SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 1 kr.
Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja£[v „KatoI. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v Semenlšklh ulicah 5t. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 64.
V Ljubljani, v torek 20. marca 1894.
Letnik: XXII.
Splošna volilna pravica.
Ce je zunanji šum dokaz, da je kaka stvar važna in pomenljiva, potem ne smemo dvojiti niti trenotja, da je vprašanje o splošni volilni pravici jako imenitno. H krati pa vemo, da je to vprašanje jako težavno, saj odstavlja in nastavlja ministre in vpliva neposredno na politično življenje. Pri nas v Avstriji so je vzbudili socijalni demokrat je, ki so 1. 1892 pri svojem shodu na Dunaju vsprejeli za svoje akcijsko načelo program erfur-škega socijalno-demokratičnega shoda tudi v ti zadevi. Da je ložje primerjati, v koliko se je ugodilo socijalnim demokratom s Taaffjevim načrtom in v koliko jim ustreza sedanje vlade in pa Hohenwartov načrt, izpisujemo tu glavne točke erfurškega programa:
Uvedi se splošno, jednako, direktno volilno in glasovalno pravo s tajnim glasovanjem, katero pripadaj vsem dvajsetletnim državljanom ne gledana spol za vse volitve! Po vsaki štetvi se primerno razdelite volilni okraji! Voli se vsaki dve leti! Volitve bodite v nedeljo, sploh v dneh, ko se po zakonu ne dela. Politiška prava se ne smejo nikomur skrajševati razven mladoletnemu. Vse zakonodajstvo izviraj iz ljudstva. Narod sam upravlja državo, pokrajine in občine. Narod voli uradnike in ti so mu naravnost odgovorni.
Tako govore erfurški socijalisti. Dunajski so se izrazili ravno tako in h krati pokazali cilj svoje zahteve, rekoč (Verhandlungen des 3. ost. social-demokratichen Parteitages zu Wien 1892 str. 5): »Svetovni namen proletarstva je preroditi sedajne gospodarske razmere, ki obstajajo v boju raznih slojev. Ta boj se umiri, ko spozna vsaka stranka, kam merijo gospodarske razmere. Gospodujoči slojevi pa skušajo to spoznanje preprečiti s policijo in drugimi nasil-
nimi sredstvi. S tem se sicer gibanje proleta-rijata nekoliko zadržuje, toda ne zaustavi se; boj se le še bolj ojstri. Za teh razmer zahtevamo p o-polno svobodo, da more vsakdo izraziti svoje mnenje. Zahtevamo popolnoma svobodno preseljevanje in da se odpravijo izjemni zakoni, n. pr.: odgon, ali izgon iz občin. Zahtevamo popolno svobodo tiska in, da se odpravi časmški kolek, dalje svobodno kolportažo in popolno sbodno pravo. Zahtevamo, da se odstrani monopol premožnih slojev na politiške volitve s tem, da se uvede splošna, direktna, tajna volilna pravica brez spolnega razločka za vsakega, ki ima 20 let."
Ko je grof Taaffe predložil svoj načrt, so se zbirali po vsi Avstriji socijalni demokratje v posvete, koder so proglašali, da se z načrtom deloma strinjajo. Tudi ljubljanski socijalisti so v kazinski dvorani vsprejeli resolucijo v tem smislu, kakor smo je svojedobno poročali. . In sedaj se zopet zbirajo po vseh mestih in na svojih shodih protestujejo proti novemu vladnemu predlogu. Včeraj so tudi v Ljubljani na shodu vsprejeli naročeno resolucijo, kakor so jim jo doposlali z Dunaja. Za Taaffejev predlog so vzlasti govorila glasila tistih narodov in slojev, ki imajo še iskati pravic, najbolj se se mu pa ustavljali liberalei, Poljaki in nekateri veleposestniki. Nasprotno pa novemu vladnemu načrtu pritrjujejo ti trije činitelji. Skoda, da pri takih vprašanjih v zbornici odločuje le strankarsko mišljenje in da se ne sodi po načelih pravičnosti in splošnega blagra, marveč le po koristi, ki jo ima vlastna stranka.
Predno izrazimo in utemeljimo svoje prepričanje o načelih, po katerih se ima vrediti splošna volilna pravica, moramo povdarjati, da se pri tako važnih politiških spremembah ne sme pozabljati, da je država organizem in da je le organičen razvoj stalen in trden, zato ker je jedino ta — naraven. Ko je Montesquieu v angleški ustavi spoznal vzor vseh ustav in je tako po doktrinarnem potu ustanovil temelj novodobnemu konstitucijonalizmu,
je uprav na to pozabil. Na Angleškem ie ustava vzrastla z ljudstvom in zgodovina angleške ustave je zgodovina angleškega naroda, kakor je zgodovina angleškega naroda zgodovina angleške ustave.
