PoStnlna platana o gotovini
V fiubllanl, sobota 13. ntacta 1937
Cena 1 Din, s prilogo 2 Din
S tur. 59
Z ilustrirano prilogo »Teden o slikah"
leto II.
Zaradi dežja - zastoj pred Madridom
Madrid, 13. marca. o. Nacionalistične čete so včeraj ves dan napadale proti Guadalajari, vendar napadi niso več tako ostri, ker je začelo močno deževati in so tla razmehčana. Tako je onemogočeno gibanje motoriziranih oddelkov. Zastoj zaradi vremenskih neprilik so izrabili rdeči in svoje položaje utrdili. Zato v času, dokler dež ne poneha, ni pričakovati operacij v večjem stilu, niti padca Guadalajare, ki so se ji beli približali že za nekaj kilometrov.
Trije bataljoni uničeni
Se vil ja, 13. marca. A A. Havas:	General
Queipo de Liano je zanikal vsebino uradnega poročila madridske obrambe in je rekel: Na astur-skem bojišču je prišlo včeraj do strašne borbe. Decimirali smo tri sovražne bataljone. Vladni krogi delajo velik hrup, ker so ujeli štiri italijanske vojake. Reči moram, da je med boji k nam pribežalo mnogo'tujcev in da se tudi na njihovi strani bore tuji vojaki. Na bojišču pri Sigvenci smo zavzeli Cogoglio in Monstare. Sovražnik jo pustil na bojišču 50 mrtvih. Ujeli smo mnogo vojakov. Motorizirana kolona prodira dalj k cesti Guadalajare, ki jo nacionalistično topništvo že obstreljuje.
Po sijajnem pohodu naših čet pri Guadalajari smo zlomili sovražni odpor kljub sredstvom, ki jih je nabral na tem odseku. Prišli smo do Tri-seque, kjer so nasprotniki pustili na bojišču mnogo materiala. Ujeli smo več vojakov in med njimi tudi dva italijanska levičarska častnika, ki sta pripadala bataljonu »Garibaldi«.
Na ‘severnem bojišču smo zavzeli Monasterio, Cogoglio in Mebriljero. Sovražnik je pustil na bojišču mnogo mrtvih.
Na bojišču ojačene divizije pred Madridom
smo odbili napad sovražnika na odseku pri vse-učiliškem predmestju. Sovražnik je imel velike izgube. Snežni vihar v Andaluziji preprečuje borbe.
Madrid, 13. marca. Po zadnjih poročilih se v odseku Las Rozas nadaljuje močan topniški boj, aktivnost nacionalnih čet je pa čedalje močnejša.
V	lem odseku kaže, da so glavni cilj napadov čet generala Franca postojanke pri Fuencaralu severno od Madrida.
Včeraj zjutraj so nacionalistične čete vprizo-rile novo ofenzivo severno od Guadalajare. Boj je bil nenavadno srdit. Na vsem odseku Guadalajare je bil hud topniški boj. Podpiralo ga je letalstvo. Vladna letala so se spustila v boj z nacionalističnimi letali. V glavnem na tem delu bojišča danes ni bilo pomembnejših izprememb. Kaže pa, da se čete generala Franca na novo razvrščajo, največ zaradi tega, da bi mogle na novo prodirati. Ta boj še traja.
Včeraj popoldne je nacionalistično težko topništvo bombardiralo Madrid. Dve granati težkega kalibra sta padli v sredino mesta in napravili precejšnjo škodo.
Na južnih odsekih madridskega bojišča je bil današnji dan miren. Le na Jarami so bili hudi boji, in sicer v odseku med železniško progo in Pingaronom. Republikanske čete so po hudih bojih
zavzele postojanke pri Mamelonu. Sovražnik je takoj nato izvedel protinapad, ki pa se ni obnesel, ker so republikanske čete vztrajale v svojih novih postojankah. Toda sovražnik obstreljuje močno republikanske postojanke še naprej.
V	odseku vseučiliške naselbine je bil hud topniški boj, zlasti v bližini kmetijske sole. Ta boj se je razširil tudi na odsek pri Villi Santa Kristina.
Socialistična nedelja za Spanifo
London, 12. marca. AA. Mednarodni socialistični zbor je zaključil svoje delo in sprejel tri resolucije, ki se nanašajo na špansko državljansko ] vojno. V eni resoluciji se pravi: Danes je popolnoma jasno, da svet gleda vojno Italije in Nemčije proti Španiji. Španski narod ni v državljanski, ampak narodni borbi za osvoboditev. V resoluciji tudi pravijo, da delavske organizacije ne verujejo v delo odbora za nevmešavanje. Špansko vprašanje se lahko reši samo v načelu kolektivne varnosti v okviru ZN. Edino sredstvo za borbo proti desničarskim narodom je, odločen boj narodov, ki so udani miru.
Druga resolucija pravi o organizaciji nedelje, ki bo organizirana po vsem svetu in se bodo vršile manifestacije za špansko delovno ljudstvo in bi imela za cilj obvestiti o vsem mednarodno javno Jhnenje.
Tretja resolucija obsega brzojavne pozdrave f.argu Caballeru.
Nabiranje prostovoljcev za Španijo pri nas
Novi Sad, 13. marca. m. Po nalogu banske tiprave so v smislu odloka, ki ga je na predlog ministrskega sveta izdal notranji minister dr. Korošec v Novem Sadu, kakor tudi po vsej Vojvodini nabiti velike letake in to po javnih mestih. S temi letiki se prebivalstvo opozarja, da je najstrožje prepovedano nabiranje prostovoljcev za Španijo in to za eno ali za drugo stran. Za kršitev so predvidene najstrožje kazni. To odredbo so oblasti izdale z ozirom na gibanje komunističnih agitatorjev, ki so po vseh krajih naše države in tudi v Sloveniji
skušali dobiti predvsem mlade in neizkušene ljudi za špansko pustolovščino. Usoda, ki te zapeljance čaka v Španiji ali pa doma, je vse prej kakor pa rožnata, zakaj naše oblasti v tem primeru ne bodo poznale prizanašanja. Oblasti so ugotovile več poskusov, da bi se prostovoljci za rdečo Španijo v večjih skupinah po morju odpošiljali v Španijo, kar so pa budne naše oblasti pravočasno preprečile ter aretirale agitatorje in zaplenile tudi prevozna sredstva, ki naj bi temu namenu služila.
Dr. Krmnjevič izjavlja o sporazumu s Hrvati
Dunaj, 13. marca. m. Pred svojim odhodom v Ženevo, kjer staiuo biva, je dr. Krmnjevič, ki je imel v zadnjih dneli sestanek z dr. Mačkom, sprejel domače in inozemske časnikarje. V razgovoru t njimi je Krmnjevič med drugim izjavil, da sc ne vrača v domovino zaradi tega, ker v inozemstvo ni odšel, kakor trdijo, da bi se izognil preganjanju režima, torej ni pobegnil, temveč je odšel v inozemstvo z določeno nalogo. O njegovem povratku ne odloča to, kdo in kako vlada v Jugoslaviji, temveč samo to, ali je že dokončal svojo nalogo.
Na vprašanje časnikarjev, o čem sc je razgo-varjal z dr. Mačkom, je Krmnjevič odgovoril, da tega ne more povedati, češ da je to stvar dr. V. Mačka. Kar se tiče sporazuma, je Krmnjevič dejal,
da o tem more odgovoriti le enostransko in izjaviti samo tole:
»Vprašanje sporazuma se zdi danes aktualno. Na to vprašanje gleda s svojega stališča iz Ženeve.
V	inozemstvu se sistematično dela proti temu sporazumu, v Ženevi in v Parizu pa trdijo, da je sporazum nepotreben in da so Hrvati manjšina, ki ne more večini vsiljevati svoje volje. Ker poznam to delo — nadaljuje dr. Krmnjevič. dvomim, da se s tem vprašanjem v inozemstvu iskreno ba-vijo in mislim, da bo težko prišlo do sporazuma. To je vse, kar vam morem povedati in kar sem sam videl. Kako pa doma mislijo o tem sporazumu, o tem vam morejo bolje povedati oni, ki so doma.« — S tem je dr. Krmnjevič svoio izjavo zaključil.
Za gospodarsko zbližanje z Madžari
Budimpešta, 13. marca. o. Na povabilo društva madjarskih trgovcev je predvčerajšnjim predaval v Budimpešti bivši trgovinski minister dr. Frangeš
o	gospodarskem razmerju med nami in Madjarsko. Dejal je, da so za poživitev trgovine pomembne samo dvostranske pogodbe, kar kaže lanski dogovor med Jugoslavijo in Madjarsko. Take pogodbe sklepa Jugoslavija kljub Mah zvezi lahko samostojno. Trgovske zveze med Jugoslavijo m Madjarsko se po tej pogodbi lahko razvijajo svobodno in neomejeno in so zato stalne in trajne. Hkrati s trgovskimi zvezami bo rasla tudi blagovna, kulturna in športna izmenjava, skupni cilj naše države in Madjarske mora biti, da postanejo podonavske države nositeljice svoje politike, ne pa sredstva za tujo politiko. Balkanske države so ze krenile na to pot in gotovo bo sledila tudi Madjar-ska. Dr. Frangešu je odgovarjal ob velikem °“°" bravanju vseh navzočih predsednik trgovskega društva dr. Vertz, za njim pa naš poslanik v Budimpešti Vukčevič, ki je končal svoj govor z vzklikom: »Več gospodarstva v politiki in manj politike v gospodarstvu!« To pomembno manifestacijo za zbli-žanje med Madjarsko in Jugoslavijo vsi listi zelo poudarjajo in ji pripisujejo velik pomen z ozirom aa novo politiko v srednji Evropi.
Zveza med Avstrijo, Madžarsko in ČSR
Berlin, 13. marca. AA. (Havas.) Nemški politični krogi so zelo vznemirjeni zaradi vesti o neki novi usmeritvi avstrijske zunanje politike. Po tej vesti bi naj Avstrija, Češkoslovaška in Madjarska tvorile v Podonavju enoto zase. V to zvezo se spravlja tudi nameravano potovanje avstrijskega zunanjega ministra v Pariz in London. »Berliner Tageblatt« opozarja Češkoslovaško, da naj ne goji preveč nad za tako politiko, ker je jasno, da se Madjarska ne bo odrekla svojim zahtevam na svoji severni meji. List piše, da pogodbe, ki jih je Avstrija zadnje čase podpisala, ne dopuščajo tako usmeritev avstrijske politike.
SREDNJEŠOLCI!
Pomoč v vseh predmetih se vam nudi v privatnem učnem tečaju na Zrinjskega c. 8,
Japonska naj se ne veže z Evropo
Tokio, 13. marca. V japonske n parlamentu teče razgovor o zunanji politiki. Curumi, liberalec, in Hitosi, konservativec, sta podčrtala nevarnost politike, ki hoče Japonsko potegniti v borbo med ideologijami. Curumi se navdušuje za zbli-žanje med Japonsko in Anglijo in se zaganja v japonski nacionalizem, ki tako škoduje japonskemu gospodarstvu. Hitosi pa je kritiziral delo vlade v odnošajih med Japonsko in Sovjetsko Rusijo in je rekel, da ta politika ne bi smela biti taka, da bi ustvarjala bojno razpoloženje med obema državama. Glede politike napram Kitajski pa je rekel Hitosi, da bi morala bili omejena samo na dejanske potrebe, ne pa tako, da sedaj industri-jalizacija Mandžurije zavzema vse sile. Ne 'veruje v bližnjo vojno, ker je vsa Evropa proti taki vojni. Nato je še poudaril, da naj Japonska nikar ne snuje gospodarskega bloka.
Zunanji minister Sato je samo rekel, da pogodba med Nemčijo in Japonsko pobija samo delo Kominterne. Odnošaji napram drugim državam se zaradi te pogodbe nikdar niso spremenili in vsa diplomatska zgodovina dokazuje, da imata Nemčija in Japonska neke skupne koristi.
Benetke pod vodo
Milan, 13. marca. o. Jug, ki je pritisnil zadnji teden, je prinesel nad vso ravan v severni Italiji strahovito deževje, ki je povzročilo velikanske poplave, zlasti v porečju Pada. Zaradi naraslih rek se je dvignilo morje v lagunah in poplavilo vse obrežne^ kraje, zlasti Benetke. Benetke že dolgo niso doživele take povodnji, kakor zadnji teden. Voda je narasla tako, da je bilo vse mesto poplavljeno.^ Na Markovem trgu je voda stala 1 m nad površjem. Zaradi povodnji se je ustavilo vse trgovsko življenje. Voda je poškodovala veliko hiš, javnih naprav in povzročila večkrat kratke stike v električni napeljavi, da je bilo mesto brez luči. Gondole so morale prevažati ljudi po Markovem trgu in drugod, kjer je sioer mogoče hoditi peš. Voda je prizadela precej škode tudi na beneškem kopališču Lidu.
Naročajte Slovenski dom!
