(If AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 179 CLEVELAND 3, 0., SATURDAY MORNING, JULY 31, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. I KONCEM TEDNA 1 je predsednik Roosevelt na-m'gnil papežu Piju še zgodaj »lesec o nameravanem bom-ardiranju Rima, je fakt, ki se ga Z(iaj lahko pove. jZJAVO pomožnega vojnega v ,tainika Pattersona, da bo šla J^a odslej naprej z veliko dalj-vm korakom, je treba vzeti z s° zanesljivostjo na znanje. IjORDA smo prezrli ta fakt, Pa je dobro, če ga upošteva 7'nam dozdaj edina prebil 'C,a k°iujočih držav, ki še ni b°mbardiran Nemško vojaštvo je zasedlo Julijsko Krajino Poročila iz Švice trdijo, da se je vsulo nemško vojaštvo iz Celovca in prelaza Brenner na severno Italijo in vso Julijsko Krajino. Italijansko vojaštvo v revolti. NEMCI BODO BRANILI DALMACIJO PRED INVAZIJO ZAVEZNIKOV Bern, Švica, 30. julija.—Italijansko vojaštvo se je uprlo v | Wasl^reč, da je ameriški Milanu in ni hotelo streljati na demonstrante, ki se vale po ulicah in zahtevajo mir. Premier Badoglio je odstavil milanskega poveljnika, generala Canale in ga nadomestil z generalom Rug-gero, ki poveljuje diviziji alpinov. Položaj z ozirom na Italijo rbi ... , —vnem. To značilno Z'c'jo zavzema, odkar je Rim °kusi1 Prve bombe. Klavno je nek katoliški voditelj obiskal v taborišča po Ameriki, Se na^ia-'a-'0 nemški daje h J'e na®el tam> nam ki r . V°m> da bi mogli zaveznici >^Unati na to' da spreobr-0biske^e od nazijskih naukov. lattien Je taborišča predvsem z 86 da?0111' ^ Pronašel, kaj bi °v Napraviti koristnega za ^ujetnike. Velika veči- 8a i tie not ar°gantno zavrnila, da Vejejo nobene pomoči in ko \rkot protestanti ena- ' ttLflr • Hot fah lat ;0gi so smatrali ponudbo | cije?a?en?e "slabosti demokra-iz. °zirom na to je ta pre-, Vl', da se z sedanjo nem-| ^tes^^'J'0 ne da napraviti "a tiKi 'n se mora zidati šele io 3njo generacijo, da se I delalo v demokratskim facija . er bo pa sedanja gene-, Se živela od 40 do 50 let, kaj moremo pri- va« od lahko *4«im vSa 1 sedanje Nemčije, ki ^ dnuastruP1Jena z nacistični- ktri»ami. {°T0Vl TaU eval za>,+ Vlri zatrjujejo, da je na S; rVj -Ho Churchill invazijo mesec prej, kot se vHva2 ° morJ'e in si odprli pot So v Jugoslavijo, kjer ^v. 2.avili stik z četami ge- a v doči mbi druga kolona na. m k. čas, propaganda 06 bodo z ozirom na je zdaj sledeči: Angleški vojni kabinet se je danes dvakrat sestal k važnemu posvetovanju. Najbrže radi predstoječega premirja z Italijo. Iz severne Italije se poroča, da je prišlo do ponovnih spopadov med italijanskim in nemškim vojaštvom. Iz Madrida se zatrjuje, da je nemško vojaštvo zasedlo vso Julijski Krajino, od Reke pa do Udine (Vidma) s Trstom vred. Švicarska brzojavna agencija poroča z meje, da večina italijanskega naroda zahteva preporod dežele na demokratskih principih. Govori se, da Italija ne bo sprejela mirovnih ponudb generala Eisenhowerja. To sodijo radi tega, ker so začeli zavezniški bombniki po kratkem presledku zopet z vso silo bom- Ciano odstavljen? Rimski radio danes zjutraj poroča, da je kralj Emanuel sprejel resignaci-jo grofa Ciana, ki je bil ambasador pri Vatikanu. Grof Ciano je zet Benito Mussolinija. ,1jO, J JH0 ,JUao pa Pripravile ita Noči?rmad° k PredaJb če se d ^enkrat vzdržati na Aktiva • rt 6tlitti Je za^eia ze Pred Nli *esecem šteti nemške VT V *eželi. To je zna-JHaje b0 kmalu prekinila ! bila t * 0siščem. Pravijo, da lc'lije l st(»ila že ob invaziji X 'J? ,se Je odločila še ne-S da akati' da ne bi izgle-Je ustrašila uspeha PN^GTnxr . %nit, 1UN svari pred ra- ES °blačila. Dasi 0% °blačiina industrija za J 1939 ^je kot v letih' 1935 L ^oi'il !'1 ''e Zabteva armade >trebn 8a sklada tolika' da 8t°Se ne h l'acionira»je obleke, C zadovoljili neobh£kuPovali samo to, °dn° Potrebujejo. V, Rifle klub bardirati južno Italijo. Italijanski vladni krogi so baje izjavili, da Italija ne more nikdar sprejeti mirovnih pogojev zaveznikov, ki zahtevajo brezpogojno vdajo. Rimski radio je izjavil, da zahteva Velika Britanija "kartagiški mir," to je, da se premaganega popolnoma uniči. (Radio ni nič omenil Zed. držav). Maršal Badoglio se predvsem upira zahtevi, da bi zavezniki okupirali Italijo. Zajavkala sta tudi radija iz Berlina in Tokia, ki sta vpila, da zavezniki ne pobijajo samo ne ali pa še globlje. V Milanu in Bologni so močne italijanske edinice. Ako bi hotele, bi lahko ovirale Nemcem zasesti obrežje reke Po. Fst nemški načrti še niso znani, toda po teh poročilih sodeč, bodo napravili obrambno pozicijo proti zaveznikom, če bi prodirali v severno Italijo, ob reki Po, v sektorju Udine, doli ob Soči in preko Istrskega polotoka. Glavna nemška obramba bi bila v Ju-Julijskih Alpah in pri Trstu. Dasi je maršal Badoglio razpustil fašistično stranko, pa niso nove odredbe nič milejše, kot pod fašjem. Dočim je Badoglio dovolil prva dva dni svoje vlade časopisju pisati svobodno, je zdaj to zopet preklical in vse časopisje je pod strogo vladno cenzuro. Pisati sme le, kar dovoli vlada. -o- Hamburg je doživel že od sobote sedmi zračni napad London, 30. jul.—Sinoči so angleški bombnfki zopet obiskali Hamburg in zmetali nanj nad 2,300 ton bomb. S tem je doživel Hamburg že sedem zračnih napadov od zadnje sobote in 105. napad v tej vojni. Da je sodelovalo veliko število angleških bombnikov pri tem napadu, dokazuje to, da se jih ni 28 vrnilo z napada. Z neprestanimi zračnimi napadi na Hamburg hočejo zavezniki dognati, če se mesto takega obsega lahko paralizira samo z zračnimi napadi. Danes je pa močna formacija ameriških zračnih trdnjav napadla letalske tovarne v Kas-sel, Nemčija. Bombe so dobro zadevale. Ameriški letalci so sklatili 52 nemških letal, a sami so izgubili pri tem napadu Nemčija pričakuje, da se bo Italija podala v prihodnjih 10 dneh Stockholm. — Nek potnik, ki je dospel sem iz Berlina Je prinesel vest, da so nemški oficirji nepovedali, da bo Italija izstopila iz vojne v prihodnjih 10 dneh. Padec Mussolinija je popolnoma stri moralo italijanskega naroda, trdijo Nemci. Vest o Mussolini j evem padcu se je razširila po Nemčiji, še predno je to naznanil vladni radio. To dokazuje, da nemški narod