POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celie. Delavska ztiornica — Trbovlje, Delgvski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v social a s namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din. 0..50 Štev. 110 • Maribor, torek, dne 26. septembra 1939 e teto XIV Ideal svobode v Evropi Z idealom svobode so združeni vsi veliki dogodki v Evropi: reformacija in prosvetljenost, angleška in francoska revolucija, narodne osvobodilne vojne, boj proletariata za politično in socialno demokracijo. Vsa zgodovina evropskega novejšega veka je en sam veliki boj za svobodo. V tej veliki evropski revoluciji, ki ie ustvarila kulturo, stoje Voltaire in Rousseau poleg Husa, Komenskega in Lassalla, Havliček poleg Garibaldija, Mazzini poleg Masaryka, Madžar Pe-tofi poleg Schillerja, Victor Hugo, Mi-rabeau poleg Poljaka Koscinska, Jean Jaures poleg Matteotija. Ta boj za svobodo človeka se je bojeval na duhovni, politični in gospodarski fronti. Proti fanatizmu, absolutizmu, fevdalizmu, despotizmu. Proti verski nestrpnosti, nacionalnemu in socialnemu zatiranju. S krvjo in železom, z besedami in dejanji, z duhom in silo. Zaradi tega večstoletnega boja za svobodo je dosegla Evropa svoj posebni pomen in prednost pred vsemi drugimi kontinenti. Misel, da bi bil človek samo predmet, samo orodje, je Evropcu neznosna. Zanj je država vedno sredstvo, cilj pa je človekova blaginja. Njegov naj-višji ideal je popolna politična svoboda, da bi bil čim manj vladan, čim bolj prost. S tem idealom je združena svoboda vesti, svoboda prepričanja, strpnost na-pram ljudem drugega mišljenja, varstvo posameznika pred samovoljo oblasti, neodvisno sodstvo, demokratična kontrola, vseh javnih ustanov. Ta ideal ni omejen samo ta tako imenovani liberalizem. Za ta ideal je leta in leta krvavelo francosko in angleško ljudstvo, zanj so se borili celi rodovi. ideal je vsebina evropskega napredka in kulture. In iz nje izvira socializem, ki hoče to dedščino ne samo ohraniti, temveč ji prinesti še novega bogastva. Proti temu idealu so vedno znova vstajali posamezniki, ki bi radi bili despoti. Podpirali so jih različni ljudje, ne samo kapitalisti, tudi nezreli ljudje, zlasti takoimenovani lumpenproletariat, med katerega moramo šteti tudi propadli del inteligence. Ta lumpenproletariat je dvignil Napoleona III., zrelost in svobodoljubnost francoskega ljudstva ga je vrgla. Od tedaj je francosko ljudstvo vselej prvo na braniku svobode in kulture. Govore o krizi demokracije, o »gnilem, degeneriranem« zapadu! To bu-dalost radi ponavljajo tudi slovenski iz-°braženci, u » -e dtuili -'ceipo-Zaostali ljudje ne morejo razumeti demokracije. Diktatura je za nje enostavnejša stvar. Diktatura je mogoča *udi med divjaki. Za demokracijo je pa Potrebna neka moralna stopnja. Angle-sko svobodo so napravili gentlemeni za ffentlemene (plemenite ljudi); zato je lrnunizirana proti diktaturi in totalitaristi. Ker pozna viteštvo, strpnost, argument pameti. v v Toda v boju sama Dament ne zadošča. Treba požrtvovalnosti. Ogenj požrtvovalnosti pa gori pri najmočnejših JOostvih danes bolj kakor kdaj prej. Slovenci se po politični zrelosti in navdušenju1 za ideale po svoji večini n,so nikdar odlikovali. Kakor se baha-1110 s svojo kulturo, se skriva za tem mnogo nevednosti, mnogo pokvarjeno-'L ™n°go zmedenosti. Slovensko ra-umništvo ni ravno kazalo poti. še anl pa dajalo dober vzgled ljudstvu. Pred velikimi boji na zapadu Francozi v pričakovanju nemškega protinapada Francosko armadno poveljstvo si je izbralo v vojni proti Nemčiji zelo previdno taktiko, doseči čim večje uspehe s kolikor mogoče majhnimi žrtvami. Francoska armada se na vsem področju bori na nemškem ozemlju. Najvažnejši predeli Posaarja so pod ognjem francoskih topov. Pri Zweibriicknu, 22 km jugovzhodno od Saarbriickna so se francoske če-j te že zajedle v samo Siegfriedovo lini-, jo. i Med tem so pričeli Nemci dovažati svoje sile iz Poljske. To se občuti v številnih protinapadih na francoske po-i stojanke v zavzetem nemškem ozern-' Iju. Dasi imajo ti boji še več ali manj krajevni značaj, pa so vendar silno ogorčeni, ker Nemci napadajo z uporabo vseh tehničnih pripomočkov, doslej brez uspeha. Francosko armadno poveljstvo uporablja za uničenje miniranih polj cele črede prašičev, ki jih naženejo pred prodirajočo armadlo. Ko prašiči sprožijo mine, se vojaki polaste ozemlja. Angleške čete v Franciji že sodelujejo s francoskimi. Prevoz vojnih potrebščin iz Anglije v Francijo preko Rokavskega preliva se vrši brez motenj. V ostalem pa je namen Francije in Anglije, da vojno zavlečeta, ker vesta, da bo taka vojna združena z-najmanj- šimi žrtvami. Razen tega narekuje opreznost tudi zadržanje Italije, dokler se dokončno ne odloči. Nastop Italije proti Franciji bi namreč zahteval popolnoma druge ukrepe, ki pa ne bi bili možni, ako bi se francosko armauno poveljstvo angažiralo samo na nemškem bojišču. Švicarji v skrbeh Švicarska vlada računa, da bi v tej vojni vendarle moglo priti do kršitve švicarske nevtralnosti, kajti Nemčija, ako bi hotela izsiliti večje odločitve, ne more tega doseči na drug način, kot ako poskusi prehod preko švicarskega ozemlja, ali pa preko Belgije in Holandske. Grozno bombardiranje Varšave Napadi Nemcev na trdnjavo Modlin in Varšavo se nadaljuje. Položaj braniteljev Varšave in seve- predmestja Varšave so bili doslej vedno rozapadno od Varšave ležeče trdnjave odbiti. Pač pa se je Nemcem posrečilo Mlodlin postaja vedno težavnejši. To presekati zvezo med trdnjavo Modlin ozemlje predstavlja središče poljskega in Varšavo, odpora in je obkroženo na zapadu, se veru in jugu od nemške armade, na vzhodu pa ogroženo od prodirajoče ruske armade. Kljub temu pa se branitelji Varšave še niso predali. Mesto je pod stalnim ognjem nemških topov, razen tega ga tudi neprenehoma bombardirajo nemška letala. V soboto je bilo ubitih okrog 1000 civilistov. Nadalje so nemški letalci porušili z bombami tri cerkve in štiri bolnice, ki so bile kot take označene in polne ranjencev. NemSki general Frltsch padel pred VarSavo Kako krvavi so boji pred Varšavo, priča dejstvo, da je dne 22. septembra padel pred Varšavo general Fritsch, nekdanji vrhovni poveljnik nemške armade in sedaj poveljnik nekega topniškega polka. isrjaUl j_i «xoro Nemška In ruska poro lila Nemško poročilo od [22. 