenem casovnem obdobju. Podjetja amortizirajo sredstva tako za davcne kot za racunovodske namene in imajo za to na izbiro vec razlicnih metod. Amortizacija [angl. amortization] je racuno­vodska tehnika, ki se uporablja za periodic­no znižanje knjigovodske vrednosti posojila ali neopredmetenega sredstva v dolocenem casovnem obdobju. V zvezi s posojili pa se amortizacija osredotoca na porazdelitev placil posojila skozi cas. Ko se nanaša na sredstvo, je amortizacija teh sredstev [angl. amortization] podobna amortizaciji opred­metenih osnovnih sredstev [angl. deprecia­tion]. Tudi po pregledu drugih virov smo ugotovili, da se je v slovenšcini v tem (racunovodskem) pome­nu uporabljala le tujka amortizacija in ne tujka iz anglešcine (depreciacija) ali kak drug enobesedni izraz. Iz pojmovnikov (Turk 1987; 2004) in neka­terih drugih slovenskih virov pa je razvidno, da gre za dva sicer sorodna, a razlicna pojma. Njun avtor (Turk 2004) sicer za oba pojma obdrži iz­raz amortizacija, a ju loci tako, da izraz razširi z natancnejšim oz. daljšim poimenovanjem: amor­tizacija opredmetenih osnovnih sredstev (angl. depreciation) in amortizacija neopredmetenih dolgorocnih sredstev (amortization11). Enaka pre­voda za angl. depreciation in amortisation/amorti­zation sta zabeležena tudi na portalu IATE (depre­ciation12 – amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in amortisation/amortization13 – amorti­zacija neopredmetenih osnovnih sredstev). Razprava in sklep Z razvojem na podrocju ekonomije, financ in racunovodstva nastajajo ter so nastajali novi poj­mi (npr. poleg opredmetenih še neopredmetena sredstva in njihove razlicne oblike). Ti potrebujejo nova poimenovanja, a so »poti« poimenovanja po­gosto razlicne. V novejšem casu je v slovenšcini (in tudi v drugih, predvsem evropskih, jezikih) zelo prirocno sprejeti kar tujko iz anglešcine (anglici­zem), saj danes nova spoznanja pogosto nastajajo prav v tem jeziku (tako s strani rojenih kot tudi nerojenih govorcev anglešcine), a vedno ni tako. V prispevku smo prikazali pregled obravnava­nih izrazov skozi razlicne slovarje in druge jezi­kovne vire (v casovnem razponu od zadnjih dese­tletij 20. stoletja do prvih desetletij 21. stoletja). Kot kaže naša raziskava, se danes v slovenskem jeziku iz »napihnjenk« rojevajo »dvojcki«, izrazi, ki so sorodni, a se med sabo razlikujejo in z na­tancnejšim poimenovanjem podrobneje oprede­ljujejo te razlike. Kot smo zapisali že v naslovu in uvodnem delu tega prispevka, se osredotocamo na nesklad­je med prevodi dveh pojmov iz angleškega v slo­venski jezik. Medtem ko smo v vec slovarjih za poimenovanje dveh pojmov (ki sta v anglešcini poimenovana z dvema angleškima izrazoma) zasledili le eno slovensko poimenovanje, pa lah­ko recemo, da se to spreminja oz. da je raba v splošnem in pogovornem jeziku manj natancna kot v strokovnih virih. To bi bilo sicer treba še na­tancneje raziskati. Poleg ekonomije obsega se v 11 Turk (1987) uporabi zapis tega izraza v ameriški anglešcini. 12 Povezava do vira: https://iate.europa.eu/search /result/1699783986262/1. 13 Povezava do vira https://iate.europa.eu/search /result/1699782984632/1. slovenšcini vedno pogosteje pojavlja tudi ekono­mija povezanosti/razpona, strokovni izraz amor­tizacija pa razširimo v dve poimenovanji – dve daljši besedni zvezi: amortizacija opredmetenih (osnovnih) sredstev in amortizacija neopred­metenih (dolgorocnih) sredstev oz. amortizaci­ja neopredmetenih (osnovnih) sredstev. V obeh primerih gre za dolgorocna sredstva, cetudi se to navaja le v zvezi z neopredmetenimi sredstvi. Pri nesopomenskih izrazih ekonomija obsega in ekonomija razpona pregled po slovarjih kaže vecjo prisotnost izraza ekonomija obsega, v ne­katerih slovarskih virih izraza ekonomija razpo­na oz. njenega sopomenskega izraza ekonomija povezanosti/povezanih proizvodov sploh ne za­sledimo. Verjetno se je ta (zadnji) izraz pojavil pozneje. Oba izraza – ekonomija obsega in eko­nomija razpona/povezanosti – pa se pojavljata v vecini slovenskih strokovnih jezikovnih virov, v splošnih slovarjih pa (morda tudi zaradi svo­jega vecbesednega poimenovanja) izraza nista prisotna. Zato smo preverjali njuno prisotnost v obsežnem slovenskem referencnem korpusu pisne standardne slovenšcine – v Gigafidi 2.0. V tem jezikovnem korpusu smo za izraz ekonomija obsega zasledili najvec zadetkov oz. primerov in izredno malo primerov za ostala dva (sopomen­ska) izraza, tj. ekonomija razpona oz. ekonomija povezanosti/povezanih proizvodov. Vendar pa je v Gigafidi 2.0 izraz ekonomija povezanosti pogo­stejši od njegovega sopomenskega izraza ekono­mija razpona (se pa oba izraza pojavljata šele po letu 2000), in sicer ekonomija povezanosti pozne­je kot ekonomija razpona. Vendar na podlagi teh podatkov še ne moremo zagotovo sklepati, kate­ri izraz se je pojavil prej. Poslovno-organizacijski pojmovnik, izdan leta 2004 (Turk), vsebuje izraz ekonomija povezanosti oz. ekonomija povezanih proizvodov, kar se sicer ujema s prej omenjenimi podatki. Pri tem naj omenimo, da za ta izraz tudi v anglešcini obstajata dva sopomenska izraza: economy/economies of scope in economy/economies of connectedness. Na podlagi vseh pregledanih vi­rov sklepamo, da je drugi pojem (ekonomija po­vezanosti/razpona) novejši in da se je v slovenšci­no verjetno prevajal z zamikom. Za angl. izraz amortisation/amortization opo­zarjamo, da se v nekaterih angleških virih (slo­varjih) izpostavlja, da je ta izraz sopomenka za depreciation (slov. amortizacija oz. amortizacija opredmetenih sredstev): amortisation/amortiza­tion se torej (v ZDA) uporablja tudi kot sopomen­ka za depreciation (Smullen in Hand 2005). Iz na­tancnejše razlage v nekaterih že prej omenjenih virih pa je razvidno, da se amortisation/amortiza­tion nanaša na neopredmetena sredstva, na dolg (Bannock, Baxter in Davis 1992). Torej sta v ne­katerih virih ta izraza navedena kot možni sopo­menki in gre tudi pri tem za razliko med britan­sko ter ameriško anglešcino. Ocitno je ta pojem v slovenšcini ubral drugacno pot, prav tako tudi v nemšcini. Turk (2004) v Pojmovniku navede samo en nemški izraz kot ustreznico za slovenskiizraz amortizacija, in sicer Abschreibung14. V sloven-šcini se uporablja le en izraz (amortizacija) oz. natancneje dva vecbesedna izraza: amortizacija opredmetenih osnovnih sdstev in amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev (tudi: amor­tizacija neopredmetenih dolgorocnih sredstev). Za vecjo doslednost predlagamo uporabo teh dveh izrazov, ceprav je tudi izraz v oklepaju že dokaj uveljavljen. Obravnavani primeri strokovnih izrazov ver­jetno kažejo na sodobno diferenciacijo v razvoju dolocenih pojmov. Pojem, ki je v preteklosti imel le en pomen ali pa je zaobsegel celoto, je sedaj bolj specializiran in razdeljen na dve samostojni poimenovalni ter pomenski enoti. Gre za vsebin­ski razvoj, za razlikovanje med dvema sorodnima pojmoma, ki v dolocenem trenutku ali okolju/ sobesedilu v slovenšcini obstajata v istem izra­zu – npr. v »napihnjenki« amortizacija, ki pa se pozneje razvije v dva pojma in dve razlikovalni poimenovanji. Se je izraz ekonomija razpona/ povezanosti pojavil pozneje kot izraz ekonomija obsega? Da bi lahko vse to z gotovostjo potrdi­li, bi morali izvesti raziskavo na vecjem korpusu strokovnih besedil, kjer bi lahko ugotovili tudi cas pojavitve strokovnega izraza. Literatura »Amortization (n.).