vestno posluša radijska oznanila iz inozemstva. To je tako razkačilo propagandnega ministra Goebbelsa, da je ukazal časopisju, naj udari po teh ne-patriotičnih Nemcih, ki poslušajo tuje radijske postaje in razširjajo zavezniško propagando. Ljudje na cesti si pa šepečejo, da bo zdaj vojne, kmalu konec. Šolske oblasti želijo, da gre mladina jeseni nazaj v šole Ravnatelji šol v okraju Cuyahoga so se zbrali na konferenn-ci, na kateri so sklenili napeti vse sile, da se mladina pri 16 in 17 letih, ki je šla? preko počitnic delat v tovarne, vrne jeseni na-zaj v šole in TiaSaljuje z učenjem. Ravnatelji bodo obiskali vse tovarne in urgirali vodstva istih, naj po teh počitnicah mladini, ki je v starosti 16 in 17 let, ne daje zaposlitve več kot pol dneva na dan tako, da bo mladina pol dneva imela za učenje. Šolska vodstva vedo o mnogih slučajih iz pretečenega šolskega leta, ko so fantje čez dan de-ali, zvečer pa pohajali v šolo. To je prenaporno za mladino, ki ne more posvetiti dovolj časa učenju. Albanci so pobili 50 Italijanov Kaira.—Albanski patrioti so iz zasede napadli tri italijanske kolone v južni Albaniji. 500 Italijanov je padlo v tej aitki. fašja, ampak ves italijanski na- 11 težkih bombnikov, enega Snopom Jci S?1 domu stw.X Cl ne bo v Slo-na Holmes Ave. rod. Nemške čete, ki so zasedle Reko, stražijo pet italijanskih podmornic v reškem pristanišču. Te bodo uporabljali, če bi zavezniki začeli z invazijo dalmatinskega obrežja. Nemške čete so se vsule iz Celovca in zasedle Videmski okraj CUdine) in vso tržaško okolico doli do Reke. Tako so zasedli Nemci ves južnozat-padni del Jugoslavije in vso Julijsko Krajino. Prišli so po isti poli kot avstrijske armade v prvi svetovni vojni. Druge nemške kolone se pa pomičejo zapadno od Celovca preko gorskih prelazov, koder vodi pot v severno Italijo. Vse izgleda, da nameravajo Nemci zasesti vso Italijo severno od reke Po, ki teče po rodovitni ter vso Julijsko srednjega, tri lahke in sedem napadalnih letal. naj J*!1' Rifle kluba. član-jLombardiji e v velikem števi- Krajino od reke pa gori do biv-I še Avstrije, morda do Ljublja- Nemški general ubit n& ruski fronti Moskva. — Nemški radio je naznanjal smrt generala Hu-nersdorfa, ki je umrl za ranami, ki jih dobil pri Belgorodu. Načeloval je oklepni diviziji. Newburskim ženam! V nedeljo popoldne bo važna seja društva Sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca. Pol ure pred sejo in po 7. maši bo tajnica pobirala članarino in posmrtnino. Ura molitve V soboto, nedeljo in pondeljek vsakokrat ob sedmih zvečer bo 3. red sv. Frančiška v cerkvi sv Lovrenca opravljal molitve za umrlo sestro Mary Volčanšek. Nova državljanka Ana Požun iz 6307 St. Clair Ave. je postala na 30. julija ponosna ameriška državljanka čestitamo! Brihtna glava! Nek vojak v Reams, Utah, je prišel na izvrstno idejo, kako se napravi iz 3.2% piva 6 odstotno. Kupil si je namreč v kantni dve steklenici 3.2 piva, vsebino zlil v en kozarec, dobro premešal in začudenim ■tovarišem izjavil: "Vidite, fantje, pa sem napravil 6% pivo! Meni namreč 3.2 kar ne gre po grlu." Kdor zna, pa zna, je rekel tisti, ki je s svedrom kravo drl. Nobenega zavetja osiškim vodjem, svari Roosevelt nevtralce Državni urad za obvezno vojaško službo bo zdaj pregledal razred 4-F Državni urad za obvezno vojaško službo je naročil vsem nabornim komisijam v okraju, da pošljejo v Columbus na pregled imenik vseh onih moških v starosti 18 do 38 let, ki so bili izvrženi iz tega ali onega vzroka in dodeljeni v razred 4-F. V Cuyahoga okraju je takih moških zdaj okrog 20,000. Državni urad bo pregledal statistiko vseh teh ter skušal najti med njimi take, ki bi bili sposobni za to ali ono vojaško službo, da se tako dlje odloži klicanje družinskih očetov. PAZITI BODO MORALI NA ZDRAVJE Brockton, .P,a, — Prebivalci tega kraja bodo morali odslej dobro paziti pa svoje zdravje. Zgodilo se je namreč, da so zdaj prvič v zadnjih 100 letih brez vsakega zdravnika. Prva obletnica V pondeljek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Gertrude Kapler v spomin prve obletnice njene smrti. šesta obletnica Jutri ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Johna Rožiča Jr., v spomin šeste obletnice njegove smrti. Prememba naslova Joe Znidaršič se je preselil iz 1188 Norwood Rd. na 1345 Russell Rd., kar naj vzame na zna nje članstvo društva Dvor Bara. ga 1317. CELO KOKODAJSKE SO ZA ZMAGO! Washington, 30. jul.—Predsednik Roosevelt je izdal nevtralnim državam nekak ultimat, naj ne nudijo osiškim vodjem nobenega zavetja. Predsednik je tudi izjavil pri konferenci časnikarjev, da mu je vseeno, s kom se vlada pogaja v Italiji, dokler ni član fašistične stranke. Za mir bi se pogajal, kadar pride čas, s kraljem, premierjem in celo s kakim mestnim županom. --—-— V formalni izjavi je predsednik reagiral na govorice, da se bo poskušal Mussolini s svojimi pajdaši zateči v kako nevtralno deželo. "Težko je verjeti," je izjavil Mr. Roosevelt, "da bi se dobila kaka nevtralna dežela, ki bi dala zavetje ali varstvo kateremukoli teh gangežev. To bi smatrala vlada Zed. držav v popolnem nasprotju s principi Združenih narodov, za katere se borijo ter upajo, da se ne bo dobila nobena nevtralna dežela, ki bi dala na razpolago svojo zemljo takim osebam, ki bi hotele uteči zasluženi kazni." Angleška vlada se popolnoma s t r i n j a s predsednikom Rooseveltom v tem oziru. Uradno se zatrjuje iz Londona, da se v tem strinja tudi Rusija. Mr. Roosevelt je izjavil, da je še lanskega avgusta pokazal na zločine osišča napram nedolžnim narodom ter svaril osiške voditelje, da bo prišel čas, ko bodo stali pred tribunalom v prav tistih deželah, katere zdaj tlačijo ter se bodo morali zagovarjati radi svojih barbarskih zločinov. Nadalje je izjavil lanskega oktobra, da je namen ameriške vlade zahtevati izročitev vojnih zločincev Združenim narodom ob koncu vojne. Predsednik je tudi omenil, da dovažajo ameriške čete narodu v Siciliji vse potrebščine za življenje in za boljše zdravstveno stanje. Sicilijanci bodo zdaj začeli pospravljati letino in zavezniki jim bodo dali olja za mlatilne stroje. V par tednih, je rekel