'septembra javlja zavzetje Lvova po nemških četah, ki so ga pa takoj nato izpraznile Seveda so tudi nemške izgube silno in je v mesto vkorakala ruska armada, velike. Napadi pehote in tankov na Nadalje javljajo Nemci, da so doslej Zaiasna razmejitvena Črta med Rusijo In NemCijo na Poljskem Sovjeti dobe skoro tri petine Poljske. Po poročilih iz Moskve je bila med zajeli 450.000 poljskih vojakov in uničili 1200 tankov ter 800 letal. Rusko poročilo pravi, da se je pred Lvovom udalo Rusom 6 poljskih divizij pod poveljstvom generala Lan^erja. — Od 17. do 21. septembra so vjeli Rusi 120.000 Poljakov, zaplenili 380 topov in 1400 strojnic. V Vilni in Grodnem so bili boji večjega obsega med Rusi in Poljaki. Polotok Hela pri Gdynji Se deloma v poljskih rokah Kljub silnim napadom nemške armade na poljske obrambne postojanke pri Gdvniji, se del polotoka Hela nahaja še vedno v poljskih rokah. Za vsako ped zemlje se vodijo ogorčene borba. Vplivi Rusije na jugovzhodu Evrope V mnogoterih razmotrivanjih o položaju, ki jih sedaj lahko zasledujemo v časopisju, je tudi mnogo govora o raz- nemško in rusko vojaško misijo dolo čena začasna razmejitvena črta, ki poteka od meje Vzhodnje Prusije po reki Narev, do njenega izliva v reko Bug in od izliva reke Bug v Vislo, po Visli do izliva reke San v Vislo, nato po reki San do njenega izvira v Karpatih. Kakšno ozemlje zasede Rusija? ska Rusija s tem postala lasnica do- širjenju ruskega vpliva na jugovzhod. mala vseh petrolejskih vrelcev okoli Bolgarija, ki je že pred meseci poslala Drohobiča in Borislava v Galiciji, ki bi v Moskvo posebno odposlanstvo, je nabili za Nemčijo silno važni. Kajti ti vezala trgovinske stike z Rusijo in bo vrelci dajejo 83 odstotkov celokupne Rusija odkupila vsako leto ves bolgar-produkcije nafte, ki znaša na Poljskem ski izvoz. Med Moskvo in Sofijo bo okrog 600.000 ton letno, le 17 odstotkov tudi vzpostavljena letalska zveza, produkcije odpade na naftine vrelce! «■ pri Jaslu, zapadno od Przemysla, ki KUSI|B 111 Anglija bodo v nemških rokah. Kot važno po- Razgovor ruskega poslanika v Londonu udarjajo, da Nemčija ne bo imela skupne . z angleškim zunanjim ministrom. S potegnitvijo začasne razmejitvene me>e 2 Romunijo, t. j. tudi ne direktne | Ruski poslanik Majski in angleški zu-črte bo pripadlo Sovjetski Rusiji tri pe-1zveze P° železnici, za dovoz petroleja nanjl minister lord Halifax sta imela dne tine Poljske. — Varšava, ki jo deli tok i12 romunskih petrolejskih vrelcev ki 24. septembra prvi sestanek po 23. av-Visle, bo do polovice ruska, zapadni se nahajajo seveda daleč proti jugu, v gustU[ čemur pripisujejo precejšen po- M. ^a levem bregu Visle pa nemški. omuniji. . , i i • Inozemski tisk tudi omenja, da dobi Rusija s tem levji del deleža, in velik vpliv v srednji Evropi, saj je postala soseda Madžarske in Slovaške, preko katere vodi pot v Češko-moravski protektorat. Nemški listi zanikajo, da bi si bila Ob Sanu bo razmejitvena črta v toliko popravljena, da bo mesto Przemysl pri padlo Nemčiji. Svetovni tisk povdarja, da je Sovjet Valentin Vodnik je pozdravljal sarja Fronca« in Napoleona. Vedno je i Sovjetska Rusija vzela več, kot pa je men. Svobodne strokovne organizacije in ban hrvaSkl Organizacije so sporočile banu svoje zahteve. Hrvaškega bana dr. Šubaševiča je obiskala delegacija Urša in ostalih svo- pa bilo tako, da si je napredek utiral j bilo dogovorjeno ob priliki podpisa ne-1 pot kljub takim Slovencem. Zato pa napadalne pogodbe med njo in Nem- bodnih razrednih strokovnih organiza-" ‘ T 1 čije. j cij. Delegacija je izročila banu spome- Zlasti še podčrtavajo, da demarkacij- nico, ki se tiče najbolj aktualnih vpra- glave pokonci! Jasne glave! In srca! Čista srca! In ponosni bodimo, da smo socialisti, ki noznamo vztrajnost v boju za svobodo, ker zato bomo prej ali slej zmagali, medtem ko se drugi razkrajajo. Vselej in vedno pa moramo ostati zvesti evropskemu idealu demokracije, dedščini svobodoljubnih borcev. Ker le iz te more zrasti socializem. ska črta še ni dokončna meja Molotov in zapadne velesile, »Petit Pari-sien«, ki ima dobre informacije iz francoskega zunanjega ministrstva, poroča: »Ko je Molotov podpisoval nemško-ruski sporazum, je bil I razpis volitev za samouprave delavskih prepričan, da Anglija in Francija ne bosta i ustanov in ukinitev naredbe o minimal-šli radi Poljske v vojno.« • nih mezdah. šanj delavskega življenja. Delegacija je zahtevala jamstvo za pogoje, ki naj omogočajo normalni obstoj svobodnega razrednega gibanja. Nadalje je delegacija zahtevala nujen Komisar pri SUZOR-u Dokler ne bo volitev? Minister za socialno politiko je razpustil sedanje ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in imenoval za komisarja dr ja Juraja Gasparaca, bivšega velikega župana. Dosedanji imenovani predsednik, inž. Marko Bauer, je že oddal svoje posle novemu komisarju. Imenovanje komisarja more biti samo prehodno, kajti tudi v ustanove socialnega zavarovanja je treba vršiti volitve. Delavstvo pa mora najodločneje zavrniti pisanje »Slovenca«, ki v zvezi z imenovanjem komisarja pravi, da s komisarjem ni nič pomagano, ampak da je treba SUZOR v Zagrebu razgnati ter pustiti le vrhovno nadzorstvo in skupni fond za skupne rizike zavarovanja, vodstvo delavskih ustanov pa naj na Slovenskem vodijo Slovenci itd. Delavstvo je za reformo uprave socialnega zavarovanja. Toda o tej reformi i naj odloča delavstvo, ki te ustanove vzdržuje. Dokler se v sporazumu z delavstvom ne izdela nov načrt uprave delavskega zavarovanja, smo proti »razganjanju«. ^»agaajAjo 'M JI*’ aUibMrfuS i ^ V— Izmenjati Je treba vse imenovane uprave v delavskih socialnih ustanovah Minister za socialno pohtiko g. dr. Budisavljevič bo storil prav, ako bo razrešil tudi vse ostale imenovane uprave po delavskih socialnih ustanovah, tako pri okrožnih uradih za zava- Minister za socialno politiko dr. Budisavljevič je po objavi uredbe o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije izjavil, da želi, da tisk posamezne določbe kritizira, kajti nobeno delo ljudskega razuma ni popolno. tZ objektivno kritiko v tisku se bo lahko popravilo tisto, kar v uredbi ni dobro, ali pa vneslo v uredbo, kar bi bilo dobro, pa sedaj ni bilo vneseno. Za vzpostavo neokrnjenih pravic socialnih ustanov, to je njihove samouprave. — V beograjski reviji »Napred«, ki jo izdaja vseučili-rovanje delavcev, kot tudi pri delav- ški profesor dr. Mihailo Ilič, eden Strokovnjaških zbornicah. Treba je postaviti ne-| kov, ki so pregledali sporazum pred podpisom, pristranske komisarje, magari v osebi čitamo tole beležko: »Ko je bil v naši državi neodvisnih sodnikov, ki naj vodijo posle do izvedbe volitev. Seveda bi morale biti volitve čim prej. Pri OUZD v Ljubljani in pri Delavski zbornici se tudi že govori o razrešitvi. !T! Vsa zborovanja na Hrvatskem prepovedana Ukrep hrvatskega bana radi incidentov Na Hrvatskem rujejo frankovci protti prave predstavnike, Frankovci so sporazumu. .Frankovci so v svojem početju na las podobni slovaškim pristašem patra Hlinke, ki se je boril proti Češkoslovaški do njenega popolnega uničenja. Tudi so frankovski elementi povzročili več incidentov, vse pod firmo hrvaškega nacionalizma in seveda »v interesu hrvatskega naroda«. Zlasti izvajajo maščevanje nad pristaši bivših režimov. Zato se je ban dr. Šubašič odločil, da do nadaljnjega prepove vsa javna zborovanja. Obenem ipa je po- ki se trudijo za napredek banovine Hrvatske ter za zaščito osebnih in premoženjskih interesov vsega ljudstva. Osebe, ki v teh težkih časib zlonamerno škodujejo državi, pa ne zaslužijo nobene milosti. Zagreblka obilna dobila komisarja v osebi sodnika Vlada je razpustila zagrebški občinski svet in odstavila župana dr. Teodorja Peičiča ter njegovega namestnika Teodorja Kaufmana. Za komisarja občinske uprave je bil imenovan sodnik uveden nov politični kurz in so prenehali veljati razlogi, ki so bili merodajni za zmešava-nje v posle gotovih naših korporacij, smo upravičeno smatrali, da je tako vmešavanje končano in zrelo, da se likvidira. Nadejali smo se, da bodo kulturne, nacionalne in socialne institucije, ki so bile prizadete po onih prejšnjih izrednih ukrepih, same zahtevale, d)a se jim vrne možnost, da prično zopet normalno svioje življenje. vlado. Strankino načelstvo in parlamentarne frakcije sta sklenila ta-le odgovor: »Stranka je bila pripravljena vstopiti v vlado pod dvemi pogoji, prvič, da bi bila nova vlada sestavljena v obliki, ki jo zahteva položaj in drugič, da bi vloga stranke v vladi bila v skladu z odgovornostjo, ki bi jo stranka prevzela s svojim sodelovanjem v vladi.