Vsaka obleka ni vsakemu prav in da se politiška obleka prileže kaki državi, treba je, da je prikladna ljudstvu v državi. Lepo je bilo razgrevati se za svobodo in prosveto in mnogo poezije ožarja tisto dobo, ki so pri nas opevali in razklicavali ustavo. Toda, ko so se sanje razkadile in ko se je resno življenje jelo razvijati, se je izprevidelo, da so se zidali gradovi v oblake. Mnogo jih je, ki si
želd celo nazaj.--— Organični ustroj države
taji liberalizem; on vravnava ljudstvo po skovanih načelih, in ne briga se za tista načela, ki so oživljala ljudstvo stoletja in stoletja. Kakor rezbar ob-tesuje po svoji glavi mrtev les, tako tudi liberalci hočejo obdelavati cela ljudstva. Toda pozabljajo, da v naravi žive pogoji za zdrav obstanek in da se narava sama ustavi, kedar se preveč ž njo ekspe-riraentuje. Vihravo svojeglavnost liberalcev kaj lepo opazujemo pri mažarski vladi, ki z uino-vanjem na temelju napačnih premis dokazuje potrebo civilnega zakona, ki ga um in srce ogerskih narodov noče poznati. Temeljito in z izrednim um-stvenim naporom izvajajo dunajski liberalni listi dokaze, da je ljudstvo s svojo razburjenostjo proti brezverskemu Richterju pokazalo, svojo nezrelost, svojo duševno temo, toda ljudstvo si je v svesti, da povdarjajoč vernost, povdarja najboljši temelj svojemu obstanku in čuti se uprav v tem zrel o in razborito. Organični razvoj je tedaj prvi pogoj spremembam politiškega življenja, če hočejo biti stalne. S silo se ne da vcepiti umetno vzgojena mladika, če ne godi naravi drevesa!
Sklep hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 13. marcs.
Po trimesečnem zborovanju se je razšel naš sabor 7. marca. V zadnjih treh sednicah je raz-
LISTEK
Polidor pl. Montagnana.
(Životopisna črtica.)
Doba protestantizma je sicer kakor drugod, tudi na Slovenskem povzročila mnogo zmešnjav in krvavih prepirov, a pri vsem tem vendarle rodila tudi dokaj dobrega. Zlasti pa so se v borbi med resnico in lažjo čistili in krepili značaji in tako je ravno v tej dobi vzrastlo domovini mnogo veleza-služnih mož, katoliški cerkvi pa mnogo neustrašenih zagovornikov in braniteljev, katerih imena in dela bodo vedno slovela.
Med take smemo z mirno vestjo uvrstiti tudi Pilidorja pl. Montagnana, apostolskega protonotarja, najvišjega komisarja in naddijakona na slov. Štajerskem in Kraujskem, prošta v Novem Mestu, župnika na Laškem in Krškem in nadvojvodskega svetovalca in kaplana. O njem se je sicer ae tu in tam kaj pisalo, a ker je vmes marsikaj krivega, zdelo se nam je primerno, o tem vsekako slavnem možu po zanesljivih podatkih sestaviti kratko životopisno črtico in jo v obrambo njegove časti objaviti.
Domovina Polidorja pl. Montagnana ni bila, kakor trdi L Vrhovec,1) Laško pri Celju, ali kakor meni I. Orožeu,2) Celje, ampak divna Italija in sicer brezdvomno mestiee Montagnana ob Adiži, po katerem je dobil tudi svoje ime. To razvidimo iz pisma oglejskega generalnega vikarja Jakoba Maraccus do duhovščine savinjske in dravske doline z dne 5. avgusta 1564. V njem namreč vikar posebno povdarja, da Pilidorja ravno zaradi tega iskreno ljubi, ker je njegov rojak — „quod se ab Italia nostra oriuudum esse profitetur".3)
Bil je stričnik stiškega opata Bolfenka Neft-a, ki g« je dal v Padovi in Benedkah študirati. Po izvrstno dovršenih študijah prišel je Polidor v duhovnika posvečen na dvor kralja Ferdinanda, kjer je blizu 10 let služil kot dvorni kaplan.4) Ferdinand ga je zelo čislal, zato ga je imenoval svojega svetovalca ter mu podelil kauonikat v Ljubljani. Vsled njegovega vpliva postal je že 1. 1561 višji komisar
') Zgodovina Novega Mesta, str. 221.
») Celjska kronika, str. 261.
') Prepisi iz furlanskih arhivov v deželnem arhivu v Gradcu.
«) I. Orožen, Das Dekanat Tuffer, 129.
oglejskega patrijarha „per Japydam, Carniolam1' in naddijakon v savinjski in dravski dolini.6)
L. 1563 je Polidor dobil proštijo v Ljubljani, a ž njo ni imel sreče, pač pa mnogo britkostij. V tej dobi je namreč protestantizem dospel tudi na Kranjskem in zlasti v Ljubljani do vrhunca svoje moči iu slave. O binkoštik 1. 1562 se je bil Primož Trubar zopet v domovino povrnil. Ljubljanski škof Peter pl. Seebach je sicer dosegel, da so ga takoj zaprli, a ker so stanovi zanj pri cesarju prosili, bil je kmalu zopet oproščen ter je mogel nadaljevati pričeto delo. Vkljub vsem ugovorom katoličanov ustanovili so protestantje 1. 1563 v Ljubljani gimnazij, a Trubar je pod zavetjem deželnih stanov vredil božjo službo.6) Vsled tega so katoličani imeli zelo neprijeten položaj in marsikateri moral je čutiti brezozirno besnost mogočne protestantske stranke, Tudi prošt Polidor jo je le prebritko okusil..
Niso nam sicer znane nadrobnosti ostudnih spletk, s katerimi so nasprotniki hoteli vplivnega moža uničiti, a toliko je iz dutičnih listin jasno, da
6) I. Orožen, Das Bisthum und die Diozese Lavant, III., 19.
') Aug. Dimitz, Kurzgefasste Gesch. Krains, Gl.
