Focai ItMIl 3S> stol. Letnik U UredmKtro is uprtvvltvoi Tkat (3), uUcm S. Fraocesco d'Aui« 20. T«-Moa 11-51. Popili s«| m pofiljajo izključno uredniitvu, ofUm, rekU-tudje ia denar pa upravnitvu. Rokopisi •• na vračajo« NefraKloirana plama ae »o sprejemaj«. — Last, esloftba ln tisk Tiskarne „Edinost-PođnrednlStvo ▼ Gorici: uBca Gloauft Otrduocl Bt. 7, 1. n. — Telet it. S27. Obrni ia odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Pred balkanskim „Locarnom"?! Po sklepu sporazuma na pogajanjih v Locarnu, po katerem naj se navskrižja, neizbežna v mednarodnem in meddržavnem življenju, odslej rešujejo mirnim potom, potom mednarodni razsodišč, in se lako odstranjajo možnosti novih krvavili zapletljajev: so se začeli pojavljati glasovi o podobnem 'sporazumu med državami na Balkanu. < Locamski duh« naj se prenese tudi na balkanski polotok. Evropska miroljubna javnost ie simpatično pozdravljala tako idejo. To pa iz velikega razli z ozirom na dejstvo namreč, da je bik, to ozemlje ua jugii Evrope v vsej zgodovini pozorišČe neprestanih homa-Tij ter da so s tega ognjišča prihajale iskre ki so zanetile velike mednarodne požare. To pa še posebej radi navzkrižju v interesih, ki so jili posamezne evropske države zasledovale na Nakanu. V zadnjih časih pa so se bolj in bolj množili glasovi, da se Italija v veliki meri zanima za ustvaritev pakta na Balkanu v duhu locarnskem. Načrti Italije da gredo za tem, da bi bila ona duhovna in politična pokroviteljica te meddržavne kombinacije na Balkanu, kar bi seveda, v veliki meri povečalo nje pozicijo in veljavo v mednarodnem položaju Evrope. Kot znak tega stremljenja Italije se navajajo prijateljski P »kt že sklenjen med Italijo in Jugoslavijo, nedavno potovanje g. Ninčiča v Rim, in nova napovedovana pogajanja za razširitev in poglobitev tega prijateljstva. Kombinaciji na podlagi takega dogovora naj bi načelovala Jugoslavija. Te Ini smo čitali v listih važne tozadevno izjave vodilnih ministrov, oziroma državnikov treh drugih interesira-itih držav. Bolgarski minister za vnanje stvari, Vtanos Buro v, priznava možnost takega sporazuma na Balkanu. Kajti miroljubno«*. balkanskih narodov bi pozdravljala vsak dogovor, ki bi jim za-Ijamčil mir. Smatra za potrebno, da se nasprotstva ublažijo v mirovni atmosferi. Zahteva pa, da se meje Bolgarske zagotovijo, da bo imel bolgarski narod za.vest varnosti in neodvisnosti ter da bo mogel delovati za svoj gospodarski ,iii duševni nadaljnji razvoj. Mora se povrniti zaupanje — to zahteva mirovna politika Bolgarske. Obstoječe okolnosti zahtevajo balkanski Locarno. Ni pa stvar Bolgarske, da bi dala pobudo za tak pakt. Dcslej se tudi ni nikdo formalno obrnil do nje. Ko ji bodo postavljeni predlogi, ki bodo jamčili neodvisnost Bolgarske, bo še le Bolgarska videla, ali se more pridružiti takemu dogovoru. Gospodarski more biti Bolgarska le naklonjena takemu dogovoru, Kajti taka politika bi zajamčila mir in varnost. Bolgai-ske. Kanakaris Rufos, grški minister za vnanje stvari, meni. da se z naglimi koraki bližamo Locarnu balkanskih držav. Poprej pa je treba razčistiti razna nerešena vprašanja med Grško in Jugoslavijo. V razgovorih z Ninči-rem je zadobil uverjenje, da te težave l iso nepremostljive. Najvažnejše železniško vprašanje se more lahko rešiti z zadovoljivim dogovorom. Čim bo tak dogovor, katerega besedilo se predloži Beogradu, izgotovljen, pride trenutek, d a, se bodo mogla začeti pogajanja za balkanski sporazum, ki bo služil utrditvi miru za vse dežele. Bivši turški minister za vnanje stvari Schuhri Bey je u ver jen, da bi bila konferenca za dosego balkanskega dogovora brez Turčije nepopolno podjetje, ker bi se vsak dogovor ali zveza morala obrniti proti Turčiji. Današnja Turčija je prek in prek nacijonalna. Nje politika je jasno določena. Izven svojih nacijonalnih mej hoče živeti v dobrih razmerah s svojimi sosedi. Svoje meje, svoje pravice in svojo neodvisnost pa hoče braniti. Turški narod pokaže, če bo potrebno, da more to, kakor dokazuje njega stara in nova zgodovina. Kar se tiče stališča Turčije napram Družbi narodov, je turški državnik uverjen, da brez soudeležbe Amerike, Rusije in Turčije, je to le zveza nekaterih narodov, ne pa Družba narodov. Iz vseh teh izjav je razvidno, da se nobeden treh navedenih državnikov ne izraža načelno proti balkanskemu sporazumu. Glede izjav bolgarskega ministra, ki postavlja pogoj, da morajo biti neodvisnost Bolgarske in nje meje za-j mčene, bi pripomnili mi, da bi bilo mstvo podano že v pojmu sporama med državami. Nesmiselno bi bi-1< . če bi od kake države zahtevali, naj se pridruži paktu v svojo lastno Škodo in pogubo. S tako namero bi bila dosega pakta že v prvem začetku onemogočena. Zato si moremo izjave gospoda Burova tolmačiti kot izraz pripravljenosti za sklep balkanskega Locarna. Isto velja tudi za izjave Grka Rufosa. Pripomniti pa moramo, da za dosego ibporazuma med Jugoslavijo in Grško — ki je predpogoj za pristop te posled- nje k balkanskemu paktu — ni važna samo povoljna reiitev vprašanja železnice Gevgeli-Solun, marveč tudi vprar šanje srbskih maifibi t Grikl £e v uvodniku prošelga torka smo naglaša.-li, da je v tem vprašanju ena glavnih zaprek proti sporazumu med. Jugoslavijo in Grško. To vprašanje mora ta poslednja povoljno in pravično urediti! Sele potem bomo mogli verjeti v iskrenost izjave Rufosa, da vidi balkanski dogovor že na potu. Brez resne volje za povoljno rešitev vprašanja narodnih manjšin v Grški bi bile besede g. Rufo-sa le — besede. nove Turčije gotovo no bodo balkanske države ogrožalo. Tudi no po balkanskem sporazumu, sklenjenem — brez nje! Pritrjamo pa izjavi turškega državnika — ker ravno to mi ponavljamo vedno — da brai Gospod Stikri-Bey pa pozablja, da i vem uvodniku, kjer smo naglašali, da Turčija danes v resnici ni več balkan- mora v ta namen stremeti po prijateljska država, kar se izraža že v dejstvu, stvu z jugoslovenskim narodom, ne pa da je nje težišče prenešeno v Malo j samo z diplomati! Rekli smo: Tudi Azijo, v Angoro. Nje teritorijalna po-; msn|Masko vprašanje v Italiji Je važno sest v Evropi so le še mali ostanki, poglavje v kompleksi nje balkansko nekdanje veličine. Integritete sedanje' politiko! Jate in trajno izgubo pravice do javne službe, zahteva pa oprostitev obtožencev Viole in Malacria. Ob 18.20 prečita predsednik razsodbo, s katero so, v smislu zahteve državnega pravd-tfje Dražba maiedov sa bo nikoli toJnika* Damini. Volpi ln Povsromo obso-M morala biti: zaščitnica trajnega I Joni na 5 let, 11 mesecev in 2* dni ječe, prt tenor Jim jo všteta že prestana je-fta. Obsojani so tudi na trajno izgubo pravice do javnih služb in na legalno intardikcljo za časa zapora, na porav-nanje Škode in na plaćanje sodnih stroškov. Malacria in Viola sta oproščena. Predsednik je naznanil, da se obtožencem radi indnlta odpustijo štiri leta ječo. miru med evropskimi drŽavami in narodi ter voditeljica stremljenj po obnovi in konsolidaciji Evrope. Kar se pa Uče vloge, po kateri stremi Italija z ozirom na eventualni sporazum med balkanskimi državami, se moremo ! sklicevati na naša izvajanja v torko- ifti@i!i|ey proces zaključen Dumini, Volpi in Poveromo obsojeni na 6 let ječe Malacria in Viola oproSčena GHlETIt 24. Kazpravna dvorana je bila danes kljub deževnemu vremenu nabito polna. Točno ob 10. predpoldne je predsednik otvoril razpravo in daJ besedo branitelju Veechiniju. da se razpasti zbornica in fašistovska milica. Njihove nečedne nakane se niso uresničile, kajti zmaga opozicije bi bila v neizmerno škodjo celokupnemu itaii-Malacrie odvetniku janskemu narodu in Italiji. Gospodje porotniki! Nasprotuiki so Obrnjen proti porotnikom je Vecchi- zahtevali, da bi Vi s svojim pravore-ni izvajal uaslednje: Vaš pravorek bo kom obsodili našo revolucijo. Niso pri-zaki j učil epizodo nesmiselnega upor* Sli na razpravo! In da bi prikrili svoj premagancev, ki so skuhali svoje dni umik, so se skušali opravičiti s pis-izvršiti napad na novo zgradbo itali- mom, ki so ga naslovili n-i Vas gospod janskega naroda. -Ta-z branim v prvi predsednik in ki zveni zelo žaljivo za vrsti obtoženca Avgusta Malacrio. K*-j ves sodni dvor in za» italijansko sodstvo jteri ho dokazi proti njemu? Sobarica. sploh. hotela Dragoni je rekla, da ni videla! Za obtoženca Amerika Duminija ne Mi;1 -rio v sobi usodepolnega popoldne j pro^rn Vas nikakega usmiljenja, ker 10. junija. Toda ta izpoved ne drži, kaj- ^j ^ (<> ae slagalo z najinim doseda-ti IIirschwaid je videl v hotelski sobi njiu, ponosnim faižistovskim zadrža- Putata in Pancerija. Poslednja dva sta bila, kakor znano, oproščena od obtožbene sekcije. Tudi dokaf, da. je imenovanega dne Augusto Malacria obedoval z Dumi nijem, ne zadostuje. V nadaljnjem je govornik pobijal razsodbo obtožbene sekcije in izjave, ki jih je podal državni pravdnik ter na-glašal: Izključena je sleherna udeležba Augusta Malacrie prt Matteotti je vem umom. Preostane Še vpt?