predsednik, bodo začeli pospravljati letino tudi v Italiji. To letino bo letos lahko obdržal narod zase in je ne bo treba deliti z Nemčijo. -o- O zanimivem slučaju poročajo iz Kalifornije. Na ranču družine John Rupert, Fontana, Kalifornija, je znesla domača putka jajce, ki ima v gornjem delu popolno obliko črke "V," torej simbol "vere v zmago." Mr. Rupert ništvo lista Herald, da se istina pod pričami izkaže. Družina Ruper je imela pred par leti gostilno na Wooster Road, Barberton, Ohio. V Kalifornijo so se preselili radi rahlega zdravja in imajo tam lep je prinesel jajce pokazat v ured- ranč. Naši vojaki Za 14 dni je prišel na dopust štabni narednik Edward J. Za-lar, sin Mr. in Mrs. John Zalar, 1038 E. 70 St. Njegov naslov v armadi je: S-Sgt. Edward J. Zalar, 15100295, Hdq. 706 Tr. Gp., Seymour Johnson Field, North Carolina. m n w Edward Volčanšek, sin Mr. in Mrs. Edward Volčanšek, 3564 E. 82 St., je odšel v četrtek k mornarici. Dan prej mu je umrla stara mama, katero je imel zelo rad. Vso srečo, Eddie, in pa zdrav povratek. m m » Iz South Caroline se je oglasil poročnik Rudolph Menart, sin Mr. in Mrs. John A. Menart iz 493 E. 140 St. Naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Lt. Rudolph J. Menart, O. 384831, 485th Bomb. Sqdn. (D), WAAF, Walterboro, S. C. Ruska konjenica je ustavila pri Orlu nacije Moskva.—Nemško vrhovno poveljstvo, ki hoče ubraniti Orel za vsako ceno, je dobilo sveže rezerve iz Francije, toda niti te niso mogle ustaviti zmagovitih Rusov. Ko ruske edinice niso mogle naprej v globokem blatu in težkih nalivih, so pognali Rusi v boj konjenico, ki je vrgla nacije s treh utrjenih postojank. Nad 3,000 Nemcev je včeraj padlo in Rusi so okupirali na-daljnih 40 naselij. Nemci so izpadli vzhodno od Orla, da bi dobili iniciativo v roke, toda Rusi so jih vrgli povsod nazaj. Naciji priznavajo, da je njih armada pri Orlu v defenzivi, vendar trdijo, da se Rusom še ni posrečilo predreti notranjo obrambno linijo. -o- Na obisk k bratu Albina Hoernik se je odpeljala včeraj z letalom v New York, da obišče svojega brata Williama Gabrenja, ki služi pri trgovski mornarici. William je sin Mr. in Mrs. John Gabrenja iz 22101 Ivan Ave. NOVI GROBOVI Joseph Widmar V četrtek zvečer okrog sedmih je umrl za srčno hibo Joseph Widmar, star 42 let, stanujoč na 6535 Schaefer Ave. Smrt ga je dohitela ob jezeru Houghton, Mich., kamor se je podal zadnjo soboto na oddih s soprogo Uršulo in 8 let starim sinčkom ter Mr. in Mrs. Denis Leavengood. Avto so deli na parnik do Detroita, od tam so pa nadaljevali pot z avtom. Truplo bo dospelo danes v Cleveland in bo položeno nocoj na mrtvaški oder v Grdinovem pogrebnem zavodu. Pokojni Joseph je delal 14 let pri Foote-Burt Co., 13000 St. Clair Av§., kjer je bil glavni inšpektor. Rojen je bil v Winona, 111., odkodr je šla družina za dve leti v Rockport, 111., od tam so pa prišli pred 16 leti v Cleveland. Oče mu je umrl pred 18 leti. Starši so bili doma iz Hinj. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo iz znane Henry Zalokarjeve družine, 1135 Addison Rd., sinčka Roberta Jose-pha, mater Antonio roj. Sever, tri brate: Johna, Rudolfa in Pvt. Charlesa v Camp Lee, Va., ter sestri Frances in Jennie Urankar. Dom Widmarje-ve družine se nahaja na 1158 E. 74 St. čas pogreba še ni določen. Težko prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje, pokojni naj pa počiva v miru. Johanna Doljak Včeraj zjutraj okrog štirih je umrla Johanna Doljak roj. Žele, stara 68 let, stanujoča na 1404 E. 45 St. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna in 7 otrok: John je pri vojakih nekje v Afriki, znanega žogomet-nega igralca Franka, Rudolfa, Josepha, Antona, ki je pri vojakih v Fort Bowie, Texas, ter hčeri Mary omož. Primosch in Jennie, brata Josipa, slovenskega pogrebnika in veliko sorodnikov. Rojena je bila v Slavini, okraj Postojna, kjer zapušča brata Janeza in več sorodnikov. Tukaj je bivala 38 let in je bila članica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ in St. Clair Grove št. 98 W.C. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje. V Jolietu se kuhajo Mrs. Mary Iiochevar, gl. nadzornica KSKJ, pozdravlja prijateljice po Clevelandu in toži, da je v Jolietu od sile vroče. (Micka, kaj je v Jolietu piva zmanjkalo? Op. Jak.). Druga obletnica V pondeljek ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebo-vzete maša za pokojno Angelo Dvornik v spomin druge obletnice njene smrti. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMIS DEBtVEC. Idi tor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays naroOnima: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poitl, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0G Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 __Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per rear. Cleveland by mall $7.50 p«r year D. S. and Canada $3.50 for 6 month«. Cleveland by mall $4.00 far 6 months V. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 tor S months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $L50 for $ months. $2-00 for $ months Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 179 Sat., July 31, 1943 Zavezniki na preizkušnji* Ob enajstih zvečer v nedeljo 25. julija 1943 se je odigraval v Italiji zadnji prizor druge svetovne vojne. Natančno ob tej uri je namreč rimski radio poslal v svet senzacio-nelno vest, da je bil premier Mussolini odstavljen kot ministrski predsednik Italije. Razbita po zavezniških bombnikih, brez izdatne pomoči od strani Nemčije, stoji Italija pred najstrašnejšim problemom v svoji zgodovini: kako naj preneha z vojno proti Združenim narodom, ne da bi jo dobila istočasno po glavi od svoje zaveznice — Nemčije. Življenje italijanskega naroda visi na tehtnici. Padec Mussolinija je bil naznanjen narodu in vsemu svetu v treh proklamacijah: Prva je prišla od kralja Ema-nuela, ki je naznanil, da je sprejel "resignacijo" premierja Mussolinija in da je imenoval na njegovo mesto maršala Badoglia. * Druga proklamacija je tudi prišla od kralja, ki je naznanjal, da je vzel v svoje roke poveljstvo nad vso bojno silo ter istočasno poživljal