L- . r r V\. vv,
pravljal o občinskem zemljišču iu pa o premembi današnje šolske postave, kakor to zahteva predstav ka pravoslavnega cerkvenega zbora v Karlovcih. Občinskih zemljišč ima pri nas še prav veliko, ali se slabo izrabljujejo. V novejšem času pa so]se našli celo ljudje, ki kupujejo od pojedinih posestnikov lastninske pravice, postane sam gospodar tega posestva, kmetu pa ne ostane potem potrebnih pašnikov. Tako nazaduje v gospodarstvo, posebno v živinoreji.
To so sličui pojavi, kakor pri vas na Gorenjskem, samo je razlika v tem, da si pri nas te zemlje prilastuje po navadi domačin, pri vas pa kak krivonosec ali pa Švaba iz dežele strahu božjega. Naši vladi so bili ti odnošaji na deželi že zdavnej poznati ter je še le v poslednjem zborovanju predložila postavo, ki bi imela te odnošaje vrediti. Osnova zakonska je vrlo dobro izdelana ter se razlikuje od drugih v tem, da je samostalna, ne osla-nja se namreč na slične postave v drugih deželah. Vladi je prav dobro znano, koliko zla je provzročila postava o delitvi zadrug, zatorej se je v tej postavi strogo držala principa, da se občinska zemljišča ne smejo deliti niti sme kdo svoje lastninsko pravo prodati. In to je pravi način, da se vzdrži kmetu potrebno zemljišče.
Drugod je dovoljeno, prodati svoje pravo lastninsko, in to znajo upotrebiti velikaši, kajti če ima le nekaj parcel v svoji lasti, prisili še druge, da mu morajo svoje prodati. Pri nas pa to ne bode mogoče po novi postavi, ki bode precej veljavna, čim bode od cesarja potrjena. S to postavo je bila zadovoljna tudi opozicija ter jo je sprejela brez vsakega ugovora, kar je dokaz, da je bila za narod prav potrebna.
Po novi šolski postavi od leta 1888 je na Hrvatskem in v Slavoniji konfesijonalni šoli odprto široko polje. Protestanti so znali to svobodo upotrebiti za svoje šole, a tudi židje niso zaostali. Oba življa sta premožna, pa vzdržujeta svoje šole na svoje troške. Drugače pa je z grškoiztočnimi ali Srbi. Oni namreč zahtevajo, da se sedanje komunalne šole spremene v konfesijonalue, seveda v vseh onih mestih, kjer so oni v večini, a tudi tam, kjer so v manjšini, se mora občina poskrbeti za njihovo konfesijonalno šolo. A kaj pa naj se zgodi s katoliškimi otroci v takih šolah ? To seveda ne spada na nje. V tem smislu je sklenil predstavko cerkveni zbor v Karlovcih ter jo poslal deželnemu zboru, da se o njej razpravlja.
Vlada je bila proti vsaki spremembi sedanjega zakona, po katerem je dovoljeno grškoiztočnim, vzdrževati svoje konfesijonalue šole, ali le s svojimi sredstvi, kajti občine ne morejo trošiti na dve šoli na komunalno, katera se mora vzdrževati, a po vrh tega še konfesijonalno, kajti na isti način bi smeli tudi katoliki zahtevati v takih slučajih konfesi.jo-nalne šole. Vlada je pripravljena, vsaki konfesijonalni šoli podeliti pravo javnosti, ako se vredi po propisih in ako jo konfesi.ja sama vzdržuje. S tem razlaganjem pa neki poslanci niso bili zadovoljni; jeden se je celo izjavil, da je v šolskih zadevah cerkveni zbor v Karlovcih ravnopraven z deželnim zborom, kar je seveda ban najodločneje odbil. Pokazalo se
je Polidor vsled zlobnega obrekovanja, — „obtrecta-torum improbitate prišel v ječo. Komaj iz nje izpuščen bil je pri generalnem vikarju tožen, da je postal luteran, se oženil in „multa turpia, foeda et profana patrasse".
Geueralni vikar Jakob Maraccus, ki o ljubljanskih razmerah ni bil natančneje poučen, poklical je na to Polidorja k sebi, da se opraviči, a ker slednji zaradi kuge ni mogel in smel takoj v Videm iti in so med nasprotniki ga zopet tožili, ga je maja 1564 odstavil in dne 7. t. m. Gregorja Gradarija nad-dijakona na slov. Štajerskem imenoval.
Toda sedaj so se za čast Polidorja potegnili nekateri veljavni možje svttnega stanu in tudi verna duhovščina je generalnemu vikarju pisala, da se je Polidorju zgodila velika krivica, kajti on se ni bil nikdar poluteranil, ampak je bil vedno vnet katoliški duhovnik, katerega kakor vladar, tako tudi drugi katoličani zelo čislajo. Ta poročila so vikarja sicer zelo osupnila, a tudi razveselila. Zato je že dne 1. avgusta 1564 Polidorju pisal, da z ozirom na pisma, prejeta od merodajnih oseb, katerim mora verjeti, z radostnim srcem prizna njegovo nedolžnost ter mu zopet izroči naddijakonsko službo, katero mu je bil vzel. Tudi duhovščini savinjske in
je pa tudi prigodom te razprave, da so konfesijonalno šole pravoslavne na prav nizki stopinji, ker nimajo za-nje sposobnih učiteljev. Vladni odgovor je bil popolnoma opravdan v tem pogledu, da naj si konfesijonalno šolo vzdržujejo sami in da se po-skrbe za sposobne učitelje.