\šanje ugrabljen j a poslanca Matteottija, na kateri sloni razsodba obtožbene sekcije. Toda na to vprašanje je kraljeva amnestija že položila nagrobni kamen. Nato je branitelj Vecchini orisal svojega klijenta, Malacrio kot hrabrega bojevnika, ki je bil ranjen in odlikovan v vojni ter je že od prvih početkov navdušen fašist. Malacria — tako je nadaljeval Vecchini — je dobro vedel, kako so se v isti dobi vsi nočevali iz predstavi tel je v prevratniških strank. In afera. s katero se bavi te dni porotno so njem od prvega dneva procesa pa do danes. Hočem Vas le opozoriti na dejstvo, da je Dumini velik gentleman, da je bil v vojni odlikovan s srebrno svetinjo. In lahko bim Vam privedel priče, ki bi Vam povedale, kako se je Dumini pogumno in kot. Italijan obnašal v vojni. Pa poglejmo« ka* je pokazala dosedanja rasprava! Dumini je prinial, da je organiziral* ugrabljenje socialističnega izzivalca in pogubonosnega razdi-rača, to pa za to, da bi od njega kaj izvedel glede profcidržavne propagande, ki so jo vršili ne samo Matteotti, pač pa tudi Modigllani, Treves, Gonza-les in Turatti in da bi na ta način proti njim lahko vložil ovadbo pri sodišču. In zato Vam je Dumini rekel, gospodje porotniki, da bi sedeli danes v tej kletki, če bi Matteotti ne bil mrtev, poglavarji socijal. unitarske stranke, ker bi morali odgovarjati radi umora fašistovskega časnikarja Bonservizija v dišče v Chietiju, ni bila za Malacrio nič Parizu. Radi ugrabljenja poslanca Mat-drugega kakor norčevanje, ki je bila j teottija ne pridejo v poštev nikake ob-naperjeno proti političnemu tajniku j teževalne okolščine. Kajti poslanec, ki unitarske stranke, a nikakor proti po-1 žali kolektivno patrijotsko čustvova-slancu Matteotti ju. Radi tega se ne mo-jnje, ki Ščuva proti političnemu in so-re govoriti pri tej aferi o obteževalnih cijalnemu redu, ki ščuva k razrednemu okolnostih. Dumini in njegovi tovariši sovraštvu in k meščanski vojni, ni po-so se z l>olestjo v duši spominjali, da slanec. Matteotti je bil najbolj zagrije pred nekaj meseci padel v Parizu fa- zen sovražnik Italije že od leta 1914. šistovski novinar Bonservizi in da so Ko je Italija v letu 1915 vstopila v sve-drugi številni fašisti v imenovani dobi tovno vojno, je začel razvijati najbolj padli od prevratniške roke. Govor, ki defetistično propagando med delavci, ga je Matteotti imel v zbornici dne Bil je radi tega obsojen in nato inter-30. maja ni torej nikakor dal povoda niran v Firencah, a kasneje v MessinL Dumini ju in drugim obtožencem, da so, V povojni dobi je ustanovil list «La se polastili Matteotti je ve osebe. , Lotta», v katerem je na vse načine sra- Branitelj Vecchini je porotnikom po-j motil nasprotnike. D'Annunzia je irne-klical v spomin težke dneve iz leta 1917, (noval izkoriščevalca žensk, Mussolini-ko so Avstrijci udrli v beneške planja-jja naj podle jšega zločinca* reške legijo-ve, takratno trpljenje italijanskega narje poklicne razbojnike in fašiste hu-ljudstva in zadržanje voditeljev itali- dodelce, ki se nahajajo v službi italijanske socijalistične stranke v onih janskih latifundistov. dneh. Svoj govor je zaključil Vecchini j Kaj pa je moj klijent Dumini? Orisal tako-le: Gospodje porotniki! Sodite po'sem Vam že njegovo hrabrost in posvoji vesti te obtožence in zavedajte se žrtvovalnost v prid domovini tekom dolžnosti, ki jih imate do domovine, svetovne vojne. Po vojni je bil najbolj katera gre nasproti svojim najvišjim in' navdušen fašist. Odpotoval je v Fran-najlepšim ciljem. Razprava je končala jcijo z namenom, da ugotovi, kake zve-ob 12. uri. | ze so imeli Matteotti je vi pristaši z ita- Popoldanska razprava se je pričela lijanskimi izseljenci in se je povrnil ra-ob 14.15. Nastopil je zadnji govornik njen v Italijo. oma in Volpija S lat, 11 mesecev ln 2t TirpHz — morajo prijatelji in nasprot- niki Družbe narodov priznati, da se nI prišlo ne v Locarnu ne v Ženevi do ni-kakih uspehov. V tem dejstvu da s« jasno kaže poraz politične metode sedanje vlade. Govornik je še rekel, olitiki. kjer stoji sama brez orožja proti zob oboroženim velevlastim. Radi tr^a I>i pomenila umaknitev prošnje za pripustite* Nemčije v Družbo narodov nastop Nemčije proti locarnskim dogovorom. Po teh kancelar je vih izjava it J t ■ bila razprava o zadržanju nemške delegacije na zadnjem zborovanju \ /enevt zaključena. Predloženih je bilo več resolucij za izrazitev nezaupanja vladi, katere so pa bile vav. zavrnjene, medtem ko je državni zbor sprejel predlog strank vladno koalicije, s katerim se je izrekla vladi zaupnica ter odobrila uj«'-na politika v Locarnu in v Ženevi. LONDON, 24. V mrzličnem pričakovanju radi napovedanih Chaiu beri a i novih izjav o zunanjepolitičnem položaju se jo sinoči otvorila seja doijnje zbornice, na kateri je nastopil kot prvi govornik načelnik liberalcev Lloyd ti«'- -ge, ki je izrazil svoje ja-epričanje, ti« j»» mir Evrope v prvi vrsti odvisen od usode Družbe narodov, radi česar o njegovo ministrstvo v kratkem likvidirano in da je večji del poslov že prevzelo ministrstvo pravde. Povdarjal je, da je tiskovni zakon Že sprejet, zakon o centralni upravi na bo še v prihodnjem mesecu predložen narodni skupščini. Ta zakon predvideva redukcijo resor tov, organizacijo vseh panog državne uprave, obla-stev in uradniških kadrov. S tem bo dosežena stalnost oblastev in se bo lahko provedel princip varčevanja. Več govornikov je ostro kritiziralo delovanje min. Srskića ter povdarjalo, da ministrstvo za izenačenje zakonov v zadnjem času ni sploh nič delalo ter da je edini njega produkt tiskovni!hodnjič šel v Ženevo, naj gre tja popol-zakon. j noma svoboden in brez nobenih obvez Ta proračun bo najbrže jutri dopoi-jali obljub«, dne sprejet, nakar bo prišel na dnevni! Minister za zunanje zadeve Cham- poslanec Roberto Farinacci, ki je zago^ varjal Duminija. Obrnjen proti porotnikom je izvajal sledeče: Vaš pravorek. Dumini je bil oni, ki je opozarjal pokojnega Bonservizija v Parizu na nevarnosti, ki mu pretijo od strani italir o porotniki, bo vreden italijanskih mož janskih izseljencev. Svoj govor, ki je in bo tak kakršnega zahteva italijan- trajal 1 uro in triČetrt je Farinacci ski uarod. Radi tega bo popolnoma od- tako-le zaključil: Premislite in dobro govarjal pravičnosti. Italijanski narod pretehtajte ta dejstva, gospodje porot- koniaj čaka, da se odkriža tega dogod-' ka, ki so ga fašistovski sovražniki na vse načine izrabljali, da bojkotirajo fa-šistovsko delo v prid Italiji. Gospodje porotniki! Vse izjave, ki so jih podale številne priče in vsa dosedanja razprava ne nudijo nikakih utemeljenih, točnih dokazov, da so obtoženci izvršili zločin nad Matteottijcn). Nekatere indicije proti kakemu obtožencu so branitelji že itak popolnoma niki, in sodite pravično! Razprava je končala ob 16 in dvorana se je izpraznila. Ob 18.10 so se povrnili v dvorano porotniki ter je bila prečitana razsodba. Razsodba pravi, da so se Dumini, Volpi in Poveromo udeležili Matteotti-jevega umora. Malacria in Viola pa nista bila udeležena pri tem dejanju. Razsodba priznava, da umor ni bil nameravan in govori o tozadevni soude- o vrgli. Opozicijonalne stranke so se ležbi; priznava nadalje tudi so vzroke, radi Matteottijevega dogodka strnile v Zanikuje obteževalno okolnost glede enotno fronto proti fašizmu, da maŠČu-j zločina, izvršenega na osebi poslanca« jejo svoj zasluženi poraz. Popolari, priznava pa izzivanje. Na podlagi raz-framasonski republikanci, socijalisti in sodbe se priznajo olajševalne okolno-liberalci so odšli na Aventin ter so za- j sti. V smislu tega pravoreka zahteva htevali, da odstopi fašistovska vlada« I državni pravdnik za Duminija, Pover- red proračun zunanjega ministra. Ker bo dr. Ninčič podal svoj ekspoze, vlada za jutrišnjo sejo velikansko zanimanje, posebno še, ker so listi bili te dni polni nasprotujočih si vesti o Ninčičevem potovanju v inozemstvo. Interpolacija opozicijo radi Radeta Pašića BEOGRAD, 24. (Izv.) Davidovičevci, SLS., zemljeradniki in muslimani so ^izročili predsedinku narodne skupščine interpelacijo v zadevj obtožb proti Radetu Pašiću. V interpelaciji navajajo posamezne slučaje, ki jih je spra^ vil v javnost D. Stojadinović, in zahte-tvajo od finančnega in