Komunizem v Angliji
London, 13. marca. List »Morningpost« napada komunistično propagando, ki se zmeraj bolj širi
V	Angliji. Zadnje stavke v orožarnah niso bile socialnega značaja, ampak so bile čisto politične pod vodstvom komunističnih agitatorjev. Komunisti hočejo tako po stranskih poteh priti v angleško politiko. List obžaluje, da vsaj glavne strokovne zveze ne pobijajo te propagande. Voditelje stavk bi kol nedisciplinirane člane te strokovne organizacije morale izključiti iz svojih vrst, ker pomenijo stavke, ki zavirajo angleško oboroževanje, nevarnost za vse sloje angleškaoa prebivalstva.
Francosko oboroževalno posojilo
Pariz, 13. marca. AA. Havas: Finančno ministrstvo objavlja: Posojilo, ki se je zjutraj začelo podpisovati, je bilo pokrito v teku dneva in ob 17 je bilo podpisanih že nad 5 milijard, dasi se še ne ve za podrobnosti vpisanih vsot, ki so bile včeraj povsod podpisane. Mnogo bank je že proti koncu dopoldneva moralo zapreti okenca, ker je zmanjkalo bonov za podpis. Zaradi tega sijajnega odziva proučuje finančno ministrstvo možnost, da bi se dovolil podpis tudi tistim, ki niso prišli pravočasno k blagajnam, pa bi vendar radi sodelovali pri podpisu posojila.
Spopadi v Sofiji
Sofija, 13. marca. m. V smislu sklepa, ki ga je objavil rektorat sofijske univerze, bo ta univerza za nedoločen čas zaradi izgredov, ki so jih uprizorili akademiki, zaprta. Do prekinjenja predavanj na univerzi je prišlo zato, ker so posamezne organizacije ustanovile odbor, ki je imel za nalogo, da razvije živahno delovanje v vseh smereh, da bi tudi bolgarski dijaki imeli volilno pravico. Na iniciativo tega odbora je prišlo najprej do demonstracij po predavalnicah. Te demonstracije so se pozneje prenesle na ulico, kjer pa so jih izkoristili v svoje namene komunisti. Pri teh izgredih je morala nastopiti tudi policija na konjih in je razgnala demonstrante. V mestu je na več krajih prišlo do spopada in je bilo ranjenih in aretiranih večje število dijakov.
Stoianovič dobil 10 mesecev
Belgrad, 13. marca. m. Sinoči je bil pred bel-grajskim sodiščem inženjer Stojanovič obsojen na 10 mesečev zapora, ker je zapeljal pokojno Milo Dimitrijevičevo, ki je nato izvršila samomor, za njo pa še oče, Žika Dimitrijevič. Za razpravo je v Belgradu in bližnji in daljnji okcjlici vladalo veliko zanimanje in je sinoči čakala na ulicah pred sodiščem v Knez Mihajla ulici velika množica ljudstva in prirejala prave demonstracije proti obsojenemu Stojanoviču.
Drzen vlom sredi Maribora
Maribor, 13. marca.
Na Glavnem trgu je bilo ponoči vlomljeno s ponarejenimi ključi v podružnico prodajalne s šivalnimi stroji »Singer«. Storilec se je, še predno so bila vežna vrata zaklenjena, splazil v notranjost omenjene trgovine ter je prenočil v kleti. Ponoči je s ponarejenimi ključi odprl vrata v prodajalno ter pograbil kompleten šivalni stroj ter še nekaj raznih šivalnih potrebščin, nato pa še okoli 200 dinarjev gotovine.
Ko je hišnica odprla vežna vrata, je zjutraj vlomilec lahko brez težav odnesel šivalni stroj kar mimo hišnice, ki ni niti pomislila na to, da bi mogel kdo tako predrzno s tatinskimi nameni opravljati ta posel pred njenimi očmi. Vlomilec pa je moral biti tudi precej lačen, ker je vzel iz predala tudi velik kos kruha. Podal se je nato v smeri proti Vetrinjski ulici. Ker si ga je hišnica dobro ogledala, bo poizvedovanje za njim že nekoliko olajšano. Škoda, ki jo je povzročil s tem svojim vlomom, znaša nekaj nad 5000 Din,
Vesti 13. marca
Francosko obrambno posojilo je doživelo po prvih poročilih, velik uspeh in so prvi obrok v znesku 5 milijard, ljudje podpisali takoj prvi dan dvakratno. Največ so pa podpisovali obveznice po 10 in 20.000 frankov.
Število milijonarjev v Angliji je zraslo v preteklem letu za 49. Ljudi, ki imajo nad milijon do-’ hodkov letno, je danes v Angliji 824.
Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Francijo so včeraj privedla do prvega sporazuma, ki se nanaša na financiranje nemškega potniškega prometa v okviru pariške svetovne razstave.
Akcija za počlovečenje vojne, ki hoče barbarsko mesarijo narediti človeka dostojno, je poslala iz Belgije 14 bolničarskih avtomobilov za nacionalistično vojsko. Torej se vojna počlovečuje s tem, da se podaljšuje, vsaj takega mnenja mora i biti odbor tega čudnega društva.
Nemčija vohuni v Združenih državah, tako so govorili nekateri ameriški poslanci v zbornici in poročali, o stanju nemških nacionalnih organiza-| cij v Združenih državah.
Španija bo Nemčiji 35 let pošiljala železo, in
sicer po 300.000 ton letno. Tako pogodbo je menda sklenil general Franco z Nemčijo. Nemčija bo v I zameno dajala Španiji orožje.
Poskusno glasovanje za Roosevelta je priredila ameriška odvetniška zbornica, šlo je za Rooseveltovo preosnovo vrhovnega sodišča ali proti njej. Proti preosnovi je glasovalo 16.000 odvetnikov, za njo pa samo 2500. Zdi se, da to glasovanje | Rooseveltovih načrtov ne bo preobrnilo.
Drugo avtomobilsko cesto na progi Dresden— Berlin, tako zvano Reichsaotobahn, bodo začeli graditi na povelje dr. Flicka, glavnega nadzor-| nika za gradnjo nemških cest.
81.000 ton jekla bodo odpeljali iz newyorške luke v kratkem v Anglijo, ker angleške jeklarne ne morejo dobaviti dovolj materijala za potrebe | angleškega oboroževanja.
Novega angleškega poslanika v Pragi, New-tona, je sprejel predsednik dr. BeneS in mu dejal, da gre ČSR po vzgledu Anglije za demokracijo, do veličine in blagostanja, pri čemur upa na podporo v Angliji,
Francoskega poslanika v Addis Abebi je vlada odpoklicala in ga imenovala za poslanika v Teheranu. V tem vidijo prvi korak do tega, da | Francija prizna zasedbo Abesinije.
Anglija hoče živeti v miru po načelih ZN, o
tem ne priča nobena stvar tako, kakor angleško veliko oboroževanje. To nerazumljivo trditev je povedal v čerajšnjem govoru bivši ministrski i predsednik Churcill.
Poplave ob Spodnji Visli so povzročile škodo ! več milijonov gdanskih goldinarjev.
Nezaposlenost v Franciji je v enem letu padla za kakih 80.000 ljudi, kar v primeru z več milijoni pač ni veliko. Padec gre na račun dela v tovarnah za orožje.
Sestanek glede oborožitve morskih ožin bo v
kratkem v Montreuxu, kakor je bil prvi sestanek,
| ki je dovolil oborožitev Dardanel.
Protidržavne demonstracije v Sofiji so priredili komunistični študentje, zaradi česar je vlada zaprla sofijsko vseučilišče. Študentje so'demon-| strirali, ker jim vlada ni dala volilne pravice.
Ameriška vlada sc je opravičila Nemčiji za-j radi protinemške in protihitlerjevske gonje, ka-| tero si dovoljuje zadnje čase newyorški judovski j župan La Guardia.
Nemški odgovor na angleško spomenico glede zahodne zveze, bo Ribbentrop izročil angleškemu j zunanjemu ministru najbrž ob današnjem obisku.
Grški kralj Jurij, ki se mudi na Kreti, je deležen vedno večjih navdušenih manifestacij, katere | mu prireja tamošnje prebivalstvo.
Belgija je za nedotakljivost kolonij, zlasti svojih, tako nekako je govoril ministrski predsednik van Zeeland na svečanem kosilu belgijskega kra-| Ijevskega afriškega kluba.
Izreden sestanek ZN zahteva angleška vlada zato, da bi na tem sestanku sprejeli kot članico j; ZN Egipt.
Za voditelja nadzorstva nad španskimi mejami bosta imenovana španska admirala van Dulm in i Olivier, ki bosta to imenovanje sprejela.
V	reko je padlo nemško letalo, ki vzdržuje promet z južno Afriko. Nesreča se je zgodila blizu Blachhursta. Potniki in pilot so le malo ranjeni.
Odbor za določitev plače vojvodi Windsorske-mu se sestane prihodnji teden in bo določil vojvodi stalne dohodke. Ker temu nasprotujejo člani delavske sranke, bodo stvar uredili tako, da bodo povečali dohodke kralju Juriju, ki bi povišek od-| stopil svojemu bratu.
Tovor z rdečega parnika »Mar Cantabrico«,
ki obsega 50 ton in čez 14 milijonov nabojev, so nacionalisti izkrcali v pristanišču Ferrolu.
Angleško vojno brodovje se je vrnilo v Gibraltar, ker je radi viharja na Atlantskem morju | moralo prezgodaj končati svoje vaje.
23 komunistov je prijela budimpeštanska po-I licija pri nekem sestanku, ki so ga imeli v pred-I mestju.
,	0 krizi v Mali zvezi, katero da je povzročila
Češkoslovaška, piše rimski list »Popolo di Roma« ter napada Češkoslovaško tudi zaradi nemške na-| rodne manjšine.
Nalogo za sestavo nove finske vlade je dobil od predsednika Kalla prof. Cajander, ravnatelj finske gozdne uprave.
60-letnico rojstva je praznoval dr. Frick, nem-I Ski notranji minister.
Ljubljanska drama:
""' ■
* - J« v Jsl
- \ . <<
Ljubljana, 13. marca.
V	četrtek zvečer je ljubljanska drama uprizorila premiero igre v treh dejanjih »Zadnji signale, ki jo je spisal Georg Frase r. Snov zajema igra iz angleških kolonijalnih vojn z buri. Buri (Bauer) so Nizozemci, ki so se že v 17. stol. za časa verskih bojev (katoličani in lcalvinci) izselili v Južno Afriko (Capland). Buri, ki so bili povečini kmetje, živinorejci, 60 bili do 1. 1806 svobodni gospodarji zemlje, ki so jo napojili z znojem in s krvjo v borbah /. domačini. Počasi so Angleži pričeli prihajati v deželo. Važno vlogo pri tem so imeli trgovci in obrtniki. Angleška vlada je hotela celo ščititi domačine proti burom. Pričeli so se boji Angležev z buri, ki so se vedno znova upirali. Anglija je pritisnila kljub žilavemu odporu bure v notranjost celino ter ustanovila dve pokrajini: Transvaal in Oranijo. A buri niso odnehali. Anglija, vsa njihova vojaška sila je imela z njimi nemalo opravka. Še težje je bilo stališče, ko 60 v deželi odkrili prirod-ne zaklade — zlata polja. Položaj Anglije je oteževalo evropsko javno mnenje, ki je držalo s ponosnim, četudi malim narodom burov, ki ga je vodil predsednik Kriiger. Po krivici so n. pr. obsojali Anglijo zaradi »barbarskih« koncentracijskih taborišč, v katerih pa so ujetniki umirali zaradi nalezljivih bolezni.
Pod vlado Edvarda VII. so bili buri končno premagani in 31. maja 1002 je bil v Pretoriji sklenjen mir. S tem mirom je bila podjarmljena Južna Afrika. Na vsem afriškem kontinentu sta od tedaj obstajalo le še dve neodvisni državi, ki jih Evropa še ni uklonila: Abesinija in Maroko.
Dejanje naše igre se vrši koncem maja 1902 v
Zadnji signal"
Nenavadna nesreča pri podiranju drevja
Ujet v zanjki je frčal po zraku 10 metrov visoko, t	Maribor,	12.	marca.
V	mariborsko bolnišnico so pripeljali danes dopoldne od Sv. Jurija ob Ščavnici 32 letnega posestnika Alojza Klobaso. Mož ima zlomljeni obe nogi,	desno v stegnu, levo	pa	pod kolenom, in
povrh	še	nevarne notranje	poškodbe. Ponesrečil
je	pri	podiranju drevja	na	dokaj nenavaden
'način,	pri	vsej nesreči pa lahko	še govori o sreči,
da je sploh pri življenju ostal. Ko so njegovi ljudje Ypodirali visoko drevo, je skušal Klobasa njegov padec usmeriti s pomočjo dolge vrvi, ki je bila privezana na vrh drevesa. Ko je čakal, da se bo začelo drevo majati, pa je nevede stopil v zanjko, ki je bila na koncu vrvi ter je ležala na tleh. Pihal pa je takrat silovit veter, ki je podsekano drevo naenkrat podrl v drugi smeri, kakor je to hotel Klobasa. Vrh padajočega drevesa je naravno potegnil za seboj tudi vrv, ta pa v zanjko zapletenega posestnika, ki je šinil kvišku, kakor iz prače izstreljen ter zaplaval po zraku kakih 10 metrov visoko, kakor je bila dolga vrv. Zaneslo ga je čez padlo drevo ter treščilo na drugi strani na zemljo. K sreči pa je padel na mehek svet, tako da udarec ob tla ni bil smrten.