narod, naj se postavi na postojanke dolžnosti in borbe, zagotavljajoč, da bo našla Italija pot k iešitvi. Tretja proklamacija je prišla pa od maršala Badoglia. ki je izjavil, da je prevzel v svojo oblast vso vlado in da se bo vojna nadaljevala. Po te treh proklamacijah je radio zaigral narodno himno in prvič po 21 leti so "pozabili" igrati na radiju himno fašistov, GiovinezJb. Nadaljni prizor v tej drami je bila zopet proklamacija maršala Badoglije, ki je razglasil obsedno stanje po vsej Italiji, ukazal policijsko uro od mraka do zore, prepovedal vsako zbiranje v skupinah več kot treh oseb. Telefonske zveze z drugimi deželami so bile ukinjene, na mejah so ka-rabinjerji zamenjali straže fašistične milicije. V pondeljek je Badoglio naznanil sestavo novega vladnega kabineta. O dučeju ni bilo nobene vesti. Ti nagli dogodki v Rimu so odmevali v vsakem glavnem mestu svetovnih držav. Berlin je sprva molčal, potem je prišlo kratko naznanilo na radiju, ki ni povedalo ničesar. Spremembo v Italiji so pripisovali "slabemu zdravju" Mussolinija. Diktator Franco v Španiji je sklical svoj kabinet k važnemu zasedanju. Po vsej Franciji je narod prisluškoval radijskim poročilom iz zavezniških krogov kljub strogi prepovedi policije. Naš državni tajnik Hull je po teh vesteh iz Rima izjavil, da je še vedno v veljavni brezpogojna vdaja osišča. Narod v Angliji je sprejel vesti iz Italije z velikim navdušenjem, češ, da je Italija faktično že iz vojne. V Rusiji so dobili te vesti ob šestih zjutraj v pondeljek Takoj po sporočilu s fronte, je radio naznanjal spremembo vlade v Italiji. Rusi so vzeli te vesti s zadoščenjem na znanje. Politična usoda Mussolinija, namreč njegova pot nizdol, se je azčela s tistim trenutkom, ko je peljal Italijo v vojno Že takoj potem, ko je doživelo osišče tak strahovit poraz v Afriki meseca maja, so se začeli odigravati v Rimu politični razvoji; Mussolini je začel "čistiti" stranko in postavljati v ospredje najbolj radikalne elemente. Potem je prišla invazija Sicilije. Italijansko časopisje je začelo spreminjati pisanje in začelo zahtevati večjo pomoč od Nemčije za obrambo Italije. Po vsej Italiji je bil vi cien strah pred bližnjimi dogodki. Mussolini je urgiral Hitlerja na sestanek. Hitler se je odzval in sestala sta se v Veroni. Poročilo, ki so ga dali v svet po tem setanku ni povedalo nič, ker tudi ničesar poročati ni bilo. Kot trdijo dobro poučeni krogi, je zahteval Mussolini od Fuehrerja izdatno pomoč, najmanj dvajset divizij vojaštva za obrambo Italije. Hitler mu je odgovoril tem, naj se prepusti Sicilijo zaveznikom, potem naj se pa osiška armada počasi umiče v severno Italijo ter se ustavi nekje severno od Rima, najboljše na levem bregu reke Po. Kar pomeni, naj bi se prepustilo vso Italijo zaveznikom in se v severni Italiji branilo nemško mejo. Zelo praktičen načrt — za Hitlerja. Ko je Mussolini predložil kralju in armadi ta načrt — so mu pokazali vrata. Te spremembe v Italiji so podobne onim v Franciji leta 1940. Razlika je samo, da so zdaj na dobičku zavezniki, v Farnciji je bila pa Nemčija. Politična stavba, ki jo je gradil Mussolini 21 let, leži strta v prahu. Svet zdaj čaka, kaj se bo zgodilo v Italiji. Zveza Italije z Nemčijo, ki je bila sklenjena leta 1939, je še vedno v veljavi. Italija tudi nima moči, da bi izgnala nemške divizije iz Italije. Na Balkanu je okrog 15 italijanskih in 15 nemških divizij, ki imajo mešano poveljstvo. Roosevelt-Churchillova doktrina — brezpogojna vdaja osišča — stoji zdaj pred preizkušnjo. Naj se zgodi karkoli, zavezniki od te doktrine ne smejo odstopiti niti za las, ako hočejo, da bodo imele njih besede kako veljavo, tako pri sovražniku, kot pri narodih, ki čakajo na njih pomoč. Ako le malo popustijo, bodo izgubili na prestižu. V teh dneh se radi tega kuje usoda demokracije. Ako zavezniki ne bodo zdaj trdni, so bile vse dosedanje žrtve zastonj in še bolj j i" Zapisnik četrte seje eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta Medtem sem dobil poročilo, da je bila v nedeljo, prav ko je Beneš bil na shodu v čikaškem stadiju, oddajana z neke postaje vest, podtikajoča čehoslovaškemu predsedniku, da bo po povratku v New York sprejel nekoliko več ali manj sumljivih evropskih politikov, med katerimi bi bil za nas najvarnejši grof Sforza. Dasi sem smatral vest za popolnoma neverodostojno, sem vendar vprašal gospoda Martinka, kaj je na stvari in od njega sem dobil prezidentovo pooblastilo, da označim vso trditev od prve do zadnje besede za lažnjivo. še posebno je poudaril, da Sforze ni videl in da ga ne bo videl. Hvaležen sem vsem našim odbornikom za veliko delo, katero opravljajo v prid strašno trpečemu slovenskemu narodu. Čutim pa potrebo, da se posebej zahvalim pomožnemu tajniku bratu Kuhlu, ki me je neprenehoma obveščal o delu v uradu, kar je samo ob sebi pomenilo ogromno korespondenco, zlasti če se vzame v poštev, da je moral porabiti za to svoj prosti čas, dalje bratu Zalarju, ki je pazno zasledoval dogodke in mi vselej pisal, kadar se je bal, da bi se kaj prezrlo in zamudilo, bratu Cainkarju, ki je često posredoval med predsednikom in tajnikom in bratu Zajcu, ki mi je, kadar sem bil po opravkih v Chicagu, dajal koristne informacije. Prepričan sem, da je doba, ko smo komaj mogli imeti kaj upanja in nas je le zavest dolžnosti vezala z našim delom, za nami in so boljši časi pred nami. Tesno prijateljstvo, ki se je razvilo med glavnimi člani Združenih narodov, Ameriko, Anglijo, Sovjetsko zvezo in Kitajsko nam daje nado, da bo pri sklepanju miru pravičnost igrala vse večjo vlogo kot v preteklosti in izrazi simpatij, ki smo jih dobili zadnje čase, nam morajo dajati uteho in utrditi voljq za nadaljevanje dela, dokler ne bo dosežen naš cilj, ki se v vseh ozirih krije s pravičnostjo. V novem svetu, ki si ga zamišljamo, ne bo konec bojev, toda dobili bodo civilizirane oblike in bodo tako pospeševali napredek, ki naposled dvigne vse človeštvo in vse njegove dele iz nižin barbarstva, v katere ga je vrgla spaka fašizma. S to zavestjo nam bo lahko, nadaljevati naše delo za tiste, ki ostanejo za nami. nima SANS nobene zveze s kako zunanjo vlado