zunanjega ministrstva pojasnilo, v kolikor ti očitki odgovarjajo resnici. Predlagajo nadalje, da se sestavi posebna anketa, ki naj preišče afero. V isti zadevi je poslanski klub S. D. vložil posebno interpelacijo, Kemiki državni zbor odobril locarnsko politiko Chamberlainova zmaga v angleški doljnjl zbornici BERLIN, 24. Na včerajšnji seji državnega zbora so razni poslanci opozicije nastopili proti sedanji politiki vlade v zunanjepolitičnih vprašanjih ter očitali posebno kancelar ju Luther j u in ministru za zunanje stvari Stresemannu, da sta ponižala Nemčijo pred zadnjim zborom Družbe narodov. S posebno avtoriteto je med temi govoril admiral von Tirpitz ter opozoril državni zbor na važnost sedanjega trenutka v mednarodnem položaju Nemčije. Radi tega je prosil poslance, da naj pozabijo sedaj na težnjo posameznih strank in da naj imajo pred očmi le sedanji težavni položaj naroda. Vlada je v preteklem letu sklenila slediti smernicam locarnske politike. Sedaj pa — je vskliknil von berlain je nato s spretnostjo pobijal obtožbe Lloyda Georg*-ja ter zavrnil očitek, da je obljubil Briandu podporo v zadevi podelitve sedeža v Svetu Družbo Poljski. Minister je izjavil, da je postopal v Ženevi zvesto po navodilih svojo vlade, ter povdaril, da locamski duh še obstoja in da pušča najboljša upanja in zaupanje v bodočnost. Po govoru načelnika laburistov Mae-Donalda in Hugona Cecila, ki je zagovarjal Chamberlaina, je ministrski predsednik reasumiral pomen razprave, nakar je doljnja zbornica zavrnila predlog opozicije, da bi se izrekla ministru za zunanje stvari nezaupnica radi njegovega zadržanja na zadnjem zasedanju Družbe narodov. Politične vesti Moč posameznih evropskih držav po njihovem prebivalstvu Prebivalstvo Evrope znaša po najnovejših podatkih 457 milijonov duš. Posamezne države imajo: Rusija (evropska) 101 milijon, Nemčija milijonov, Anglija 44. Francija 39, Poljska 27, Španska 21, Romunska 17, Čeboslova-ška 14, Jugoslavija 12, Ogrska 8, Belgija IVi, Nizozemska 7, Avstrija 61-, Portugalska 6, Švedska 6, Grška 5' j, Bolgarska 5, Finska 3Mj, Danska Irska 3, Norveška 2Mr» Litvanska 2, Turčija (evropska) 2, Letiška 1' Estonska nekaj nad 1 milijon, Albanija nekaj nad pol milijona duš. Štiri po prebivalstvu največje evi-opske države so zastopane v odstotkih na sledeči način: Rusija 22^, Nemčija 14'£, Anglija 10% in Italija celokupnega prebivalstva Evrope. POLITIČNI POLOŽAJ V MADŽARSKI V budimpeštanskih političnih krogih se vidno kažejo stremljenja, da so politična debata o madžarski falsi- •EDINOST* V Trstu, dne 25. marca 1926. likacijski aferi zaključi še pred velikonočnimi prazniki. Posebno vladna Stranka si prizadeva, da se afera likvidira in definitivno spravi z dnevnega reda. Kak postopek pripravlja opozicija, ni še nič znano. Značilno pa je, da med tem, ko se je prof Bethlen mudil v Ženevi, doma nastal neki mir in da je opozicija prenehala s svojimi napadi proti vladi in ministrskemu predsedniku. Vlada je izjavljala, da Bethlen zastopa v Ženevi interese dežele in opozicija je molče soglašala s tem. To bi kazalo, da ni pričakovati odločne borbe opozicije proti vladi. Ko pa govorimo o opoziciji, ne smemo misliti tudi na socijalno demokracijo, ki trpi preganjanja slej ko prej. Tako jo bil urednik glavnega, gladila madžarske socijalno demokracije, poslanec Vancz&k, radi nekega članka, ki ga ni spisal on sam, zopet obsojen v 6-mesečen zapor. Sedaj je Vancz&k vnovič postavljen na zatožno klop radi sličnoga slučaja. I>is1 «Nepszava», glasilo socijalne demokracije, je objavil neki članek, ki ga tudi ni spisal urednik. Hadi tega Članka je državno pravdništvo tožilo tega poslednjega in sodišče druge instance ga je obsodilo v enomesečen zapor, denarno kazen 5 milijonov madžarskih kron in v izgubo političnih pravic za tri leta. Vsled te oi«odbe je VanczAku odvzet tudi poslanski mandat. Krogi socijalne demokracijo nameravajo uvesti akcijo Van-fzaku na korist. Pozvati hočejo avtorja članka, naj se povrne v domovine in prevzame odgovornost, da bi bil Yan--?zak rešen odgovornosti. Tako bi dosegli obnovo sodnega postopanja. Od uspeha te akcije je odvisna razsodba od sti*ani najvišjega sodišča. Vkljubj «miru» torej, sklenjenemu med vlado in opozicijo, mora socijalna demokrati ,?a hoditi dalje svojo trnje vo pot. DOGODKI NA MADŽARSKEM Narodna skupščina je zaključila razpra- j to o falsifikacijski aferi in odide skoro na velikonočne počitnice. V političnih krogih I je razširjena vest, da hoče opozicija po ve- j likonočnih praznikih začeti s temeljitimi obračunom s tajnimi udružen ji. Vladna stranka da ne bo nasprotovala, toda le pod j pogojem, da seja ne bo javna. Ko bo izgla-; sovana zaupnica vladi — na kar računa, vladna stranka z gotovostjo — začne grof j Bethlen s pogajanji za preosnovo vlade.' širi se tudi glas, da namerava vlada razpisati nove volitve, češ da se hoče pokoriti ♦odločitvi naroda». Ugotovljeno je, da je tudi kartografski zavod v Monako vem zapleten v falsifika-cijsko afero. To je sicer privatno podjetje, toda nameščenci so v njem izključno bivši častniki. Ta zavod je bil v zvezi s tajnikom Windischgraetza, Raho. Ta je dobil od vodstva monakovskega zavoda priporočilna pisma, s katerimi jo nabavil v Kolnu papir za izdelovanje novčanic. Dalje je ugotovljeno, da je stroj, na katerem so so bankovci numerirali, prišel iz Leipziga v Nemčiji. POUK ČEŠKEGA JEZIKA NA NEMŠKIH ŠOLAH V 5 EHO SLOVAŠKI V poslanski zbornici so Nemci predložili dva predloga za uredbo pouka češkega jezika na občinskih meščanskih šolah. Enega so predložili nemški poljedelci, drugega nemški socijalni demokralje. Zahtevajo, da se pouk češkega jezika uvede na vsaki javni meščanski šoli, če pa šolska občina to želi, tudi na vsaki javni osnovni šoli narodne manjšine, ali kol neobvezen predmet, ali pa — kjer to zahteva dotični šolski svet in to priporoča okrožni šolski odbor — kot obvezen predmet. Glasom predloga nemških strank se ima češki jezik poučevati najmanje po največ pa po i ure na teden. GRADNJA ŽELEZNIC V JUGOSLAVI- j JI V DnŽAVNI REŽIJI Sedaj se gradijo naslednje proge. | Normal not irna proga. Štip-Kočane 34 j kilomeirov. Ta bo dograjena in izročena prometu v mesecu avgustu. Ozkotirna, Beograd-Obrenovac 39 km. Na Progi Titelj-Orlovat se začnejo dela na mostu preko reke Tise. Dolgost tega mostu bo 419 ni. Proga Kralija-Crnja blizu romunske meje kot nadaljevanje proge Vel. BeČkerek-Crnja, 7 km. Dela se tudi na rekonstrukciji zobnate proge preko Ivan Planine. T<> dni so se začela dela na progi Slov. Kača-Sava. Na progi Ueograd-Mala Krsna se bodo vršili popravki. Vsi defekti te proge ne izvirajo vsled tega, ker je bila zgrajena v državni režiji, marveč edino-le zbog elementarnih nezgod. Vse druge proge, zgrajene v državni režiji, funkcijonirajo dobro. Poškodbe, ki se dogajajo, niso v nikaki zvezi z delom, marveč so posledica elementarnih nezgod. Proge, izdelane v državni režiji, imajo ta plus, da so cenejše. Neki funkcijonar generalne direkcije za gradbo železnic j»' izjavil, da se je gradnja v državni režiji ukrenila le v nujnih slučajih, ko so to zahtevali državni interesi. Progo, ki so bile oddane v zgradbo polom dražbe, so i>oka-zale precej slabih strani. Ena je v tem, da se na licitaciji ne more oddati delo podjetniku, ki jamči s svojo solidnostjo in izkustvom, a je nekoliko dražji, marveč tistemu^ci je cenejši. Od tega je imela drža.v,*K mnogo škode. — Od novih prog, ki se gradijo sedaj, se gradita v državni režiji proga Štip-Kočane in tunel preko Ivan Planine. Vse druge so oddane potom licitacije. NOVA UREDBA PRAZNIKOV V fcE-HOSLOVAŠKI REPUBLIKI V" prošlem letu so v Čelioslovaški uvedli novo uredbo praznikov, po kateri je bila večina cerkvenih praznikov odpravljena in nadomeščena z nekoliko novih praznikov. In govorilo se je tedaj, da se v doglednem času odpravijo še nekateri prazniki. To pa je v praksi naletelo na odpor. Na drugi dan Božiča so bile na pr. vse prodajalne zaprte, tovarne so mirovale, niso poslovale niti banke. Izjemo so delale le državne oblasti. To stanje je v javnosti podkrepilo stališče, da je današnji zakon nevzdrž-Ijiv ter da se stoletna tradicija ne more zlomiti na kolenu, to tem manj, ker dvojni prazniki ne prispevajo k gos^o-darskemu in socijal. Živelienju. Ta božična historija bi se ponovila sedaj o velikonočnih praznikih. Radi tega se je takoj po sestanku parlamenta razmišljalo o tem, da bi se sklenila novela o novi uredbi praznikov. Te dni so tak .predlog predložili čehoslovaški socijalisti, v katerem predlagajo naslednje praznike: Novo leto, Masarykov