Imenitna voznia v dosmrtno ječo
Maribor, 12. marca. Obsodba mariborskega morilca Bruna Gove-diča je postala te dni pravomočna. Mladi zločinec, ki je zaradi pet tisoč dinarjev ifmoril svojega 17 letnega prijatelja, trgovskega vajenca Branka 1'ušaverja, se bo moral do svoje smrti pokoriti za zidovi mariboske kaznilnice, če mu težke kazni ne bo olajšala kakšna amnestija ter mu po dolgih letih odprla vrata v svobodo. Včeraj so Govediču sporočili, da bo danes zjutraj prepeljan iz jetniš-nice v kaznilnico. Jetnike odpravljajo iz jetniških zaporov močno zastražene in uklonjene skozi mesto in čez most na desni dravski breg, kjer so nahaja kaznilnica na Pobreški cesti. Govediču je bil ta način odprave v kaznilnico znan, saj ga je imel čestokrat poprej priliko videti na lastne oči. Ali je bilo morilcu mučno, da bi ga zvezanega vodili po mariborskih ulicah mimo številnih znancev v kaznilnico, ali pa si je hotel morebiti zadnjič v življenju še privoščiti kako udobnost — skratka, prosil je, da se mu dovoli prepeljeva v kaznilnico v avtomobilu. To so mu dovolili in Govedič je najel avtotaksi, ki ga je danes zjutraj prepeljal s stražniki vred skozi mesto na Pobreško cesto.
Večer bolgarskih
plesov
Ljubljana, 13. marca.
Ta teden skoraj lahko imenujemo teden bolgarske umetnosti. Prav s takim navdušenjem kot je bil sprejet ponedeljek! koncert v Matici, so bili sprejeti tudi včeraj v opernem gledališču bolgarski plesni umetniki. Skupina bolgarskih plesalcev pod vodstvom M. G. Suirikarova je že poznana iz berlinskih olimpijskih iger, kjer je navdušila tamkajšnje gledalce s svojimi narodnimi plesi. Danes je nastopila skupina, ki sestoji iz 6 plesalcev, pevca, harmonikarja in klarinetista, na potu v Avstrijo, Nemčijo in naprej v Anglijo, kjer bodo nastopali ob priliki svečanosti kronanja angleškega kralja v Londonu.
Večer, ki so ga Bolgari, oblečeni v svoje slikovite narodne noše, priredili včeraj Ljubljančanom v opernem gledališču, ki sicer ni bilo popolnoma razprodano, je podal prerez bolgarske plesne umetnosti iz vseh dolov Bolgarije in iz vseh plasti naroda. Tako je bil na programu ples za velike vaške svcčanbsli, plesi koscev, kolo iz okolice Sofije, ples, ki so pleše v hiši premožnega vaščana, koto pastirjev na paši, najhitrojši in naj-kompliciranejši ples, kolo pastirjev na paši. Program so zaključili s skupinskim plesom, ki je znan ix> vsej Bolgariji in povsod enak.
mestu Lydenburgu v Transvaalu, torej nekaj dni pred podpisom mirovne pogodbe. Stephano Roos, bivši komandant v burski armadi (Leva r), pripravlja s svojimi burgherji tajen upor. Pokorni so mu in ga imenujejo »myu iier komandant«. Rooa je dal poklicati oelo sina iz Johannesburga. Iste tel-lovske krvi kot njihov vodja, so burgherji: krčmar Louis Stejin (Cesar), farmerji Saler Potgieter (Plut), Piet Kastebrake (Potokar) in Jan Grobler (Bratina), vsi zaraščeni vojščaki, ki so vajeni boja in smrti. To so možje, ki hranijo staro pojmovanje^ popolne svobode. Drugačno pojmovanje pa izraža že mladi Johanne« Roos, inženir, sin komandanta (Jan). Njegovi novi, realnejši nazori pridejo na dan v razgovoru z očetom (prim. stric Attinghausen in Rudengl). Politični nasprotniki burov so Captain Gordon Wilson, angleški vojaški komandant v Lydenburgu (Debevec), Sir Wi-liam Drysdale, divizijski general (Skrbinšek), trgovski potnik Withman (Gregorin) ter Viktorija Cavendish, voditeljica hospitala za burske sirote (V. Juvanova). Vsi ti Angleži se zaman borijo, da bi si pridobili zaupanje vsaj enega bura. Iz gori navedenih zgodovinskih podatkov je pisatelj na teh osebah splel močan politični konflikt: na eni strani borba majhnega, žilavega in zdravega naroda, na drugi strani imperialistične težnje velike britanske sile. K temu zapletku se pridruži še ljubezenski, ki ga je pisatelj spretno vplel v prvega.
Za igre iz vojn, ki so na odrih napovedane, se človek vedno boji. Moram priznati, da je pisatelj nalogo dosti dobro rešil: osvetlil je politično obzorje, ki se odbija' tudi v družabnem življenju. Le nekatere scene držijo gledalca predolgo v nervozni napetosti. Izmed podanih vlog so se posebno odlikovale junaške: Levar, Jan, Debevec, Cesar in Juvanova. Gregorin se je jx)kazal v zanj nenavadni vlogi, ki se mu je posrečila. Ciril Debevec se je izkazal kot spreten igralec in režiser tudi vojaških dram. — »Zadnji signal« je doživel pri občinstvu uspeh.	—-pst—
Izredno socijalno čustvovanje v
Ljubljaua, 13. marca.
Odkar vodilni možje hirajoče stranke slabega spomina niso več gospodarji na banovini in naših mestnih magistratih, je oživel tem gospodom čudovito tenak socialni čut v njih prsih in ni je najmanjše prilike, kjer bi tega socialnega čuta tudi na zunaj ne pokazali. Na zunaj, se pravi v časopisih, kako je v dejanju, je drugo vprašanje. Drugo vprašanje namreč zato, ker je znano, da volk ne spremeni svoje narave, tudi če se obleče za spremembo v ovčji kožuh. Znano je vsaj, kako se je ta socialni čut prikazoval tedaj, ko so imeli ti gospodje priliko, to tenkočutnost res v dejanju pokazati I
Kako je njihov socialni čut dremal v tistih časih, je poleg drugih ugotovitev pokazala tudi preiskava na mestnem desinfekcijskem zavodu (zavod za razsteničenje stanovanj). Ta zavod pride največ v poštev za revna stanovanja. Tu so na lastne cene (na stroške materiala) pribijali po 40 do 60 odstotkov, na te pa še povprečno do 34 odstotkov honorarja (vsaki četrti ali peti stranki nad 100 odstotkov), ki pa ni šel v blagajno mestne občine, temveč v žepe posameznih gospodov iz prejšnjega vodstva. Te takse so bile v očitnem nasprotju z zadevnim pravilnikom o desin-fekciji in desinsekciji, ki določa, da se sme na lastne stroške pribiti le 20 odstotkov za manipulacijske stroške. Poprej pa so bili stroški zvišani najprej za režijske stroške same in nato šp posebej za honorar in to v taki višini, da so stroški honorarja često presegali stroške za material, na katere je bilo prištetih itak že 30—40 odstotkov nakupne cene; torej je znašal pribitek za honorar nad 150 odstotkov stroškov za potrebni kemični material.
Čim je sedanji Zupan dr. Adlešič za to zvedel, je takoj odredil preiskavo in ukazal, naj se napravi red v desinsekcijskem zavodu. Zdaj je temeljna cena za desinsekcijo znižana za 20 odstotkov in so celokupni stroški desinsekcije zdaj za 50 odstotkov manjši.
Na splošno željo predvajamo hkrati prvi film PaUlC Wesselu z njo v glavni vlogi AdOlf
VVolHbmck
nepozabno
Našhcrado
KINO UNION
V soboto ob 14.15 v nedeljo ob 11. uri
KINO SLOGA
V soboto ob 14.30 v nedeljo ob 11.15.
Delovanje trgovske in obrtniške bolniške blagajne
Maribor, 11. marca.
V	sredo zvečer se je vršil 11. redni občni zbor Trgovske in obrtniške bolniške blagajne v Mariboru. Je to edina tovrstna socijalna ustanova v vsej državi. Občni zbor je vodil predsednik Vilko Weixl, vsa poročila pa je podal marljivi tajnik Franjo Žnidaršič, ki ima veliko zaslug, da se ustanova tako lepo razvija. Iz poročil posnemamo, da je izplačala ustanova v teku svojega obstoja za razne račune zdravnikov, zdravil, bolnišnice, klinike in sanatorije skupno 1,332.608 din za svoje člane. Ustanova sprejema člane v tri kategorije. Skupine 6e delijo po višinah prispevkov in sicer je treba plačevati za I. skupino 65 din, za II. 45 din in za III. 25 din mesečno. Na ta način je omogočeno tudi revnejšim trgovcem in obrtnikom, da se
poslužujejo ugodnosti bolniškega zavarovanja. — Članov ima v I. skupini 196, v II. 92 in v III. 18, skupaj 806 zavarovancev. Premoženjsko stanje je znašalo dne 31. decembra 172.504 din. Dohodkov je oilo lani 175.236 din, izdatkov za zdravila, zdravnike in bolnišnice prav toliko. Rezervni sklad izkazuje 155.401 din, upravni pa 30.617 din. Izvoljena je *bila sledeča uprava: predsednik Weixl Vilko, podpredsednik Sax Hinko, Vicel Albert, Oset Andrej, Kvas Ivan, Feldin Mirko, Markovič Slavko, Ilich Eman, Mirko Vid; namestniki: Linzner Anton, Poš Anton, Sučevič Branko, Strašnik Lojze, Vidmar Slavko; nadzorniki: Anderle Zdravko, Jarc Marjan, Greif Franc; namestniki: Kumper-ščak Anton, Macun Anton; razsodišče: predsednik dr. Šorli Ivo, namestnik Kravos Ivan. — V debati, ki je sledila, je sprožil trgovec Anderle vprašanje starostnega zavarovanja trgovcev in obrtnikov. O tem so je vršila živahna diskusija ter ee je sklenilo, da se vprašanje temeljito prouči.
Uredba o notranji organizaciji Poštne hranilnice
Belgrad, 13. marca. m. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o notranji organizaciji Poštne hranilnice. Po tej uredbi je Poštna hranilnica samostojna državna ustanova v resoru finančnega ministrstva, ki vrši svoje posle po odredbah zakona o poštno-hranil-ničnem, čekovnem in virmanskem prometu.
Na čelu stoji generalni ravnatelj, ki je neposredno podrejen finančnemu ministru. Posle Poštne hranilnice vrši generalno ravnateljstvo ter ravnateljstva podružnic Poštne hranilnice. Generalno ravnateljstvo vodi celotno administracijo Poštne hranilnice ter nadzoruje poslovanje podružnic, proučuje vsa strokovna vprašanja ter pripravlja predloge za zakone, uredbe in pravilnike glede organizacije in izpopolnitve celotne službe. Generalno ravnateljstvo ima splošni oddelek s 4 odseki, hra-nilnični oddelek s 5 odseki, strokovni oddelek s
Mesto nafte - kamena sol
Sarajevo, 18. marca. m. V zadnjem času se v Jugoslaviji vrše večja raziskavanja, da bi se odkrila nova in izdatnejša nahajališča nafte. Iskanje nafte je bilo v zadnjem času posebno živahno Siminhanu v Bosni. Inženerji, ki so tod zaposleni, pa so v Mladicah pri Siminhanu pri vrtanju zemeljski plasti naleteli na debele sloje kamene soli. Nadzorni inženerji so takoj začeli proučevati ves teren ter so ugotovili, da se kamena sol razprostira v velike širine in da je povprečna debelost teh solnih slojev 70 do 80 m.
Označba Jesenic na poštnih pošiljkah
Jesenice, 11. marca.
vse
Zdi se nam primerno, da enkrat opozorimo one širom države, ki dopisujejo z Jesenicami, da kraj pravilno označijo. Koliko zamud se je že pripetilo samo zaradi brezbrižnosti odpošiljalcev. Na Jesenicah imamo dva poštna urada, in sicer enega za stare Jesenice vse do osnovne šole in ta pošta ima naslov: Jesenice na Gorenjskem, kajti, ako naslovimo samo Jesenice, gre pošiljka lahko na Jesenice na Dolenjskem, kar se je že neštetokrat pripetilo. Vzhodni del Jesenic, po starem bi rekli Stara Sava, okolica tovarne pa do meje občine, ima pošto Jesenice-Fužine, urad, ki posluje
Občinstvo je z nedeljenim priznanjem sprejemalo ves program in plese, ki so s svojo pristnostjo in elementarnostjo gledalce kar potegnili za seboj.