Potem so se obavile še volitve v ogerski zbor, ker je bilo nekoliko mest praznih. Med temi srečnimi se do sedaj še ne nahaja najnovejši vskok dr. Pliverič, premda se je mislilo, da ga zadene gotovo ta čast že pri prvi volitvi. Ali je bilo med njimi takšnih, ki so že dalje časa čakali na nagrado. In te je bilo treba najpoprej zadovoljiti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. marca.
Dvojezičnost. Profesor Albert je v časniku „Neue Presse" objavil članek, v katerem omenja del češke akademije. V teh delih je množina vspehov samostojnega preiskovanja in ž njimi se je znanost jako obogatela. Po tem pa omenja, da je znanstveno slovstvo pri Čehih še jako omejeno. Tako češki zdravnik nima češke knjige o anatomiji, fizijologiji in patologiji. Nahajajo se pa češki zdravniki, juristi in profesorji, ki nemščino znajo le za silo. Na Morav-skem, kjer sta obe narodnosti pomešani, tudi samo jednega jezika vešč zdravnik kaj težko izhaja. On zatorej priporoča dvojezično vseučilišče za Moravsko in dvoježično pametno vrejene srednje šole. „Moravska Orlice" je še precej zadovoljna s tem predlogom in priznava, da češki razumniki morajo znati več jezikov, dočim zadošča za prosti narod jedno-jezičnost. .Narodni Listy" se pa izražajo proti dvo-jezičnosti. — Nam se Albertov nasvet ne zdi napačen, ali omeniti je pa, da so sedanjih nezdravih razmer na srednjih šolah na Češkem in Moravskem krivi Nemci, ki se niso marali učiti češčine
Črnagora. Albanci ubili so v nekem ruliuu Črnogorca. Sorodniki in prijatelji umorjeučevi na-pali so vsled tega Albance zbrane ob meji in bil je hud boj. Na obeh straneh je bilo več mrtvih. Kacih političnih posledic ta poboj najbrž ne bode imel. Taki poboji tudi v tem kraju niso nič redkega.
Srbija in Bolgarija. V Ravuištu na srb-sko-bolgarski meji bil je boj mej kakimi osemdesetimi bolgarskimi tihotapci in z tremi srbskimi mejnimi stražniki. Na obeh straneh se je rabilo orožje. Jeden srbskih stražnikov je mrtev. Bolgarski zastopnik je hitro v Belemgradu izrekel vladi svoje obžalovanje. Vsemu dogodku se pa ne pripisuje nobena važnost. Take stvari se dogajajo po vseh mejah. — Srbska vlada je dovolila, da se preko Srbije peljejo v Bolgarijo naročeni Kruppovi topovi.
Srbija. Poslanik v Peterburgu Pašič in poslanik v Carigradu Velimirovic, ki sta radikalca, nista poslala nobenega poročila vladi v Belgrad, odkar se je vlada premenila. Pašič je bil naznanil vladi, da osebno pride v Belgrad, ali je vlada mu ukazala, da naj ostane na svojem mestu. Te dni je vlada odpoklicala Velimiroviča, Pašiča pa ne more lahko, ako se sam ue odpove, ker poslanci so po ustavi popolnoma nepremakljivi. Ostane poslanik
dravske doline pisal je vikar dne 5. t. m. v tej zadevi obširno pismo, v katerem jej naznani, da je Polidorja zopet postavil za naddijakona. Med drugimi piše: .Tandem Dei Optimi Maximi benegni-tate factum est, ut a vobis litteras acceperim, quae me ex maximo timore recrearunt. Fest.ficatae nempe sunt id, quod optabam, Polidorum nempe, ut verbis vestris amabilissimis mihique incundissimis ut»r, virum honestum, catholicum, diligentem et idoneum esse, de eius vitae integritate adeo vobis constare, ut illi ea in re libenter pareatis, eumque a princi-pibus vestris summis et clarissimis virum charum haberi et ad amplissimum sacerdotium eleetum fuisse. Quae quidem mihi ita gnata iucundaque acciderunt, nam Polidorum vel ea potissimum causa hiirifice diligo, quod se ab Italia nostra oriundum esse pro-fitetur, Caesarisque sanctissimi Imperatoris olim a saeris fuit. Vestro autem testimonio non credere lit-terisque uno vestrum omnium consensu seriptis fidem non habere mihi omnino nefas est. Quare Polidoro archidiaconatus vestri magistratum gerendi, vosque illi parendi ius facultasque per nos esto, quoad ipse praesens seu is, cui hoc negotium de-dero, haec explorate cognoverimus, aliudque agen-dum esse decreverimus . .	(Dalj« sledi.)
tako doljjo, da se zbornica razpusti. V vladnih premišljajo, kako bi ga mogli disciplinarnim potom suspendirati.
Brazilija. Vstaja nikakor še ni končana. Vstaško brodovje pred Rio de Janeiro se je udalo, ali general Melio na jugu pa še vedno nadaljuje vojsko. Da bi sedaj kaj opravil, pač ni misliti, ker je glavna vstaška moč zdrobljena, ali uekaj časa se pa le še utegne držati. Pri velikih daljavah, mali državni vojni sili in pomanjkljivih občilih se vstaja ne dd hitro zatreti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. marca.