rojstni dan, obletnico smrti Jana Amosa Ko-menskega, drugi dan Velikenoči, 1. maj, drugi binkoštni praznik, praznik mater in dece (1. julija), spomin na sežig Jana Husa, praznik sv, Cirila in Metoda, dan smrti kneza Vaclava, tri božične praznike. Gotovo pa je, da se še marsikaj spremeni na tem predlogu. Vobče pa se ti predlogi drugih strank približavajo predlogu čehoslovaških so-cijalistov. Posebno ostanejo božični, velikonočni in binkoštni prazniki. Jako verjetno je, da bosta praznik sv. Cirila in Metoda in kneza sv. Vaclava, ustanovitelja češke države, vsedržavna praznika, čeprav čehoslovaški socijalisti računajo z možnostjo, da bi se praznik sv. Cirila in Metoda mogel slaviti samo v Moravski in SlovaSki, a praznik sv. Vaclava samo v Češki. DNEVNE VESTI Pozdrav „Edinosti iz Podgorce KRIZA nUtAUEOA FA&IJA Včeraj zjutraj je prispel v Trsi fašistov-Ker bivam daleč od svojega rojstnega ski komisar on. Moretti, ki se je po svojem kraja, v daljni Čmi gori, mi prihaja prihodu najprej podal v sedež tukajšnjega «Edinost» teden in tudi 14 dni kasneje, iašija, kjer je imel pogovor J dr.jem Marti-T, . . gnoniiem. Nato io on. Moretti obiskal pre- Pozno sem torej doznala, da je to naše fektJ uff GaJtija glasilo praznovalo svojo petdesetletni- ° * co. Ko sem razgrnila slavnostno števil-] NOVA UNIFORMA ZA ARMADO, ko, sem uzrla znane in tako mile mi Kakor znano, se je odločil ministrski obraze, ki sem občevala z njimi dolgo predsednik Mussolini že davno za uvedba vrsto let na delu za preporod Slovencev nove uniforme v armadi. Imenovana je bina tržaškem ozemlju. — Petdeset let la posebna komisija, ki ima izdelati toza-neumornega in težkega narodnega de- devne načrte in predloge. Ta komisija se , . . i v.; ^iirt „pjfli iMriihlie- sestane proti koncu tega meseca. la! In vse to naj bi bdo^sedaj^izguMje- terPn vprašanjtl s° baje posveča po- no, uničeno? Prestrasna misel bi bila ^^ ^^ of{cirski uiifoVmi. Po to- to! — zadevnih vesteh hoče dati Mussolini ofi- Pogled se mi je usta vil pn sliki na- Cjrjem tako uniformo, da bo kazala zunanji šega, kljub sivim lasem še vedno mlar- izraz resnosti tega poklica in bo obenem dostnega idealista Maksa Cotiča. Zami- povzdigovala moralni ugled oficirjev, slila *em se v davno dobo, v čase, ko Nova uniforma bo iz sukna temne barve sem tudi jaz dopisavala v list, ki mu je in bo opremljena s tradic^onalnimi znaki ; . ,J * - „ „-v,«««« posameznih vrst orožja. Pravijo, da bo no- bil on tako vnet m neumoren urednik. ^ uniforma clegant„a in obenem resnob- V spomin mi prihajajo prvi začetki ^ našega otroškega vrtca in slovenske ^^ _— šole družbe sv. Cirila in Metoda. Zna.; FONOTITEV KONCERTA .ILIRIJE, čilno za razmere v tedanjih časih je Zbor «Ilirije» bo ponovil svoj nedeljski dejstvo, da so morali redarji ščititi uči- »^top v soboto 27. t. m. z neizpremenje- , ♦ '„ri__„r js'i« nr«H «« mm programom. 2e v nedeljo je občinstvo, tel je m učence na potu v šolo pred na. k. kotička napunilo dvora- scuvannni ljudmi. Ker sem bila ostra, no si€dilo z neprikritim navdušenjem in sem večkrat s svojimi dopisi spravila razumevanjem izvajanjem zbora in je po- ubogega Maksa v zadrego. Tedaj je bilo eebno aplavdiralo narodne pesmi in pesmi naše ženstvo večinoma še povsem ne- narodnega značaja, ki prevladujejo v pro- zavedno. Odločno sem bičala tedanje gramu in mu dajejo karateristično doma- naše dame, ker so običajno govorile v 7«* on*' ki J® ▼ nedeljo niso mogli ,„„„■, . „.I,- - . __ j o^Krti v udeležiti koncerta, bodo imeli v soboto zo- drugih jezikih. In to ne le med seboj v Q » e ^ { Kon- zasebnih razgovorih, marveč tudi na ^rtppriCne ob 21. uri v dvorani Delavskega naših prireditvah. Seveda so bile ogor- konsumnega društva. Cene so znižane. Da čene nad dopisnico, ki jim pa je bila 8e olajša delo blagajni, se bodo prodajali nepoznana. Zato se je njihova jeza sedeži danes in jutri v DKD od 20.30 do 22. obračala proti — uredniku «Edinosti«, ure. Razposlane vstopnice so veljavne tudi On pa je po trpel, molčal in — ni me ** soboto. - izdal! Često so tudi moški v kavarni AMKRIUK TOltPEDOVKE V NAftl LUKI silili vanj, naj pove, ali tiste dopise res Včeraj Kjutraj so priplule z otoka Malta piše ženska. In ko jim jc potrdil, so se v nag0 juto štiri ameriški torpedolovci. čudili. Zdelo se jim je neverjetno. Ne- Skvadrilja obstoja iz ladje «Lamson», na koč pa so me vendar iztaknili. Izvestna Jtateri je vkrcan poveljnik kap. Fairfield, nemška aa*istokratska gospoda je *sma- ter edinic «Bruce», «Coghlan» in «Preston». trala moje dopise (ker sem bila žena Kapitan Raia je pozdravil komanda rii^vnpffa uslužbenca^ za zločinsko Z«rfielda v imenu pristaniškega povelj-di zavnega usiu2l>encaj za ziocnpKo nika gt torpedolovci so se zasidrali nadelo in je zasledovala tudi mojega sproti hoteiu savoia. Poveljnik skvadrilje moža. je po svojem prihodu obiskal poveljnika , No, časi se menjajo. O tisti gospodi ni armadnega zbora, prefekta, župana ter princ duha ne sluha več, list «Edinost» staniškega poveljnika. Jutri bodo oblastva pa jc doživel svoj častni dan: slaviti je vrnila obiske. _ mogel svojo petdesetletnico. Osebe od- GLASBENI VEČER NA OP6INAH. hajajo, narod pa ostaja! In da je n^ ed lasbe večera, ki se bo vršil narod — kakor spričuje ravno jubilej- v 6^oto v Mičelovi dvorani, je sledeči: na številka «Edinosti — ostal neomaj- j) q Rossini: Ouvertura k operi Tan-no zvest svoji narodni svojstvenosti, kred, 1. Haydan: Allegro (orkester). 2) A. neupogljiv v borbi za svoj obstanek, to Moffat: Uspavanka — Menuet (2 gosli in je nesporna zasluga tega našega vrlega klavir). 3) I. Prochazka: Zvezde žarijo... I. in neustrašnega glasila Trdna vera je ^tii: Pred durmi (solospeva) 4) A v m pni da ^rpfno orestane tudi seda- Dvofak: Sonatina op. 100 (gosli m klavir; .niem, aa siecno prestane tuui seaa Leoncavallo: Ridi pagliaccio. G. Puc- nje težke čase m da bo videl boljše ^ Arja iz opere Tos^a G> Verdi: Arija dneve. Zato kličem vsem, ki se zbirajo iz opere Traviata ^solospevi). ti) A Dvorak: okoli tega lista in stojijo pod njegovim Tercet op. 74 (2 gosli in vijola). okriljem zvesto v narodni službi: s po-j Začetek točno ob 8.30. Med izvajanjem nosom morete zreti v prošlost in taki, posameznih točk ni dovoljen vstop. Trža-neomajni ostanite tudi v bodočnosti! Se se lahko vrnejo s tramvajem ob 11.48. posebej veljaj moj pozdrav staremu M UBADA pou^ DTOfcTVA .EDINOST, borcu Maksu Cotaču. Hvaležno se ga, ^^ ^ - Trst: V Vaši stvari spominjam, ker mi je odpiral predale gmo intervenirali;pridite v urad, da Vas naše «Edinosti», da sem mogla tudi jaz informiramo. s svojimi skromnimi močmi prispevati Franc Ladič - Starad. Na Vaše pismo Vas k delu za narodni preporod, in posebej obveščamo, da Politično društvo ni jiosre-našega ženstva, ki se je po veliki zaslu- dovalnica služb. Vsekakor od slučaja do gi «Edinost i» v resnici preporodilo, da slučaja, se nudi kakšna prilika. Javite je danes tudi žena vrstnica moškega na Ccmu bi. .se Pretil, pa eventuelno kulturnem in socijalne,n snovanju. ~ brez ^ncije seveda - se bo kaj našlo. Vsem. vsem dragim rojakom in roja- Knjižnica Hr*-v« listni« i so orožniki našli nekatere listine. iz katerih je blo mogoče dognati, da je bil Misan lavnatelj Židovske kongrega<-v Trstu ter da je stanoval v uliri Solitario. Niso pa našli nikakega pisanja, k^ bi pojasnilo, kaj je nesrečnega mladenii.i »rnalo v smrt Truplo je bilo poznaje prepeljano v mrtvašnice mestne bolnišnice. Avto jo je pcdrL Včeraj popoldne okoli 15. ure j« neki u>-vorni avtomobil podrl pod rojanskimi oboki 16-letno Marijo Pičulin, stanujočo v Sv. Križu št. 138. Mevica je prišla pod kolesa in zadobila hude poškodbe na raznih delih telesa; med dragim si je tudi zlomila levo koleno in pretresla drobovje. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne j>ostaje je dal prepeljati nesrečno deklico v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgifni oddelek. Njeno stanje je resno. Vesti z Goriškega ljenje! M. Skrim j arjeva. POMANJKANJE SODNIKOV Po vesteh iz Rima so v pravnosodnem tudi zaostali članski prispevki. Knjižni-ministrstvu v velikih skrbeh radi vedno ca 9e priporoča za knjižne darove. Med bolj naraščajočega pomanjkanja sodnikov, ljudstvom bodo bolje služili svojemu na-Posebno občutno postaja v zadnjem času menu starih omarah. pomanjkanje pretorjev, tako da je mnogo n»ull>ana tfttcftl pretur, ki so brez načelnikov. Tudi zadnji »ru»it»n» v">n sodniški natečaji so dali le malo novih sod- — Kolailf Za danes napovedana vaja od- nikov. Da se odpomore vsaj v nekoliko ta- pade. Prihodnja vaja se bo vršila v nedeljo kemu stanju na preturah, se je pravosod- ob 9.30 zjutraj. Ker bo po vaji jako važen no ministrstvo odločilo, da bo podeljevalo pomenek, so naprošeni vsi pevci, da se je mesta na preturah sodnim avskultantom, prav gotovo udeležijo, ki dovršijo tromesečno prakso. j — S. D. Primorje — na Prošek«. V petek V zvezi s temi vestmi iz Rima, ki bi ka- točno ob 20. uri redni sestanek vseh fcla- zale, da so se odločilni činitelji začeli za- nov. Naj nihče ne manjka, vedati položaja na sodnijah, naj tu zopet Ker je namen prirediti, v mesecu avgu- opozorimo na številne pritožbe iz občinstva stu takoimenovani «Sportni dan», bi bilo naših krajev radi brezkončno počasnega potrebno, da se tega sestanka udeleže tu- poslovanja nekaterih pretur. Da je tako di nečlani, posebno oni, ki ljubijo telovad- poslovanje predvsem posledica pomanka- bo, kolesarstvo, tek, brzo hojo itd. Kdor- nja so«inikov in tudi sodnih uradnikov, je koli linče zdravega razvoja naše mladine jasno za vsakogar, ki je količkaj posvečen bo nase stremljenje podpiral, v sodno poslovanje kot tako. Kakor smo že — «Turistično dr. pri Sv. M. Magd. sp.> ponovno naglasili, je sploh število sodni- bo priredilo v nedeljo, dne 28. t. m., popol- kov in sodnih uradnikov odmerjeno na na- danski izlet na Socerb z namenom trenaže. čin, da je naglo redno poslovanje izklju- Člani, udeležite se izleta v polnem številu! Ceno, tudi če so vsa mesta zasedena. Tem Zbirališče pred gostilno eks Subietta ob manj seveda, če niso zasedena, kakor je to 1.30. uri. — Predsednik, slučaj glede več naših pretur. i — Slov- akad. druStvo »Balkan*. V četr- — tek 26 t. m. se bo vršil redni sestanek ob Dvajsetletnico svojega školovanja obhaja danes prevzv. knezonadškof dr. Frančišek Sede j v Gorici. Prevzvišenemu naše iskrene čestitke! Dva novomaSnika. Na oznanje Marijino, današnji dan bosta posvečena v novomašnika gg. Ivan Juvan-čič iz Bovca in Peter Šorli iz Grahovega. Delavcev je malo, zato jima želimo prav obilo uspeha v vinogradu Gospodovem! Postni Čas gre h koncu. Kot smo že poročali v našem listu ljudstvo prav pridno obiskuje postne pridige v cerkvi na Travniku ob petkih zvečer. Ufcitetjstvo in sindikati. Kom. Garassini zopet poziva učiteljstvo goriške aežele, naj se vpiše v sindikate. Na pozivnicab, ki bi jih morali učitelji podpisati, je med drugim rečeno, da podpisani ne pripada nobeni drugi učiteljski organizaciji, najmanj pa Še Ijčiteljski Zvezi. Kot se vidi, ga je pohvala šolskega skrbnika Reina podržgala v njegovem delovanju. Iz govora videmskega prefekta Ricci-ja na nedeljskem shodu v Čedadu. V nedeljo so se zbrali fašisti celega če-dadskega okrožja v Čedadu. Zbrala se je velika množica. Povabljeni so bili zraven tudi župani iz gorenje soške doline. Nastopalo je več govornikov. Vsi so hvalili krepko roko izvan-rednega odposlanca fašistovskega vodstva, poslanca Moretti-ja, ki je počastil marsika-ko visoko pa nesposobno in neznačajno osebo iz vrst furlanskega fašizma. Kot poroča «Giornale del Veneto«, je vi-demski prefekt tekom svojega učinkovitega govora izjavil sledeče: «Vi Furlani se morate strniti tukaj na meji v silen zid branik, v katerem se bodo morali stopiti tujerodci.» Dosedaj še ni prefekt Ricci povedal tako jasne in odkrite besede o svojih namenih. PEVSKO IN (HaASBENO DRUŠTVO V GORICI sporoča, da je na splošno željo preneslo vprizoritev Mozartove komične opere «Fra-nek in Franicaa na soboto, II. aprila zvečer ln nedeljo, 11. aprila popoldne. Ker se pričakuje tudi sedaj velik naval, kakor je bil pri prvih dveh lanskih predstavah opere «V vodnjaku*, bo s preložitvijo omogočeno, da se predstave ▼ soboto zvečer udeleže meftčani, one v nedeljo popoldne pa tudi okoličani. Godbo pri operi oskrbi orkester, ki je sestavljen tako, kakor ga je skladatelj predpisal. Natančneje spregovorimo o delo v eni prihodnjih Številk. IZ MIRNA Zelo redko se oglašamo iz naše vasi ali kakor bi se lahko pred leti imenovala iz vasi razgrajačev to pa zato, ker je pred leti bilo v Mirnu več dela, zato tudi več., spoča za ošterije. Danes je preeej drug;i-Če v tem oziru. Se vse bolj vzdržuje in postaja bolj pametno, a ne radi tega, ker ni gostiln, temveč pinki, pinki, tisti manjkajo. Pa ne maram več pisati o tem, kiT bi se lahko komu zameril, zato bom rajši popisal našo vas, kakšna je, ker je mnogo čitateljev slišalo praviti o Mirnu, a videli ga niso še. Miren bi se lahko drugače imenoval — Dolina Šent-Krišpinska (Dolina t Šent-Krišpinska zcJ% ker so skoraj sami čevljarji in ker je patron oziroma svetnik čevljarjev Sv. Krišpin). Pred vojno jt* 1 * i I Miren dokaj obrtna vas Bilo je več tovarn za kože, čevljarjev vsepovsod polno in, ko je hodil bedni katolik po dolini Šent. Kri-špinski, je slišal skoraj na vsakem oknu tiktitanje čevljarjev. KamnoseV.i so se tudi razvijali, z eno besedo rečeno prav luštno je bilo. Danes ni več tako. Pač j»-; resta gre vedno po isti poti, reka Vipava teče še vedno v Sočo in burje imamo tudi vedno dovolj, če še ne preveč. Hiše po vojni »koro že vse dozidane, se dokaj če»l-ne, le konkordati belijo lastnikom glave. Obrt je tudi Še precej razvita. Čevljarska zadruga posluje s polno paro kakor tudi g. Scalettari s strojarno in mizarsko podjetje Butkovič & Boštjančič. Kakor v m1 vasi oziroma občine tako tudi naša pričakuje poteštata .Imamo par kandidatov, a nam ni znano, kaj bo ž njimi. Do sedaj še vedno županuje naš g. ?upan Albin Spaca-pan, zelo priljubljen pri vseh slojih. Takega župana ne bo občina imela ni! dar več, četudi se jutri razveljavi zakon o pot-7 oseb v sobo. Je kot na naboru za uvrščen jc k vojakom. Križi in tažave s slačenjem vpričo drugih, križi in težave z odgovarjanjem in razumevanjem. Reši nas, o bolniška blagajna, te nadloge in ukreni drugače ter pošlji človeka zdravnika, ki bo vsaj malo razumel govorico naše vasi! Bogati snio tudi na društvih. Imamo Slov. izobr. društvo v Mirim ust. 1. 1920, Dramatični krožek — lpava — ust. leta 1925. Godbeni krožek. Zadnjo nedeljo se je igrala prijateljska nogometna tekma med Športnim k^bom Ipave in Jadrana iz Vrtojbe. Rezultat: 2-1. No, društva delujejo vsa ilobro in it> nas veseli. Ni več ni tistega dolnjega in gornjega konca tako občutno slišati kot pred vojno. Šola je kot drugod. Otroci postajajo vsak dan bolj zmešani in ne znajo ne slovenski ne italijanski. Sedaj se tudi napi; ljuje elektrika in pravijo (namreč oITin^i obhodniki pred cerkvijo), da bo gorela ze prvega maja. Bog daj vsaj do jesenil lrav pošteno — «davi. »--- Dokumenti b kmetski pokosi na (talen leta 1713. (takozv. Tolminski punt) Zbral MirosUgr Premrou (Nadaljevanje: glej «Edinost» 18. II. 2. in 4. IH. 1926) Peti dokument: Gorica, 1713. 29. IV. (F. 142). Namestnik deželnega glavarja goriškega in goriški deželni odborniki poročalo ' cesarje. Novi slučaji, ki so se pripetili po na- tolminskem POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod Trpoški sok izdelan v lekarni Castellanovich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro ip je vsled tega izbomo čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich. 372 Splošno slov. žensko društvo v Gorici šib poslednjih poročilih o ... - J , puntu, podžigajo še več našo zvestobo- bila že komisija k sep m je določila ime- predstaviti Vašemu Veličanstvu po-na našim cestam m klancem. Kakor čuje- ^ _ ^-krM m te ne- mo, bo nosila zožena in vijugasta glavna tre£>, ^ Primern^ te ne- cesta, ki smo jo dobili mesto prejšnje le- rede. Medtem Ko so v. .. .. '___i____ ___i- • t- : nn avn.i ŠOFER išče službe, če mogoče na deželi. Govori oba jezika. Naslov pove goriška uprava. 346 IVAN KACIN, Gorica, P. Tommaseo 29 (Piazzutta), tovarna glasovirjev, harmonijev, orgel. UglaŠevanje in popravljanje po najnižjib cenah, zajamčeno. Prodaja na obroke. Oonik brezplačno. 