« Ker se to ni zgodilo, je stranka odklonila povabila na vstop v vlado. S. Blum pa je napisal v »Populairu« pojasnilo k tej resoluciji, v katerem pravi: »Stranka je pripravljena tudi za naprej podpirati preosno-vano vlado Daladierja. Zahteva pa od vlade, da ji nudi možnost zaupnih stikov in da čim najbolj mogoče zaščiti republikanske u tanove.« Gospodarska fronta. »L' Oeuvre« piše: »Bodimo moderni in navadimo se na misel, da imamo vojaško fronto in gospodarsko fronto! In na gospodarski fronti bomo izvedli odločilne operacije.« Angleški parlament se bo sestal dne 27. t. m. in 'bo ob tej priliki predsednik vlade Chamberlain podal poročilo o položaju na frontah. 200 z blagorn natovorjenih ladij za Nemčijo zval prebivalstvo, da naj zaupa v svoje Stola sedmorice Mato Starčevič. Mezde In delovni pogoji delavstva v Nemiiji za lasa vojne Do konca septembra bodo znižane mezde. Izredne prilike, ki jih je povzročila j gotov eksistenčni minimum«. »Frank-vojna, so napotile odgovorne činitelje rajha, da na novo regulirajo tudi mezde in ostale delovne pogoje nemškega delavstva. Po poročilu »Angriffa« bodo do konca septembra t. 1. znižane mezde naj-prvo v za vojno proizvodnjo važnih industrijskih granah in sicer: v železni, kovinski in elektriški industriji, poljedelstvu, na železnicah, v rudarstvu, kemični, živilski, gradbeni, opekarski, steklarski in tekstilni industriji. Po poročilu »Volkischer Beobachterja« bodo proglasili celo vrsto sedaj veljavnih tarifnih dogovorov za vojnotarifne dogovore, z dodatkom, da se smatrajo v tarifnih dogovorih predvidene mezde kot najvišje mezde. Te v tarifih določene osnovne mezde so veljale doslej, glasom izjave voditelja oddelka za c , n , . kovic, je bil sprejet v daljši av-dijenci pri tur- furter Zeitung« pa je pred meseci na--.. .... c . ... , . , , _i . _«f ,, _____i„i_ skem zunanjem ministru oaradzoglu, ki je nato mezde v ministrstvu za delo kot »nek domov na obisk.« pisala o teh osnovnih tarifnih mezdah, da »teh osnovnih tarifnih mezd ni mogoče kar enostavno proglasiti za najvišje mezde, ker bi to v mnogih slučajih oomenilo občutno znižanje mezd«. —-Vojna pa seveda zahteva žrtve in vodilni krogi fašistično organiziranega nemškega delavstva izjavljajo, da mora delavstvo v tem trenutku prispevati tudi s svoje strani za obrambo. Razen napovedanega znižanja mezd, je glasom poročila v »Der Ruhrarbeiter« izšla uredba o dolžnosti nadurnega dela, a »plačevanje nadur, nočnih, nedeljskih in sličnih doklad se do nadaljnjega ukine. Ravnotako je prepovedan vsak dopust radi oddiha ali plačilo dopusta v denarju. Kot dopust se smatra tudi, ako se delavec, ki dela izven kraja sv,o-jega domovanja, ob koncu tedna pelje so doslej ustavile angleške vojne ladje in to-Vsi mi smo s simpatijami spremljali ! vore zaplenile. Večja skupina nemških ujetnikov je prispela te dni v Anglijo, kjer so ujetnike oddali v posebna vojna taborišča. Prijateljski odnošaji med Turčijo in Sovjetsko Rusijo. Obisk zunanjega ministra Sara-džogluja v Moskvi smatrajo politični krogi kot prispevek k poglobitvi prijateljskih odnošajev med obema dtžavama. Ob -tej priliki pa bodo v Moskvi verjetno tudi razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo Balkanskega polotoka. Maršal Vorošilov bo baje dnie 27. t. m, po-setil Berlin, k>*t •» ».«. U \ Obnovitev diplomatskih stikov med Madžarsko in Sovjetsko -Rusijo. Ruska vlada je vzela na znanje imenovanje madžarskega diplomata Christofyja za -poslanika Madžarske v Moskvi. Moskva je priznala Slovaško in javila predsedniku Slovaške države monsignoru dr. Tisi, da vzpostavlja diplomatske zveze s Slovaško. Nova trgovinska pogodba med Rusijo in Estonsko je ibila te dni podpisana v Moskvi. 30 milijonov Slovanov bo z zascdenjem Poljske vključeno v nemški rajh. Vsak četrti prebivalec rajha bo torej Slovan, ,i njih napor, da si obuvajo samostalnost v svojem delovanju. Danes upravičeno pričakujemo od njih iniciativo za korake, da ise jim vrne prejšnja svioboda za uspešno delovanje. To ni samo moralna potreba, marveč tudi njihova dolžnost. Ne smemo iz brezbrižnosti dopustiti, da bi si pridobili stalnost začasni in protizakoniti ukrepi, proti katerim sm-o prej nastopali. To bi demantiralo iskrenost prejšnjih naših naporov in upravičevalo vsak izreden ukrep in pritisk v bodočnosti, kar bi imelo v življenju naših kulturnih, socialnih in nacionalnih ustanov nedogledne škodljive posledice , . .« Ne gre brez obrekovanja. »Slovencu« je silno v želodcu s. dr. Topalovič. Menda zato, ker je socialist in se ni spečal z raznimi diktatorskimi režimi, katere bi »Slovenec« danes rad zatajil. Vest, da hočejo socialisti -obnoviti svojo stranko, je »Slovenec« zabelil z izpadom proti dr. Topaloviču, ki je seveda »znan bogataš in petičen mož«. Socialisti smo res srečni, da imamo vsaj enega bogataša, n Jugoslovanski veleposlanik v Ankari, Šumen- odpotoval v Moskvo. Razpoloženje med francoskim delavstvom. Zadnja presenečenja v svetovni politiki so močno vplivala na francosko ljudstvo. V de-partementu Oise so bile n. pr. nadomestne volitve za enega člana okrajnega sveta. Prve volitve so se vršile 20. avgusta (pred moskovsko pogodbo z Nemčijo) in so dobili radikal-Tadikali 716, socialisti 77Si kfomunisti pa 3 glasov. Pri drugih, -ožjih volitvah, ki so se vršile že po moskovski pogodbi, so pa dobili radikali 716, socailtsi 778, komunisti pa 3 glasove. — »Populaire« poroča, da strokovne organizacije odstavljajo vse funkcionarje, -ki so veljali za Stalinove simpatizerje. Najprej so izvršile to spremembo organizacije rudarjev, mornarjev in železničarjev. Beležimo kot kronisti. Zakaj niso francoski socialisti vstopili v vlado? Daladier je povabil socialiste, naj vstopijo v Zavarovanje postrežnic in hišnic v socialnem zavarovanju. Postrežnice, zaposlene v gospodinjstvu redno in stalno, to je, če delajo neprekinjeno osem -dni, so zavezane zavarovanju neglede na višin-o plače. Doslej je bil običaj, da so bile postrežnice zavezane zavarovanju le tedaj, če so prejemale za svoje delo nad 200 din v denarju ali naravi mesečnih prejemkov. Odslej so pa zgoraj navedene postrežnice neglede na prejemke zavezane zavarovanju in se v Ljubljani in Mariboru uvrščajo v IV. mezdni razred, v vseh drugih krajih v Sloveniji pa v III. mezdni razred. Hišnice v vsej Sloveniji pa se uvrščajo v zavarovanju neglede na višino prejemkov v IV. mezdni razred. Ta -odločba velja od 1. maja 1939 dalje in se morajo izvesti tozadevne preuvrstitve za doteklo dobo in za naprej. Redar ubit v Zagrebu. Neznani storilci so ubili redarja Savo Nikšiča, v času, ko je vršil službo na Trešnjevki. Vizum za potovanje v Nemčijo znaša 8 mark ali din ML Zane Grey: 12 Mož iz^ozda »Milt Dale, Vi hočete priti sem doli in odslužiti teh petdeset ovac!