(f Gospa Marija Murnikova.) Nocoj je umrla v Ljubljani po daljši bolezni gospa Marija Murnikova, roj. Horakova, soproga g. deželnega odbornika Ivana Murnika. Pokojna gospa je bila znana po vsem Slovenskem, zlasti pa v Ljubljani kot blaga, za vse dobro vneta krščanska žena. Delovala je neumorno iu vspešno na polju krščanskega usmiljenja, bila je skrbna in darežljiva dobrotnica revnih družin, posebno ji je bila na srcu skrb za mladino, za katero je leto za letom nabirala darov ter otrokom v zvezi z drugimi blagimi gospemi napravljala raznovrstno obleko. Odlikovala se je pokojnica tudi kot požrtvovalna domorodna slovenska gospa ter mnogo delovala in darovala za narodne namene. Zato iskreno obžalujeme prezgodnjo smrt blage pokojuice, proseč Boga, naj jej Vsemogočni stotero povrne obilna dobra dela, katera ji zagotavljajo trajen in hvaležen spomin pri vseh onih,, ki so rajno poznali, vzlasti še pri onih, ki so vživali njene dobrote. — Gospodu Ivanu Murniku naše iskreno sožalje ob prebritki izgubi blage gospe soproge!
(N&rodno ženstvo) ljubljansko je uljudno na-prošeuo, da se blagovoli jutrajšnjega pogreba gospe Murnikove v prav mnogobrojnem številu udeležiti v črni opravi.
(Delo na cvetno nedelje.) Iz Smarije pod Ljubljano : Cvetno nedeljo je krog našega kolodvora kakih 18 delavcev pod vodstvom nekega Klemenčiča deloma zemljo kopalo, deloma jo prenašalo, deloma pa smrečice za mejo sadilo in to pri veliki cesti v pohujšanje vernih ljudij, ki so šli od službe božje ob 10. Ali ni nobene pomoči zoper nedeljsko oskru-njenje.
(Nova kapelica lnrške Matere Božje.) Včeraj popoldne ob polu štiri uri je blagoslovil preč. g. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik, ob navzočnosti precejšnje množice ljudij jako lično izdelano in lepo z zelenjem okinčano kapelico lurške Matere Božje, ki stoji na vrtu pri cesti hiše g. Frana Eozmana (po domače („pri Slanovcu") pred konjušnico št. 1. Obljubil jo je sezidati pred nekaj leti v hudi bolezni. Kapelica je res kras tamošnji okolici.
(Znižanje vožne tarife na dolenjskih železnicah.) Pretekli teden stopil je v veljavo zopet znižani vožni tarit za razno blago (les, lesene izdelke in premog) na dolenjskih železnic kočevski progi, in sicer za težo od 100 leg in dalje, ter računan od Kočevja do Trsta. Povprek računjen je ta tarif zopet za dobro tretjino nižji in tedaj znatno ugodnejši od prejšnjih. Da je ta ukrep in vpeljava naponiinunega znižanja na potujoče in trgujoče prebivalstvo napravil zelo ugoden utis, umeje se samo ob sebi. Ravnateljstvo avstr. drž. železnic pridobilo si 'je pa s svojim naše razmere uvažajočim postopaujein brezdvomno pohvalno priznanje.
(Poštna ambulanca) ustanovljena je tudi pri dolenjskem kolodvoru, za pisma pa prirejen na poslopju ondotnega kolodvora pisemski nabiralnik, iz katerega se listi pobirajo pet minut pred odhodom vsacega poštnega (osobnega) vlaka.
(C. g. I. Kralj,) prefekt deškega semenišča v Gorici zdravi se še vedno v Briksnu na Tirolskem. Zdravje se mu vrača polagoma. Trdno se nadejamo, da za stalno. Vrli gospod si je izprosil dopusta za novih šest mesecev. Da bi se skoro vrnil — zdrav.
(Veliki teden in — vreme.) Pretekle dni so se vremenska prerokovanja dunajske centrale zelo uresničila. V nižavah bilo je dokaj dežja, za tem pa mraza; nebo je bilo večinoma oblačno, po planinah pa je metlo. Pri nas padlo je po snežnikih in ostalem visokem hribovju na Gorenjskem dokaj snega, v nižavi pa smo dobili sredi tedna mraz, ki ga je donesel nam sever oziroma burja. Jadransko morje je bilo skoro čisto mirno. Za ta teden se pro-gnosa glasi: Severozahodni vetrovi, nebo večinoma oblačno, temperatura ostane i nadalje še nizka, dneve
I I	L
imeli bodemo suh« in hladne, tu in tam po višje Mečih krajih pa bode snežilo. Pri nas bode torej po tem prerokovanju vreme velicega tedna povsem ugodno.
(Slovensko gledališče.) O včerajšnji predstavi zopet ne moremo izreki ravno laskave sodbe. Videti je bilo, da mnogim gospodom igralcem ni mnogo do tega, kako izvr-3 svojo vlogo, ampak jim zadostuje, da le nastopijo. Učiti se vlog, to jim je celo nepotrebno, češ, čemu pa imamo šepetalca! Jako nesrečua bila je sceuerija, katera baš pri „Za-pravljivcu" ui lahka; nerazumno nam je, kako more mej najhujšim gromoiu in bliskom tako prijazno svetiti mesec (kot koncu drugega dejanja). Tudi inspicijentu bi svetovali, naj bode prihodnjič točneji s pošiljanjem osobja na oder. — Igralo se ni ravno najvzorneje. Poleg gosp. Borštnika in njegove soproge ugajala sta g. Perdan in gdč. . N i g r i n o v a , ki sta tudi pevske točke dobro izvajala. O ostalem osobju moramo reči, da je to pot tudi po svoje pomagalo k slabemu vspehu igre iz vzrokov, o katerih morda pri priliki še spregovorimo. Gledališče bilo je skoraj razprodano.