Za včerajšnji večer ni bilo nikomur žal in je škoda, da gledališče ni bilo popolnoma razprodano.
7 odseki in oddelek za knjigovovodstvo s 3 odseki.
Poštna hranilnica ima 4 podružnice in to v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Njihovo teritorialno pristojnost določa finančni minister.
Uredba nadalje predpisuje, da je v poštno-hranilnični službi lahko zaposlenih največ 5% ženskih uslužbencev na mestih, za katere se zahteva fakultetska izobrazba, in 30% na mestih, za katere se zanje zahteva izobrazba, ki jo predpisuje čl. 45, točka 2. Za strokovno izobrazbo pripravnikov bodo strokovni tečaji po enoletni, praktični službi.
Po novi uredbi se ustavlja tudi nadaljnje sprejemanje žensk v službo mesto uradnikov in uradniških pripravnikov, dokler ne bo njihovo število izpod odstotka, ki ga za to predvideva uredba. Zvaničnikom ženskega spola, dnevničarjem in mezdnim uslužbencem, ki izpolnijo predpisane pogoje, se more izjemoma položaj urediti.
v poslopj’u glavne pisarne KID. Vsi oni, ki tako naslavljajo pošto, prejemajo gotovo bolj točno kot pa oni, na katerega pošiljki naslov ni jasen. Zlasti pa bi bilo priporočati pravilno naslavljanje državljanom iz drugih krajev in banovin, kajti mnogo-hrat prihajajo pošiljke, z zamudo seveda, ki nosijo uaslov J a s e n i c e. Teh Jasenic pa je v državi več in zakasnitev je torej neizogibna. Torej pravilno naslavljanje je velike važnosti za reden prejem poštnih pošiljk.
Filmi
ki jih velja videti... ali ne videti
Beethovnova velika ljubezen (Kino Matica). Film obravnava večno zgodbo umetnika in žene, tragedija nerazumljivega genija, njegove velike ljubezni ob ženski vihravosti, neresnosti in nepremišljenosti. Filmov s to vsebino, ki učinkujejo pri kakem Schubertu sentimentalno, smo videli žo precej, zalo ni čudno, če se je človek take zgodbe
o	Beethovnu skoraj bal. Kajti tlačiti božanskega orjaka glasbe v ceneno ljubezensko zgodbo, ki bi prijala okusu povprečnežev, je žalostna in nedostojna stvar. No, francoski film o Beethovnu jo lepo delo, dostojno, resno. Film je prej sestav veličastnih, pretresljivih slik, polnih praosnovne, skoraj nasilne tragike iz umetnikovega življenja, njegovega boja za ljubezen, boja z ljudmi, boja z usodo, ki ga na začetku proti ogluši, kakor pa da bi bil kaka zaključena drama z enotnim dejanjem. V Beethovnovem življenju je preveč žalo-iger, ki so se stopnjevale in zaključevale s časom, da bi jih mogel izčrpati dve uri dolg film, zato je rešitev v smislu nizanja slik, edino možna in pametna. Poudarek filma je kljub prvotnemu namenu in naslovu prej na Beethovnovem gigantskem boju z usodo in naravo, kakor pa v hrepenenju za prividom enkrat srečane ženske. Beethovna igra Harri Baur, po katerem smo na tem mestu že večkrat pohvalno pisali. Njegov Beethoven je ob »Tarasu Buljbi« in Valjeanu v »Nesrečnikih«, nova monumentalna igralska stvaritev. Baur doseže v tem filmu v nekaterih prizorih, ko ugotovi, da je oglušen, ob rojstvu »Devete«, ob smrti itd., viške igralskega ustvarjanja, ki so redki ne le v filmu, marveč tudi v gledališču.
Govoriti o tem bi bilo odveč. Odlika režije v tem filmu, kjer se je morala boriti z ogromno snovjo in ogromnim problemom, je v tem, da je poudarila osnovne človeške in umetniške momente, ter zvezala Beethovnovo glasbo z dejanjem tako, da nam film poleg vsega drugega daje tudi lepo antologijo božanskega umetnikovega ustvarjanja. Spet en francoski film, ki ga »velja videti«.
»Orient« (Kino Sloga). Kolikor kriminalnih filmov se je že prevrtelo na platnu, toliko malo jih je bilo, ki bi nosili v sebi prvine sprejemljivega kriminalnega filma. Ob redkih izjemah je to dolga vrsta navadnega, na film posnetega trušča, streljanja, zasledovanja in ljubezni med tihotapci dveh nasprotujočih si taborov. Tako je tudi o »Orientu«. Živci se ne ježe niti ne trgajo, vse se prej obotavlja v nejasnosti in zbledi zaradi raztegnjenosti. Niz neverjetnih dogodivščin potegne gledalca za seboj, ker se da srečen zaključek brez hudih zapletljajev kar otipati. Film tako ne vzbuja nobene negotovosti, ki pa edina da filmu kriminalne vsebine nekaj vabljivega. Je pač amerikanski.
Občni zbor društva prijateljev pravne fakultete
Ljubljana, 13. marca.
»Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani« je imelo 12, marca t. 1. svoj redni občni zbor. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik dr. Vladimir Golia, preds. apelacij-skega sodišča v Ljubljani; I, podpredsednik dr. Janko Žirovnik, preds. odvetniške zbornice v Ljubljani; II. podpredsednik dr. Stanko Majcen, pomočnik bana; III. podpredsednik dr. Andrej Kuhar, jareds. notarske zbornice v Ljubljani; IS1, podpredsednik dr. Ivan Slokar, generalni ravnatelj v Ljubljani; tajnik dr. Avgust Munda, kasacijski sodnik v Ljubljani; tajnikov namestnik dr. Lado Vavpetič, odvetnik v Ljubljani; blagajnik dr. Rudolf Sajovic, univ. prof. v Ljubljani; blagajnikov namestnik dr. Rudolf Krivic, odvetnik v Ljubljani.
Odborniki:	dr. Aleksander Bilinovič, dekan
pravne fakultete, dr. Edvard Pajnič, apelac. sodnik v p., dr. Jure Adlešič, župan ljubljanski, dr. Lavo Mastnak, podpred. apelac. sodišča, dr. Josip Hacin, odvetnik, Ivan Škarja, državni svetnik, Barle Gustav, preds. okrož. sodišča v Novem mestu, Ivan Šubic, magistratni ravnatelj v Celju, Peter Keršič, preds. okrož. sodišča v Ljubljani, Sedlar Avgust, fin. direktor, dr. Vidovič Franc, preds. okrož. sodišča v Celju, Franc Žiher, preds. okrož. sodišča v Mariboru, dr, Kukman Vladimir, banski sekretar v Ljubljani.
Preglednika: dr. Josip Prevel, podpreds. notarske zbornice, in dr. Boris Furlan, odvetnik in privatni docent.
Razsodniki: dr. Vidmar Jože, državni pravobranilec, dr. Ivan Vrtačnik, preds. sodišča v p., Ivan Mohorič, minister na razpoloženju.
V	eksekutivi so: predsednik, tajnik, blagajnik, dekan pravne fakultete in dr. Janko Žirovnik, predsednik odvetniške zbornice.
Članov je imelo društvo preteklo leto 379. Za izdajanje Zbornika znanstvenih razprav, ki ga izdaja profesorski zbor pravne fakultete, je zbralo društvo leta 1936 11.370 din. Stroški za Zbornik so bili 24.145 din. Zbornika se je tiskalo 700 izvodov, prodalo oz. oddalo pa se je 449 izvodov. Največji kontigent članstva so dali odvetniki (159) in sodniki ter državni tožilci (92). Ni treba poudarjati, da je izdaja Zbornika za slovensko in jugoslovansko pravno znanost velikega pomena. Univerza ne izčrpa svojega delovanja s tem, da tradira znanost dijakom, univerza je tudi žarišče znanosti, pravna fakulteta pa je pravna delavnica naroda. V njej se izoblikuje pravo, iz nje črpa zakonodaja. Zbornik pa je tudi poslanica naše slovenske univerze inozemski znanosti.
Društvo je tudi to leto pazljivo sledilo vsem dogodkom naše fakultete in univerze.
Se ni nevarnosti za povodnji na Barju
Ljubljana, 13. marca.
Marčevo deževno vreme zelo ovira prava dela na poljih in vrtovih, Vse je že pripravljeno, da bi lj udje začeli s prvimi pomladanskimi deli. Letošnji marec je prekrižal mnogim prve načrte, ker je zelo deževen, v pogledu padavin je že daleč prekosil letošnji januar, ko je bilo zaznamovano le 72.4 mm padavin, kakor tudi februar, v katerem je bilo 75 mm dežja. Do davi je bilo marca že 119.8 mm dežja. Imeli smo le tri dneve lepe in sončne. Lahko računamo, da bo marec v tem oziru dosegel velik rekord in mogoče pride do iste višine padavin, 205.9 mm, kakor je bila zaznamovana leta 1934, ko so se proti koncu pojavile velike prve pomladanske povodnji, Zemlja je drugače že prepojena z dežjem.
Včeraj so se popoldne naglo podili deževni oblaki nad Ljubljano. Vrteli so se z veliko brzino. Pihal je močan jug. Okoli 16.10 pa se je po prehodnem hudem grmenju zgrnila silovita nevihta nad mestom in okolico, ki je trajala dobrih deset minut. Bil je v zraku pravcati ples. Po Barju je zaradi ravnine besnela huda nevihta. Ponekod je podrla plotove in tudi nekaj starih, trhlih dreves. Odkrila je pri riabejših zgradbah strehe.
Kljub takorekoč neprestanemu, vsakdanjemu deževju pa še ni nevarnosti za večje povodnji v gornjem delu Ljubljanice. Ljubljanica je celo padla, čeprav je bila včeraj tako silna nevihta. Pri Fužinah je vodomer davi zaznamoval 1.60 m nad normalo, pred dnevi pa 1.90, tako da je Ljubljanica tam padla za 30 cm. Res je sicer, aa je Ljubljanščina struga zvrhana, prav tako so zvrhani tudi njeni večji pritoki, kakor Iška, Ižca, Curnovec in drugi. Hudournik Iška, katerega regulacija je v načrtu, je včeraj od plohi v gornjem toku silno besnel. V Iškem Vintgarju je strahovito bobnelo, kakor da bi bil človek v najhujšem topovnem ognju. Iška je s seboj valila mnogo lesa, dračja in kamenja, ki ga je potem pustila v ravnini.
Sava je tudi polagoma naraščala, a je sedaj upadla. Pri izlivu Ljubljanice v Savo tudi ni še večje nevarnosti za kako povodenj, ko bi bili ogroženi znani trije mlini na levem bregu Save. Ljubljanica je v Zalogu sicer močno narasla, a se še ni razlila po poljih in travnikih. Leseni most še vedno vzdržuje pritisk vode. Upati je, da začno v kratkem tam graditi železobetonski most, za katerega so že vneseni prispevki v proračun cestnega odbora za Ljubljano in okolice.
Kulturni koledar
Josip Marn
13.	marca 1832 se je rodil v DragovSkem nad Lilijo Solnik, časnikar in slovstveni zgodovinar Josip Marn. — Gimnazijo in bogoslovje "jo končal v Ljubljani. Bil kaplan v Horjulu, 1. 1857 pa je prišel v Ljubljano za suplenta za verouk in slovenščino. L. 1860 je naredil pri Miklošiču izpit ^‘slovenščine kot glavnega predmeta in je bil 1868 imenovan za pravega gimnazijskega profesorja. Umrl je 27. jan. 1893 v Ljubljani. — Pisati je že zgodaj začel v Vedeča, v Slovensko bčelo. — Na gimnaziji je Marna čakalo težko delo. Poučeval je slovenščino brez vsakih knjig. Vendar se je tudi v tej smeri vrzel kmalu epopolnila. V izvestju za l. 1861 je napisal v slovenskem jeziku: Slovnice slovenskega jezika. Po Miklošiču je predelal Metelkovo staroslovensko slovnico in jo izdal kot »Kratko staroslovensko slovnico«. Mnogo je pisal tudi v Zgodnjo Danico, katero je nekaj časa tudi urejeval. Živahno se je udejstvoval tudi v Kat. tisk. društvu, katerega je tudi določil za glavnega dediča. Po ustanovitvi »Slovenca« 1873 je eden izmed njegovih najbolj delavnih sotrudnikov. Njegovi članki so pisani izredno temperamentno in v lapidarnem »logu. Zavzema se za katolištvo in slovenstvo. Bil Je seveda v svojih nazorih preveč ozkosrčen in premalo estetsko izobražen. Stritarjev Zvon je takoj obsodil, češ da je le]K> le to, kar se strinja z božjo idejo. Mar-novo življenjsko delo trajne vrednosti pa je 30 letnikov Jezičnika, kjer je obravnaval v začetku slovensko slovnico, pozneje p« tudi literarno zgodovino. Poleg vsega je v Jezičniku okrog 350 biografij naših kulturnih delavcev od 16. do 19. stoletja.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sobota, 13. marca: Teodora.