in ker zastopa le ameriške Slovence, ni smatran za tujezemskega zastopnika. Radi tega se za sedaj še ne zahteva registracija. V Washingtonu imamo začasnega opazovalca, ki je poslal prvo poročilo. (Dalje prihodnjič.) BESEDA IZ NARODA Poročilo predsednika je vzeto na znanje. Sestra Prisland se mu zahvali za velik trud in požrtvovanje. Brat Zalar dostavlja da je to poročilo jasen dokaz, da SANS ni nobeno mrtvilo, kot ga hočejo nekateri v javnosti prikazati, pač pa da je živo in krepko telo, ki je resno na delu in je doseglo do sedaj že več kot obe po litični organizaciji za časa prve svetovne vojne. Prva podpredsednica Marie Prisland poroča: Kot je razvidno iz imenika podružnic SANiSa, so v naselbi nah, kjer se nahajajo podružnice, obstoječe iz lokalnih društev navadno uključene tudi podružnice Slovenske ženske zveze. Ven dar dane^ prijavljam še nekaj novih podružnic in njih prispevke Podružnica št. 1, Sheboygan, Wis., prispevala $ 14.00 " 20, Joliet, Illinois " 40.50 " 25, Cleveland, Ohio " 300.00 " 68, Fairport Harbor, O. " 11.25 " 89, Oglesby, 111. " 7.50 Glavne odbornice,.SžZ prispevale ................t....... 28.00 Slovenska ženska zveza ....................................................................................200.00 brezpomembne bi bile bodoče. Skupaj..........................................$601.25 Na konvenciji, ki se je vršila zadnji mesec v Pittsburghu, je delegacija Slovenske ženske zveze sprejela resolucijo, v kateri odobrava delo SANSa, mu izreka popolno zaupanje ter obljublja svojo moralno in gmotno pomoč. Sprejetih je bilo še več resolucij, ki so bile poslane raznim vplivnim osebam ni uradom. Prepis teh resolucij dobi tudi urac SANSa, ker se vse nanašajo na našo rodno domovino Slovenijo. Da bo naše delo tem tesneje povezano in da bo dobra volja med nami, apeliram na predsednika našega odbora, da priporoča strpnost vsem odbornikom SANSa. V tej težki uri in pri našem odgovornem delu bi ne smeli tratiti časa niti prostora v listih za prerekanje. Vsak je poklican, da doprinese svoje najboljše, saj stremimo vsi le za enim ciljem — rešiti našo rodno domovino. Končno naj omenim še to: Ker SANS obstoja še le dobrih pet mesecev, se ob tem času pač ne more pisati zgodovina sodelova nja naših organizacij, zato priporočam naj se odložijo poročila, katera organizacija je najzadnja, za poznejši čas. Zelo me veseli, da zadnje čase SANS stopa vedno bolj ospredje, kar je posebna zasluga delavnega predsednika br. Kristana. Delavnost SANSa bo gotovo še bolj navdušila naš narod k delu za osvoboditev naroda doma." Sestra Prisland nato izroči ček za $601.25 blagajniku. Poročilo in darilo je z odobravanjem sprejeto na znanje. Sestra Prisland nadalje omenja govor radijskega komenta torja Raymonda G. Swinga, ki je ob obletnici navala na Sloveni jo bil posvečen Slovencem v stari domovini. V imenu SŽZ se mu je zahvalila za govor in prejela zelo laskav odgovor. Predsednik Kristan dostavlja še poročilo o uspešnem shodu, ki se je vršil v Detroitu šestega junija in kjer je nastopil kot govornik, zjutraj preko radia na jugoslovanskem programu in popoldne na shodu. Sestal se je tudi z našimi rojaki iz Kanade, ki se zelo zanimajo za naše gibanje. Nadalje je prejel pismo od župnika J. Petriča iz New Yorka, kateri apelira na SANS, da podvza-me potrebne korake v pomoč italijanskim ujetnikom jugoslovanskega porekla, ki se sedaj nahajajo v raznih ujetniških taboriščih v Ameriki. — Zaključeno je razmotrivati o tem vprašanju ob posebni točki dnevnega reda. Drugi podpredsednik Janko N. Rogelj poroča, da je prejel od pomožnega tajnika listine, katere naj izroči županu Lauschetu, preden odpotuje v London. To je storil. Toda položaj se je med tem č&som spremenil in županovo potovanje je bilo preloženo na kasnejšo dobo. Pod pokroviteljstvom Slovenskega narodnega doma na St. Clairju se je ustanovila močna podružnica, v kateri je zastopanih nad 25 društev raznih organizacij. Odbor šteje 30 članov in pričakuje se, da bo ta podružnica veliko pripomogla do uspešnega razvoja in gibanja SANSa v Clevelandu. Poročilo se vzame na znanje. Ob tem času se brat Jurjevec oprosti nadaljnega prisostvovali j a, ker mora na delo. Pomožni tajnik Mirko G. Kuhel poda širše poročilo o raznih zadevah SANSa in njegovega razvoja. Od 10. aprila naprej je bilo ustanovljenih 29 novih podružnic. Do 11. junija je SANS imel 57 podružnic po raznih mestih in državah. Dobil je informacije od bivšega tajnika rev. Zakrajška radi naše registracije. Ker En dan na Brezjah Slovenci smo pa res srečni tu v novi domovini, ker imamo seboj, ali bolje rečeno, je prišlo znami ali zanami vse tisto priljubljeno, kar smo bili navajeni doma v stari zemlji. Kdo ni vedel za gorenjske Brezje! Še malega dečka so me mati peljali tje na tiste srečne, tako imenitne Brezje, tam me priporočili Mariji in molili za vso družino. Da, molili verno in goreče, saj so večkrat poudarili nam otrokom, ko se je nahajala naša hiša ravno pod Žalostno goro, v kateri cerkvi se nahaja kip Marije Sedem Žalosti, do katerega trona se je v creber dospelo v osmih ali 10 minutah. Draga mama je je bila z Marijo v tako dobrem stiku, da je večkrat rekla: "Tako zaupanje imam v Marijo, da naj bi se zgodilo kerkoli hudega, Marija bi nas rešila." Od nas do gorenjskih Brezji je bilo pa precej daleč. Prvič smo imeli do Ljubljane tri ure hoda, potem pa že vsak ve, kako daleč je še 4p Brezji. No, saj nismo hodili, dasi bi bilo potrebno hoditi na božjo pot, toda, navada je bila taka, da smo se naložili na tako zvani lojterni voz. V vsaki fari so imeli kakšnega voznika, ki je imel par konj in tak voz, na katerega se naklada seno in žito v košnji in žetvi. Tak voz je bil kakor nalašč za romarje. Preko lojternic so dejali deske in smo se naložili, s seboj smo imeli culice (rute), v katerih je bil ajdov kruh in nekaj sadja za na pot. Kot romarji smo že v naprej pripravili pesmi, katere bomo prepevali na dolgi vožnji Bogu in Mariji v čast. Odrinili smo zgodaj v jutru pred praznikom, da smo dospeli tje popoldan, da se je moglo opraviti sv spoved. Mnogi se niso za nočno stanovanje zmenili, stisnili so