«, je vkliknil stari živinorejec neverjetno. »Zares.« »Potem pa naj me vrag vzame!« Naslonil se je nazaj in opazoval Daleja s premetnim pogledom. — »Kaj je le šinilo v Vas, Dale? Ali ste mogoče slišali o moji nečakinji, ki pride k meni, pa bi se radi pred njo postavili?« »Da, Al, njen prihod ima prav mnogo opraviti z mojim prihodom«, je odvrnil Dale suhoparno. »Toda nikoli nisem pomislil na to, da bi se pred njo postavil, kot ste se izrazili.« »Haha! Vi ste tak, kakršni so vsi dečki tu okrog. Smatram, da je to dobro znamenje. Treba je žene, da Vas izvabi iz gozdov. Toda dragi moj, moja nečakinja, Helen Raynerjeva, Vam bo pošteno zmešala glavo. Doslej je nisem še nikoli videl. Kakor pravijo, je docela podobna svoji materi. Neli Auchincloss, — to Vam je bilo dekle!« Dale je začutil, da je zardel v lice. Kajti to je bil zanj vsekakor čuden pogovor. »Častna beseda, Al —«, je pričel. »Sinko, ne skušajte nalagati starega moža.« »Lagati! Nikogar ne bi hotel nalagati. Al, tako delajo samo ljudje, ki vedno žive v mestih in jim ni drugega mar, kot dobiček. Jaz pa živim v gozdu, kjer ni ničesar, kar bi me lahko prisililo, da lažem.« »No, nisem mislil tako slabo, pri Bogu da ne«, je odvrnil stari Auchincloss. »In morda ni to tako brez nič, kar mi tu pripovedujete ... Govorila sva o teh ovcah, ki jih je raztrgala Vaša velika mačka. No, Milt, lahko Vam to dokažem, to je gotovo. Mogoče me boste smatrali za zajca, ako Vam povem, svoj razlog. Ni samo to, kar pravijo mehiški pastirji, da so videli nekega kuguarja med čredo.« »Kaj je torej bilo?«, je poizvedoval Dale z zanimanjem. »No, pred enim letom, takrat, ko sem videl Vašega pestunčka —. Ležal je pred trgovino, Vi pa ste bili tačas notri, menda ste nakupovali. Kakor da bi se srečal oko v oko s svojim sovražnikom. Kajti — naj me vrag vzame, ako si nisem bil takoj na jasnem, da je bil ta Vaš kuguar kriv, čim mi je samo pogledal v oči. Sedaj veste!« Stari živinorejec je čakal, da ga bo Dale pričel zasmehovati. Ta pa je ostal resen. »Al, vem, kako Vam je bilo pri duši«, je odvrnil, kot da bi obravnavala krivdo kakšnega človeškega bitja. »Prav gotovo ne bi mogel za nobeno ceno biti nezaupljiv napram svojemu staremu Tomu. Toda on je kuguar; pota živali pa so čudovita .. . Na vsak način, Al, jaz Vam hočem povrniti zgubo Vaših ovac.« »Ne, ničesar več o tem«, ga je zavrnil Auchincloss. »Zgubo bomo odpisali. Smatram za zelo lepo od Vas, da ste mi stavili ponudbo; to mi zadostuje. Nikar si ne delajte skrbi radi dela, ako ste jih imeli.« »Hotel sem Vam reči še nekaj drugega, Al«, je pričel Milt obotavljaje se. »To se pa tiče Beasleya.« Auchincloss je vzdrgetal in lica mu je pokrila rdečica. Potem pa je dvignil svojo široko, tresočo se roko. Dale je v hipu spoznal, kako zelo je bil stari mož na koncu s svojimi živci. »Ne govorite mi — o tem — mehiškem psu!«, je slednjič bruhnilo iz njega. »Meni — se dela rdeče pred očmi... Dale, jaz —, znano mi je, da ste se danes postavili za mene — da ste zame lomili kopje. Lem Harden mi je bil povedal. Veseli me. In to je tudi vzrok —, zakaj sem danes — pozabil najin stari prepir. , . Toda ne besede več o tem ovčjem tatu — ali pa Vas naženem s posestva!« »Toda Al — bodite vendar pametni«, je ugovarjal Dale. »Saj ni neobhodno potrebno, — da govorim — o Beasleyu,« »Ne. Meni ne. Jaz Vas ne poslušam.« »Mislim pa, da me morate, Al«, je odvrnil Dale. »Beasley hlasta za Vašim premoženjem. Sklenil je kupčijo —« »Ljubi Bog, to mi je znano!«, je kričal Auchincloss in se vstajajoč opotekel; in sedaj je postal njegov obraz čmkasto rdeč. »Ali mislite, da je to za me novo? Držite jezik. Dale, tega ne morem prenašati.« »Toda, Al, — gre za nekaj hujšega«, je nadaljeval Dale strogo. »Za nekaj hujšega! Vaše življenje je v nevarnosti — in Vaša nečakinja — naj bi —« »Držite jezik — in glejte, da pridite odtod!«, j® rjoval Auchincloss mahajoč s svojimi ogromnimi pestmi. (Dalje prihodnjič.) 1 Težka železniška nesreča se je pripetila na progi Banjaluka—Sunja. Na postaji Ivanjsko so se odtrgali vagoni tovornega vlaka in zdrveli po progi proti postaji Bitovica. Na odprti progi so se vozovi zaleteli v osebni vlak, ki je tedaj vozil iz Prijedora. Posledice so bile strašne. Tovorni vagoni so zajahali osebni vlak. Ubitih je bilo več potnikov. Tudi število ranjencev je precejšnje. Za prepoved izvoza pšenice so intervenirali pri vladi lastniki naših mlinov. Ako bi pšenico še nadalje izvažali, bi je utegnilo zmajkati za lastne potrebe. Kam bomo izvažali baker iz borskih rudnikov? Borski rudniki so last francoske družbe, Pri kateri je udeležen tudi tuzemski kapital zelo prominentnih osebnosti. Produkcija borskih rudnikov znaša letno 20.000 ton rafiniranega in 60.000 ton nerafiniranega bakra. Za baker je sedaj veliko povpraševanje, t;_______ Za 17 milijonov dinarjev raznih zdravil je dobavila v prvi polovici letošnjega leta Nemčija naši državi. Letošnji uvoz zdravil se je napram lanskemu znatno povečal. Plinskega premoga primanjkuje. Mestni plinarni v Zagrebu že primanjkuje plinskega premoga, ki ga je dobavljala doslej iz Nemčije, Poljske in Anglije, ker je dovoz iz teh držav za enkrat otežkočen. Železniške proge v Medjimurju, ki jih je doslej upravljala ljubljanska železniška direkcija, bo prevzela sedaj zagrebška železniška direkcija. Gre za proge Čakovec-Dolnja Lendava, Čakovec-Kotoriba in Čakovec-Dravsko Središče. Lokomotive že izdelujemo sami. Tovarna v Slavonskem Brodu je izdelala deset novih lokomotiv, ki bodo vozile na progi Beograd— Novi Sad. Razen tega je dogotovila tudi deset vagonov za mednarodne brzovlake, ki imajo to novost, da bodo kurjeni s toplim zrakom. Dalmatinski pridelovalci tobaka zahtevajo samostojno tobačno režijo za banovino Hrvaško, s sedežem v Mostarju. Glavna železniška zveza Pariz—Budimpešta, ki se je doslej vzdrževala preko Nemčije, se sedaj vzdržuje preko Rakeka, Ljubljane, Pragerskega in Kotoribe. Smrt velikega dušeslovca. V Londonu je preminul v 83. letu dr. Freud Sigmund, utemeljitelj psihoanalize. Pokojni je bil dolgo vrsto let zdravnik na Dunaju, kot starček je moral v emigracijo. Spisal je 12 knjig, ki večinoma obravnavajo psihologijo Aladžari polagajo mine v Donavi. Madžari so položili mine v Donavi. Ena se je otrgala in splavala po vodi v smeri proti naši državi. O tem so obvestili iz Budimpešte naše oblasti, ki sed'aj mino iščejo. 