« B. l. V Online Etimology Dictiona­ ry. Douglas Harper. https://www.etymonline.com /word/amortization#etymonline_v_26204. Bannock, G., R. E. Baxter in E. Davis. 1992. Dictionary of Economics. London in New York: Penguin Books. Collin, P. H. 1996. Poslovni slovar: angleško-slovenski in slovensko-angleški. Prevedla M. Ažman-Bizovicar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Sloveni­ je. B. l. Slovensko-angleški slovar http://dztps.si/sl /glosarji/interaktivni-slovarji/slovensko-angleski -poslovni-slovar. Glosbe: slovar. B. l. https://sl.glosbe.com/. 14 V francošcini in italijanšcini v slovarju Glosbe za amortizacijo (sicer ne le v racunovodskem smis­lu) zasledimo sledece prevode: fr. amortissement, dépréciation; it. ammortamento, ammortizzazione, deprezzamento. Faber, P., in M.-C. L’Homme. 2014. »Lexical Semantic Approaches to Terminology.« An Introduction. Ter­minology, 20(2), 143–150. Filipovic, N., M. Popovic, D. Purg in D. Vakanjac. 2001. Slovar poslovnih izrazov v slovenšcini in anglešcini. Ljubljana: Mladinska knjiga. IATE: European Union Terminology. B. l. https://iate .europa.eu/home. Igaly, G. 2007. Hrvatsko-engleski rjecnik. Termania. https://www.termania.net/slovarji/120/hrvatsko -engleski-rjecnik. Investopedia. B. l. https://www.investopedia.com/. ISJFR ZRC SAZU. B. l. Slovar slovenskega knjižnega jezi­ka. Fran.si. https://www.fran.si/iskanje?FilteredDi ctionaryIds=130&View=1&Query=%2A. Javornik, M., ur. 1997. Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Knj. 2, Ch-Gh. Ljubljana: DZS. Mramor, D. 1999. Slovar poslovnofinancnih izrazov. Lju­bljana: Gospodarski vestnik. Ribnikar, I. 2010. »Izvedeni financni instrumenti ali fi­nancni derivativi in financna kriza.« Bancni vestnik, 59(6), 9–11. Slovenska akademija za management. B. l. . Slovar iz­razov s podrocja managementa in sorodnih podrocij. https://sam-d.si/slovar/. Slovar tujk. 2006. Prevedel in priredil I. Antic. Tržic: Ucila International. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik. 1970–1991. Slovar slovenskega knjižnega jezika. 5 zvezkov. Uredili A. Bajec idr. Lju­bljana: Državna založba Slovenije. Slovenski inštitut za revizijo. 2002. Slovenski racuno­vodski standardi 2001. Ljubljana: Zveza racunovo­dij, financnikov in revizorjev Slovenije. Slovenski inštitut za revizijo. 2006. Slovenski racuno­vodski standardi 2006. Ljubljana: Zveza racunovo­dij, financnikov in revizorjev Slovenije. Slovenski inštitut za revizijo. 2016. Slovenski racuno­vodski standardi 2016. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. Slovenski inštitut za revizijo. 2024. Slovenski racuno­vodski standardi (2024): z dodanimi Pravili skrbnega racunovodenja. Uredil M. Prusnik. Ljubljana: Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije. Smullen, J., in N. Hand, ur. 2005. A Dictionary of Finan­ce and Banking. 3. izd. Oxford: Oxford University Press. Snoj, M. 1997. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Šega, L. 1997. Veliki moderni poslovni slovar: angleško­-slovenski. Uredila M. Hocevar. Ljubljana: Cankar­jeva založba. Tavzes, M., ur. 2002. Veliki slovar tujk. Ljubljana: Can­karjeva založba. The Oxford Dictionary for the Business World. 1993. Ox­ford: Oxford University Press. Turk, I. 1987. Pojmovnik poslovne informatike. Ljubljana: Društvo ekonomistov Slovenije. Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji Turk, I. 2004. Poslovno-organizacijski pojmovnik: s slo­vensko-angleškim in angleško-slovenskim strokovnim slovarjem. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo in Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije. Turk, I. 2007. Pojmovnik racunovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo in Zveza ra­cunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije. Verbinc, F. 1974. Slovar tujk. 4. izd. Ljubljana: Cankar­jeva založba. Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije. B. l. Pojmovnik, zbirka strokovnih pojmov. https:// www.zvezarfr.si/pripomocki/slovar. Fabrizio Gritta  The Use of Social Big Data European University of Rome, Italy fabrizio.gritta@unier.it  in Small Hospitality Businesses Social media has transformed the way hospitality businesses interact with their customers, increasing tourist engagement and co-creation in travel. By analysing large amounts of data from social media, tour­ism enterprises can improve their operations and customer experiences through the use of Big Data and artificial intelligence. This study exam­ines whether and how small businesses in the Italian hospitality sector with high online visibility adopt Social Big Data practices. Through a re­view of existing literature and qualitative interviews with small business­es, various models of Social Big Data usage have been identified, particu­larly for enhancing operational and marketing strategies. The findings indicate that small hospitality businesses extensively use social media, but the use of Social Big Data is limited due to their small size. Keywords: Big Data, AI, social media, web 3.0, tourism, small accommo­dation Uporaba družbenih velikih podaktov v majhnih gostinskih podjetjih Družbena omrežja so spremenila nacin, kako gostinske dejavnosti komu­nicirajo s strankami, kar povecuje turisticno vkljucenost in soustvarjanje potovanj. S pomocjo analize velikih kolicin podatkov z družbenih omrežij lahko turisticna podjetja z uporabo velikih podatkov in umetne inteli­gence izboljšajo svoje poslovanje ter izkušnje strank. Pricujoca raziskava preucuje, ali in kako majhna podjetja v italijanskem gostinskem sektorju z visoko spletno prepoznavnostjo uvajajo prakse družbenih velikih po­datkov. Preko pregleda obstojece literature in kvalitativnih intervjujev z majhnimi podjetji so bili identificirani razlicni modeli uporabe družbenih velikih podatkov, zlasti za izboljšanje operativnih in marketinških stra­tegij. Ugotovitve kažejo, da majhna gostinska podjetja precej uporabljajo družbena omrežja, vendar je uporaba družbenih velikih podatkov omeje­na zaradi njihove majhnosti. Kljucne besede: veliki podatki, umetna inteligenca, družbeni mediji, splet 3.0, turizem, majhne nastanitve https://doi.org/10.26493/1854-4231.19.33-39 Introduction ses, especially in Italy, might benefit more from The rise and rapid spread of social media have Social Big Data due to their flexibility and perso­ transformed the manner in which businesses nalised service. connect with customers, significantly impa-This study examines the extent to which small, cting the tourism sector. Social media drives the highly visible accommodation facilities adopt So­ commercialisation of tourism products and gene-cial Big Data