Nedelja, 14. marca: Matilda.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Krnet, Tyrše-va c. 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Drama: Simfonija 1937. Izven.
Opera: Ero z onega sveta. Izven.
Kino Union: Dekliški internat.
Kino Sloga: Orijent.
Kino Matica: Beethovnova velika ljubezen.
* K I N
UNION
NallepSo filmsko delo v režiji G. Bolwary-)a
Dekliški interna! 'PH1NCESA
Angela Saiioker
DAUMAK) ttaoul A slan
L MATINEJA danes OD 1416, {utri ob 11. url
Maškerada
X».|
TEI.
27-30
SLOGA
Pustoiovnl fllm velike llubeznt ln velike mržnle belin ljudi v vrtincu kitajskih meščanskih bojev
ORIJENT
Cary Cooper ln Madelelne Carroll MATINEJA danes ob 14-18, Jutri ob 11. uri
Maškerada
TEI.
21-24
MATICA
Orandltozno filmsko delo
Beethovnova velika ljubezen
njagovo dale In njagova bolest HARRV BAUR Bežita: Abel Gance Glasba: Louis Masson
Danes, soboto in nedeljo zaigra v uvodu pri zadnji predstavi g. prot. REINY G A L E ATI A L ln III. stavek lz Beethovnove lunine sonate v cis molu.
—11111	m	LIJIH,	mina-
PDPliCTAVE nn 0ElAVNIK,HOBil^vl9.14iM — UD NCD.INPHAlN.ttJMC.IN ?1.URI E
Igro o izgubljenem sinu ponovi Ljudski oder na Jožefovo, 19. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Prvi dve predstavi sta zelo uspeli, zato si pravočasno rezervirajte vstopnice, ki se dobijo v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži.
Ljubljanska radio postaja bo v nedeljo, dne
14.	t. m. ob 12.45 prenašala iz_ Belgrada predavanje generalnega ravnatelja ^državnih monopolov Djordja Radiča o »pomenu državnih monopolov za vse in vsakogar od nas«, na kar opozarjamo cenjene poslušalce naše brezžične postaje.
Rezervne oficirje, člane ljubljanskega pododbora, se obvešča, da se bo vršil redni letni zbor 30. marca t. 1. ob 20 v društveni sobi, Kongresni 1rg l-II, z običajnim dnevnim redom. ~ Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani.
Vojni prostovoljci! Vse tovariše opozarjamo na naš redni občni zbor, ki se vrši dne 14. marca 1937 ob 9.30 dopoldne v Ljubljani v verandni dvorani Kazine (pritličje, desno). — Danes, 13. t. m., je ob 20 na istem mestu članski sestanek, kjer ee bodo razpravljale vse zadeve, ki pridejo na občni zbor. Ker se bodo na članskem sestanku in občnem zboru obravnavale za nas zelo važne zadeve, je potrebno, da pridete vsi. — Odbor.
Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo drevi ob 6 v predavalnici mineraloškega instituta svoje šesto predavanje. Predaval bo vseuč. prof. dr. Šerko Alfred: Psihologija psihoz.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob osmih
Sobota, 13. marca: Simfonija 1937. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Nedelja, 14. marca, ob 15. uri: Repoštev. Mladinska predstava Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. Ob 20. uri: Dr. Izven.
Ponedeljek, 15. marca: Zaprto.
OPERA
Začetek ob 0'smlb
Sobota, 13. marca: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Nedelja, 14. marca: ob 15. uri: Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. tiri: Navihanka. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ponedeljek, 15. marca: Zaprto.
Težave prodajalcev butaric
Ljubljana, 12. marca.
še dober teden, pa bo cvetna nedelja z oljko-vimi vejicami in butaricami. Ljubljančanom se ni prav nič treba bati, kje naj oljko ali butarico dobe. Zanje je že preskrbljeno. Kar čez noč je vzcvetel prostor za stolno cerkvijo in ob semenišču. Že nekaj dni stoje tu prodajalci butaric in gledajo, odkod bo priiel kak kupec. Kakor pa povsod, tako se tudi tu začno Ljubljančani zanimati za to šele nekaj dni predno jih rabijo. Tako je bilo z božičnimi dreveščki, tako je sedaj z velikonočnimi butaricami.
Ob trimostovju ni prostora za to
»Slovenski dom« je že pred kratkim poročal nekaj o tovrstnem načinu sejmarjenja. Takrat je bilo namreč na obrežnem zidu Ljubljanice pri tri-mostju opaziti male butarice, privezane na ograjo. Že takrat so si namreč hoteli prodajalci in so si tudi zagotovili mesta po pregovoru: kdor prej pride tudi prej melje. Toda kar na lepem so te butarice izginile in nekateri zvedavi Ljubljančani so s težavo pričakovali tistega jutra, ko bodo prodajalci prišli in se bodo zaradi prostora kregali. Do prepirov pa topot ni prišlo. Ko so namreč v ponedeljek zjutraj prodajalci butaric prišli, da bi se namestili ob trimostovju, so Jim ont, ki imajo v tej stvari^ merodajno besedo, lepo povedali, da letos s »kšeftom« na levi, oziroma na desni strani mostu ne bo nič. Treba se bo pač preseliti na prostor ob stolni cerkvi in pa ob semenišču. Razumljivo, da mnogim ta odločitev ni bila všeč, toda kaj si hočeš, uboga para, če pa višje Sile tako odločijo.
Stroški veliki
^Star je že la posel z butaricami tam okrog Sostrega, Sv. Jakoba in Rudnika. Marsikdo, ki ni
o	stvari poučen, bi si mislil, bogve koliko ljudje s tem blagom zaslužijo. Toda če ljudje sami povedo, koliko morajo izdati, predno prinesejo butarice na trg, vidi, da so stroški zares veliki, dobiček pa lak, da se o njem skoro ne more govoriti.
Najprej je potreben les. Lesko že dobe tako po »gmajni« ali v gozdu. Malo težje pa je z lesom, ki ga potem oblajo in katerega oblance nato še pobarvajo. Kdor nima lesa sam — seveda je teli zelo veliko — ga mora kupiti. Les mora biti lep, raven, brez grč in velja do 25 Din. Delavec, ki ga izobla, računa tudi do 25 Din. Drago je tudi barvilo Ko so enkrat butarice narejene in jih hoče lastnik pripeljati, oziroma prinesti na trg, mora plačati mitnino, in sicer od kilograma po 50 ali. še celo več par. Končno je treba plačati tudi prostor na trgu. Sami in nič kaj majhni izdatki!
Dobička malo
Ko je tako enkrat blago na trgu, pa začno, če sploh kaj kmalu začno, Ljubljančani, s tistim, njim tako samolastnim »glihanjein«. Pa ko bi vsaj še prišli, pravijo prodajalci.
Neverjetno veliko dela pa -zahteva butarica. Čim manjša je, tem več ga zahteva. Tako je z butarico, ki je velika okrog 20 cm ?koro eno uro dela. Stane pa le 4 Din. Lažje je delati velike butarice in te tudi več »nesejo«.
Te robe je na trgu že veliko, toda prodajalci z dosedanjo prodajo niso nič kaj zadovoljni, in vsaj po njihovi zatrditvi, nimajo prav nič upanja na dobro kupčijo.
Na akademskih smučarskih tekmah na Rožci
Jesenice, 13. marca.
»Ne bo nič« — so dejali v Jesenicah včeraj, ko smo se- po prihodu ljubljanskega brzovlaka odpravljali na Rožco. »Bo že« — sva si mislila dva Ljubljančana, tretji od naše družbe — bil je sam zastopnik telesnovzgojnega ministra — pa je prepustil vse prognoze nama, češ da «e on pač ne more iz Belgrada spoznati na Vreme tukaj v zadnjem koncu Slovenije.
In tako smo z mešanimi občutki rinili z avtomobilom navzgor proti Sv. Križu. Pol ure pozneje smo že slačili puloverje, ko smo peš prodirali po blatni gozdni pešpoti skozi meglo proti koči na Rožci. Bili smo sami športniki in nič čudnega, če smo imeli v zobeh tudi telesno vzgojni proračun. Debate o proračunu pa je bilo konec, ko je radovednost spravila na dan vprašanje, če bo deset milijonov dovolj za sanacijo Sokola. Tedaj smo namreč srečali ravno nekega Avstrijca, ki se je ,yračal z Rožce in ki nam je obenem 6 svojim nosačem dopovedal, da je začetek tekme odložen na tretjo uro popoldne. Nekaj časa pozneje smo na »Molzišču« že naleteli na »Cilj«, ki nam je obenem bil tudi v neovrgljivo potrdilo, da je koča že prav blizu. Med štorovjem in drevjem 6mo potem ob zastavicah, ki so kazale tekmovalno progo, že čez dobre četrt ure zagledali v megli jugoslovansko in avstrijsko zastavo, zraven nje pa planinsko kočo. Bilo je okrog pol treh in tekmovalci eo obenem z funkcionarji že rinili proti vrhu Kleka, kjer je bil start. Kmalu nato je bilo vse na mestu: na vrhu kompleten sodniški zbor z Borisom, zavitim v koc na čela Na mestu je bil veter, kakor bi ga plačal, da naj podi tekmovalce v dolino. Pred kočo je bila publika sesloječa se iz M*eh onih, ki niso tekmovali, torej tudi iz graničarjev in domove oskrbnice. Spodaj na »Molzišču«, kjer je bil cilj, so gospodarili zopet »zva-nični« ljudje, med katerimi je kazal najstrožji obraz nek Jeseničan, najprikupneiši pa zapisnikarica. Malo višje je stala tudi najlepša kontrola v obliki znane plavačice Nane, ki se ne spozna samo na plavanje, marveč tudi na smučanje.
Kratkomalo, bilo je vse tako, da je Boris na vrhu po »Pozor-u«, »Pripravljeni« lahko dejal tudi — »Zdaj!...« Istočasno so pritisnili 6trogi UTadni ljudje na cilju štoparice, prvi tekmovalec pa je že malo pozneje butnil na sredi proge malo preveč na stran in se pojavil čez nekaj časa na cilju z — eno smučko in dvema palicama. Ko je pridrvela številka štiri — Avstrijec Harer — je kontrola nad ciljem jedva utegnila spraviti iz sebe nek glas, številke ni mogla več pogruntati. Kakor izstreljena iz topa je pridirjala okrog nevarnega zavoja številka 12, ki pa bi sama na sebi seveda ne pomenila nič, če ne bi bila pripeta na Heimovi suknji. V ostalem so vsi, razen enega, zdrsnili skozi cilj na nogah in smučkah. Le eden je — očividno navdahnjen po sposobnostih zadnje kontrole -— skozi cilj zaplaval. To seveda na smučarskih tekmah ni nič posebnega; saj tudi to pot čas ni bil slab.
Hitro je šlo delo od rok in kmalu so v koči na Rožci bili izračunani rezultati. Senzacija dneva ni bila v kakem »sarajevskem škandalu«, marveč v tem, da je Hetm prekosil svetovnega akademskega prvaka v smuku, Gradčana Harrerja. Kolikor smo bili Heimovega uspeha veseli, toliko se nam je smilil smučarski »adut«, ki je tako drvel, da so se mu uprli celo palici, ki nista hoteli z
DRAMA
Nedelja ▼ drami. Ob 15 se bo vršila mladinska predstava vesele pravljice »Repoštev«, po globoko znižanih cenah od 14 Din navzdol. Izredno zabavna snov je obenem poučna ter služi mladini v zabavo in pouk. — Nušičeva nadvse uspela komedija »DR« se ponovi ob 20.
OPERA
Nedelja r operi. Popoldne ob 15 se izvaja Verdijeva »Traviata«. V glavnih partijah: ga. /lata Gjungjenac in gg. Banovec in Janko. Visoko število repriz te opere, dokazuje njeno izredno popularnost. — Ob 20 bodo peli Beneševo pestro, revijalno opereto: »Navihanka« z go. M. Bruraen-Lubejevo v naslovni vlogi, ki je dosegla nenavadno živahen uspeh.
Mariborsko gledališče
Sobota, 13. marca ob 20: »Visokost pleše«. Zadnjič. Globoko znižane cene.
Nedelja, 14. marca ob 15: »Dežela smehljaja«.
Znižane cene, — Ob 20: »Ciganski pri maš«.
Globoko znižane cene.
V	nedeljo dve operetni predstavi. Popoldne ob 15 ponove v muzikalnem i>ogledu krasno Leharjevo romantično opereto »Dežela smehljaja«, ki zaradi glasbe in eksotičnega ambijenta (godi se po večini ' na Kitajskem) splošno ugaja. Znižane cene. — Zvečer ponove po daljšem presledku Kalmanovo opereto »Ciganski primaš«, delo zelo temperamentne
i	glasbe, ki je v začetku sezone doseglo velik uspeh.