(Vojaški nabor.) Izmed 840 vojaški komisiji za politični okraj ljubljanske okolice predstavljenih je bilo letos 310 potrjenih iu izmed katerih je bil Franca Hodnik, doma z Vrhnike št. 38, 193 cm. velik.
(Drobnice iz Istre.) Današnji vek, posebno pa zadnje desetletje je prava doba pustolovstva iu sle-parstva. — Ta bolezen, koja ima v svojem razvoju mnogo stopinj, je jako nevarna, da, cel6 nalezljiva. Seveda, nastopi pri raznih ljudeh na različen način. Nervoznost je tudi ka| nevarna bolezen, kljubu temu, da je moderna in po visocih krogih se kaj pogosto nahaja. Hudomušui prijatelj mi je celo skrivnostno zaupal, da ima g. vitez Fekete — pozuau je iz Postojne in Rudolfova — tudi hudo nervoznost. Da bi to budo bolezen vsaj nekoliko izlečil, podal se je v lepem društvu pazinskih Italijauašev v sv. Peter v Sumi, in to-ua dan pepelničen, a ne pepelit si svojo grešno glavo, ampak z godbo. — Govori se, da so izvrstvo jeli in pili, peli in vpili, govorili iu razsajali, prav ua način pazinske plaže. Seveda temu je vsemu kriva prevelika nervoznost. Vsaj druguče ne morem verjeti, da bi dober katoličau Fekete, kateri postui dan nikoli ne je mesno, nego samo v neugodnem slučaju, da ne dobi rib, mogel kaj tacega storiti. Slabi jeziki tudi govorijo, da ta častna in lepa družba ni imela od občinskega glavarstva potrebnega dovoljenja za godbo. Sed quod licet Jovi, non licet bovi I Duhovitost (tega plemenitega gospoda viteza reda srbskega Takova, je v obča priznana. Tudi govori izvrstno štiri jezike: nemški, italijanski, in kar je redka posebnost pri polit čnih uradnikih, govori tudi gladko slovenski iu pa ilirsko-hrvatski, pardon ! serbokroatiseh 1 Enako kvalifikacijo ima dr. Julij vitez Prauzel v. Vesteneck, bivši okrajni glavar litijski, kasneje tainik in kasir necega podpornega društva v Solnogradu, koji sedaj služi kot portir (!) v nekem svetovnem hotelu v Ameriki. Za časa razstave v Chicagi imel je pa z nekim g. Ravnikarjem iz Šmar-tiua restavracijo. No, to so res potrebne službe. A prav sedaj imenovani g. vitez ima za take službe kaj izvrstne kvalifikacije, kajti, ko ga je iskalo državuo pravdništvo radi malega poneverjenja pri zgoraj imenovanem društvu, čitalo se je v „steckbriefu" mej druzimi kvalifikacijami: statur: gross, schmiiehtig, bart blond u. s. w. tudi besondere merkmale: govori: nemški, francoski, italijanski, angleški, slovenski, serbokroatiseh in latinski. To nij kar si bodi: sedem-jezični portir jako dobro služi vsakemu hotelu. — Tega pa nisem zato omenil, češ, da utegne g. Fe-kete še zameujati svojo lepo uniformo s še lepšo monturo kacega portirja 1 Bog obvaruj, kaj tacega se mi še ne sanja ne. Pač pa mislim, da bi ga mogel vzeti v dvorno pisarno srbski pustolovec Milan, To bi ti bila par nobile fratrum. — Jaz upam, da ga Milan takoj vsprejme in to toliko rajši, ker lepša juuaška prsa g. viteza Fekete prelepi Takova red! Brez zamere.	Komar.
(Odbor zaveze gasilnih drušlev kranjskih) ima du6 1. aprila t. I. ob 10. uri dopoldne sejo v magi stratnem poslopju z običajnim dnevnim redom.
(Posnemajmo.) Iz Gorice se nam piše: Pomenkovali smo se pred časom s cenjenim prijateljem ter ga prosili, na) bi po moči vplival na občiuski zastop, da bi privolil slovenskemu .Alojzijevišču" v Gorici kako stalno letno podporo. Blagi, m katoli-čanstvo in slovenstvo ves goreči gospod, poznavajoč občinsko zadeve, zavrnil nas je bolestnim srcem, da
za sedaj to ni mogoče, ker so slabotue denarne občinske noge. Radi smo verjeli prijatelju. Po dolgem času bi radi opozorili ceujenega prijatelja in vse somišljenike na sledeče dejstvo: Furlanska občina Bracan (Brazzano) je tudi v denarnih stiskah. Ker ni mogla tekmovati z drugimi furlanskimi občinami — katere so skoraj vse dejale v občinski proračuu po gmotnih zmožnostih ukrojen znesek za laško »Alojzijevišče" — v podpiranje laškega zavoda, razpisalo je bracansko županstvo zasebno nabiranje denarnih prispevkov za laško „Alojzijevišče". Koliko je neki nabralo? 38 gld. 50 kr.! Lepa svotica. Posnemajmo bračansko županstvo!
(Nemški „scliulverein".) S Koroškega: Listi poročajo, da je nemški „schulverein" dovolil v zadnjem času izdatne svote za Koroško. Dovolil je podpore zlasti za otroški vrtec v Velikovcu in pomolil svoje Judeževe groše za šolo v Štebnu ob Žili in za strokovno šolo v Naborjetu. — Letošnji občni zbor „schulvereina" bode o binkoštih v Olomucu.