se v kot v cerkvi, malo zadremali, zgodaj zutraj pa že začeli v cerkvi moliti in prepevati Marijine pesmi. Kakor hitro se je začelo daniti, so začeli prihajati romarji od vseh strani po stezah med njivami okrog brezijske Kraljice božjega hrama. Nebeško lepo so se oglasili brezi j ski znonovi kmalu v zgodnjem jutru k potrkavanju, da bi tudi angeli ne mogli na strune lepše uglasbiti milodejne godbe, saj so znani gorejnski fantje, kot najboljši za ubira-nje udarcev na zvonove. Za mene je ta godba nad vse druge muzikalije, če bom imel kedaj priliko, da pridem k Sv. Petru, se bom takoj prostovoljno javil za mežnarja k zvonovom. Dajte mi še enega moža in pa štiri zvonove. Mr. Frank Za-krajšek, p. d. Zatkov iz Preser-ja, ki je brat patra Kazimir j a, je bil eden teh, ki so znali na štiri zvonove izvabiti 12 glasov. Oh, kje ste tisti srečni dnevi duhovnega življenja mladosti! Tako sem bil zavzet za zvone-nje, da sem popustil na polju delo, ko je bila ura pol treh v soboto popoldan, pa sem tekel na goro v zvonik. Ali pa vsako še tako temno in morda gromo-vito noč, me ni zadržalo, da ne »i šel pomagat mežnarju v zgodnjem jutru naznanjati po zvonovih, da je nedelja ali go-dovanje velikega cerkvenega dogodka (praznika). Še vselej, ko sem bil doma. so bile Brezje prvo v namenu jih obiskati, da bom slišal tisto ubrano zvonenje. Ko je pred nekaj leti potoval Jože Grdina v staro domovino in kam še vse, sem ga poprosil, da naj kje dobi, če mogoče, kakšne plošče zvonov. Kdo bi si bil mislil, da se bo to res zgodilo. Prinesel mi je, če tudi samo na neko polimano kožo posnete zvonove, bili so to tudi brezijski zvonovi in iz Ljubljane iz sv. Petra cerkve, ki so v domovini ppznane najbolje cerkve za slovesno potrkavanje. Iz teh plošč sem potem dal tukaj narediti navadne plošče, ki sedaj odgovarjajo v toliko, da imamo spomin na domovino s prazničnim zvonjenem, še danes sem hvaležen za tako uslugo nečaku Jožetu. Tudi v Lemontu so potrkavali zadnjo nedeljo, 25. julija, ko se je vršilo romanje SŽZ kot vsako leto pri groti Lurdske Marije. Kakor na Brezjah, se je vršila procesija s hriba kolegija na drugi hrib ob jezeru (Bledu), kjer se nahajal zelo lepo urejena kapela Lurdske Marije, kjer se ob takih prilikah daruje sv. daritev ali božja služba. Procesija se je vršila na lep in pomenljiv način. Obstajala je iz lepo oblečenih kadetinj, ki so dospele iz Joli-eta in malih deklic mladinskega oddelka, vse spadajoče k SŽZ. Procesijo so krasila ban-dera in zastave. Med njimi so paradirale tri lepo opravljene v narodnih oblekah s pečami na glavah, doma smo rekli: "Avb-tohi" to je črna obleka z belimi umetno zavezanimi pečami. V procesiji so prepevali lita-nije in Marijine pesmi. Ko je procesija dospela vrh hriba do jezera in ob jezeru, je bilo div-no videti procesijo od druge strani. Videlo se je korakati v vodi in cesti, to bo pokazala filmska slika, ki je bila tako tudi posneta. In, v sredi jezera je hribček in na njem cerkvica, poleg tega pa čoln, kaj hočete še lepšega spomina. Ko se pa ogledate po hribu malo okrog, imate pa ves Baragov misijon z njegovim domom, kjer se je rodil, bil krščen in vse misijonske postaje, katere je ustanovil s katedralo vred, kjer je škofoval. Res čast očetom frančiškanom, da so si umislili tako sijajno urediti ta prepomembni kraj. V sredi vsega tega stoji krasen spomenik škofa Barage, ki je bil odkrit ravno pred letom dni in blagoslovljen po marketske-mu škofu Magnerju iz stolne cerkve, kjer je škofoval Baraga. Tam sta bila lansko leto še navzoča blagopokojna Mr. in Mrs. Mervar, kakor jih prikazuje filmska slika, ki je bila posneta ob tej priliki. Lepa je bila to leto udeležba članih in uradnic SŽZ in več uradnikov KSKJ. Tudi. pomenljiv je bil program, ki se je vršil popoldan, poučen in kulturen. ,Zopet sem srečal mnoge, s katerimi smo si podali roke. Lemont je kraj, kamor se prihajajo srečevati iz vseh strani ameriške Slovenije kakor na Brezjah. Vsak naj bi enkrat na leto tje prišel v spomin na domovino, na gorenjske Brezje. Anton Grdina. -o-i— Bitolj - zgodovinsko mesto V Bitolju so Judje zelo revni. Kljub draginji, ki tam vlada pa so vendarle nenadkriljivi strokovnjaki, ki se z nekaj dinarji miloščine ali zaslužba znajo preživeti ne le sami, temveč tudi svoje družine. Stopnice v njihovih revnih hišah niso nič drugega kakor položene le- stvice, ki domačini po i spretno plezajo. Nekoč je toljski ghetto bil večji in boli bogat. Iz tega naselja po svojem rodu izhaja tudi eden izmed mož, ki je ustvaril novej;£l zgodovino. To je bivši angles^ vojni minister g. Hore Belis^f si Njegov oče Bohore Belisha Je je rodil in zrastel v Bitolju i^Nkc levi obali Dragora, v bitolj-1, c< skem ghettu. Tiste dni, ko * je se temni oblaki začeli grmada na Bitoljem, ki je postal P0"ie" zorišče velikih vojn, je Bob®15 ho Belisha s svojimi otroci odiMir v Solun, odkoder je mlajši B^lji hore Belisha prišel pozneje ^b London. Tukaj je sin od odloČi vega imena zgubil prvi dve s ter postal Hore, nato pa je P* stal angleški minister. StareJ5; in bolj izobraženi prebiva ghetta poznajo uspeh in °st, enega izmed tistih, ki izhaja revenga ghetta na Dragoru • ® |n Še eno ime je povezano z^Ja toljem. To je ime Kemala & % Turka. Mustafa Kemal Pj se je učil v turškem liceju vt e'" tolju . . . Starejši Bitoljci se' a0j spominjjo tega velikega drža !ajt nika, ko je bil še dijak iD fp v, od uža ilčleo. je jenec turškega vojaškega j a. Ko je otomansko ceja: lif rs« vel® umiralo, je Bitolj igral ve^ov, vlogo kot vojaško središče. >■ !' na akademija v Bitolju je^fPr6( časa središče zarot'1""1.: li dr podreti #} v v, Mladotuf J dos °glo fe. - M nekaj ki so se odločili otomanski režim, gibanje je bilo v Bitolju močno. Še danes se sre^ ri Bitoljci spominjali zarote bitoljkih Mlad_oturg or 9 j v le JSŽ5HI!