I	Globoko znižane cene.
njim in so ostale kar na progi. Brez njih pa se seveda tudi največji »as« spremeni v »redova« in tako se je moral tudi ta brezpaličar zadovoljiti z 11. mestom.
Čehov ni bilo. Sedaj pa, ko sedim zvečer po večurnem telefonskem čakanju v elegantnem Novakovem hotelu se pri sosedni mizi spravljajo nad dunajske zrezke štirje smučarji. Pozna se jim, da niso Čehi, pač pa češki Nemci, člani HDW. Niti vprašati jih ni treba; saj dovolj glasno govore, da so en dan že zamudili. Gredo torej na Rožco. Če pa bo prišlo na vrsto, kakor kaže, še plznsko pivo, je verejtno, da bodo zamudili tudi drugi dan. Sicer pa »em prepričan, da bomo še sedeli pri eni mizi in tedaj bodo še pravočasno izvedeli, da se začne jutrišnji slalom že ob desetih dopoldne ...
Na živilskem trgu
Ljubljana, 13. marca.
Da smo v postu in da se bližajo prazniki, se prav dobro opazi na živilskem trgu. Ljubljančani so 6i, vsaj po slabi kupčiji sodeč, zadnje čase pasove malo zategnili, da bo tako o veliki noči malo več dobrot. Razumljivo pa je, da s takim početjem niso bogve kako zadovoljne ne kmetice in branjevke, ki vsak dan, posebno pa vsak tržni dan, prinesejo oziroma pripeljejo na trg mnogo blaga, morajo pa gledali in gospodinjo skoraj privleči do stojnice, če hočejo kaj prodati. Povrh vsega neprijetnega pa je še vreme tako kislo.
Edina izjema, seveda času primerno, je pač postni petkov ribji trg. Tu je vedno dovolj blaga. Tu pa prodajajo sedaj ne toliko ribe, kot pa žabje krake. Lov na žabe je odličen. Tovrstnega blaga je bilo toliko, da so prodajali krake kar po 3 ali 4 za
1	din. Prvič letos pa so prinesli na trg tudi polže, ki so jih prodajali 10 za 1 din. Cene rib so se sicer nekoliko dvignile. Kupčija je bila prav dobra in ,ie bilo blago še v zadnjih dopoldanskih urah razprodano.
Da se bližajo velikonočni prazniki in pirhi, je opaziti tudi na perutninskem trgu, ki je predvsem založen z jajci, ki so pa letos, vsaj ta čas, izredno počen j» Za kovača jih dobiš kar 18 ali celo 20. Tudi je veliko žive in zaklane kuretine. Vendar je promet sedaj slab.
Zelenjadni in sadni trg je Se.vedno poln predvsem solate in to endivije, ki je po 6—8 din za kg. Cvetačo prodajajo po 4—6 din. Veliko je še tudi radiča. Tudi je zadnje dni na trgu že regrad in stane merica 1 din, isto ceno ima tudi motovilec. Cene jabolk, ki jih je vedno manj, polahno rastejo.
Precej je tudi blaga na trgu z mlečnimi izdelki; tudi znak bližajočih se praznikov. Cene so znosne, promet srednji.
Švicarska številka »Planinskega vestnika"
Marčna številka ^Planinskega vestnika« leži pred nami. Vsa je posvečena švicarski ekspediciji SPD; Skoro 60 strani obsega, med njimi je nameščenih 28 fotografij. Na tem mestu smo se že svoj-čaj dotaknili načelno plati takih ekskurzij ter podprli s primerno utemeljitvijo svojo trditev, da za take izlete v luje gore pri nas še ni prišel čas, dokler bodo tujci doma pobirali prvenstvene vzpone (severna stran Travnika, severozapadni steber Široke peči, severna stran Frdamanih polic itd.!). Naša, komaj dve desetletji stara plezalna preteklost, še zdaleka ni dosegla avstrijske, nemške, švicarske in italijanske stopnje; njena vrednost bi se časovno mogla primerjati z ono nemško leta 1912. Vzponi, ki so jih v tem času naši plezalci izvedli, so lepi: zadnji od njih pa pomenijo šele zaključno fazo v pionirskem otvarjanju gorovja. Do končne zaključitve pa je še dolga pot preko severozapadne stene Rzenika, zapadne stene Rakove špice, centralnega triglavskega stebra in se dolge, nepregledne vrste drugih, pred katerimi si starejši rod maši oči, češ, to so drugotne stvari, vse, kar je bilo pri nas kaj vrednega, smo že mi pospravili — pojdimo zdaj rajši na tujel Mlajši rod pa se za take reči ne zmeni in se dobro zaveda nalog, ki ga še čakajo ter trdi, da je za pohod v tujino še mnogo, mnogo prezgodaj.
Pričujoča Številka »Planinskega vestnika« podaja po raznih avtorjih obračun švicarskega potovanja. Moramo reči, da so nekateri članki prav dobri, zlasti oni krajši, dočim so nekateri pisani v slabše ležečem, mestoma nabuhlem in patetičnem tonu — na čemer hirata zlasti članka inž. Avčina Franceta. Dejstvo pa je, da je prav slednji prispeval nekaj krasno uspelih fotografij. Slog je v vseh člankih tehnično uniformiran — nemara, da je v delo tako raznovrstnih avtorjev preveč svobodno poseglo urednikovo pero? Dalje se vsi avtorji, nekateri brez prave žilice, trudijo, da bi v svoj opis dogodkov vnesli noto zdrave šaljivosti. Pa še nekaj je, kar običajnemu treznemu opisu ne daje čednega pečata: domala vsi avtorji skušajo podčrtati težavo kakšnega mesta, ki so ga zdelali na svoji tudi s tem, da naštevajo, koliko se jih je tam že ubilo; ta črta daje njihovim član-
Od tu in tam
V okviru zasedanja gospodarskega sveta držav Balkanskega sporazuma, ki bo 18. t. m. v
Atenah, se bo spstal tudi stalni turistični svet. Jugoslovanska skupina je za to zasedanje že izdelala program in predlaga v vseh državah Balkanskega sporazuma skupno turistično politiko.
Na široko razvlečeno zgodbo o primeru gobavosti, ki se je je baje nalezla hčerka nekega uglednega Zagrebčana v Berlinu, ko je jedla banane, je postavilo na glavo tudi obvestilo nemškega konzulata v Zagrebu, ki pravi, da se v Berlinu že dolga leta ni pojavil prav noben primer gobavosti. To se ujema z izjavami zdravnikov specialistov, ki so tudi zanikali možnost pojava gobavosti na tak način, kakor so ga razglasili časopisi.
t Kamenitj breg ob bosanski železnici, med postajama Kakanj in Modrinje, se je začel rušiti in ogrožali progo. Zaradi tega bi pred dvema dnevoma skoraj nastala nesreča. V zadnjem deževju se je breg začel ponovno krhali In drobiti. Sredi dneva se je v sredo nenadono sesul plaz na progo tik pred prihodom tovornega vlaka. K sreči je plaz opazila hčerka postajnega načelnika in z robcem ustavila vlak. Tako je preprečila večjo nesrečo.
Nabiralec gob na morskem dnu v bližini otoka.
Visa je zadel nepričakovano na staro podpornico, ki se je bila zapičila v blato kakih 30 m pod morsko gladino. Prijavil je svojo najdbo pristaniškim oblastem, ki ugibajo, kako je končala podmornica, za katero do sedaj sploh niso vedeli. Nekateri menijo, da je zadela na mino, drugi pa pravijo, da je imela kaka defekt v strojih in se ni mogla več dvigniti na površino. Podmornico bodo dvignili.
Novo falsifikatorsko družbo so prijeli orožniki v Dolnji Lendavi. Bila je bolj podjetna, kakor pa druge. Ponarejali so tisočake in najnovejše 500-dinarske bankovce. Na srečo pa so orožniki po-narejalce prijeli prej, preden so spravili v promet ponarejene denarje. Orožniki so namreč zvedeli, da ima gostilničar Kuhar ponarejen tisočak. Aretirali so vso njegovo družino, nakar se je dognalo, da je gostilničarjeva hčerka dobila še ne ]>opolnoma izdelan tisočak od svojega zaročenca, da bi si kupila blago za balo. Trgovec, pri katerem je hotela ta tisočak zmenjati, pa je seveda takoj opazil poinankljivo [»narejeni bankovec in zadevo javil orožnikom. Niti so potem vodile tudi v Ormož, kjer so prijeli Franja Kokota in našli pri njem še nekaj takih bankovcev.
Za nafto vrtajo že nekaj časa v Mladici pri Siminhauu. Nekajkrat so zadeli na ležišča nafte, vendar v manjših količinah. V četrtek pa so odkrili velika ležišča kamene soli. Ko so namreč zavrtali v globino 400 metrov, je planil v zrak močan bel curek, visok 81 ril. Zaradi tega so preiskovali dalje in dognali, da so skladi soli ogromni tako po razsežnosti, kakor tudi po višini plasti.
V Zagrebu bodo še pred pričetkom letošnje turistične sezone uredili vprašanje cen v hotelih. Razdelili bodo hotele v posamezne kategorije in temu razporedu bodo odgovarjale tudi cene. Obenem bodo izdali seznam, po katerem si bo mogel vsak tujec že vnaprej ogledati cene in izbrati hotel.
Stradivarijeve gosli ima neki glasbenik v Bački Palanki. Po vojni je te gosli, ne da bi vedel za njihovo veliko vrednost in posebnost, kupil od neke ženske v Palanki. Potem po ugotovili, da so gosli prave Stradivarijeve ter so Sle skozi 'roke italijanskih knezov in nekega madžarskega violinista. Glasbenik Rakič jih je kupil za malo denarja. Čeprav pa so mu pozneje ponujali za gosli visoke vsote (neki Argentinec celo 600.000 din), jih ni hotel prodati. Vendar pa jih bo moral sedaj, ker je zašel v veliko revščino.
V Novski živi 104 leta star mizar Viktor Potočki še zdrav in močan. V njegovi rodbini ie bila visoka starost navadna. Njegov ded je dosegel 127 let, a njegov oče 105 let. Mož je bil dvakrat oženjen, vendar nima nobenega potomca. Udeležil pa se je mnogih vojsk v avstrijski armadi in v raznih tujih najemniških vojskah.
Zaradi bornih štirih dinarjev je ubil svojo ženo kmet Simo Gjuričič iz Osječana pri Doboju v Bosni. Simo je bil velik prijatelj vinske in žgane kapljice ter je mnogokrat tudi pregloboko pogledal v kozarec. Njegova žena je bila štedljiva in je imela vedno kak dinar spravljen. Za to je vedel tudi Simo. Dan pred zločinom je od žene zahteval denar, ker mu ga pa ni hotela dati, Je prebrskal vse sobe. Tod blazino je našel 4 dinarje in jih šel takoj zapit v gostilno. Drugi dan pa je žena zahtevala, da ji vrue tiste 4 dinarje, ki so bili njen edini prihranek. Simo se je razjezil ln začel udrihati po ženi. V stiski je žena prijela za nož iii z njim ranila moža v roko. Ves besen pa ji je Simo izvil nož iz rok in z njim začel neusmiljeno klati ženo. Vpričo otrok jo je umoril, nakar se je sam prijavil orožnikom.
Zaradi nesrečne ljubezni se je ustrelil j Petrinji 14 letni dijak Vladimir Jednak. Potrt je tožil svojim tovarišem, da se bo končal. Kazal jim je tudi revolver. Ko so tako korakali po cesti, so njegovi tovariši uvideli, da misli resno in so mu na vsak način hoteli vzeti orožje. Toda fantič je pobegnil in se ustrelil še predno so mogli tovariši obvestiti starše in mu dejanje preprečiti. Zapustil jo nekaj pisem, ki je v njih pojasnil, da gre v smrt zaradi — nesrečne ljubezni.
Sava še vedno narašča in Je na nekaterih krajih, ki so nizki, že prestopila bregove. Zlasti v bližini Slavonskega Broda. Pri Jasenovcu se je voda dvignila kar za 8 metrov nad normalo ter pridrla že do železniške proge. Največ škode bo zaradi poplav Save trpela Bosanska Posavina.
Za regulacijo Mnre je finančno ministrstvo odobrilo skoro dva milijona dinarjev. Ker pa je
kredit mnogo premajhen za temeljito regulacijo so kmetje v vasi Žabniku, ki so največ trpeli ob vsaki povodnji, sklenili, da bodo pri regulacijskih delih izvrševali vsa dela sami in zraven brezplačno. Nastaja pa težava, da so bo Mura, ko bo regulirana na tej strani, začela razlivati na nasprotni. Oblasti so zato obljubile, da bodo dale regulirati drugi breg Mure same in b plačanimi delavci.
kom brez potrebe indeks pustolovstva in avto-reklame. Saj	je res,	da je bila	lotos	smrtna žetev
v Švicarskih	Alpah	izredno obilna,	toda zato	še
ni treba, da	bi si vsak avtor	naprtil nalogo,	da
bo govoril o	njih.