practices. The research proposes a rates valuable data for identifying market trends framework for integrating this data into business and user sentiments. strategies, with the aim of assisting small busi-The literature highlights the importance of nesses in overcoming barriers and leveraging so- social media for customer engagement and value cial media data. creation in hospitality. While large businesses Based on manager interviews and a literature use social media data for demand forecasting and review, the findings indicate that these facilities customer satisfaction, small hospitality busines-utilise social media extensively and are aware of the potential of Big Data. However, implementa­tion is limited, which highlights an underexplo­red area in mega-data analysis and AI. Literature Analysis The theme of Social Big Data encompasses vari­ous characteristics that have been explored and detailed through selected contributions and em­pirical research. The literature on this subject is evolving, due to the ongoing impact of emerging technologies. This can be attributed to two main streams of thought that trace the use of social media in the tourism industry: • The evolution of Web 2.0, analysing how the advent of social media has contributed to market approach development (Buhalis and O’Connor 2005; Cozzi 2010; Lim et al. 2011; Meini and Spinelli 2012; Scott and Orli­kowski 2012; Leung et al. 2013; Moretta Tar­taglione, Berné Manero, and Vicuta Ciobanu 2018; Tuten and Solomon 2012; Bizirgianni and Dionysopoulou 2013; Panahande 2021); • The use of Big Data originating from media (Mayer-Schönberger and Cukier 2013; Jin­gjing et al. 2018; Del Vecchio et al. 2018; Si-gala, Rahimi, and Thelwall 2019; Belias et al. 2021; Blanco-Moreno et al. 2023; Das, Taluk­der, and Pego 2024). Since the mid-1990s, with the advent of online distribution processes, the Internet has transfor­med the tourism sector. By the early 2000s, with the emergence of Web 2.0, tourism businesses be­gan to focus on the development of relationships with consumers, the enhancement of interacti­vity, and the reengineering of the development, management, and marketing of tourism products (Kotler and Keller 2007; Buhalis and O’Connor 2005). The term ‘Web 2.0’ was coined by Tim O’Reilly to describe the shift from static, one-way communication websites to dynamic, interactive platforms. This new paradigm places a premium on interaction between industry operators and users, thereby fundamentally transforming the manner in which tourism services are promoted and offered (O’Reilly 2007). According to O’Reilly (2007), the new paradigm is based on principles of interaction among industry operators, including: • The network as a platform; • Collective intelligence, which relies on user contributions to create and improve content and services; • Data as the new ‘Intel Inside’, highlighting the importance of user-collected data and their role in creating value for web applica­tions; • User experiences, which enhance the intera­ctivity and usability of web applications. A number of authors have identified the ad­vantages of Web 2.0 and ICTs for the hospitality sector. Lim et al. (2011), for instance, have high­lighted the potential for innovations in customer self-service and community building. The advent of Web 2.0 has had a profound impact on the cho­ices made by travellers, with social platforms, re­view portals and online booking sites all playing a significant role (Cozzi 2010). User reviews are of significant importance in shaping the image of hotels and influencing potential guests’ per­ceptions (Moretta Tartaglione, Berné Manero, and Vicuta Ciobanu 2018). Social media has been identified as the most impactful form of Web 2.0, and it is therefore essential for the promo­tion of tourist destinations, the management of online reputations, and the creation of engaging travel experiences (Leung et al. 2013). Young to­urists actively influence the structure of tourist offerings based on online opinions (Bizirgianni and Dionysopoulou 2013). The influence of plat­forms such as TripAdvisor on the tourism sector is considerable, with implications for the success and challenges faced by businesses (Scott and Or­likowski 2012). In their 2012 study, Kastner and Stangl investigated the impact of user-generated content (UGC) and specific tourism web applica­tions on consumer behaviour and travel experi­ences. They posited that such platforms enable extensive information sharing and the aggrega­tion of personal experiences, which in turn shape consumer behaviour and travel experiences. The proliferation of data and large-scale pro­cessing has given rise to the phenomenon of Big Data,defined by Mayer-Schönberger and Cukier (2013, 66) as ‘data that can be processed at a lar­ge scale but not at a smaller scale, with the aim of extracting new insights or creating new forms of value’. Hotel managers can identify customer trends and preferences (Wu 2016) and, with the aid of AI and machine learning, improve decisio­n-making, personalise marketing strategies, en­hance transparency and trust, and develop new business models (Del Vecchio et al. 2018). The advent of Big Data has led to a revolution in the field of tourism research, offering insights into tourist behaviours and market dynamics that were previously unavailable (Jingjing et al. 2018). In addition to influencing marketing strategies, the availability of digital data affects the creation and adoption of new solutions in the sector. The­se solutions are designed to optimise operations, personalise experiences, and create new offers based on consumer needs (Sigala, Rahimi, and Thelwall 2019). The utilisation of Big Data in the tourism sector is on the rise (Belias et al. 2021), with the objective of developing effective strate­gies (Blanco-Moreno et al. 2023). A recent study demonstrated how AI enables the hospitality in­dustry to adapt efficiently to customer needs by analysing large data sets to identify trends and personalise experiences (Das, Talukder, and Pego 2024). The advent of online activities has signifi­cantly reduced the visibility gap between small hospitality businesses and large hotel chains, which have greater resources for Web 2.0 and Social Big Data. Pencarelli, Cioppi, and Forlani (2015) identified a correlation between entrepre­neurs’ online efforts and commercial success. A 2018 study demonstrated that the utilisation of social media platforms, including Facebook, In­stagram, Twitter, LinkedIn, and TikTok, by small businesses is positively correlated with their marketing success, although this correlation is limited to the commercial aspect (Panahande 2021). Nevertheless, small businesses encounter obstacles, including the necessity for compre­hensive training and the expenses associated with technological innovations (Dredge et al. 2018). While the analytics market expanded by 26 % in 2018, small businesses remained static, cognizant of the advantages