«11 mussolinijeva jeremij ada KRIŽKRAŽ (Po napevu "Ljubca raofa jsi strila . . .) O Italija, cara mia, kaj si strila — ma, zakaj si mi stolček prevrnila, ? da sem padel vznak nazaj • Dvajset let sem te regir8'' vodil črnosrajčnike, jih fašizma naštudiral, zdaj pa — finis— je za Gromovita himna moja je čez noč utihnila, pa za: "Viva re, Savoia-ljudstvo vse navdihnila- Kadar sem vam jaz g°v0) ploskalo vse meni je, zdaj zato se bom pokori' v paržon so djali me. Kje ste moji generali, mnogo sem medalj vam ste mi fige pokazali, sam nazadnje sem ostal ■ Pes Vrže JS K, V X staro k * tr< >s K la H l%n % vil ,ril bo v«lb, pi škr, n Dolfe, svoj čas drug speljal si me zdaj na naJ led, 'at. 'ori 'aau H * s: z Pii 2: d A 6a bil si slab prijatelj vraŽj1' Goebbels tudi s tabo vred- Kam čem zdaj se obr11^1' kožo rešim da si le? Morda treba bo stopiti j gor — na gavge — zaVe. " A k n 'to > C? o J* \ Vabimo publl na ogled Mi imamo moderno P°.r IV kjer vlada blagodejen J \ * trudili smo se, da n*sl11], tf" li ničesar, kar dodaj® ^ nosti in poslugi onim-strežemo. ,et t Cenili pa bomo p kritiko naših sosedov- ^ vsak čas, oglejte si potem nam povejte, ka-> $ o njih. Naša vrata nlS zaprta. % ■i' Ibi iVflfl do AUGUST F. S POGREBNI ZAV?J 478 E. 152. St. IV O Cb Ni * 0 i» > 'iok\ti ajil1 bi-boli svfr i iz- ejš« esli shi Zlata krona Pravljica. Napisal Ivan Česnik Težka stvar, Boštjan! Vite-30 Poskusili rešiti kraljičino, ,Se jim ni posrečilo. Preveč Pregrešila, ker je hotela Bositi v iep0ti in petju vile, m celo; njih kraljico. Udeležila o ■ je bila lova z gospodo, gro-baroni in knezi; ugledala je zaslišala njih petje. Vile in! j'"!. P°Pevanjem. Prevzetna • , V pa J'e za jahala s svo--toin njem v sredo med prepe. P} rejs- val"o, imen°Vala njih gla" od kraljice vil. Razjezila se se' 0 e in hotel e gospodo razveseliti s e in trdila, da je lep- .oaljena vila in jo zaklela v ' » zgornjem delu telesa .lala dekle, spodnji del pa ^obrnil v kačo. _ Ve- B^tjan,?0 nalogo si Prevze1' JU iZvršiti z božjo 'ram-j0 v%."J° in ubezni j o do Len-"B°štjan -i in vem a n fne w da S1 Pogumen m poznam te z mla- ti* trsf reli V{$" straši dosi ■eže is nikogar. Upajmo, toliko sin planin, česar ni °vejte vitezov.' mi> kaj naj storim Pred j ,jr2 Vsein veliko zaupaj in 11 • Vile so te vzele si- Kar rečejx> tudi rv varstvo, e- Tn 1 traijj- a'.dragec, Pri zakle" or njCmi.J'ih beseda ne veže. favi korajžen, ne v jet esar- Samo dve noči U- ko lahko rešiš kra- ,11111* in Se "Kaj pa da pojdem, Boštjan. Saj vem, da ne bo zastonj. A ne smeš misliti, da. gledam na denar. Lahko bi živel udobno, ko bi hotel. Pa navadno ne računam revežem ničesar. Bogatini naj pa le plačajo, ker imajo veliko!" "Pravijo, da imate to-le skrinjo polno cekinov." "Ni sile, Boštjan. Nekaj imam seveda, nekaj. To vse zapustim sv. Petru v Dvoru, ko umrem. Glej, navadil sem se takega življenja in ne maram ga izpremeniti. Čemu bi zidal bajto na stara leta? Čemu bi kupoval kravo? Čemu bi se bogato oblačil? Za starega Ambroža je vse dobro. Preprosto sem živel v mladosti, preprosto hočem tudi v starosti." Dolgo sta modrovala tisto noč. Na vzhodu je že žarela zarja, ko se je vračal Boštjan proti domu, poln skrbi in nad, upanja in strahu. * "Srečen pot, Boštjan! Ne pozabi na moja naročila!" je rekel Ambrož na kresni večer pastirju, ki se je odpravljal v kraljestvo vil. Pastir je stopal preko polja in travnikov proti Grmadi. Noga je bila urna, srce pogumno, duša neustrašena, glava polna misli na Lenčiko. "Jutri jo hočejo privezati na Zalarjevega Franceta. Oče Ur- božičri°dneseš krono- Ti dve : ban se ne da preprositi. Mislil N J m kresna noč. Na ar teUen o > * [Večjj dv 6di Grmade ob 0 tede^ t0rej p°Jdeš' v so_ dr Palico"01 Potrkaš s Pastir" Ho. ^ na tisto velikansko peHri in desni bo stal Vrjev bo hotel ugriznila^ njima v gobce smole Mita ep, Odpre se ti vhod JaZen vrt Veg pregr. Sanirr 2 Vil vs» oP ® strupom. Takoj se a tla. pfija: f^^h ^ Preprogami in Vl%i t Uj'nim cvetjem. Po star0ct6Ce Potok- Pod koša" s D avtl° lipo ima kralj i- Ne^?01- To J'e dom vil- 'I w u> Polnem smra- h kraijjv. e Pa prebiva za-' ležišce Pa 'azi ;iJo Se dvi Iz mahu ima polži in mo- 111 %ia' li'0Se-'aiia z dragu 'o d;i nti. >ja ^regjjj večer "i n* "uina- Plesale bodo -uv tam ok^og; nad eilJa mogočni skla- ta ' ^ sredi stropa visi H a V11 ** Vai>Peva,e nad Grmad0> sltratla kraljičino velikan-b° b°«ti ?®tim škratom se ,V,,Vabil te bo k sebi W bi 1 °bod. Ne slušaj ! 6a SrP°drl nate skalo. Po-1Ž nji J Vrta! In tam se ^ ga n kor moreš. Pre-^2vjja? bog-z močjo, am-to refiem. 1 S1 d°bro, kako ga uže- 15 Pil i 0 b. Podereš na tla, odj i,„lCal vile na pomoč. U1 llv. " fuuiuu. ^ ga !n! Vzemi dolg nož !f4t h kagi^ j°0 U(}ariš co v desnici, s triletno šibo, bla- A 0 st0 fai k V Porini v goltanec! sem, da bolj ljubi svojo hčer; varal sem se. Zato je moja dolžnost, da jo rešim in osrečim ter ji otarem solze iz oči in napolnim srce z radostjo. Ljubezen mi daje pogum in vztrajnost, ljubezen me uči neustra-šenosti. Molil sem k sv. Petru v Dvoru, molil k sv. Lovrencu, priporočil sem se sv. Kozmi in Damijanu, klical sem na pomoč sv. Jurija, ki je stri zmaja in rešil nedolžno devico. Izpovedal sem se danes zjutraj, pripravil sem se za najhujše, ki bi me moglo zadeti. Lenčika mi je branila, Ambroža je prosila, naj me pregovori. Jokala je in prosila, naj ne hodim. Zelo se boji zame zlata duša, boji zna-biti tudi, da bi me očarala kraljičina lepota. Boji se moja golobica, da bi se jaz morebiti zagledal v rešeno kraljičino in jo vzel za ženo, ker bi znala po-želeti svojega rešitelja za svojega moža. Toda Lenčika, nikdar! Po prepovedanem sadu ne bo segla moja roka, moje srce ti ne bo postalo nezvesto. Kakor ribič, ki je našel biser in ga skrbno hrani, tako hočem čuvati ljubezen do tebe. Ker te tako ljubim, zato grem reševat zakleto kraljičino, zlato krono grem zato iskat v kraljestvo vil. Zavest mi pravi, da osrečim tebe in kraljičino, da presenetim jutri očeta Urbana in snubce." Mislil' je pastir in korakal proti Grmadi s pastirsko pali- tePu s triletno le- rekši: "Odklinjam JoH ttato kJičiriai „ llJe!» Bodl zopet žen f"' st«! it J HoJ hiPu Jo poljubiš na postane dekle h atoV'* n°ge. Potem od-4 se od stropa. Da- tSfi ^ hi ' kar hoče, niče-2d, treba »ai več bati. — kJ^ VSe- Kar b0Š frč ^vLat-kresni večer i >tna nat* se moraš pa se tib navodi- DELO DOBIJO ŽENSKE za ČIŠČENJE urade down-townu. Nočno delo. Dobra plača od ure. Zglasite se Hippodrome Bldg. 