'v"'«! Pralnice v Nemčiji. V vseh večjih mestih v Nemčiji je v navadi, da ljudje ne perejo perila sami, ampak ga1 oddajajo v pralnice. Ž ozirom na omejitev porabe mila, ki ga je mogoče dobiti samo na nakaznice, so zašle pralnice v težak položaj. Stranke, ki prinašajo perilo- v pranje morajo odstopiti pralnicam ali milo, ali pa nakaznice za milo, ker sicer jim pralnice perila ne morejo oprati. Letna poraba mila v Nemčiji je izračunana na 2,146.000 ton, dočim se znašale zaloge dne 26. avgusta 1939, po poročilu »Frankfurter Zeitung«, 418.000 ton. Ki Koliko moke odpade na glavo prebivalca v Nemčiji? Nemška vlada je odredila, da sme dobiti vsak prebivalec samo 250 gramov pšenične in ržene moke na dan. — Ob pondeljkih in petkih so tudi za vse restavracije določeni brezmesni dnevi. — Izdelovanje klobas je omejeno. Za vso Nemčijo je predpisana enotna klobasa, ki se izdeluje največ iz ribjega mesa. b r-u uaredba v Nemčiji. Nemške oblasti so odredile, da dorasli od 25. t. nj. dalje ne smejo uživati mleko. Nek nemški vojni hidroplan je radi poškodbe pristal v švedskih vodah. Švedi so hidroplan zaplenili in pridržali. Rusko rečno brodovje je priplulo po Dnje-stru v Poljsko Ukrajino, ki so jo ruske čete zasedle. Težko poškodovana nemška podmornica na Islandiji. V pristanišče glavnega mesta Rjeka-v>k na Islandiji je priplula težko poškodovana nemška podmornica, na kateri so bili trije -elani posadke ranjeni, eden izmed njih smrtno nevarno. Podmornica je bila od oblasti inter mrana. hašiU UuUcv MARIBOR Kje so ostali švicarski listi? Že nad teden dni ne prihajajo iz Švice v Maribor nemški časopisi iz Basla, zlasti znana dnevnika »Bas-ler National Zeitung« in »Basler Nachrichten«, ki sta oba demokratično usmerjena in sta bila že dolgo časa najbolj čitana. To je zeloi čudno, ker se sicer ti listi dobivajo povsod drugod po državi, tako tudi v Ljubi jami in Zagrebu, po trafikah in kavarnah in ravno tako znana »Pariser Zeitung«. Dobavitelji inozemskih časopisov naj javnosti pojasnijo, zakaj ti časopisi ravno v Maribor ne prihajajo več. Kdo je tisti, ki ne oziraje se na oblasti, na ta način zabranjuje informiranje javnosti o svetovnih dogodkih potom neutralnih časopisov iz Švice, ki užibajo sicer evropski sloves resnih informativnih organov? čiščenje podstrešij je v Mariboru naletelo na različne kritike. Eni so bili s čiščenjem na splošno hudo nezadovoljni in so se sklicevali na to, da bi morali potemtakem odstraniti tudi lesene pregraje na podstrešjih, ki so suhe in bodo v slučaju požara najbolj gorele. Drugi so bili zopet nezadovoljni predvsem radi tega, ker ne vedo kam bi s svojimi stvarmi, ki' so jih doslej imeli spravljene na podstrešju. Seveda je med temi stvarmi tudi mnogo nepo-rabnih predmetov, ki bi jih lahko mirno vrgli proč, jih pa nekateri spravljajo baš na podstrešje, čeprav so le v napotje. Najbolj so s čiščenjem na podstrešju bile zadovoljne tiste stranke im hišni lastniki, ki ljubijo čistočo, saj so ponekod morali odvažati polne vozove smeti in nerabne ropotije s podstrešij. — Povsod pa sedaj pričakujejo napovedano komisijo, ki bo pregledala vsa podstrešja in končnoveljavno odločila kakšni predmeti smejo ostati na podstrešju oziroma kaj se mora s podstrešij odstraniti. Prepovedano predavanje za viničarje. Zveza viničarjev Jugoslavije je najavila za nedeljo, dne 24. septembra nadaljevanje predavanja dr. Avg. Reismana o novem viničarskem redu, ki bi se moralo Vršiti v Košakih za vse okoliške viničarje. Sresko načelstvo Maribor levi breg pa prijave ni vzelo na znanje. Grški mornarji so se vračali. Minuli petek se je vozilo skozi Maribor 37 mornarjev v domovino, ki so morali zapustiti trgovsko ladjo v Severnem morju, ker je bila potopljena ••mil v bližini Danske. Med mornarji so bili Grki, pa tudi nekaj črncev. Vozili so se že v civilnih oblekaih. Francoski krožek odpre 2. oktobra svoj francoski otroški vrtec in vse svoje tečaje za osnovno, meščansko in srednješolsko mladino in za odrasle. Kraj, dan in ura posameznih tečajev so razvidni na lepaku v Gregorčičevi ulici 4, ob sredah od 18. do 19. ure se dobijo istotam tudi vsa pojasnila glede tečajev. Policijska naredba za čas vpoklica rekrutov. V času, ko traja vpoklic, je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimikoli imenom prodajati rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. Naredba stopi v veljavo dne 29. septembra 1939 in velja za čas 29. in 30. septembra. Predstojnik mestne policije: Stanko Kos, s. r. Zločinca Rogana je policija ustrelila v hiši _ na Koroški cesti 85. Varnostne oblasti so že ! šim časnikom nauke, kako in kaj naj v seda- KOČEVJE Pred zimo brez dela. Na rudniku so spet začeli praznovati. Naročila, za katere so se rudarji toliko bordi, niso dospela. Ali bo spet prišlo do težkih dni kakor pred meseci? Rudarji so zelo potrpežljivi, toda taiko ne gre naprej. Še slabša prede tekstilcem. V »Tekstilani« delajo samo 3 ali 4 dni tedensko. Kako naj s tem delavstvo živi, ko so mezde že itak dovolj nizke? Tovarna »Slavoteks« ni bila prodana dne 13. t. m., ker ni bilo kupcev. Še se bo vse skupaj vsaj nekaj časa vleklo na veliko škodo in nejevoljo delavstva. Stavbinska dela se končujejo, zaslužek je bil letos slab, kako bo pozimi? Vse prej ko dobro. Tudi stanje lesnih delavcev je mnogo slabše ko prejšnja leta. Naše delavstvo čakajo hudi dnevi, zlasti ker občina nima skoraj nobenih sredstev na razpolago. Nujno je, da se merodajni in odločujoči zamislijo nad položajem našega delavstva. Socialni in narodnostni razlogi kar vpijejo po tem. TavMCftti > -M 'Vini t* 'To- Le počasi! Glasilo kočevskih Nemcev hoče v uvodniku svoje zadnje številke dajati na- ,več mesecev zasledovale nevarno zločinsko tolpo, ki ji je načeloval neki Alojz Rogan. Sredi avgusta je policija prijela dva njegova pajdaša, Pešo in Rupnika in pa Roganovo dekle, Pavlo Vezovnikovo. Rogan sam se je spretno izmikal. V Gaberju pri Celju bi ga bili škoro aretirali, pa je izkoristil zmedo v gostilni, kjer so ga prijeli, in ušel. Policija je bila $e dalj časa obveščena, da se je Rogan zopet pojavil v okolici Maribora in da zahaja na Koroško cesto 85, k Zadravčevim. Baje je Alojzija Zadravčeva v soboto obvestila policijo, da se nahaja Rogan zopet pri njih. Policija je v prvih popoldanskih urah obkolila okolico ,I)iše in pozvala Rogana, da naj se preda. Rogan je na poziv odgovoril s streljanjem iz puške in revolverja. Policija je tudi rabila orožje in Rogan je kmalu padel zadet od okroglo danjem času pišejo. '•<« - “a pošiljam delavci in de-orožja. Policija je nato v večernih urah tiapra-| - e P.