of Big Data but con­strained by their size (Di Deo 2019). Overcoming these limitations is crucial for the development of successful digital marketing strategies, whi­ch are supported by local government policies (Gritta and Calabrese 2023). Technological inno­vations such as Big Data, AI, and blockchain are transforming the intersection between ICT and policy, facilitating dynamic resource integration among actors (Troisi et al. 2019). In conclusion, the analysis of the literature in­dicates that the combined use of Big Data and AI can greatly benefit tourism businesses through the analysis of large amounts of data from social media. This can be used to improve their opera­tions and customer experience. Regarding small hospitality businesses, significant use of social media is noted, especially in the phase of co­-creating the journey with customers. However, an underutilisation of Social Big Data analysis emerges. Methodology  The objective of the literature review was to con­duct a comprehensive analysis of existing and emerging literature, utilising published articles from national and international scientific jour­nals as the unit of analysis. In order to retrieve relevant articles, primary titles and keywords such as ‘Web 2.0’, ‘small hotels’, ‘small accommo­dation’, ‘Big Data’, ‘AI’, ‘social media’, and ‘data analysis’ were considered. A series of research cycles were conducted using a list of keywords to iteratively adopt the relevant terms. Databases such as Google Scho­lar, EBSCO, and Scopus were employed in this process. Given the paucity of literature on the utilisation of Social Big Data by small enterpri­ses, the research strategy was revised to encom­pass a broader scope, incorporating additional questions such as the capacity of small hotels to utilise social media and the challenges they face in technological advancement. This was condu­cted through an analytical lens, examining the problem from multiple perspectives. The selection process for the studies started from the titles and abstracts, ensuring that their content contained elements relevant to our qu­estion. The procedure for identifying articles to inclu­de in the review was based on a process of reading previously selected contributions and screening out articles that, despite the title and/or abstra­ct, were not relevant to the subject of investigati­on. In this phase, a synthesis of the contributions was made, highlighting how different authors ad­dress the theme of Web 2.0 evolution in relation to market approach and the use of Big Data gene­rated by the media. Thirdly, the literature was subjected to a cri­tical analysis and commentary in order to ascer­tain the extent of advancement in studies and research activity pertaining to the relationship between small businesses and the utilisation of social media and user-generated data. To enhance the discourse, interviews were conducted with managers of small hotels in Rome, focusing exclusively on small enterprises due to their pivotal role in advanced economies (Mattiacci and Ceccotti 2005). In Europe, 99 % of businesses are Small and Medium Enterprises (Corsi and Migliori 2016). In Italy, micro-enter­prises with fewer than 10 employees represent Table 1: Number of structures per post frequency category Description Number of structures Low Frequency 7 Medium Frequency 11 High Frequency 14 Total 32 Table 2: Characteristics of the selected structures Description Type Rooms Employees of structure Structure 1 2-star hotel 15 9 Structure 2 2-star hotel 15 6 Structure 3 2-star hotel 14 6 Structure 4 1-star hotel 10 4 Structure 5 1-star hotel 7 4 Structure 6 Guesthouse 6 4 Structure 7 Guesthouse 5 2 Structure 8 Guesthouse 5 1 Structure 9 Guesthouse 4 0 Structure 10 Guesthouse 3 0 the most significant proportion of the country’s business landscape, comprising 95.13 % of the 4.4 million active businesses. In contrast, large en­terprises account for a mere 0.09% of the total. The selection of hotels was made through a methodology based on four criteria: • Geographic localisation: hotels located in various areas of Rome’s historic centre were selected to obtain a tourist representation of the city; • Hotel size: focus was on smaller hotels, with fewer than 15 rooms; • Online reviews: online reviews from vario­us platforms (such as TripAdvisor, Booking. com, and Google Maps) were used to identi­fy hotels with a significant presence on soci­al media and of interest to travellers; • Social media interaction: the activity and engagement of hotels on social media like Facebook, Twitter, and Instagram were analysed to select those with an active and engaging presence, and/or with a significant follower base. The selected locations include the most famo­us historical sites in the city of Rome. Using the aforementioned criteria, the rese­arch was then conducted on the entire reference universe of 32 hospitality structures located in the tourist squares of the city of Rome, small in size and boasting significant activity on the Internet. In the week from December 1st to December 8th, 2023, this ranking was compiled after de­tecting the number of posts and responses pu­blished in brokerage portals and on social media. We categorised the frequency of posts into three categories: • Low frequency: structures that publish con­tent 1-3 times a week, to share significant updates, special events, or promotions; • Medium frequency: structures that publish about once a day, using posts to maintain engagement and presence in consumers’ minds; • High frequency: very active structures on social media that post several times a day, using different platforms to reach different audiences, like Instagram for captivating images of the property and Facebook for up­dates and promotions. A total of 14 structures were identified as belonging to the high-frequency class (Table 1). The top 10 structures were selected based on the number of posts published during the week from 1 December to 8 December 2023. It was con­firmed that the selected businesses belonged to the microenterprise category. This was determi­ned by examining the official documents provi­ded by the entrepreneurs, which indicated that they had fewer than 10 employees and a turnover of less than 2 million euros. Table 2 presents the characteristics of the sample structures. The case studies were prepared through qua­litative interviews conducted by a group of three researchers in December 2023. The interviews were directed specifically to the entrepreneur owner, who from a managerial perspective decla­res themselves responsible for strategic decisi­ons, and lasted about an hour. The following questions were asked of the en­trepreneurs: Q1: Which social media platforms do you actively use to promote your hotel? Q2: What tools or services do you use to monitor and analyse social media activity? Q3: How do you use social media data to inform your marketing strategies and business ope­ rations? Q4: What have been