—m—
(Nogo zlomila) si je v petek predpoldne v šolskem drevoredu prodajalka črevljev g. U. Hrovatin. Podrl jo je bil ondu na tla velik pes kantinerja Poppa, na kar je omenjena tako nesrečno padla, da se je pripetila navedena nezgoda. Prepeljali so jo na nje stanovanje.
(Tat iz stare šole.) S Poljanskega se nam piše : Dne 17. t. m. zvečer je prišel k gostilničarju in trgovcu Jelovčan-u v Gor. vasi človek ter naročil gospodinji, naj napravi kave. Med tem pa je ue bodi len potegnil dve vreči lepe moke iz veže, zunaj je zvezal obe vreči ter zadel težo ua rame iu odšel. A sprevidel je kmalu, da si je naložil pretežak tovor, ker je čez pet minut odložil jedno vrečo ter le drugo nesel domov. Gostilničar je seveda kmalu pogrešil vreči, poslal je ljudi za tatom, kateri so ga z vrečo moke dohiteli blizu njegovega doma. Tat dejanja ni tajil. Orožniki pa so mu poskrbeli varno spremstvo in zavetje, kjer bode vse jedno jedel „cmokeu, če tudi ni moke domov prinesel. Imel bode v ječi čas, premišljevati, da preveč po ceni dobivati moko tudi ni vselej dobro.
(Novi restaurater na južnem kolodvoru ljubljanskem.) Ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice podelilo je restavracijo na južnem kolodvoru ljubljanskem doztianjemu restavraterju v Gradcu g. Fr. Kaubeju, nekadanjemu gostilničarju ljubljanske „Citilnice", ki s. 1. aprilom prevzame napominano obrt v svoje roke. — Nadjamo se, da bode g. Kaube mož, ki so bode trudil ustrezati vsestranskim zahtevam potujočega kakor domačega občinstva, v ostalem pa skrbel slovenskim gostom s — slovensko postrežbo i. t. d.
(Razstava delavskih strojev i elektriško silo.)' Vsled odredbe gosp. kralj, ogerskega trgoviuskega ministra priredi ogerski trgovinski muzej od 27. maja do 30. septembra t. 1. v Budimpešti mednarodno razstavo delavskih strojev z elektriško silo. Namen razstave je pokazovanje onih za mali obrt porab-Ijivih delavskih strojev, pri katerih je mogoča eiek-triška sila; dalje ima razstava namen predočiti, v koliko se more elektrika tudi v drugem oziru porabiti v obrtne namene. Oglasila k razstavi se sprejemajo do 31. marcija t. 1. Program in pravilnik razstave pogleda se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Socijalistični razvoj.) Iz Prage 11. t. m.: Danes teden je napravila bratovščina sv. Mihaela po praških cerkvah zbirko za sv. očeta. V benediktinski cerkvi emauzski se je pri tem primerilo nekaj, kar mora vsakega le količkaj poštenega človeka napolniti z gnjusom iu nevoljo. Zvečer po cerkvenem govoru je namreč pristopil k mizici, kjer so se darovi pobirali, neki človek ter vrgel tu sedečemu gospodu v obraz blata ter ga ranil s kamenom, rekoč: „Tu imej, črni lopov, papežu daj!" Denarja se ni dotaknil Isti napadovalec se je obnašal že v cerkvi nedostojno, kajti vzkliknil je na govornika: „Ohra-nite propoved za-se!" Vedno boljši sad redi proti-versko in proticerkveno mišljenje. In ni čuda, vsaj imajo češki socijalisti — da le o njih govorimo — uič več kot 25 časopisov, kateri se samo ob sebi ume, niso veri in cerkvi prav nič prijazni, ampak nasprotni V zadnjih dveh letih se je pa tudi število ujih naročnikov potrojilo, bilo jih ie leta 1891 23.000. sedaj pa že 64.000! K temu že itak ogromnemu številu »a morajo priraiuniti še naročniki drugih liberalnih listov. Sploh se mora reči, da se liberalnemu tisku na Češkem dobro godi, med tem
ko katoliški tisk skoraj še životari. Je pa tudi plača med vredniki zelo različna. Liberalni vredniki imajo mastne dohodke, katoliški pa silno pičle. Ogromne svote bi morali katoličani nabrati, da postane njihov tisk jednak onemu liberalcev. Potem bi se že nekaj opravilo, kakor sledi iz besed znanega pisatelja Meyerja: .Kdor hoče imeti svoj tisk, mora mu preskrbeti denar in veljavo. Ako tega ne stori, se naredi smešnega; za slabo založbo in majhno plačo ne dobi nikdo in nobena stranka svojega dobrega tiska. Kdor ni pameten, mora biti tepen, je napisal modri Mirza Schafli o onih in za tiste, ki kaj druzega pričakujejo."
(Tatvina.) V Gorenjivasi pri Kanalu vlomili so tatovi v prodajalnico g. Ferd. Hoeniga in odnesli blizu 100 gld. v denarju, kave in sladorja.
(Obesil) se je v Podmeicu na Tolminskem mli-narski hlapec Leop. Carli v podmelškem mlinu. Vzrok je ueznan.
(V Kanalu), v soški dolini, snujejo posojilnico in hranilnico. Vsekako pametna misel, ki naj bi se skoraj vresuičila, da reši marsikoga v denarnih zadregah nenasitljivih krščenih in nekrščenih pijavk.