°Pravek v_ korist podjetnika potom 'Gla preiskavo pri Zadravčevih in našla v drvarnici pod premogom in drvmi tri velike vreče raznega blaga in vrečico denarja, v kateri je bilo baje za več tisoč dinarjev bankovcev. TEZNO PRI MARIBORU Izdajanje voznih listkov in kazni. Na našem postajališču, katerega se poslužuje vedno več potnikov, je ob nedeljah zjutraj velik naval. En poduradnik ne zmore odpraviti toliko potnikov, ki so nato primorani vstopiti v vlak brez voznih listkov in morajo potem .plačati običajno kazen. Prejšnjo nedeljo zjutraj je vstopilo več potnikov brez voznih listkov v vlak. ker se jim je na kolodvoru zagotovilo, dr ne bodo kaznovani1, so pa vkljub temu morali nato plačati predpisano kazen. Dva potnika izmed prizadetih sta čakala na postaji 20 minut pred odhodom vlaka, ker pa nista hotela biti nasilna in se drenjati so ju vedno' odrivali od blagajne, dokler ni bilo prepozno. Torej si v gnječi na tej postaji lahko nabavijo vozne listke samo oni potniki, ki se brezobzirno prerijejo db _ blagajniške linice. Vsekakor je potrebno, da železniška uprava nekaj ukrene, da ne bodo trpeli škode potniki, ki pravočasno pridejo na postajališče, pa kljub temu na dobe voznih listkov. se vrši v sredo, dne 27. t. m. s pričetkom točno ob 19. uri in sicer o pomenu in nalogah svobodnih strokovnih organizacij. Opozarjamo delavstvo, da se teh predavanj v lastnem interesu redno udeležuje. Ali ima občinska uprava izredna pooblastila? O tej stvari se namreč vprašujejo občani in to vsled tega, ker že dalj časa ni 'bilo no- j je bene občinske seje. Občinski odborniki nam I posti. Družnost! podjetnikovega advoikata. Naše informatorje prosimo, da ugotovijo zlasti postopek, kako je prišlo do tega popravka, jeli so delavke podpisovale popravek pri advokatu ali v tovarni, ker je za nas tudi to velike važnost. SLOVENSKA BISTRICA Naročniki »Delavske Politike«, ki ste v zaostanku z naročnino se ponovno naprošate, da poravnate svojo zaostalo naročnino pri poverjeniku, ker s tem boste le storili svojo dolžnost do svojega lista, prihranili nepotrebne stroške upravi lista, kakor tudi samemu sebi. Zal bi nam bilo, ako bi nepoboljšljivim zaostan-| karjem morali list ustaviti in to sedaj, ko nam list najbolj potreben, da nas bodri- k skup- Poverjeniški odbor. .4! '^letniki, lih ie zatekla vojna v Zedinjenih državah smejo ostati tamkaj do konca vojne, tako je odlečila ameriška vlada, vendar Pa se morajo prizadeti predstaviti oblastim, Ki bodo odločile v vsakem posameznem slučaju. Vojna baklja nadomestila olimpijsko bakljo. rnhodnje leto bi se morala vršiti svetovna olimpijada v He sinkih na Finskem. Olimpijada le odpovedana, kajti namesto baklje, ki jo prinesejo maratonski tekači iz najoddaljenejše zemlie kontinenta, na katerem se vrši olimpijada, bega sedaj po Evropi amok-tekač vojno bakljo v roki in zažiga z njo države. LAŠKO * » ■ : V Laškem je nek obrtnik, ki je moral v dveh letih večkrat plačati kazen, ker ni bila njegova delavnica zgrajena po predpisih obrtnega Zakona, oziroma zakona o inšpekciji dela. Tako, je moral povečati delavnico v dolžino, širino in višino. Imamo pa v Laškem tovarnar-a, ki je sicer tudi že plačal kazen, ker njegovi delovni prostor, ne ustrezajo zakonskim določilom, toda na žalost brez uspeha. Tako pvarna nima ne ventilatorjev, ne ekshaustor-v, na zadostne svetlobe itd. c ■ M *-*S TilJa mak« Na naslov rudnika Huda Jama. Upravo naprošamo-, da iz tujskoprometnih razlogov spu-j7a Premogovne usedline v Savinjsko strugo *e v nočnem času od 10. ure zvečer pa do 6. ire zjutraj. Rudarji v koloniji Huda jama pro-iia° UiPray°’ da jim napelje električno razsvet-'- vo tl|di v njihova stanovanja, ker gre glav-sti V i mimo njihove kolonije. Po tnožno-ser.-, ..nprava namesti po eno umivalnico v ohr;,m-C,J1 i,n obratu v Lišah. Nekatere silno bi tinritl6 Premočljive plašče rudarjev' naj voda n, , ?opet zamenjala z novimi, ker talna da oznojenemu telesu škoduje. TRBOVLJE Poročilo »Slike iz današnji dni«, v katerem smo objavili dopis o zadolžitvi neke delavke pri trgovcu I. I., je treba spopolniti v toliko, * i da je 'bil s črkami I. I. mišljen neznan trgovec, ‘ U Vec °v' kakor se v takih slučajih vedno uporabljajo črke I. I„ ne pa kaka gotova oseba, ki bi se pisala z začetnimi črkami I. I. Radi tega posebno ni bil mišljen trgovec g. Jerman. Med tem pa nam je pisal še en drug trgovec iz .. .veli' da se čuti on prizadetega z do-tičnim člankom ter nam je poslal popravek, s katerim prav težko žali prizadeto delavko. Če bi mi njegov popravek .objavili, bi lahko zopet delavka vložila proti njemu tiskovno tožbo zaradi žaljenja časti in klevete in radi tega iz o-bzirnosti do njega »popravka« nismo objavili, da mu s tem prihranimo kazen in stroške tiskovne tožbe. Iz lojalnosti tudi njegovega imena ne objavimo. S tem smatramo zadevo za nas za končano. Rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah vpisuje obiskovalce dne 28., 29. in 30. t. m. popoldne v petem razredu deške šole v Trbovljah in v nedeljo, dne 1. oktobra dopoldne od 9. do 11. ure v I.b razredu iste šole. Sprejemajo se mladeniči od 16 let dalje. Pouk se prične 2. oktobra ob 17. uri popoldan. zatrjujejo, da se o kakih pooblastilih na zadnji seji ni niti govorilo. Opozicija je sicer mnenja, _ da predhodnih načrtov in sklepov j Francu, pri Sv. Jožefu pri Slov. Bistrici. uprave itak ne more spremeniti, ali vseeno si | _____________________________________________________ lasti pravico izreči svoje mneje ter iznesti svoje predloge, kar je tudi njena dolžnost. Prevsem pa gre za vprašanja, ki so aktualna (s socialnega vidika in kriče po nujnih ukrepih. Eno od teh vprašani je tudi kršitev socialne zakonodaje pri gradnji mestnega kopališča. Naša zateva 'bi bila, da občinska uprava s svojo avtoriteto, bodisi posredno ali neposredno, prisili podjetnika g. Kavko, da izvaja delavsko socialno zakonodajo. Vlom v občinsko pisarno v Stražišču, V noči od srede na četrtek je bilo vlomljeno v občinsko pisarno v Stražišču, vendar pa tatovi niso nič odnesli, ker so jih bližnji stanovalci prej prepodili. V isti noči je bilo v Stra- Proda se harmonij v dobrem stanju za din j 700. Kupci- naj se zglasijo pri org. g. Polancu Iz Čeike Hampl in Soukup aretirana. »Populaire« poroča, da sta bila poleg mnogih drugih socialdemokratov aretirana predsednik bivše češke socialnodemokratične stranke Hampl in predsednik r.enata s. dr. Soukup, ki je 'bil pomladi izpuščen. Ali sl ic poravnal naroi-nlno? Ako fe ne, stori takoj svojo dollnost I Pariška proslava 150-letnlce francoske revolucije in komemoracija J. Jaurčs-u Pariška proslava l50letnice francoske revolucije in komemoracija J. Jauresu. (Iz dnevnika slovenskega študenta. bivši državni podtajnik in Paul Faure, glavni tajnik socialistične stranke. V svojih govorih sta posegla z mislimi nazaj v dobo, ko je za- HRASTNIK Zahvala. Ob priliki smrti mojega dobrega moža se zahvaljujem Podpornemu društvu steklarjev za takojšnjo pomoč, nadalje pevcem »Vzajemnosti« II. in godbi steklarjev za ža-lostinke ob odprtem grobu. Vsem še enkrat srčna hvala! Žalujoča žena Marija Valent in otroka ter ostalo sorodstvo. KRANJ Začetek rednih predavanj v »Cankarjevem domu«. V sredo, dne 20. t. -m. se je vršilo v »Cankarjevem domu« pod okriljem tukajšnje podružnice SDSJZ predavanje o nalogah in pravicah delavskih obratnih zaupnikov. Predaval je tajnik Strokovne komisije s. Bricelj, katerega so navzoči s pozornostjo poslušali, v debati pa stavili več vprašanj, na katere je predavatelj sproti odgovarjal. — To je bilo prvo predavanje od ciklusa predavanj, ki jih ima SDSJZ na programu. Drugo predavanje 26. julija 1939. Pariz v svojem običajnem tirani francoski narod presekal, dasi v poto-življenju in vrvenju, ki je tako polno šarma, kih lastne krvi. življenjske niti svojih vlasto-za tujca, ki ga prvič obišče in ki mu prinaša ! držcev in proklamiral svoje osnovne človeške vedno novih prijetnih presenečeni, kolikokrat ja državljanske pravice v duhu Rousseaujevcev. zopet njegova noga prestopi pragove veličast- j Poveličevala sta delavnost velikih francoskih ne francoske metropole — j revohucionarjev, ki bo ostala zapisana z zla- Drveči podzemski brzec naju je, s tovari- timi črkami v zgodovini francoskega naroda, šem, popeljal tja na »pariški zapad« Rue medtem ko jo bodo principi, za katere so dali Faubourg St. Honore 252, kjer ima socialistična stranka krasen dom. V prostornem fo&jeju, kjer sva si nabavila vstopnici, so bile v krogu postavljene rdeče socialistične zastave — prvi pozdrav tovarištva domačinu in tujcu... Dvorana je bila že malone nabito polna, ko sva zasedla svoja sedeža. Simfonični orkester je s skladno odigrano uverturo otvoril prireditev, -mnogi njih svoje življenje, povečavah še skozi vekove .. .Nnakost, bratstvo, svioboda ... Tudi spominu velikih socialistov J. Jauresa in J. Guesdea sta se poklonila govornika v izbranih besedah. Zlasti Jauresu, ki je, sledeč demokratičnim načelom revolucijske tradicije, posvetil vso svojo tvornost in stremljenje francoskemu delavcu, da -mu omogoči dostoj- dokler zastrte luči niso obrnile oči -proti odru j no mesto v družabni zgradbi človeštva V poltemi se je jel dvigati zastor — pred nami se je pokazala vsa v zelenju in s trobojnico ovita slika velikega -francoskega socialista Jeana Jauresa. Dvorana je spoštljivo utihnila. Na odru se je pojavil član pariške drame »Odeon« G. Desmoulins, ki nam je citiral pesmi iz revolucijske in porevolucijske dobe. Z dobrim akcentom podane besede so zvenele tako izvorno, da bi človeku v tem trenutku ne bilo niti težko zamisliti si revolucijskega govornika, 'ki stoji pred linami zavzete Basti-Ije in z vsem ognjem navdušuje razgreto maso pod sabo ... V naslednji točki je nastopil operni balet. Morda trideset mladih deklet, odetih v živopisna oblačila iz 18., začetek 19. stoletja, ki so v -harmoniji svojih kretenj izrazile lepe simbolične slike vstajajoče Francije. iMadeleine Mattieu, članica pariške Opera Comique, je še odpela par revolucijskih pesmi, nakar sta sledila govornika Leon Lagrange, P-o odmoru je bil predvajan film, ki nam je v kratkih, 'toda -drastičnih potezah prikazal glavne momente same revolucije. Tu je pač odpadla ona tančica današnje filmske industrije, ki skuša v idealizirani obliki podati zgodovinska dejstva. Neolepotjčeno in verodostojno so se vrstile pred nami scene: fizio-nomije duševno razgibanih mož, ki so se zdele, da so s svojimi ostrimi in markantnimi potezami zarezale vsaka svoj lik v naše spomine. Naša razgibana čuvstva je ublažilo petje opernega tenorja Gianottija, ki nam je odel »Roude nationale« in arijo iz Verdijevega »Ri-goletta«. Še nekaj pesnitev, 'ki jih je učinkovito podala Madeleine R-oland, tragedinja. Zaključek. Nemo se je zopet -dvignila črna množica, ki je bila preplavila dvorano, ko je orkester zaigral socialistično himno »K zmagi«. med njo pa so se pokazale v pest zgr-bančene levice v tovariški pozdrav ... Mario Šubic. Italija hoče mir je izjavil Mussolini v nagovoru na deputacijo fašističnih oblastnikov iz Bologne. Vznemirjenje, ki je nastalo vsled vojne, so izrabili tudi nekateri nasprotniki sedanjega režima in sp razširjali vesti, tudi o njegovi osebi, ki so bile naravnost smešne. Pojavili so se razširjevalci teh vesti po vseh kotih Italije. Toda italijanski na- ICotueU gadmzU rod ve, da se ne sme vznemirjati pilota, ki ubira svojo pot in da je temu pilotu (Mussoliniju) treba zaupati brez besed. Zaenkrat ni potrebno, da bi govoril z balkona Beneške palače ljudstvu. — Italija dela v soglasju z nevtralnimi državami, pa tudi z Nemčijo, da bi se o-mejil spopad. Prav sta storili Anglija in Francija, da nista odgovorili na rusko intervencijo z vojno napovedjo, toda še bolje bi storili, ako bi priznali dejansko stanje, ki ga je ustvarila Nemčija na Poljskem. Italija mora biti vojaško pripravljena in podpreti vsak poskus, da bi se vrnil mir. Grčija In Itajlja sta se sporazumeli. Italija je Grčiji zagotovila, da bo spoštovala njeno nev-' tralnost, nakar je odpoklicala svoje čete z albansko-grške meje. Grčija pa je storila isto. Ita Ija In Turčija Italijanska vlada je odredila umik svojih prekoštevilnih čet z otočja Do-dekanez, ki leži v neposredni bližini turške obale v Mali Aziji. Baje hoče na j ta način dokazati, da nima nobenih napadalnih namenov proti Turčiji in tudi ne v Sredozemskem morju. Nikar vsega na eno kocko! Pobijanle faSistov na veliko v Romuniji Okrog 400 ustreljenih. Atentat na ministrskega predsednika j Razen tega so oblasti dale postreliti Calinesca je opogumil vlado, da nastopi vse vidnejše vodje »Železne garde«, ki brezobzirno proti vsem vidnejšim vodi- j so bili zaprti v ječah v različnih mestih, teljem »Železne garde«, I kot talci. Skupno je bilo te dni v Ro- Od 11 atentatorjev, ki so ubili Cali-1 muniji ustreljenih okrog 400 fašistov, nesca, sta dva izvršila samomor, osta- ’ Vlada je odločena likvidirati »Želez-lih devet je bilo od vojaškega sodišča no gardo«, t 'ol %;tu~ obsojenih na smrt. Smrtno obsodbo nad| Oblasti pa, kakor je to trdil nemški Nešteto je ljudi, ki imajo za geslo: vse ali nič, ki se zanašajo vedno samo na eno samo karto. Nikoli pa ni dobro, če stavi človek vse na eno kocko, ves svoj denar, vse svoje telesne in duševne moči, vsa svoja čustva. Le prerado se zgodi, da takega človeka stre razočaranje, če ne gre po njegovem, če pride drugače, kakor si je zamislil in želel. V življenju so razočaranja gosteje posejana kakor izpolnitve, nešteto načrtov spodleti, nešteto pričakovani se ne uresniči, nešteto obljub ne drži. Zato je velike važnosti, ako ima človek vedno še pripravljen kak klin, na katerega se lahko oprime, kadar mu kje izpodleti, ako ima vedno še kje pripravljeno rešilno bilko. Vedno je dobro, če pomisli človek že v naprej, kaj bo počel, če mu ho le spodletelo, če se njegovo pričakovanje ne ho uresničilo. Če se imitl bo potem res kaj zgodilo, ga ne bo u-darec tako globoko zadel in ga pahnil v najgloblji obup. Po najhujšem udarcu usode se bo znal takoj spet zravnati, nikoli ne bo gledal nazaj, vedno samo naprej in z novim1 pogumom se bo brez obotavljanja skušal p i'lizati svojemu