365 Ker občni zbor sklican za 24. marca t. J. ni bil sklepčen, vabi Tržaika posojilnica lo hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom na vabi vse svoje članice k rednemu občnemu cesta, ki smo jo dobili mesto prejsnje ie- ^^; ~ * ' . ^^^ zboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. t. pe, široke «cesarske» ceste, ime, Iv. Gotr odšli in so na svojem ozemlju povzro-m, ob 4. uri popoldne v društvenih prosto- harda. Tako bodemo imeli v Podgori dve Čili več neprilik, kakor smo ze poro-rfh v uL sv. Ivana 7. Dnevni red: 1) na- nemški ulični imeni, če upoštevamo pri- fcali, so se EanaM, ki so začetkoma izgovor predsednice, 2) poročilo odbora o vatno pot, ki vodi daleč okrog tovarne na javljali, da so bili prisiljeni se pridru-delovanju in stanju društva, 3) volitev 5-ih most in že nosi nemško ime lastnika to- ^ Tolmincem in ki SO trdili ne samo, Članic odbora in predsednice, 4) slučajno- varne. Pot skozi vas pa dobi, po sklepu ko- »ridružiio puntarjem, ampak - Prosi se mnogoštevilne in točne ude- misije - grofovske ime! Imenovala se bo se ne P^1^^^J u ^ ie*be po grofu Attemsu, ki je bil baje furlanski da se jim hočejo pozitivno upre«, na . , . _ ... _ _ „___ . j lir o d ovi naj- Temu Krofu niso dobili v Go- kor je meni, namestniku, pismeno spo- Zveza trgovcev in obrtnikov v Gorici | je bil stavljen ročil kanalski delegat ter okoliški sod. ohveSča tem potom vse mteresirance da svojčas tozadeVm predlog v meStnem sve- nifc (gastaldo del Paese), ki se je po mo-danes Lo. t. m. dan Uzn^ienja Mar ue\ Gotovo pa tudi ni primerno grofovsko ^m naročilu podal na lice mesta: (torej, m praznik da se bo delalo kakor bi bil u ki vodi ^ BuSkrce đo RriiiSča J K_nalcif^^i osmelili, da so drz- navaden delavnik in da bodo trgovine od- v Koncu! Mogoče, da im#. županstvo 80 ^ *analcl1 eaaJ osm?mi» oa so urz prte kakor običajno ob delavnikih. MOTORNO KOLO Indian-Scout s sideca-rom, z električno napravo, skoraj nov, izboren, se ugodno proda. Garage Cernu-schi, Fabio Severo 73 — Trst. 377 TRGOVSKEGA POMOČNIKA, 17—18 letnega za mešano stroko, išče za takoj G. Sandalj, Lupoglava, Lupogiiand — Istra. Hrana in stanovanje pri družini. 379 cepljene, prvo in drugovrstne in dveletne za latnike, murve in drugo sadno drevje, prodaja Rudolf Tavčar, Ivanji-grad p. Komen na Krasit. 381 IZ ŠTANDREŽA. Naše polje. - Pomanjkanje gnoja. - Razne težave našega kraja. Medtem ko čujemo, da se po drugih va seh vedno bolj opaža in širi bolezen izseljevanja in tarnanja o hudih Časih in o visokih davkih, se pri nas ljudstvo zaveda, in molče prenaša vse te nadloge, upajoč, FOTOGRAFSKEGA pomočnika sprejme ta- goce, ua m«, "ij^™ no stegnili roke na urad cesar, davka-i koj loto «Helios» Idria. 391 vendar namen toopraviti taf skandalozni .. * .__ki« —- kolovoz, kajti če bi imela pot taka ostati, ^ so tam, ter vzeli davkarjem bla- pRI2MATlCN1. daljnoglede kupuje Giusto potem naj ji dajo primernejše ime n. pr. gajno, tako da so se morali prestrašeni. mrscht optik> ^ Mazzini 36, Trst, 392 «Via Rotta» ali kaj sličnega! Upamo pa, umakniti, kakor moi*e Vaše Veličanstvo! -
    in1 .. . _ _ _ — .. ki se bo vršil v drugo sklican pa., po § 49 zadružnih pravil, kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov v sredo, 7. aprila 1926, ob 3. uri pop. v lastni hiši via Torre blanca 19, I. nad. s sledečim dnevnim ledom: 1. Odobritev letnega poročila in računskega sklepa za L 1925. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o rezervnem zakladu. 4. Vitanje revizijskega poročila. 5. Izprememba pravil. 6. Razni predlogi.*) 7. Volitev načelništva. 8. Volitev nadzorništva. TRST, dne 25. marca 1926. Načelo istvo. da sobo čeDraTo/kma'ua s^rna vet » svojo prvo prireditvijo na velikonotai tajnik m 'ki ga predlagamo Va- bo, «.epi av ne kmalu, a sčasoma \en ^ jn nasiednjo ^deljo (toelo) na fe^ veUCanstru s cenitvijo dober dar položaj zboljšal. Polovica ljudi se pri nas peča izključno le s poljedelstvom. So to po večini mali kmetje, ki imajo tri do Cest ha svojega zemljišča in razen tega še vsak po par repov goveje živine. Zemlja pri nas ni taka kot drugod, le par pedi je vsebuje vrhnja plast; spodaj pa je sam debel grušč in skala. Dasi je taka, jo vendar ljubi naš človek bolj kot vsako drugo, ker ve, da je edino ona pravi zdravnik, ki daje uspešna zdravila za sedanje bolezni. Ze pred vojno si lahko videl kmeta, kako ji je dovažal gnoja, čistil in obračal jo je neštetokrat v letu, da mu je lil pot z obraza in pl 3Č, a p: i vsem t*-m mu je sijalo veselje iz oči; saj je bil gotov, da mu i ona za trud in znoj vrne bogato plačilo. Od prvega Šparglja, v mesecu aprilu, pa dan iz nje kaj za goriški, še več pa za tržaški trg in z izkupičkom tega, je nakupil, kar potrebuje družina za vsakdanje potrebe. &e najbolj pa se je veselil pridelave zgodnjega krompirja, ki tvori pri nas glavni letni pridelek. Nešteto vagonov ga je po leti romalo od tu v severne dežele, dohodki tega pa so krili vse glavne izdatke, pa je še kaj ostalo za Montovo hranilnico. Vse to si pri nas opazil pred vojno. » ~-----J~— --- - __T „„ T7«aWn«a SCU1U VCUtttUaiVU O V.CU11V1JU ^TiTd"^.^^ (beni) romskega davkarja v znesku vsakokrat ob 4. uri popolne. Ker je to prva prireditev na Vojskem' po L 1914., upamo, da obiščejo prireditev . Vsak zadružnik sme prt obžnem 2 boru staviti predloge, kaieri niso na dnevnem redu. O teh prrdlogih pa občni zbor ne more sklepati ampak le odloči. Če se sploh vzamejo v pretres, ali če se morejo izročiti posebnemu odseku ali r-d^oi-niitvu, ali pa načel.lifttvu, da se o njih poroča v bodočem obč>em zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora (401) OBRTNIJSKO DRUŠTVO V BARKOVLJAH razpisuje mesto krčmar ja. Tozadevne prošnje naj se naslovijo naravnost na odbor Obrtnijskega društva, ki daje tudi potrebna pojasnila. 407 mahagonijevega lesa, psiha, marmor, zr- BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, cala, 1500.— dve popolni postelji z vzmet- — — mi in žimnicazni 500, vzmeti 70, damaski-rane 90, žimnice 65, drugo pohištvo, vse novo prodam. Fonderia 10, skladišče (Trg pred bolnišnico} 414 Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 290 ILBB C HINA. Jako okusen. Vzbuja teč-nost in je najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostmi in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 386 9ULSOVIRJE, harmonije, orkestrone itd. v vsakem stanju popravlja in uglašuje Pečar, Gorica, via Corno 17, II. 94 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64. 220 ■AORORNE SPOMENIKE izdelujem in jih imam v zalogi. A. Šuc, Dntovlje. 235 Kakor znano, nas je Kotar je v preveč DE6EK, 14 leten, izvrftil ljudsko šolo z dona kupu, da bi nas mogla prerediti do-t brim vspehom, razvit, bi rad vstopil kot H ltu. »5C IV Bi pil "l"11-1' F11"1 '"J""- •---— * ' A nr)Vininil Kot ili vojna vihra prizanesla ljudem, tako j mača gruda, zato moramo oanaja«} vsako leto po svetu s trebuhom za kru-} hom. Od 400—500 nas je šlo vsako leto v Avstrijo, kjer smo bili večinoma zaposleni pri uravnavi hudournikov. Da so tamkaj naše delavce radi jemali, se vidi že po tem, da smo dobivali dva- vajenec v trgovino z mešanim blagom. Vido Sonc, Tomaj b. it. 101. 412 tTVTNOZDRATMItKA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni 387 Castelanovicb, Trst, Via Giuliani 42. via Giuliani 42. 388 je razpršila še one bore pedi zemlje, da je kazala svoja rebra, ob povratku naših lju-di, ki so dohajali v večjih ali manjših presledkih, nekateri že proj. drugi še b: po polomu, iz raznih bojišč in taborov, še največ pa iz begunskih taborišč, izmučeni in izstradani radi večletnih muk tekom ------* . . . . vojnega prognanstva. Mrko je gledal kmet krat toliko plačila nego domačini m je ob prihodu na zapuščeno polje, ki je iz- mnenje tamošnjih inženirjev, da brez gledalo kot ena sama razdejana pustinja, 'naših delavcev, med katerimi oprav-čez katero se kriša nebroj strelskih jarkov }jaj0 ta posel mnogi že nad polovico in žičnih ovir ter globoko zevajočih ka-?svoiega življenja, sploh ne morejo vrvem, ob katerih leži posejano raznovrstno | ' ® nalo„e Sedaj je gas? bi se vojno stre ivo. Tužno mu je postalo pri 51lf . ^ * *T .. . . . „cu. ko je .tal potrt ob razdejani hiši, a v j zaceli POBOČNE SOBE, m^ne s psiho aH umi^ mislih mu je le tlela iskra nade m upa, se bo delalo, Kakor tuai gieae sit-vud „„,„itr— ker se je zavedal, da vse to? kar mvi po- delavcev, katere naj vzame s seboj vzroča otožnost, je vendar le njegovo. Baš vsak posamezen delovodja, a mesto pota zavest ga je gnala k temu, da je spet "voljnih odgovorov na naša pismena VAJENCA za trgovino jest vin in tudi take-; ga z eno ali dveletno prakso sprejme trgovina Via Industria 8/II vrata 5. 413 TRGOVINA z mešanim blagom, 11a zelo! prometnem kraju, blizu železnice, dobro vpeljana, se da v najem. Naslov pri upravništvu. 411 Mlin in žaga Proda se takoj n' vo sezidan enonadstropen mlin s šestimi mlinskimi kamni. Na 2 minuti oddaljenem in Dokfrugl hektar velikem vrtu v sredi trg* se nahajajo temelji in predzidje za zgradbo turbine in veli e električne žage ob Krki. Mlin kži v neposredni bližini obsežnega gozda knez> Auersperga na Dolenjskem. Načrti in zidivo že pripravljeni. (374) Ponudbe na Sploino gospodarsko zadrugo v žuianbarku (S.o-oni.a). blizu Zagreba, Hrvatsko Termalne kopeli in blatno zdravljenj®>revmatizma, protinn, »sthias, ženskim bolezn m i. t. d. Stanovanje in popolna oskrba otl Din. 50.