V	splošnem pa je ta švicarska številka »Planinskega vestnika« zelo informativna za vse ljudi, ki še niso in morda tudi ne bodo imeli prilike, da bi šli v Švico. Vsi naročniki jo bodo prav s pridom, veseljem in zamujanjem prelistali.
Strahotno oboroževanje -iz strahu
Anglija bo zgradila 148 novih bojnih ladij
Razorožitvenih konferenc in drugih sestankov, ki imajo, oziroma si etavljajo za svojo nalogo, da v napeto evropsko ozračje prinesejo vsaj nekaj pomirjevalnega duha, menda ne bo nikoli konec. To se zdi že zaradi tega, ker niti ena od teh konferenc ne rodi kakšnih večjih uspehov, vsaj takšnih, da bi bila slutnja o možnosti skorajšnjega spopada med to ali ono državo, vsaj malo izpodbita. Kadar se sestanejo zunanji ministri ali drugi odposlanci na takšne mednarodne konference, ki jim je za cilj zmanjšanje oboroževanja, vselej padajo najrazličnejše izjave tega ali onega ministra, 6 katerimi skuša izraziti svoje veliko zadovoljstvo nad tem, da že enkrat res pride do razorožitve, ki edino more voditi v mirnejše mednarodno življenje, toda nikoli nihče ne pozabi trdno vztrajati pri tem, da morajo najprej diruge države prekiniti s tem oboroževanjem, potem bo šele ona, ki jo dotični minister zastopa. Ker je končno jamstvo za možnost obrambe ravno oborožena vojska, in ker tudi na izjave posameznih zastopnikov tujih držav menda v mednarodnem političnem življenju nihče več ničesar ne da, ni prav nič čudno, če države med seboj kar tekmujejo, katera bo bolje oborožena in katera bo v usodnem trenutku bolj z lahkoto branila svoje meje.
Celo velesile so še vedno v strahu, da imajo premalo bojnih sredstev za primer potrebe. Kako naj potem male države in državice računajo na kakšen uspeh, če naj res zavlada »pravica pesti«, če bo že celo Angleži v tolikšnem strahu, da jim vojna lahko prinese velik potres njihovega imperija! Da niso prav brez skrbi, pričajo proračuni, ki jih postavljajo na Angleškem vsako leto za vojaške namene. To so številke, s katerimi mali narodi komaj znajo računati. Zanimiv in nemajhen je tudi n. pr. pomorski proračun, ki ga je te dni predložil spodnji zbornici angleški mornariški minister sir Samuel Hoare, še bolj značilna pa je morda njegova izjava, ki jo je ob tej priložnosti
fodal, da bi omenjeni proračun bolje utemeljil, akole je povedal:
»Letos vas* prosim, da odobrite izdatke, ki presegajo sto milijonov funtov, in gradbeni program za 80 novih vojnih ladij, katerih graditev je bila sklenjena že lani. To se pravi, da bo na koncu tega leta v gradnji skupaj 148 vojnih ladij, med njimi 5 bojnih, 4 matične ladje za letala in 17 križark. To je ogromen načrt. Zaradi naše nedelavnosti v preteklosti, moramo izvesti v dveh ali treh letih program, ki bi normalno zahteval dobo 10 let. Odslej ne more biti na tem polju nobenega tekmovanja v pomorskem oboroževanju med Nemčijo in Veliko Britanijo. Mornarica misli, da je najboljša oblika obrambe napad. V sedanjih razmerah je bistvena potreba moderne mornarice, da ima močno letalstvo. Morje in zrak se izpopolnjujeta.«
Ko je minister govoril o gradnji novih križark, je podčrtal posebno to, da oo pristojni krogi pro-
učili možnost napadov iz zraka in odredili v6e potrebne ukrepe za obrambo in proti napad. Namen pripravljalnih del je, da napravimo mornarico sploh, posebno pa križarke varnejše pred sovražnikovimi letali.
Pa tudi to je še pristavil minister Hoare: Lahko rečem, da se bo po mojih informacijah ta program mogel v redu izvršiti in da bo tudi izvršen. Prav tako lahko rečem, da bomo imeli dovolj gradiva, da bomo vse to napravili, in kadar bodo ladie zgrajene, da bomo imeli tudi dovolj vojakov zanje.«
Takšne izjave in trdna zagotovila so pač najboljši dokaz, da nikjer nimajo prav resne volje, da bi težke milijarde obračali raje v druge namene, ki bodo za človeštvo gotovo večjega pomena, kakor je pa mrzlično oboroževanje, ki 6e zdi naj-blaznejše početje modernega človeka.
Francija v dimu tobaka
Ruski car Nikolaj se je, kakor poroča zgodovina, nekoč sam pri 6ebi vprašal, koliko denarja gre v zrak z dimom, ki prihaja iz številnih dimnikov v nekdanji ruski prestolnici Petrogradu. Toda, na Francoskem smatrajo, da so v tem oziru že nekoliko srečnejša, če prav vedo, da njihove cigarete, cigare in pipe spuhajo na leto v zrak nič manj kot 4 milijarde 46 milijonov francoskih frankov. Ta številka gotovo ni majhna, saj tudi ni čudno: Na Francoskem kade še mnogo bolj kot pri nas. Kogarkoli srečaš, vsak skoraj kadi, pa naj bo bogat ali ne. Vsak smatra za svojo pravico, da pokuša to »sladko travico«. Barantač na ulici vrti na zgornjo ustnico prilepljeno cigareto od enega kraja ust do drugega in ga to prav nič ne moti, ko glasno kriči in ponuja svoje blago. Rekrut, ki so ga komaj poklicali k vojakom, smatra, da je z vojaškim dostojanstvom ne-razdružljivo, če zatakne cigaretni ogorek kar za uho. Zdi se, da so samo gledališča, muzeji in cerkve oni prostori, kjer' ne najdeš nikogar, da bi kadil, pa ne morda zato, češ da semkaj zahajajo samo nekadilci, pač le, ker je tod prepovedano kaditi. Če hočemo povedati, koliko so v preteklem letu na Francoskem pokadili posameznih cigaret, ali celo vse skupaj, moramo pač poseči tudi malo po številkah, ki so tako visoke, da jih pozna skoraj samo astronomija. No, pokadili so tam lansko leto kar 18 milijard 82 milijonov cigaret in 153 milijonov cigar, kar je gotovo vse prej kakor pa malo. Če hočemo govoriti o teži vsega tobaka, ki so ga na Francoskem lani pokadili, moramo navesti 46.000 ton. Ta tobak je zažgalo 41 milijard vžigalic, ki jih sicer niso sproti šteli, pač pa 60 vsaj na milijardo približno ocenili niihovo prodajo, če ne še bolj natančno.
Vsa ta potrošnja tobaka pa ni enakomerno razdeljena v posameznih mesecih. Da so Francozi, — najbrže tudi drugod — ravno v decembru in v maju največ pokadili, je gotovo precej razumljivo. Decembra meseca se človek s cigareto večkrat rad malo pogreje, v maju pa, ki je na Francoskem menda še posebno bujen mesec, pa cigareta prežene tudi marsikakšno zadrego ...
V	vseh krajih pa tudi ljudje enako ne kade. Tako tudi ne na Francoskem. V južnih francoskih pokrajinah, čeprav tam pridelajo največ tobaka, je najmanj kadilcev. Tako pride na leto na vsakega Francoza iz južnih pokrajin povprečno 121 cigaret, v Parizu in v okolici pa 876.
Na Francoskem redko kdaj koga vidiš, da bi njuhal. Zato bi človek mislil, da je tudi izdelovanje lepih doz, ki se rabijo za njuhalni prah, pred propadom. Toda to se zdi le na videz, kajti preteklo leto so Francozi ponjuhali okoli 2 milijona kg tega »kihalca«. Kakor drugod, tako se je večkrat tudi na Francoskem pojavilo takšno gibanje, ki skuša vplivati, da bi ljudje manj kadili, ali da bi se sploh odvadili. Njihov uspeh pa je bil tudi tukaj nič manj skromen kakor drugod.
Angleška vojna ladja »Hoodc pred pristaniščem na Malti.
S kinotehniške razstave v Nemčiji: Stroj, ki da|e na platno slike in glas.
Slon trikrat ustavil vlak
AmeriSki listi pišejo o zanimivem primeru, ki
bi se pri nas skoro niti pripetiti ne mogel. Ko je neki ameriški potniški vlak sopihal ponoči iz New-yorka proti zahodu, se je naenkrat oglasil pri strojevodji zvonec, kar naj bi pomenilo, da je nekdo od potnikov opazil kakšno bližajočo se nevarnost in tako hotel obvestiti še pravočasno strojevodjo o njej. Vlak se je na ta znak hitro ustavil. Toda nikakor niso in niso mogli ugotoviti, kdo naj bi bil potegnil za zasilno zavoro, ravno tako pa tudi ne, čemu bi bilo to sploh potrebno. Pregledal so vse in tudi našli vse v redu, o kakšni nevarnosti pa ni bilo ne duha ne sluha.
Vlak se je zopet začel lepo pomikati dalje in ko je dosegel nekako isto hitrost, kot jo je imel prej, se je spet prav iznenada oglasil opozorilni zvonec. Strojevodja je hitro ustavil vlak. Ponovno so pregledali vse železniške vozove, če ni morda le kje zasilna zavora spuščena, povpraševali potnike, kdo naj bi dajal -te znake in zakaj. Uspeh pregledovanja je bil spet isti kot prej, ničev. Tudi še tretjič se je ponovilo čudno zvonenje, in vlak je obstal zaradi tega znaka že tretjič. Tedaj so se šele spomnili, da bi bilo dobro, če Jji pri pregledovanju pogledali še malo v zadnji železniški voz, v katerem se je vozil nek cirkus.
V	tem zadnjem vagonu so vozili tudi slona. Tedaj je preglednikom padlo v glavo, da ni mogel potegniti za zasilno zavoro nihče drugi, kot ta slon s svojim rilcem. Tako je ta cirkus tudi na svojem potovanju po železnici skrbel za zabavo.
Rojstni kraj jazza
Komur je bila dana prilika, da je v začetku tega stoletja lahko obiskal pokrajine ob dolnjem teku ameriške reke Mississippija, je lahko videl tudi ondotne običaje domačinov, kadar so koga pokopali. Tedaj je navadno šla za pogrebom vašika godba, ki je igrala na vsej poti do groba žalostin-ke. Ko pa je šla od pogreba, je ubrala že bolj ve&ele melodije in to zaradi tega, da bi vsaj malo razveselila užaloščene svojce umrlega domačina Črnci so zelo človekoljubni ljudje, ki ne morejo trpeti, da bi bil kdo ob njihovi navzočnosti žalosten.
Tako je nastala godba, ki jo danes že skoraj vsi pozna’o pod imenom jazz.
V	začetku tega stoletja je živel v omenjeni pokrajini ob Mississippiju nek čevljar Armstrong. Ker je njeijov sin imel nenaravno velika usta, jih je moral od staršev na ta način tudi marsikaj slišati. Mali Armstrong pa je kmalu postal daleč na okrog znan zaradi svojih velikih sposobnosti, ki jih je kazal v trobentanju. On je bil'tudi tisti, ki je ustanovil prvi jazz-orkester. To je bilo leta 1887.
Jazz so najprej igrali po majhnih kavarnah mesta NevvOrleansa. Godba na pihala je igrala vedno bolj živo, celo divje, in je kmalu tudi za-pustiLa svoj rojstni kraj ob Mississippiju. Kmalu so mornarji in potniki na ladjah občutili veliko potrebo, naravnost strast po njej. Iz malih čolnov se je zanesla na velike ladje, ki so prihajale v vsa večja Ameriška pristanišča, od tam pa pozneje tudi v Evropo in po vsem svetu.
Ti stari trobentači 60 bili pravi očetje jazza. Okoli leta 1905 je bil, kakor pravijo, najbolj slaven Dominik James Laroca, ki je igral klarinet. Zanimivo pa je tudi, da prvi igralci jazza niiso poznali saksofona. Uvedli so ga v jazz-orkester šele leta 1917.
Obvestila
«0 pomlajevanju« lio govoril g. univ. prof. dr. Boris Zarnik v torek, 16. t. m. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Ob Številnih skioptičnih slikali nam bo povedal in razložil najnovejše o naporih človeštva in znanosti, do reši ta vedno aktualni problem. V kolikor je znanost uspela, rešiti to vprašanje, bomo slišali iz ust izkušenega biologa, našega predavatelja, Obiščito predavanje Prirodoslovnega društva v čim "večjem številu! Začetek točno ob 20. uri. Vstopnina 4 in 2 Din.