cilju z druge strani. Zato i nikar ne nataknimo vedno preveč rožnata očala, pa seveda spet ne postanimo obratno preveč črnogledi. ko stoji žlica v njem. Še vroč povidel; stresemo v visok glinast lonec, pri tem pa siproti dobro tlačimo-, ker se drugaete napravijo praznine, v katerih se rad’a naseli plesen, čez ne-, kaj dni, ko se je povidel že dodobra usedel, zalijemo lonec po vrhu z raztopljenim lojem, nato pa prevežemo s pergamentnim papirjem ali mehurjem. Po vrhu še enkrat ovijemo z navadnim časopisnim papirjem (proti prahu in mrčesu). Povidel moramo hraniti na suhem, mrzlem in temnem prostoru. —■ Pozimi vzamemo nekaj žlic povidla, razredčimo z vodo, dodamo potrebni sladkor, malo cimta in limonine lupine, pustimo prevreti, pa smo dobili marmelado lepe barve in dobrega okusa. Zadnje vesti njimi so izvršili takoj po objavi, na licu mesta, kjer so atentatorji ubili Calinesca. Trupla so nato pustili ležati 24 ur na cesti, v opomin in svarilo vsem, ki bi mogoče še hoteli poskušati s kakšno nasilno akcijo. tisk, zanikajo, da bi bil atentat na Calinesca naročen iz inozemstva. Pogreba umorjenega predsednika romunske vlade Calinesca, ki se je vršil dne 24. septembra, se je osebno udeležil tudi romunski kralj Karol. Boj draginji Izšla je uredba o pobijanju draginje Ministrski svet je sklenil uredbo o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije. Prepovedano je dražiti vse vrste življenjskih potrebščin: jedi, pijače, živinsko krmo, obleko, obutev, kurivo in razsvetljavo: kmetijske naprave, kmetijsko orodje in, ostala sredstva za kmetijsko proizvodnjo: pogonski materija]; gradbeni materija!; stanovanja in lokale; druge nujne predmete, ako niso luksuznega značaja; nadalje materija! in orodje za izdelavo oz. predelavo navedenih predmetov-Pod udar uredbe pa ne spadajo: proizvodi kmetov z lastnih posestev, monopolski predmeti in zdravila, ki se prodajajo v lekarnah. Prepovedano je kopičiti življenjske potrebščine ali omejevati njih proizvodnjo ter prodajo z namenom, da bi se s tern povišala cena. Prekupčevanje z življenskimi potrebščinami je prepovedano. Ni dovoljeno kupovati življenjskih potrebščin zlasti ob tržnih dneh ali na sejmih, ako bi se vršilo v namenu, da se še istega sejmskega dne prodajo naprej. Nakupovanje življenjskih potrebščin od proizvajalcev ali prodajalcev na debelo za nadrobno prodajo je dovoljeno samo ob s tržnim redom določenih urah. Prekupčevalci ne smejo kupovati življenjskih potrebščin od proizvajalcev’, ki so na poti na trg. Dogovori glede cen življenjskim potrebščinam, ako niso sklenjeni sporazumno z oblastmi, so prepovedani. Pri ministrstvu trgovine registrirani kartelni ceniki se bodo revidirali. Označba cen v trgovinah, na sejmih, v gostilnah in hotelih je obvezna. V sobah, ki se oddajajo tujcem mora biti obešen cenik, iz katerega je razvidna cena sobe in odpovedni rok ter tudi nagrada za postrežbo. Dovoljen je običajni čisti dobiček pri prodaji zgoraj označenih življenjskih .potrebščin. (Običajno dovoljen čisti dabiček v trgovskem poslovanju sme znašati 25 odstotkov. On. ur). Odbori za pobiianje draginje in spekulacije se bodo ustanovili v roku 10 dni od dneva objave te uredbe v vseh krajih z več kot 5000 prebivalci. Odbor šteje 3 do- 6 članov iz vrst potrošnikov, trgovcev in proizvajalcev'. Odbori so posvetovalni organi upravnih oblasti. Stanarine se ne smejo povišati. Prepovedano ie vsako povišanje stanarin in najemnin za lokale. Kot dovoljena najemnina se smatra najemnina, ki se je plačevala 1. septembra 1939. Organizacija preskrbe prebivalstva. Ministrstvo za socialno politiko lahko ustanovi javne aprovizaciiske ustanove ali na podpre obstoječe nabavljalne in prodajalne zadruge. Zaplemba blaga in prepoved obratovanja. Prekršitve in prestopki te uredbe se kaznu- jejo v denarju od din) 5000 do din 100.000 in z zaporom od 30 dni do & mesecev in celo do enega leta. Razen tega sme oblast odvzeti dovoljenje za obratovanje, blago pa zapleniti v korist skladu za prehrano siromakov. O zaplembi odloča sresko sodišče v 24 urah. Za prekrške te uredbe odgovarja krivec, Lastnik trgovine ali podjetja je kazensko odgovoren samo takrat, ako je poslovodja ali nameščenec zagrešil kaznivo dejanje z tijčgo-Vo vednostjo ali ,po naročilu, za plačilo denarne kazni pa odgovarja lastnik v vsakem primeru. Kaj so prekrški in kaj prestopki. Za prekrške po tej uredbi se smatrajo dejanja, za katera je predvidena kazen do din 5000 in do 30 dni zapora. Ostala dejanja se smatrajo za prestopke. Zapornih kazni ni mogoče spremeniti v denarne, razen v slučaju neizterljivosti. Pri tem se računa din 50 denarne kazni za en dan zapora. Sprememba denarne kazni v zaporno je mogoča pri prestopkih do največ 3 mesecev, -pri prekrških do največ 30 dni. O prekrških odločajo upravne oblasti I. stopnje in je dovoljen priziv na bana v 8 dneh od dneva dostavitve kazenske odločbe. O prestopkih vodijo preiskavo upravne oblasti 1. stopnje, sodijo pa sreska sodišča. Proti sodbi sreskih-sodišč je dovoljen priziv na okrožno sodišče v roku osem dni po dostavitvi sodbe. Kaznivost prekrška zastara v enem letu, prestopka pa v dveh letih. Fond za preskrbo siromakov. Denarne kazni in denar od prodanega blaga se steka v Državno hipotekarno banko, Z njim razpolaga ministrstvo za socialno politiko, ki ga razdeli na banovine iz katerih je prišel. Osrednli odbor za pobijanje draginje se ustanovi pri ministrstvu za socialno politiko. Minister imenuje ta odbor, ki ima nalogo proučevati vsa vprašanja draginje in brezvestne spekulacije. 7. obiavo te uredbe nreneha veljati zakon o pobijaniu draginje in spekulacije od 39. decembra 1921, kakor tudi pravilnik za izvrševanje tega zakona od 7. septembra 1922. Denar v smeteh. Pogled v zabojček za smeti mi kar hitro odkrije, če zna gospodinja pravilno štediti, če štedi tudi tedaj, ko ima dovolj sredstev na razpolago, pa se ji kljub temu štednja ne izmaliči v skopost. Koliko je včasih v smeteh še dobrih stvari: papirja, cunj, starih čevljev, kurjega perja, praznih škatljic vžigalic, še les in premogov drobiž. Vse to ti tako lepo zgorelo v štedilniku in povečalo toploto, obenem pa bi nikjer več ne delalo napotja. Snažne krpice, zlasti svilene, pa je škoda sežgati, bolje je, če jih razrežemo na prav majhne delce ali pa jih »scufamo«, potem pa napolnimo z njimi blazino za zofo. Tudi jajčnih lupin ne bomo metali na ogenj, kjer itak samo tlijo, ampak jih damo v smeti, če ni v bližini kokoši, katerim bi jih stolkli. Stolčene jajčne lupine so najboljše čistilo za steklenice in kozarce. Gospodinje sploh premalo pazijo na odpadke in zavržejo preveč živil. Če prav na debelo lupimo krompir, ga odpade pri 1 kg vsaj 20 dkg ali še več, To si smejo privoščiti samo tam, kjer imajo kokoši ali prašiče. Po drugod pa morajo odpadke znižati do najmanjše mere, če ne lupijo surovega krompirja, amipak ga prej skuhajo ali pa če surov krompir samo ostrgajo, kakor smo se tega med svetovne vojno naučili. /Zbiranje