the results or benefits ob­ served from the use of social big data in your facility? Q5: What are your future plans for using Social Big Data in your facility? Table 3: Main response provided by the selected facilities Description Q1 Q2 Q3 Q4 Q5 Structure 1 Instagram Instagram Insights Personalisation Optimisation of ad- AI of the offer vertising campaigns Structure 2 Instagram Instagram Insights Personalisation Optimisation of ad- AI of the offer vertising campaigns Structure 3 Structure 4 Structure 5 Structure 6 Instagram Facebook Facebook Facebook Instagram Insights Facebook Insights Facebook Insights Facebook Insights Personalisation of the offer Personalisation of the offer Personalisation of the offer Personalisation of the offer Optimisation of ad­vertising campaigns Optimisation of ad­vertising campaigns Improvement of guest experience Improvement of guest experience AI AI AI AI Structure 7 Facebook -- Personalisation of the offer Improvement of guest experience Advanced booking systems Structure 8 Facebook -- Personalisation of the offer Increase in bookings Advanced booking systems Structure 9 Booking -- Personalisation of the offer Increase in bookings Advanced booking systems Structure 10 Booking -- Personalisation of the offer Increase in bookings Advanced booking systems Presentation of the Results Obtained  In this paper, we discuss small hotel businesses, including both hotel and non-hotel accommoda­tion facilities. According to the European Com­mission Recommendation no. 361 of 2003, these organisations are defined as having fewer than 10 employees and an annual turnover or total assets of less than 2 million euros. Table 3 indicates the main response provided by each entrepreneur interviewed during the di­scussion. The results of the interviews show that small hospitality businesses make significant use of intermediary portals and social media. Eight out of ten entrepreneurs primarily use Facebook and Instagram for promotion, actively engaging in group management where users post their expe­riences. The remaining two rely mainly on portals like Booking.com. These businesses typically lack employees, with OTAs compensating for their or­ganisational structure. When asked about tools or services used to monitor and analyse social media activity, six en­trepreneurs use performance analysis tools like Facebook Insights and Instagram Insights, while the other four read guest reviews and learn from them but do not use data measurement tools. These four are likely limited by small business constraints, such as a lack of human resources and familiarity with technology. All respondents unanimously agreed that they use social media data to identify guest preferen­ces and opinions, helping to personalise offers and adapt marketing strategies. This highlights the importance of digital tools and the unique­ness of small businesses in personalising tourist services compared to large hotel chains. Regarding the perceived benefits of social big data, four entrepreneurs stated that data analysis optimises advertising campaigns, three used it to improve the overall guest experience, and three saw an increase in direct bookings due to direct engagement on social media. As shown in Table 3, six entrepreneurs are exploring the use of AI to predict future trends, while the remaining four, managing very small guesthouses, are working on better integrating social media data with their booking manage­ment systems. Overall, the survey reveals that small hospi­tality businesses are eager to embark on a path towards the use of emerging technologies, which, however, is hampered by factors characteristic of their small size. Conclusion  This research has explored the use of social big data in small hospitality businesses, with a spe­cific focus on the context of Rome. Through a de­tailed analysis of the strategies adopted, the be­nefits obtained, and the limitations encountered, several significant considerations have emerged to guide future actions of businesses in the sec­tor. Among the benefits, we highlight some of the key ways in which AI and Big Data can impact the management of small facilities: • Service personalisation: by analysing data from online interactions, social media and mobile devices, businesses can create tai­lored offers for individual users, improving customer satisfaction. • Online reputation management: advanced algorithms can analyse reviews, social media posts and customer feedback to identify are­as of strength and improvement, allowing businesses to respond proactively. • Targeted marketing: Big Data analytics can identify the most profitable market se­gments and personalise marketing campa­igns to speak directly to these groups. • Demand forecasting: Big Data and AI can predict future tourism trends by analysing historical and current data, allowing busi­nesses to adjust their strategies in advance. Small hospitality businesses can adopt solu­tions to overcome limitations arising from their small size. These include collaboration with spe­cialised companies and staff training. • Collaboration with specialised companies: small businesses can collaborate with exter­nal suppliers or agencies specialising in soci­al media data analysis. These companies can offer tailor-made solutions adapted to the needs and budgets of smaller enterprises, allowing them to access skills and resources not available internally. • Staff training: investing in staff training can help small hospitality businesses develop internal skills for collecting, analysing, and using social media data. • The utilisation of simplified tools: small bu­sinesses may opt for the use of user-friendly and accessible social media analysis tools, which have been designed specifically for the needs of small businesses. These simplified tools can assist businesses in collecting and analysing data in a more efficient manner, without the necessity for advanced technical skills. • An automation-based approach: the imple­mentation of automation can assist small businesses in managing the collection and analysis of social media data in a more effi­cient manner. The utilisation of automation tools for the scheduling of posts, the moni­toring of online conversations, and the ge­neration of automated reports can result in the liberation of resources and the allocati­on of valuable time to other pivotal business activities. It should be noted that this research is subject to certain limitations. Firstly, the sample of bu­sinesses involved may not be representative of all realities in Rome. The participating busines­ses may differ significantly from those that did not, which could introduce potential bias. Secon­dly, limited access to internal data may have in­fluenced the completeness of the information collected and the analysis conducted, limiting the depth and accuracy of the conclusions and recommendations. Finally, the specific context of the research may affect the generalisability of the results. It is possible that the dynamics of the ho­tel market in Rome may differ from those obser­ved in other cities or regions. Consequently, the findings may not be readily transferable to other geographical contexts. In summary, despite the limitations encoun­tered, this research provides important guideli­nes for small hospitality businesses interested in leveraging social big data to improve their opera­tions and meet customer needs more effectively. References Belias, D., S. Malik, I. Rossidis, and C. Mantas. 