— do 80. - dnevno za osebo. Pred sezijo ln po seziji posebni popustL Vojaška godba in dru?e zabave. Lastna električna razsvetljava. (t03) Pojasnila in prospekte potom ravnateljstva Krapinskih Toplic S H S. Gospodarsko društvo pri Sv. H Magd. zgornji št. 77 vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 11. aprila 1926 v društvenih prosto rlh ob 9. url predpoldne. DNEVNI RED 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in nadaornislva. 4. Odobritev letnega računa. 5. Volitev predsednika, načelnBtva in namestnikov. 6. Volitev nadzorništva in namestnikov. 7. Slučajnosti. H02) Na obilno udeležbo vabi ODBOR. valnikom, lasten izdelek, originalne tovarniške cene. Tiirk, Via S. Lazzaro 10. Pozor na naslov. 445 PRSMI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 389 Tvrdka GIUSEPPE SPECHAR TRST, Via S. Caterina St. 7 (Piazza Mazriiti) naznanja svojim odjemalcem, da je prejela veliko izbero tu- in inozemskega blaga ; moške in ženske obleke. — Najlepše in zadnje novosti po konkurenčnih cenah. Speclfalitefta angleškega in taSkega blaga Velika izbera površn kov, dežnih plaščev, izdelanih oblek. — Zadnji vzorci. Sprejemajo se naročila po meri 356 je zopet padal s čela in pleč, a on ni mi-jviaaa noče izdajati rova! kopal je dalje, nalagal in odvažal, hod tujcev čez mejo. (Keme Iiinreise- __.. dokler ni pustio je spremenil spet v rodo- imvilligung)! Italijanov sploh ne spre- POB—M A /»»"»g* r«* vitno polje. Ce se človek, ki je to polje vi- jeinajo, in tako moramo ob vsej nepo-flel zanjikrat pred vojno, danes spet po- jitiČnosti nositi hude politične posle- da so ** ....... vrne, ne ho niti spoznal, le njive dice, ki utegnejo biti za nas prav ka- da pri gospe Slovenki. San Zaccaria 4-III desno. £16 hi le še ne pred mnogimi leti razdejano m 1 'Jn„m ŽG kratko množe- /.apuščeno bojno polje. Razliko bo spoznal. tasti ofaJne, ker nam ze Kiamo nmoze- )0, ko mu bo kmet potožil, da je pred voj-jnje pokale, da smo na ta način t>ško- no izvozil z ene in iste površine za tretjino dovani za najmanj milijon lir, kar je za več pridelkov, kot jih izvozi danes; in to to ped naše izmozgane zemlje že veli- radi tega, ker zemlji ne more dati one kanska vsota. množine hlevskega gnoja, kot ji ga je lahko. Kako naj si pomagamo? Morda bi se dal pred vojno On goji živine le toliko, [ d našimi političnim voditelji dobila kolikor je potrebuje pri obdelovanju svoje ____________ zemlje. Groja, ki ga je dobival pri raznih Ičoeijažih, in onega ki je prihajal iz Trsta, VODA «DELL'ALABABI)Ai PROTI IZPADANJU LASI. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prhlja-nju in za ojačenje korenin, steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Castella-novich» Trst, Via Giuliani 42. 357 TVRDKA C. VISINTIN Trst, Via deilc Torrl 2 (vogal S. Lazzaro nasproti cerkvi Sv. Antona novega) tSanes m več. Cim dalj naraščajoče število avtomobilov in sličnih vozil povzroča, da se število vprežne živine, zlasti po mestih, vedno bolj kvči. Oni gnoj pa, ki izhaja iz goriških vojašnic, je v posesti enega, ki mu je postavil tako ceno, da stane kubični meter tega gnoja več kot kubični meter krompirja. Pred časom je naš kmet praznil in čistil marsikatero goriško greznico, bla^a duša, ki bi avstrijski vladi pojasnila našo zadevo in nam tako pripomogla do nezabeljene vsakdanje polente? Brez kakega posredovanja bo šlo gjotovo težavno, zato bi bilo treba-nemudoma ukreniti potrebne korake. Prip. ured.: Za zadevo se je že zavzel naš poslanec Wil£an, ki je tako) nvtdel stisko naših Kotarjev in jim hoče vsak način odporne či. STANOVANJE S HRANO DI VRTOM išče stara gospa v rekonvalescenci pri mirni, boljši družini v Gorici ali bližnji okolici. Ponudbe v Carducci 14. I. Gorica 417 O priliki velikonotn.lt praznikov dnevni dohodi: lzgotovljene obleke za moške in dečke, površniki, dežni plašči i. t. d. i. t. Bogata izbera tu- in inozemskega blaga. Lastna prvovrstna krojačnica. Oglejte si naša okna in nade cene d. 375 Preden kupi-e pisalni stroj, oglejte si stroj „fiheivimetall", ki je na prvem mestu današnje raoderae ^nebanlke! Nemški izdelek Iz tovarne kheinmetall-Werke. Dfsseldorl. Petletno jamstvo. Polovico prihranite, če kupite naravnost pri glavnem zastopn ku za Italijo R. SImons, Gonca, m- Maulai St. 5. Da se uverite o prvovrstnostf stroja, dobite ga šest dni na poskusnjo brez vsake odškodnine. Ceniki na zahtevo brezplačno. Tudi rabljeni stroji se prodaj* - Izvrš^ejo se popravila vsakovrstnih pisalnih strojev in registrskih b agajn. Za sol dno delo se jamci. Scampllj- ke, trakovi in kopirni papir za pisalne stroje veino v zalogi iz prvovrstnih tovarn.---- Občinstva se priporoča PODLISTEK JILES VERNE: (3-?) Skrivnostni otok — O da, je rekel Penkroff. — Kaj pa? — Ogenj, je rekel mornar, katerega je tudi nadlegovala vedno ena misel. — Naj vas to nič ne skrbi, Pencroff, je odgovoril Cir Smith. — Ko ste me nosili, ge mi zdi, da sem videl na zapadni strani višjo goro, odkoder mora. biti razgled po vsej pokrajini? — Da, je potrdil Gedeon Spilett, to je precej visoka gora... — Dobro, ga je prekinil inženir, jutri poj-c-Čimi vejami, je splašil take ptice, ki se ni o dale ujeti.. Celo Kurukusov niso videli, ti mornar je že sklepal, da bo ob povratku moral na ono močvirnato mesto, kjer jo , imel tako srečo z lovom na trnek. \ ▼ Trat* 21 BM«i 19M. 1014 (luk a tov, m to za potirjani vinski davek. Kai* se pa tiče unili s sa, ao vzpodbujeni po tako pogubnem zgledu drznili tirjati ne le oslobojenje od mesnega in od vinskega davka, ampak celo povrnitev vsega, kar so v to ime plačali, kakor sem moral jaz, namestnik. predvčerajšnjim izkusiti ž njimi: zakaj prikazali so se tu po * od vsake občine, vseh okoli 90. od katerih pa sem sprejel samo šest-, da čujem njihove pritožbe. Prepričal sem jih, naj iz premeni mišljenje ter mi je pismeno, kar so tudi storili^) To bi lahko pobunilo tudi »oreaji Kra«, da stori isto, kakor se že čuje, pa bi dosledno zapeljalo tudi druge tem bolj, ker so se že nekateri z Brd, namreč oni iz vasi Dolenja, ki je obdana od beneške zemlje, in drugi iz Flejane, okoli S najbolj zavrženih mož, osnielili oro-pati nekega Adama Resa (Rez), ki je pobiral davek: vse slučaji, ki — kakor smo rekli — ne trpe odlaganja, da Vase Veličanstvo poskrbi; celo v tem trenu t k ti skoraj me obvešča ) gozdni urad, kaj so so čepovancl drznili storiti. /.a sedaj izvršujoč vladni in dvorno-koniorni nalog od 12. t. m., poslan nam temeljem ukaza Vašega Veličanstva o, admiral Kol čak; 2) biviši predsednik ministrskega svota, Pepeljajev, bosta ustreljena. «Boljše je usmrtiti dva krivična, ki sta že zdavnaj zaslužila smrt, kot pa izpostaviti smrtni nevarnosti stotine nedolžnih ljudi. (Konec prili. 4rel risar na njem točno r notrebno da povemo Vašemu Veličan- . ,___ ____________ ti vi« radi boljšega razumevanja, in si- kazal obisk s strani občinstva, kije ™je-!moPja pa je bil Koičak sam; sivo 1. (11 uoij&t^u n.a* J » hrepenenju po lepem petju dalo oddu- nsrrn*-j Volim cer, da je oa KWo«fte suaai, ™ r1 Ska s tem, da je hitelo na koncert in napol-1 ^ ^^ Covca do Ecfcaruia stni uie noje, dVorano do zadnjega, tako da marsi- Kcbarida do Tolmina pa dve uri in pol;ikdo ni rilti veC prostora v nji. Lepšo od kranjske strani, to jo od Loke do ni mGgla proslaviti «Ilirija» svojo 20-letni-Ce&kna, je štiri dobre ure hoje, iz Cer- co. a mi moramo biti hvaležni, da nas je kna do Tolmina pet ur; pot je zelo ob tej priliki seznanila z novimi cvetkami •daba 1'ri prehodili iz kraja v kraj ni j in osvežila par starejfiih iz naše bogate takih voda' katere bi ovirale hojo, in!pevske literature in ze je iz naše ^lana. ™ ~ —^ pevske literatu«. Res, da je letos kakoi takih voda, katere bi ovuale hojo, in * .prevladoval na sporedu A^ mič ako bi vode radi nepričakovanegasil-| vendar ne v wxi meri> ^ bi tudi topot utis nega dežja narasle, odtečejo tudi taKoj;>nil večeru peča* enoličnosti. Tako je tudi da so iz Gorice v Gore ceste zelo ozke j prav Vsaka glasbena prireditev mora ime-med hribi in Sočo, težavne in težke za ti gotov umetniški volilni motiv, ki naj nrehojo posebno kakor je razvidno iz pride do izraza v skrbni izberi po umetni-navedenega obrisa pod št. 6 in »t. 7 pri Ski veljavi in smeri sorodnih si skladb, vendar se je treba iz istega razloga spret- g^^Tgozdov: niso laki, da bi zadr- zapeljivosti, ki jo povzroča en Sevali korak moštva; da so druge poti iz Bohinja v Nemfiki Rut, kakor pod št. 18 (obrisa), nepo- rabne; da je pot iz Kobarida do Slapa po- rabna in Široka; da so prvi i>odpihovalci in najbolj perfidni oni iz Kobariškc doline, navzgor do Sedla proti beneški meji, in navzdol do Tolmina, izvzemŠi nekatere iz vasi Kebarid'*). Mam ostaja samo še, da naj ponižne je prosimo Vaše Veličanstvo, da hitro poskrbi g^ede teh neredov in nevarnosti, ki vise nad nami, da nam nakloni že določeno regularno nemško moštvo* katero bi zadoščalo, kakor smo rekli, v .