Propagandni teden pod geslom iUčile se glasbe« prične v ponodoljek, dno 15. marcu ob četrt na sodem v mali filharmonični dvorani. Ta dan nastopijo gojenci otroškega glasbenega vrtca šole Glasbene Matico. V torek ob istem času v veliki dvorani gojenci klavirja, violino in drugih inštrumentov šolo Glasbene Matice. V sredo, 17. t. m. bosta nastopila oba ansambla matične šole, in sicer mladinski zbor m mladinski orkester. V četrtek, 18. t. m. pa jo produkcija konser-vatoristov. Zadnje tri produkcije se vršo v veliki dvorani ob četrt na sedem zvečer. Poleg bogatega sporeda so na programu tudi predavanja, in sicer jo na prvi produkciji predavanjo »Zakaj smo ustanovili otroški vrtec in kaj so učimo v njemc, na II. »Kaj si obetamo od pouka na glasbenih zavodih«, na III. .-Ansamblski pouk in ansamblsko igranje domai, na IV absolventi glasbenih šol in glasbeni poklici. Občinstvo vabimo, da v obilnem številu obišče produkcijo v tem propagandnem tednu. Podrobni sporedi se dobe v knjigarni Glasbene Matice po 3 Din,
Programi Radio Ljubljana
Sobota, IS marca: 12 Plogča se za ploščo kar naprej vrti, vsaka za zabavo in krajši čas skrbi — 12.45 Vremo, poročila — 13 Cas, spored, obvestila ,»t. . 13J5 Plošča se za ploščo kar llaprej vrti, vsaka lA .žaljivo In ktajšl čas skrbi! — 14 Vremo — 18 Zof. 'cfeJopiuit (igra Radijski orkester) — 18.40 Naravoznnnstvo"* i’n svetovni nazor '	*	*J’
vremo, poročila,
Za rešitev jugoslov. lutln Zelič) — 19.50
politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.20 Poj-, dite z nami na dolgo rajžo — proko ulice. Veselo potovanje članov rad. igr. družine, Jožka in Ježka in nekaterih plošč. Vodnika: Jožek In ježek — 22 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Vesel konec! (Radijski orkester).
Drugi programi
Sobota, 13, marca: Belgrad: 19.50 Miloševičev koncert — 21 Orkestralna glasba — Zagreb: 20 Hrvaški večer — Dunaj: 20 Donavske pravljice — 21.45 O filmu
22.20 Klavir — 22.50 Plesne ploščo — Budimpešta: 19.50 Igra — 21.50 Orkestralna glasba — 23 Plošče — Trst-Milan: 17.15 Komorni koncert — 21 Roccova opera «D1-bukc — Rim-Bari: 21 Igra — 21.30 Violina in klavir —> 22.40 Zbor — Praga: 14.30 Weberjeva opora »Carostre-lee« — 19.15 Vojaška godba — 20.15 Pestra glasba —i
21.20 Igra — 22.35 Plesna glasba — Varšava: 19.30 Napolitanska pomlad — 21.30 Orkestralni ln vokalni koncert — 22.30 Plesna glasba — Nemške postaje: 20.10 ltazlični zabavni programi — Beromiinster: 20 Schoe-ekova opera cMasslmila Doni« — Sottens: 20 Dekliški zbor — 20.35 Haydnov koncert — Bukarešta: 20.15 Verdijeva opera »Ples v maskah« — Strassbourg: 21.30 Vojaška godba — 22.30 Pester večer — Paris-Radio: 21 Baohova klavirska glasba — 21.45 Orkestralni in vokalni koncert — Pariš P. T. T.: 21.30 Mozartova opera •Beg iz sorajla« _ Poste Parisien: 21,35 Italijanska glasba — 22.10 Popevke — London: 20.30 Fieldove skladbe — 21.25 Komorni koncert — Severna Anglija: 21.40 Orkestralni in solistični koncert — Kalundborg: 20 Moderna glasba — Hilversum 21.10 Orkestralni in vokalni koncert — Irska: 20.80 Simfonični koncert r-i Stockholm: 21.10 Stara plesna glasba
J. Jurca:	18
Beg čez Azijo
Po dolgem Čakanju je prinesel eden dolgo vrv, spustil en konec in mi velel, naj se privežem. Omotal sem se okrog pasu, prijel se za vrv, toda, ko sem bil že precej visoko, se je vrv utrgala, jaz pa Bern cmoknil na trda tla.
Še enkrat sem se privezal in z rokama praskal po robatem zidu, da sem nekoliko olajSal težo.
Na obzidju, kamor so me privlekli, 6e je medtem že zbrala cela tolpa oboroženih moz. Obstopili so me in me izpraševali. »Kje so te oropali? Kje imaš tovariše? Koliko je bilo razbojnikov? Kam so zdaj šli?« Po dolgem zasliševanju so me odpeljali v velik stolp. Tam so na sredi zakurili ogenj, potisnili so me za njega in posedli pred luknjo, kjer ee je šilo iz stolpa.	.	.
Prosil sem jih, naj mi dajo kaj jesti. Neki fantek najbrže sin tiste ženske, ki je bila med njimi — je šel in mi prinesel v ilovnati posodi vode. Komaj sem pričel piti, je že zagrabil eden izmed teh divjakov za posodo, iztrgal mi jo iz rok in jo vrgel ob steno, da se je razletela.
Uvidel sem, da sem prišel zopet pravim tičem v roke. »Pedar šuhte tu kafar!« Ali po naše: »Kmalu se boš cvrl v peklu, kristjank so kleli. Ko sem to slišal, sem zatajil svojo vero, kot je skoraj v enakem položaju sv. Peter Kristusa. Mislil sem potegniti razbojnike s tem, da sem jim rekel: »Kako bom jaz kristjan, saj smo vendar vsi eno: mi Otriši (Avstrijci), Osmani (Turki), Irani (Perzi) in Almani (Nemci)!« Zdaj sem šele ogenj podpihal, kot sem takoj videl. Vstali so, se tiho posvetovali, nato pa rekli ženski, naj prične moliti. Res je pričela, jaz bi ji moral odgovarjati Moji tovariši so se naučili teh molitvic še v Isfahanu od učitelja, ki nas je perzijsko učil. Mene niso zanimale, zato jih nisem znal in tudi nisem vedel ženski kaj odgovoriti. Zdaj je postalo razbojnikom dovolj jasno, da nisem njihove vere.
Meni je bilo silno žal, zakaj jim nisem takoj priznal, da sem kristjan. Sram me je bilo, da nisem imel toliko poguma, da bi jim v obraz povedal, kaj da sem.
Posvetovanje je bilo končano. Dva mlada fanta sta nekaj pritrdila in odšla, drugi so pa zopet posedli in polegli okoli ognja. Jaz sem se napravil, kot bi spal. Eden je vstal, stopil do mene, pogledal mi v oči in dejal: »Le spi, avstrijski podčastnik, saj jutri boš že mrtev!« Te besede so zložili v nekakšen verz in ga peli, obenem pa tolkli ob pesti. Delal sem se, kot bi spal, vendar, če bi me kdo izmed njih natanko pogledal, bi lahko opazil, kako so mi lasje stali pokonci.
Ko so razbojniki nehali prepevati, so začeli kaditi; nekateri tudi opij.
Polagoma je začel ogenj pojemati. Razbojniki so drug za drugim pospali. Le v stolpih poleg našega sta se neprestano čula nekakšna signala: drug poleg drugega. Naposled sta tudi tadva utihnila.
»Zdaj ali pa nikoli« sem si mislil. Počasi sem vstajal.
Iz stolpa nisem mogel nikjer drugod ven kot skozi luknjo, pred katero so ležali razbojniki, pokriti s svojimi haljami.
Biti je moralo okrog polnoči. Ali se rešim, ali pa propadem! Previdno sem prestavljal noge med spečimi tolovaji. Kadar je pihnil veter preko pojemajoče žerjavice, se je nekoliko posvetilo, da sem videl vsaj toliko, da nisem komu stopil na glavo.
Zdelo se mi je, da se že celo večnost plazim iz stolpa. Ko sem prišel srečno iz njega, sem pogledal oprezno po zidovju. Nikogar nikjer! Pač! Na dvorišču se je nekaj svetilo. Napel sem oči in opazil tista dva fanta, ki sta odšla takoj po posvetovanju, kako ob bornem sijaju luči kopljeta jamo tik zidu!
To naj bo torej moj grob! Mraz me je stresel po vseh udih. Skočil sem na rob zidu, prijel se z obema rokama za kamen, vzdihnil k Bogu, zaprl
oči in se spustil z 10—12 metrov visokega zidu. Priletel sem sicer na noge, vendar sem odletel daleč od zidu in padel vznak na zemljo. Kot preganjana zver sem nato skočil pokonci in jo ubral v temno noč. To so bile zadnje sile, ki so se še dale izčrpati iz mene.
Ves onemogel sem se zagledal, ko se je pričel delati dan, sredi pustinje. Pred seboj sem zopet videl gore, na desno polje. Nikjer žive duše! Pobit sem se zgrudil poleg groblje kamenja, ker me noge niso hotele več nositi.
Pričelo je pripekati sonce. Biti je moralo nekako 18. ali 19. aprila leta 1916. Ležal sem že več ur in pričakoval smrti.
Okrog poldne sem zagledal Perza z osličkom. Z veliko muko sem se dvignil in ga s slabotnim glasom poklical. Stopil je do mene in ko sem mu na kratko povedal, kaj se mi je pripetilo, me je posadil na oslička.
Kmalu sva prišla do večjega jezera Mahalu. Voda je bila črna, gosta in polna ločja. Ustavila sva se. Perz je nažel ločja, zvezal ga v dve butari, pritrdil ju na vsako stran oslička in položil na to zasilno posteljo mene. Ko je zavil okrog gore, me je izročil ljudem v prvi vasi, sam pa odšel z osličkom svojo pot.
Ljudem sem se smilil: eden mi je prinesel črno srajco, drugi zopet čaja in par ocvrtih jajc. Toda bil sem tako slab, da niti jesti nisem mogel. Položili so me na dvorišče, pokrili me z debelo odejo in me pustili ležati na soncu do večera.
Od velike vročine se mi je vsa koža sežgala. Na več krajih je začela pokati in visela je kot blago pri strganih hlačah. Zvečer, ko se je naredil mrak in je postalo hladno, so mi zopet prinesli čaja in jajc. Zdaj sem bil vsaj toliko boljši, da sem vsaj jesti mogel.
V	tej vasi je bila močna orožniška postaja. Do mene sta prišla dva orožnika in sta ini povedala, da so pred par dnevi ravno v tej izbi ujeli konzula Zeilerja z njegovim spremstvom. »Pobrali smo jim puške in denar. Drugo jutro
smo jih gnali v Siraz. Tam jih bodo Angleži sodili. Najbrže bodo vsi postreljeni 1«
»Kako je to mogoče, da Vi kot orožniki držite z razbojniki?«
»Prej nismo! Imeli smo celo neprestane boje s temi lopovi I Zdaj pa, ko je poglavar vseh tukajšnjih razbojnikov premagal v Si razu orožnike _ in je na povelje Angležev aretiral Šveda, poveljnika žandarmerije, in nemškega konzula, smo pa tudi mi prešli pod njegovo komando.«
»Kaj bo pa zdaj z menoj?«
»Jutri odpeljemo tudi tebe v Sirazk
No, to bo zopet lepa reč! Komaj sem se pri« vlekel po vseh štirih iz ene homati je, sem že padel v drugo. Torej smrt tako ali tako! Morda pa je božja volja, da se še rešim!, so se mi podile misli po glavi. Pozabil sem na težke misli in na bolečine, ki sem jih imel zaradi opeklin, in sem sladko zaspal. Drugo jutro so me prišli orožniki iskat: »Gremo!«
»Prijatelji, jaz ne morem hoditi! Dobite mi osla ali me pa nosite!«
»Kje ti bomo dobili oela, ko ga sami nimamo!«
»Pa mi konja dajte!«
Tako sem svoj odhod zavlekel, da me niso odgnali pred poldnem.
Opoldne se je iznenada pripodilo kakih 12 naših vojakov z vicekonzulom Bonzdorfom. Bili so vsi goli, le Slovak Maksinko je imel spodnje hlače na sebi. Tudi Poljak Jagodinski, ki je prvi dan hodil z mano, je bil med njimi. Bilo je kaj veselo svidenje, čeprav smo bili na slabšem kot perzijski berači.
»Kako, da se ti Maksinko, od vseh nas ločiš in imaš še spodnjice?«
»Vidiš, to je pa zato, ker sem pobožen človek in sem pričel moliti njihovo vero, ko so mi jih ravno hoteli sleči. Kot bi treščilo vanje, so me pustili. Pa kaj, za spodnjice mi nič ni! Za 16 angleških funtov, ki jih imam všite tu notri, mi je bilo več!«
•Slovanski dom* izbaj* vsak delavnik ob 12. Mesečna naroftnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din. OredniStvo: Kopitarjeva ulica 6flIL Telefon 2994 to 299fc Uprara; kopitarje?« fc
[telefon 299& £a iugoslftsasskfl tiskamo i laubUaau & Ce& Izdajatelj; ixaa Bakoifia JJtftdflUsi Jeaa Košičels.