2021. ‘The Use of Big Data in Tourism: Current Trends and Directions for Future Research.’ Academic Jou­rnal of Interdisciplinary Studies 10 (5): 357–364. Bizirgianni, I., in P. Dionysopoulou. 2013. ‘The Influen­ce of Youth Tourism Trends through SocialMedia (SM) & Information and Communication Tech­nologies.’ Procedia - Social and Behavioral Sciences 73:652–660. Blanco-Moreno, S., A. M. González-Fernández, and P. A. Muńoz-Galleg. 2023. ‘Big data in Tourism Mar­keting: Past Research and Future Opportunities.’ Spanish Journal of Marketing - ESIC. https://doi.org /10.1108/SJME-06-2022-0134. Buhalis, D., and P. O’Connor, P. 2005. ‘Information Communication Technology Revolutionizing Tou­rism.’ Tourism Recreation Research 30 (3): 7–16. Corsi, C., and S. Migliori. 2016. Italian SMEs: Gover­nance, Internationalisation and Financial Structure. Milan: Franco Angeli. Cozzi, P. 2010. Turismo e Web: marketing e comunicazi­one tra mondo reale e virtuale. Milan: Franco Angeli. Das, I. R., M. B. Talukder, and A. Pego. 2024. ‘Impli­cation of Artificial Intelligence in Hospitality Mar­keting.’ In Utilizing Smart Technology and AI in Hy­brid Tourism and Hospitality, edited by S. Kumar, M. Talukder, and A. Pego, 291–310. Hershey, PA: IGI Global. Del Vecchio, P., G. Mele, V. Ndou, and G. Secundo. 2018. ‘Creating Value from Social Big Data: Implications for Smart Tourism Destinations.’ Information Pro­cessing & Management 54 (5): 847–860. Di Deo I. 2019. ‘Big Data e PMI italiane: grandi oppor­tunità per piccole imprese!’ Politecnico di Milano – Dipartimento di Ingegneria Gestionale, 26 March. https://blog.osservatori.net/it_it/big-data-e-pmi -italiane. Dredge, D., G. Phi, R. Mahadevan, E. Meehan, and E. S. Popescu. 2018. ‘Digitalisation in Tourism: In-Depth Analysis of Challenges and Opportunities.’ Low Value Procedure GRO-SME-17-C-091-A for Executive Agency for Small and Medium-sized En­terprises (EASME) Virtual Tourism Observatory, Aalborg University, Copenhangen. Gritta, F., and M. Calabrese. 2023. ‘Internet Use in Small Tourism in Italy: What Will Be the Role of Local Government?’ Transforming Government: People, Process and Policy 17 (4): 632–654. Jingjing, L., X. Lizhi, L. Tang, S. Wang, and L. Li. 2018. ‘Big Data in Tourism Research: A Literature Re­view.’ Tourism Management 68:301–323. Kastner, M., and B. Stangl. 2012. ‘Mapping Segments Accessing User Generated Content and Website Applications in a Joint Space.’ International Journal of Culture, Tourism and Hospitality Research 6 (4): 389–404. Kotler, P., and K. L. Keller. 2007. Il marketing del nuovo millennio. Milan: Pearson Prentice Hall. Leung, D., R. Law, H. Van Hoof, and D. Buhalis. 2013. ‘Social Media in Tourism and Hospitality: A Litera­ture Review.’ Journal of Travel & Tourism Marketing 30 (1–2): 3–22. Lim, S., A. Z. Saldańa, and P. Saldańa. 2011. ‘Do Market Oriented Firms Adopt Web 2.0 Technologies? An Empirical Study in Hospitality Firms.’ Internation­al Entrepreneurship and Management Journal 7 (4): 465–477. Mattiacci, A., and F. Ceccotti. 2005. ‘Lo sviluppo del marketing nella Pmi: riflessioni a margine di un’es­perienza d’impresa.’ Micro & Macro Marketing, no. 1: 65–106. Mayer-Schönberger, V., and K. Cukier. 2013. Big Data: A Revolution that Will Transform How We Live, Work, and Think. Boston, MA: Houghton Mifflin Har­court. Meini, M., and G. Spinelli. 2012. ‘Il territorio nella co­municazione turistica digitale.’ Annali del turismo, no. 1: 327–343. Moretta Tartaglione, A., C. Berné Manero, and A. Vi­cuta Ciobanu. 2018. ‘L’e-Wom come strumento di­gestione nel settore alberghiero italiano.’ Micro & Macro Marketing, no. 1: 57–84. O’Reilly, T. 2007. ‘What Is Web 2.0? Design Patterns and Business Models for the Next Generation of Software.’ Communications & Strategies, no. 65: 17–37. Panahande, A. 2021. ‘Social Media Based Marketing Strategies.’ New Marketing Research Journal 11 (1): 201–216. Pencarelli, T., M. Cioppi, and F. Forlani. 2015. ‘L’impat­to del web 2.0 sul marketing delle piccole imprese alberghiere.’ Piccola Impresa/Small Business, no. 2: 11–32. Scott, S. V., and W. J. Orlikowski. 2012. ‘Reconfiguring relations of Accountability: Materialization of So­cial Media in the Travel Sector.’ Accounting Organi­zations and Society 37 (1): 26–40. Sigala, M., R. Rahimi, and M. Thelwall. 2019. Big Data and Innovation in Tourism, Travel, and Hospitality: Managerial Approaches, Techniques, and Applica­tions. Singapore: Springer. Troisi, O., M. Grimaldi, and A. Monda. 2019. ‘Manag­ing Smart Service Ecosystems through Technol­ogy: How ICTs Enable Value Cocreation.’ Tourism Analysis 24 (3): 377–393. Tuten, T. L., and Solomon, M. R. 2012. Social Media Marketing. Upper Saddle River, NJ: Pearson Colle­ge. Wu, C. W. 2016. ‘Destination Loyalty Modeling of the Global Tourism.’ Journal of Business Research 69 (6): 2213–-2219. Sara Gržinic UP FM krepi znanja Univerza na Primorskem, Fakulteta za management in inovativnost sara.grzinic@fm-kp.si Kot vsako leto je UP Fakulteta za management tudi letos organizirala in gostila razne dogodke, projekte, goste ter predavatelje, ki so študentom predali nova znanja in izkušnje. Dogodki so bili vezani na izobraževanje in raziskovanje kot tudi na samo promocijo fakultete. Konference V prvi polovici leta so se zaposleni na UP FM udeležili kar sedmih razlicnih konferenc. Zaceli smo s konferenco v Bruslju, ki se je odvijala 14. februarja 2024. Zakljucna konferenca projekta WEGREEN, ki so se je poleg projektnih partnerjev udeležili številni deležniki in predstavniki Evrop­ske komisije v Bruslju, je imela naslov Empower Women in Rural Areas through Green Social En­trepreneurship! Prof. dr. Štefan Bojnec je na njej nastopil s predstavitvijo z naslovom »Pridobljene izkušnje in implikacije za politike s perspektivami iz Slovenije«. Nadaljevali smo z zakljucno kon­ferenco projekta COST CA18213. Ta se je odvijala 12. marca 2024 na odboru regij v Bruslju. Tema projekta je bilo modeliranje tveganj, ki so pod­laga za socialno izkljucenost podeželskih NEET. Vkljucuje mlade, ki niso zaposleni, kar so lahko perece težave v perifernih podeželskih obmocjih EU, posebej v nekaterih njenih novih clanicah. Aktualnost, rezultati, odmevnost in vpliv projek­ta COST so segali na razlicna podrocja. Na zakljuc­ni konferenci je sodelovalo okrog 80 udeležencev, med njimi tudi prof. dr. Štefan Bojnec, ki je bil na tem projektu v zadnjih vec kot štirih letih akti­ven na vec podrocjih. 