številu od 600 pešcev in 200 dragoncev nole£f od mene, namestnika, naprošene sam skladatelj, kajti, naj bo ta Sa tako plo-dovit in originalen, njegov osebni stvari- teljski ton je vendar v vseh skladbah eden in isti. Tako se blifta tudi pevovodja «Ilirije« temu pojmovanju utnetaiikih večerov in sicer v svoj prid in v splošno izobraževalno korist ter smo prepričani, da bo s prihodnjim spored n še krepke je zadostil tej vseobči umetniški zahtevi, zraven pa znal marsikaj izluščiti iz programa, kar se glede vrednosti ne da niti od daleč meriti z ostalim umetniškim nivojem sporeda, kakor n. pr. medlo «Svadbo na poljani«, drobno lirično idilico, iz katere je Adamič napravil pravo grotesko. Pevski /bor se nam je predstavil v povečani obliki, zlasti glede moških pevskih sil. Razveseljiv pojav; posledica: lepši uspeh. Zdaj je ravnotežje med posameznimi glasovi mnogo na boljšem, dasi s tem še ni rečeno, da so vsi nedostatki odstranjeni. Zbor obstoja pač po veČini iz mladih I»i se na tem mestu že ob lanskem koncertu, to i je namreč, da so vsi navdahnjeni z dobro bedne grofije, udarjene od brezštevilnih: voljo in da preveva ves zbor stroga disci-liesreft in zlasti od večletnega nedosta- plina. S poriTočjo teh dveh neobhodno potrebnih lastnosti bo «Iltrija» dosegla lahko še marsikakšen uspeh in v še večjem obsegu. Disciplini in dobri volji je pripisati, da se zbor že sedaj uspešno udejstvuje tu-| di na težjem glasbenem polju, kakoršno se z očetovskim očesom na slabo t nos t na janja in doslednega pomanjkanja lastni potrebni prehrani. Naše najponižnejše mišljenje je, ako hi se Vaše Veličanstvo odločilo poslati namenjeno vojaštvo, da bi is!o na ko-jnam predstavlia v Lajovčevih «Ples kralja roški strani zasedlo Kobarid in isto-1 Matjaža« in «Medved z medom», v Krekovi .časno na kranjski strani Cerkno in Tolmin, s čimer bi bili zasedeni glavni tkraji cele gospoščine, ter opomnimo, da so bili podložniki v vasi Tolmin vedno zvesti, kakor so tudi oni župnije Nemški Rut pokazali svojo zvestobo in vdanost tako v tem slučaju kakor v drugih. Glavarje nastale pobune pa naznanim jaz, namestnik, s posebnim poročilom...7) Gorica, dne 29. aprila 1713. Leopold Adam grof Strasoldo, namestnik; Ignac Cristoforutti, Anton baron Orzon, Ivan Krstnik Delmestri, Anton grof Attimis. odborniki. — *). Nisem našel med listinami deželnega arhiva. ") V zapisniku seje dežel, stanov od tf. V. 1713. je uporno razmerje na Koba-riškem točneje izraženo; tam stoji (S. 142 F. 117 istega arhiva): «Fu risol-to... dimostrare che mofti communi dellu signoria di Tolinino (eccetto il comuiune di Sušit et Dresu iza, quali si op|K>sero c disuasero gli al tri) erano prontf e disposti di venire aU'obedieu-za, <■ far 1'umilissime loro instanze, con pori aro gl'aggra vij e doglianze a Sua Maesta, m a d isu asi .tleli i sudetti due Communi fu anehe dagli altri tra-las< iato...* (slovensko: bilo je sklenjeno... pokazati, da je bilo mnogo občili tolmniske gospoščine (izvzemši Sužid in Drežnico, ki sta se uprli in odsvetovali drugim) pripravljenih in razpoloženih se pokoriti in napraviti najpo-nižnejše prošnje, predloživši bremena in pritožbe Nj. Veličanstvu, toda od vrnjeni od imenovanih dveh občin, opustili so i drugi...). Ga nisem našel. i «Tam na vrtni gredi« in Ravnikovi «Polj-ski pesmi«. Glavni uspeh zbora pa je bil v skladbah poljudnejše narave, kakor v Liadovi «Vozle rečki«, v narodnih «Vanj-kušac«, «Jer moj dragi...... «Kaj pa delajo ptički«, v efektni Adamičevi «Mlad junak...« ter v Mokranjčevem X. Rukovetu (označba «Riljana» ni pravilna, ker je skladba sestavljena iz več pesmi, od katerih pripoveduje le prva o Riljani). Povečano število moških pevcev je dalo pevo-vodji priliko do nastopa z dvema skladbama za moški zbor, in sicer z Adamičevimi «Lucipeter ban« in «Jurjevo», ki ne moreta prikrivati svojega avtorja. Tudi obe Žgančevi medjimurski narodni pesmici sta zanimivi Zbor j • z izvajanjem programa nekoliko preveč hitel, tako da so to občutile zadnje skladbe na sporedu. Klavir je slab. Gospoda Malič in Vrabec sta spravila iz nj%ga, kar jo bilo pač mo£ če. V glavnem je nudil ves večer poseben užitek, za kar gre glavna zasluga neumornemu pevo o-.1 ji gospe* u Milanu !*« »-totu, ki vodi svoj zbor s krepko in veščo roko. Občinstvo je znalo tako njegov trud kakor tu i' Orv-dp.vnrtj- /?3ora zasluženo ceniti in j? opetovano aplavdiralo. V soboto dne 2>» t m. .se koncert po-i »vi in tedaj ho imet priliko, da se ga udeleži tudi oni, ki ni mogel zadnjič. Društvo zasluži vsestranske materijalne in moralne podpore. V. M. Poslednji dnevi admirala Kolčaka Dosedaj sv se pisci in zgodovinarji prav malo zanimali za sibirsko. proti-re vol učijo, tudi v boljševiški literaturi ne zavzema onega mesta, ki ji gre. In vendar predstavlja ta protirevolucija enega najbolj obsežnih in zanimivih poglavij velike ruske tragedije. Izšel je ta mesec obsežen dnevnik generala V. G. Boldireya, ki nosi sle- A preteča nevarnost, ki jo je ponosni vojskovodja prinašal sovjetom, se je kmalu razblinila v prazen nič. Po padcu Omska (november 1919) je srečna admiralova zvezda pričela polagoma ugašati; in s tem je bila zaznamovana tudi usoda vseh drugih sil, ki so se upirale sovjetom. Vojska na vzhodu se je pričela umikati in Kolčaka, ki se je vračal v Vladivostok, so aretirali v Irkutsku. Kako je bil Kolfeak aretiran Podrobnosti o aretaciji je objavil L V. Sumov, ki je bil takrat Član revoluci-jooarnega odbora v Irkutsku. V tem mestu niso takrat gospodovali boljše-viki, pač pa revolucionarni socijalisti, ki so ustanovili »Političen center». V boju proti beli vo«ski so pa sodelovali z njimi tudi boljše viki. Tudi v Semipa-latinsku in ▼ drugih središčih Sibirije so se pojavljale ekstrecaistične organizacije, ki so prizadevale veliko zla Kolčakovi vojski »Spominjam se, pripoveduje Surnov, da je v mrzli noči 9. januarja 20. leta prijahal v galopu neki vojak pred sedeže revolucionarnega odbora ter sporočil, da je prispel na postajo Kolčakov vlak. Postajo so takrat imeli v rokah zavezniki in Čehoslovaki. Sklenjeno je bilo, da se admirala aretira; v to svrho je bila sodrugu Bukatovu in meni poverjena naloga, da po3krbiva na vsak pačin za Izvršitev sklepa, tudi Če bi .^e «PolitiČni center« ne hotel odloČiti. «Ko sva pa prispela na postajo, sva že našla tam zastopnike «centra», ki so se pogajali z romunskimi vojaki in s Čehoslovaki, da bi jim izročili Kolčaka. V imenu Čehov se je takrat pogajal delegat Čehoslovaške republike dr. Bla-gosg. Razmere so bile takrat pač take, da je sporazum bil kmalu dosežen. V železniški voz, v katerem se je nahajal admiral, so vstopili zastopniki «Političnega centra». Kolčak ni izgubil svoje hladnokrvnosti. Pogledal je pa Bla-gosga in rekel: «Izdali so me!« 4 «Obenem z njim so bili aretirani bivši minister PepeljajeV, pobočniki in nekatere gospe, med katerimi se je nahajala gospa Grišina-Almazova. «Admiral je moral izstopiti iz voza, spremljali so ga v irkutsko jetnišnico in ga tam zaprli. Bivšega ministra so pa spravili v neko bližnjo celico. Naslednjega dne se je predstavila v jet-nišnici neka druga gospa iz Kolčako-vega spremstva, Talmirova po imenu in zahtevala, naj tudi njo aretirajo. jft od 310.— do 3*».— ; Shrie« M 4T*.— do lil.- ; Atoao ud 34.— do 34.-; Bari.-, od Sft7.— do - ; BakoroM od lJ.2o do 11 ~ Prago od 73.75 do 74.30; Ograk* od ('.0.»i- d. •.Mol; Daaaj od -.3*0 da Zvrsti ■43.75 do 43.t»t>. Reseč^jiko obrtale« 7G.J0. Novo skladišče koles Kolesa po raznih cenah. Preprodajalci! Predno nakupite drugje, obiščite naša skladišča in zahtevajte cene. e.MILOCH&C. Trst, XXX ©nobre 4 99 Adria i&vlil S 9 K trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Vel ka zalogd raznih ieuijev za spon narodna tiskarna limm i knjigoveziHCO GORICA — Via C. Favctti 9. Harodna krjigarna iMm i papirnico GORICA — Via G. Carducci 7 BRESČ&SC ANTO^ Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 1 Urala CEJ slikarja GORICA — Via AscoH 5. KRUllČ in $11* krojaška mojstra GORICA Corso Eraanuele III. 37. ŠULIGOJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. KERSEVANJ JOSIP Dvokolesa, šivalni streti, puš(