12. nadstropje. (179) Monarch Aluminum Mfg. Co. ki je zaposlena z važno produkcijo za vojno, sedaj lahko sprejme na delo večje število nedržavljanov kot livarje in livarske učence (Izučite se dobre obrti ob plači) Plača na uro, delo od kosa in overtime. Stalno delo. Prilika za izredno dober zaslužek za delavce, ki niso zdaj zaposleni v vojni Industriji. Monarch Aluminum Mfg. Co. 93rd & Detroit (179) slabo godilo.' vas i' PL^sa VH, • Gleif S P°Prosim> Ni. 6' Urban mi je S bi r°Hti 2 Lenčiko. C* n "ad sit^osti, nje- Vai'janja se bo-k njej in ne - sklenil. S topite vi sem ^klSnl^ boji! Ako Bog SkNc .,'Ja- bo drugo ne-" žalosti in mo- L gostovljeno na cvetno nedeljo, v levici. Mislil je na preteklost na umrlega očeta in mater, na svojo osamelost, na ljubezen, mislil na bodočnost, na lepo, pridno, ženko, prijazen dom, mislil na težak boj, ki ga čaka nocoj. Natančno je premislil, kaj mu je storiti, da reši sebe in zakleto kraljičino ter osreči Lenčiko Sredi Grmade ob največji drči je obstal pred zelo veliko skalo. "Do enajstih počakam, potem potrkam." Dalje prihodnjič MAKE EVERY PAY DAY BOND DAY JOIN THI PAY-ROLL Operatorji strojev in tudi učenci za Drill Press Screw Machines Potter Johnston Low Swinglathe Arc Welders Punch Press operators Delavci Velika plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (179) MOČNE MOŠKE se sprejme za skladišče Plača od ure. Jako dobri delovni pogoji. Državljanstvo ni potrebno, Eaton Mfg. Co. E. 65th St. & Central Ave. (179) TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (183) MALI OGLASI Trgovina naprodaj Naprodaj je delikatesna tr-trgovina za polovico, kar je vrednosti. V najem se da tudi 5 sob. Zglasite se na 15508 Holmes Ave. (181) Lepa prilika Proda se ali zamenja 43 in pol akra farma v Middlefield, O. Hiša 5 sob, 20 akrov gozda. Vprašajte pri Joseph Deželan 6032 Glass Ave. (179) Pivo v zabojih Standard in druge vrste. Odprto do 3:30. Zglasite se za dobro pivo pri Emery's 961 Addison Rd. (181) THE ITALO-YUGOSLAV BOUNDARY (Continued from Pase 4) sula, to destroy Venetian trade in the Eastern Mediterranean, and to reach the gates of Vienna. The Turks had little direct interest in the Julian Region, except as a possible line of invasion of Venetian territory in Italy, but indirectly their conquest of South-Eastern Europe had important results for the Slovenes as it gave rise to what Professor Cvijič has called the "Metanastasic Movements" of the Yugoslavs whereby many Serbs sought refuge in the Julian Region and the other Slovene-occupied areas. In consequence, not only were the Slav elements numrically strength-ned there but contacts were made between the branches of the South Slav people, literary and other cultural ideas were exchanged, and the seeds of future Yugoslav union were sown. To Be Continued -o- ST. VITUS NEWS (Continued from page 4) 2. Members present (17). 3. Guests of Honor (2). 4. Destination (Independence, Ohio). 5. Event (Wiener Roast). 6. Outcome (Wonderful). After glancing at the above report you will most probably agree that the participants had a good time. Matt Mlinar started it off by marking in a little black book the exact time of every one's arrival.—I wonder why the gals sitting on the school steps all wore brown rTTXXXXZXXZXTXXXxxmxxTTT? Ohijsko vino na galone. Fina kapljica. Odprto do 3:30. Zglasite se pri Emery's 961 Addison Rd. (181) Soba se odda Odda se čedno opremljena soba za 1 ali 2 dekleti na 1051 Addison Rd., suite 3. f (179) FRANK KLEMENČIČ 1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator HEnderson 7757 (TTTXXXXXXXXXXXXXXXTTXXXX« Mi popravimo fenderje, ogrodje in prebarvamo^ da bo avto izgledal kot nov. Superior Body & Paint Co. 6605 St. Clair Ave. EN 1633 FRANK CVELBAR, lastnik RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO. je odprla urad za posredovalnico na 6413 St. Clair Ave. v S. N. D. Potrebujemo takoj MOŠKE IN ŽENSKE ZA VOJNO INDUSTRIJO Zglasite se pri zastopniku od Reliance, Mr. G. W. Lynch med 8 zjutraj in opoldne (179) Hiša naprodaj Na Linwood Ave. med E. 71. St. in E. 79. St. Jako široka cesta. Hiša je v 3 nadstropja, ima 3 kopalnice, 3 garaže. Zelo ugoden kup. Napravite mi ponudbo. J. P. Flynn 3250 Euclid Ave. HEnderson 1622 (183) t-MiiiiiiimiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiW; | ZA DOBRO PLUMBINGO | § IN GRETJE POKLIČITE = I A. J. Budnick & CO. | PLUMBING & HEATING 6631 St. Clair Ave. £ = Bus. Tel. HEnderson 3289 = Residence IVanhoe 1889 s __ rja oja ft* . ^Uis], contact between expanding Venice. Th"* the first time in its ^ this Grenzemark devel0p'jI. -or a frontier between a er and what was essen4'8, maritime State. Austria JS 'obit; tiar its narrow foothold on io. tli'! riatic, inevitably came inj® flict with the rapidly Republic of Venice, the time policy of which de"1 among other things, co" that sea. It is not necessary tigate here the vici; that long Austro-struggle for hegemony JpsPQj northeastern shoreland5 Adriatic but certain t>ve the conflict are worth f[ Never more than a Jf5^ ing. of territory was acqu1^ j»v Venice in this region. > jfpAj acquisition was to have j( v| tant repercussions ^ >»' strong Venetian - • ]]Qj 3 rn *I0|| to be one of the bases , century Italian claims > '°nrjbnil territory. The patter"> , N ^ in the coastal towns * 5a t{ immediate environs tf3'^ ^ave ly determined by VenJJ, J So fluence, in a region fi ^ 2,4( human activities, oth^. ^ajV( stamp on the easter" lands of the Adriatic sea-faring and its and ^ cupations, are possib^fH avj; theless, the Julian never incorporated in ^ tian domain whereas ■ was able to strength^ on the northern Adriatl' which it was to rein\i( W ''fi S every device of ec°n°/ icy throughout the century. Furthermore- J Vanetian rivalry °verff0r4 ri ^ riatic weakened the e. stV^by both these States ag^fJ ^ mutual enemy, the .J. fy ^ was thus able to W ft1*- conquest of the BalK (Continued on a FOR WEDDINGS ^ a* ALL FORMAL OW* • FULL DRf # TUXEDOS CUTAWAY DRESS SUIT B*^ HEnderson i •t: •tloi BEROS aV. 6116 ST. CLAl* * 061° , 'ell, h 1)61 > iS k1 • Tel. EN CLOSED SUH During So H M ■ >Vbil Jfiy Us