19. aprila 2024 se je odvijala zakljucna konferenca na Gospodarski zbornici Slovenije: Poudarki in uspehi projekta Erasmus+ I. D. E. A. Konferenca je bila pomemben mejnik za vse projekte Erasmus+. Glavni rezultati projekta so bili predstavljeni s strani sodelujocih razisko­valcev, med njimi Georgie Dede, Tommasa San­tanielle, z UP FM pa prof. dr. Roberta Biloslava ter prof. dr. Anite Trnavcevic, vodje projekta na UP FM. Poleg te se je v mesecu aprilu odvijala za­kljucna konferenca Think XR, ki je združila vrhun­ske strokovnjake, ucitelje, študente in ustvarjalce izobraževalnih tehnologij z namenom razprave o prihodnosti izobraževanja. Okroglo mizo z naslo­vom Uvedba novih XR programskih modulov in kurikuluma v izobraževalne ustanove – izzivi in priložnosti je moderiral viš. pred. Matevž Malej z UP FM. Na Fakulteti za družbene vede UL je 22. aprila 2024 potekala zakljucna konferenca projek­ta Eurograduate z naslovom Kako s spremljanjem zaposljivosti diplomantov razvijati študijske pro­grame in krepiti njihovo kakovost? Uvodoma je rektorica Univerze na Primorskem, prof. dr. Klav­dija Kutnar, pozdravila udeležence ter v nadaljeva­nju programa sodelovala pri okrogli mizi na temo z naslovom Kaj poceti s podatki o zaposljivosti di­plomantov? Mag. Frenk Mavric, asistent dr. Jan Franceškin (UP FM) in prof. dr. Anita Trnavcevic (UP FM) so predstavili izbor rezultatov, ki se na­našajo na sklop Izobraževalna izkušnja. Tako kot vsako leto se je tudi letos odvijala ena vecjih mednarodnih znanstvenih konferenc, MIC, ki je v okviru UP FM potekala že v 23. izved­bi. Potekala je na Univerzi v Trentu v Italiji od 6. do 8. junija, in sicer pod naslovom Next Genera­tion Challenges: Innovation, Regeneration and Inclusion, udeležilo pa se je je kar 120 udeležen­cev z 89 predstavitvami pred živahno akademsko skupnostjo, ki je razpravljala o številnih podroc­jih managementa, ekonomije, prava, s posebnim poudarkom na trajnostnem razvoju. Udeležence je uvodoma pozdravila prof. dr. Anita Trnavcevic, vodja konference, sledili so pozdravi predstavni­kov partnerskih institucij. Uvodno plenarno pre­davanje je imela prof. dr. Lucka Kajfež Bogataj. V svoji zelo zanimivi predstavitvi z naslovom »The Significance of Planetary Boundaries in Sha­ping Global Governance and Sustainability« je opozorila, da je naš planet sicer cudovit, ima le to napako, da ne raste in se širi. Gospodarska in industrijska rast sta žejni, zato pomanjkanje vode postaja problem tudi v razvitih državah, kar ni povezano samo s pušcavo. Dva izvrstna govorca, raziskovalca, profesorja, prof. dr. Lucka Kajfež Bogataj in prof. dr. Francesco Testa, sta odprla vrsto vprašanj, s katerimi se bomo morali ukvarjati tako raziskovalno kot tudi državljan­sko. Organizacijski odobor UP FM, ki so ga ses­tavljali prof. dr. Anita Trnavcevic, viš. pred. mag. Suzana Sedmak, izr. prof. dr. Anita Gnip Grdovic, viš. pred. Matevž Malej, Staša Ferjancic Rosso in Robi Regoršek, je konferenco odlicno zasnoval, Sodelovanje z okoljem (gostovanja strokovnjakov iz prakse) Skozi spomladanski semester so študijski pro­ces na UP FM popestrili številni gostje iz prakse ter z razlicnimi temami, s prakticnimi predlogi in z drugacnimi pogledi predstavili svoje izku­šnje pri delu. V sklopu predavanj je bilo organi­ziranih kar deset gostovanj, ki so našim študen­tom na vseh stopnjah predajali znanja iz prakse: • 8. januar I Maja Drobne in Kristjan Nemac I kulturno izobraževalnega društva PiNA • 8. januar I Urška Orel Bernetic I doktorska študentka UP FM • 11. jaunar I Metka Magdalena Šori I vodja Centra uporabnih predmetov – Komunala Izola (CUP Izola) • 13. marec I Dr. Karmen Rodman I gospo­darstvenica • 21. marec I prof. dr. Snežana Živkovic in prof. dr. Slobodana Milutinovic I Fakulte­ta za varstvo pri delu Univerze v Nišu • 25. april I g. Matija Brodnjak I Movio, predsednik Footgolf zveze Slovenije • 7. maj I univ. dipl. prav. Doroteja Vozelj I podsekretarka Urada RS za intelektualno lastnino organiziral in izvedel. Izjemni partnerji, clani T4EU z Univerze v Trstu, prof. dr. Donata Via­nelli in prof. dr. Guido Bortoluzzi s kolegi, so bili partnerji konference MIC že drugo leto zapored. Obeta se nam daljše sodelovanje, ki ga povezuje tudi skupno clanstvo v T4EU. Gostitelj in partner MIC 2024 pa je bila Univerza v Trentu z izjemno ekipo prof. dr. Oksane Tokachuk, doc. dr. Boba Bastiana in izr. prof. dr. Andree Caputo. Zanimi­vo in izzivov polno okroglo mizo na temo mana­gementa muzejev sta pripravili dr. Maria Della Lucia ter dr. Giuila Doro. Poleg mednarodne znanstvene konference MIC je letos zaživela še konferenca BRIDGE – Bu­siness Research and Innovation Development Conference, ki se je odvijala 3. junija v prostorih Fakultete za Management. Naslonili smo se na temo inovativnosti, podjetništva ter manage­menta v digitalni in zeleni dobi. Gre za raziskoval­no konferenco UP FM, ki je namenjena predstavit­vam dosežkov študentov, diplomantov in drugih na podrocju strokovnega ter raziskovalnega dela • 7. maj I Andrej Matvoza I direktor neodvi­sne Javne Agencije RS za varstvo konku­rence – AVK • 13. maj I mag. Emil Šinka I CEO hotelov Lovec & Kompas • 23. maj I Davor Jakulin, ATECH, elektronika I Tjaša Luin, POCKAJ in ALFASTREET, igral­ni aparati I Uroš Požgan, KOKICA, pokov­ka Pokica I Janez Janko Kodila, KODILA, mesni izdelki I Okrogla miza Podjetniška kariera in izkušnje Poleg vsega naštetega so nas februarja v okvi­ru projekta AGRIGEP obiskale tri profesorice iz Katalonske politehniške univerze (UPC) v Barceloni – dr. Marta Peńa, dr. Amaia Lusa Gar­ cia and dr. Rosó Baltà Salvador . Poudarek obi-ska je bil na spremljanju in mentorstvu glede institucionalnih sprememb v zvezi z enakostjo spolov in Nacrta o enakosti spolov. V naslednji polovici koledarskega leta pa pricakujemo še en pomemben obisk. V okviru programa Fullbright nas bo obiskal dr. Peter F. Oražem, profesor na Iowa State University, ki bo v jesenskem casu opravil raziskovalno go­stovanje na UP FM. v ekonomiji, managementu, podjetništvu in ino­vacijah. Udeleženci so lahko predstavili izsledke svojih raziskovalnih nalog, projektov, poslovnih primerov, poslovnih nacrtov ter diplomskih in magistrskih del pa tudi rezultate raziskav, ki re­šujejo poslovne probleme. Poslani prispevki so lahko obravnavali najrazlicnejše teme s podrocij ekonomije in managementa. Promocija izobraževalnih programov Skozi poletni semester je fakulteta izvajala pro­mocijo programov na prvi, drugi in tretji stopnji. Udeležili smo se Informative – sejma izobraževa­nja in poklicev. Najvecji vseslovenski predinfor­mativni dan se je odvijal 19. in 20. februarja 2024. 16. in 17. februarja smo organizirali informativni dan na naši fakulteti, kjer smo bodocim študen­tom predstavili dodiplomska programa. Za lažjo udeležbo na informativnem dnevu smo organizi­rali tudi brezplacen avtobusni prevoz, ki je 16. fe­bruarja dijake iz cele Slovenije pripeljal na Obalo, nato pa nazaj domov. V mesecu maju smo organizirali informativni dan za programe 2. stopnje. Ta je tokrat potekal v virtualnem okolju. V poletnih mesecih smo za podiplomske študijske programe izvedli še dva informativna dneva, enega tudi v angleškem je­ziku. Naslednji informativni dan je v nacrtu 10. septembra ob 17. uri. Dogodki in projekti Mesec januar smo zaceli z obiskom Inkubatorja Sežana, kjer so imeli študentje 3. letnika VS pri predmetu Podjetniški projekt priložnost slišati zgodovino in delovanje ter si ogledati prostore Inkubatorja. Predstavniki Inkubatorja so jim sku­paj s prof. dr. Mitjem Ruzzierjem prisluhnili in podali povratne informacije o njihovih predsta­vljenih delnih rešitvah, sledila je še predstavitev predstavnikov Mestne obcine Koper. V prostorih Pretorske palace je 24. januarja 2024 potekala novinarska konferenca, na kateri so govorniki predstavili storitve ter osebne izkušnje, ki jih za namene digitalizacije lastnega dela podjetjem in javnim zavodom nudi projekt Evropsko digitalno inovacijsko sticišce SRC-EDIH. V okviru univerzi­tetnega študijskega programa prve stopnje Ma­nagement pri izr. prof. dr. Elizabeti Zirnstein pa so imeli študenti UP FM možnost obiskati Luko Koper, d. d. Center za razvoj in prenos znanja Univerze na Primorskem, ki deluje na UP FM, je tudi v leto­šnjem letu uspešno sodeloval pri vec projektih. Sodelavci so se pod navdihujocim geslom »THE POWER OF INTELLIGENCE« udeležili srecanja INVENTO Summit, ki se je odvijalo v Zagrebu. Aktivno so sodelovali na projektni delavnici Hori­zon Europe: Poraba pitne vode na slovenski obali – Mreženje za rešitve s poudarkom na družbenih inovacijah, ki jo je organizirala Evro-sredozemska univerza (EMUNI). Predstavili so se tudi na cez­mejnem zaposlitveno-kariernem sejmu v Kopru, ki je bil zaznamovan z zanj rekordnim številom razstavljalcev. Izr. prof. dr. Patricia Blatnik je gostovala v od­daji Dobro jutro, kjer je bila tema posvecena ena­kosti spolov in vlogi žensk v znanosti. Ob med­narodnem dnevu žensk smo lahko prisluhnili strokovnjakinji, ki je razpravljala o pomembnosti enakopravne vloge žensk v znanosti ter o izzivih, s katerimi se ženske srecujejo na poti do uspeha. Prof. dr. Ajda Fošner je skupaj z vodilnimi akterji na podrocju visokega šolstva sodelovala na okrog­li mizi, Posvetu o kakovosti v visokem šolstvu, ki ga je organizirala Nacionalna agencija RS za kako­vost. Na programu BIP v Nikoziji na Cipru je ne­ Študijski programi na UP FM v letu 2023/2024 Na prvi stopnji študija izvajamo naslednje študijske programe: • Visokošolski strokovni študijski program Management – redni študij • Visokošolski strokovni študijski program Management – izredni študij • Univerzitetni študijski program Management • Univerzitetni študijski program Management v angleškem jeziku Na drugi in tretji stopnji študija izvajamo naslednje študijske programe: • Management v slovenskem in angleškem jeziku • Ekonomija in finance v slovenskem in angleškem jeziku • Politologija v slovenskem in angleškem jeziku • Pravo za management • Management trajnostnega razvoja • Doktorski študijski program Management davno sodelovala tudi Univerza na Primorskem. Sodelovanje je potekalo z dvema študentkama, ki obiskujeta Fakulteto za management in Pedago­ško fakulteto, ter s prof. dr. Anito Trnavcevic. Na Universitat Politècnica de Catalunya – Barcelona Tech (UPC) je med 18. in 20. junijem 2024 potekal sestanek projekta AGRIGEP, izvedena pa je bila tudi poletna šola. Na vseh treh dnevih poteka programa je sodeloval vodja projekta na UP FM, prof. dr. Štefan Bojnec, s predstavitvami, sode­lovanjem v razpravah in vseh drugih aktivnostih tridnevnega intenzivnega srecanja ter poletne šole. UP FM je že osemnajsto leto zapored vodila in koordinirala projekt Mladinsko raziskovanje v obalno-kraški regiji. Na regijskem srecanju so se z raziskovalnimi nalogami predstavili osnov­nošolci in srednješolci na desetih razlicnih razi­skovalnih podrocjih. Na državno srecanje mladih raziskovalcev Slovenije v šolskem letu 2023/24 se je uvrstilo dvanajst raziskovalnih nalog. V okviru predmeta Dizajnerski pristop k inoviranju na ma­gistrskem študijskem programu druge stopnje Management, v letošnji izvedbi skupaj z Mestno obcino Koper in s podjetjem Marjetica, so štu­denti reševali realni izziv izboljšanja uporabniške izkušnje parkirnega prostora za kemperje ob tr­govskem centru Tuš. Aprila 2024 smo v ta namen gostili kar dva gosta, in sicer g. Primoža Marin­ka, vodjo parkirišc in mestne tržnice pri podjetju Marjetica, ki nam je predstavil izziv in njihove cilje v povezavi z njim, ter strokovnjaka iz prakse, Primoža Mahneta, strokovnjaka za service desi­gn, ki je študentom delil znanje in napotke za us­pešno izvedbo dizajn-raziskave. Projekt po meto­di dizajnerskega razmišljanja, izmenjava izkušenj in iskanje priložnosti za izboljšanje sodelovanja med akademsko sfero ter prakso je meseca junija potekal na UP FM. Študentje magistrskega študij­skega programa so z moderatorjem okrogle mize prof. dr. Mitjo Ruzzierjem imeli možnost predsta­viti rezultate dela pri predmetu B2M Dizajnerski pristop k inoviranju, svoje ideje ter rešitve. Ob številnih dogodkih, ki so se odvili na UP FM, smo lahko prica izjemnemu napredku, dosežku in uspehu. Preko konferenc, inovativ­nih dogodkov in projektov, zanimivih predavanj gostov iz prakse ter priznanih strokovnjakov štu­dentom nudimo obilo priložnosti za izmenjavo idej in mreženja. Z vsemi dogodki želimo utrditi naš cilj, to je krepitev znanja in inovativnosti ter oblikovanje boljše prihodnosti za naše študente. Igor Rižnar  Vabilo za oddajo prispevkov Univerza na Primorskem,  Fakulteta za management igor.riznar@fm-kp.si Tokratno vabilo za odajo prispevkov prihaja z Oddelka za tuje poslovne jezike Fakultete za ma­nagement Univerze na Primorskem. Naše pova­bilo bi lahko zaceli z uvodnim nagovorom o po­menu znanja jezikov – tujih in materinšcine – za posameznike in celotno družbo. Lahko bi orisali napore evropskih institucij pri ozavešcanju ljudi o pomenu znanja najmanj dveh tujih jezikov. In nenazadnje, lahko bi opisali pot, ki smo jo kot uci­telji jezika stroke prehodili v tridesetih letih. Ceprav bi z zapisom o cemer koli od zgoraj omenjenega lahko spodbudili naše bralce k oddaji njihovih raziskovalnih prispevkov in s tem k raz­kritju njihovih pogledov na temo, za katero smo prepricani, da je pomembna – jezik in vse, kar je z jezikom povezano –, smo se odlocili, da omejimo nabor tem, a obenem skušamo poudariti širino jezikovnih raziskav in njihovo prepletanje z raz­licnimi disciplinami: 1. Nacrtovanje jezikovnih politik 2. Pomen dvojezicnosti in vecjezicnosti 3. Jezik in možgani 4. Razvoj algoritmov in sistemov za racunal­niško obdelavo ter razumevanje cloveškega jezika 5. Strojno prevajanje in racunalniško podprto prevajanje 6. Jezikovne spremembe in jezikovno izobra­ževanje K oddaji prispevkov torej vabimo raziskovalce z razlicnih podrocij, psihologe, nevroznanstve­nike, racunalnicarje, antropologe in pedagoge, saj menimo, da vsako od teh podrocij prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti cloveške­ga jezika.