(Pomlad.) V Gorici in okolici cvetejo marelice, zelenijo divji kostanji itd. S kratka: narava se pro-buja iz zimskega spauja.
(Iz Prage,) 11. marca. Ta teden je tu umrl stotnik od 91. pešpolka, g. J. Baldassi, ki je svoje dni kot poročnik prijel irridenta Oberdauka, ko je bil ta napadel našega presv. cesarja. — Za češko službo božjo v Žatcu se morajo Cehi močno potegovati. Dasiravno je prem. škof Schobl odredil, naj se tu božja beseda tudi v češkem jeziku ozna-nuje, ni Nemcem po volji in se na vse kriplje škofijski naredbi ustavljajo. Nekaj posebnega je, da se ustavlja češkim službam božjim dr. Konstantin vitez Schonfeld, ki se pa ni sramoval, prositi za svoja sina ustanove po češkem grofu Straki. Z denarjem je drugače. Kaj bi pa porekli žateški Nemci temu, ako bi se začeli ustavljati Čehi njih hmelju? Z 2a-tečani vlečejo za jedno vrv seveda tudi drugi Nemci v svojih listih. Ko se je pa napravila svoje dni na Dunaju molitvenica za mohamedariske Bošnjake-vo-jake, jih je imenoval „N.W. Tagblatt": e. kr. Turki. Drugovercem se \se dovoli, vse preskrbi, le katolicizmu ne. — Lastnica cirkusa Angeli je osrečila s svojim pohodom Prago. Mnogega so iznenadili plakati, naznanjajoči njen prihod. Drugi dan po dohodu pa se ni več bralo. cirkus Angeli, ampak cirkus Richter Morda se hoče zapeljivka poboljšati, ali pa jo je vendar le sram. — Zaprti člani „Omla-dine" v ječi kazenske sodnije, si hočejo svoj položaj polajšati in si zato omislijo prečudne zabave: zažgali so metlo in jo vrgli ua dvorišče. Drugi jetniki so zagnali grozen krik v strahu, da se bode kaj zažgalo. Le veselo! — Predvčerajšnjim se je govorilo v mestnem zboru o kipih sv. Frančiška in Ignacija, ki* sta se na Karlovem mostu leta 1890 pogrezuila v Vltavo. Nekateri so bili za to, da se kipa iz vode spravita in popravita, drugi pa, da se naredita nova. G. dr. Cernohorsky ni imel nič druzega zoper to, kot da je vprašal, ali se morate napraviti na mostu sohi svetnikov, ali bi morda zadostovali sohi nesvetnikov. —• Omeniti moram še ve-l-koai.šni dar stavbinskega svetnika Hlavke. Daroval je sliki,rski akademiji praški 100.000 gld. Že poprej ie bil daroval 200 000 gld. za češko akademijo ved iu uinetiiosuj. Cuduo je, da se v mladočeških listih tako tnalo piše o narodni požrtvovalnosti go-spoda svetnika, ki je Staročeh, konservativec. „Cech" piše pri tej priložnosti: „Ako človek celo stvar premisli, spozna, da neuarodni veleposestniki, Staročehi in klerikalci več za narod etorč, kot bodo mogli Mladočehi kedaj uničiti." Spominja se kneza Liechten-steiua, grofa Sylva-Taroucy, Alojzija Olive, Turka, Šiche, omenja, da sta Brožik in Hynais bila imenovana za profesorja le po posredovanju plemenita-šev, in sklepa, da so si izvolili Mladočehi lažje delo na narodnem polju: nič ne delati, in prositi: narod plačaj za naše agitacije! Sicer veljaio le oni za prave domovince, toda prišel bode čas, ko bode narod izvedel, kdo je narodnjak v dejanju in kdo z usti.
Društva.
(Pevsko društvo »Slavec") vabi vse fg. člane pevce k polnoštevilni pevski \:iji, katera bode danes (t< rek) zvečer ob 8. uri v društveni sooi, za pesmi žJostinke pri pogrebu svoje vele-častite kumice-namestnice, eospe Marije Murnikove.
Načelništvo.
Telegrami.
Dunaj, 20. marca. Povodom veselega dogodka, ki je pričakovati v rodbini nad-vojvodinje Marije Valerije, opusti cesarica nameravano potovanje na Krf. Nekaj časa ostane v St. Martinu, potem pa odpotuje na grad Liechtenegg.
Dunaj, 20. marca. Cesar je potrdil mej vojnim, finančnim in ministerstvom notranjih stvarij dogovorjeno sporazumljenje o vojaš-ničnem vprašanju. Zaklad za razširjenje mesta je izvel prodajo starih vojašnic. Za napravo novih začne se transakcija pomladi.
Dunaj, 20. marca. „Militarverordnung-blatt" objavlja cesarsko ročno pismo feld-cajgmajstru Konigu, v katerem se temu izreka povodom umirovljenja zahvala in priznanje za izvrstno službovanje v vojni in v miru, — cesar mu želi srečno prihodnjost sedaj, ko se končava njegovo neravadno dolgo in vestno delovanje. — Cesar je odredil, da se prestavi pomorski poročnik nadvojvoda Leopold Ferdinand kot stotnik 1, vrste v 8. pešpolk.
Praga, 19. marca. Vsled silnih viharjev po severnem češkem je bil v več krajih promet ustavljen.
Belgrad, 19. marca, minister notranjih stvarij odposlal je na lice mesta komisijo, da preišče zadnji dogodek na srbsko-bolgarski meji.
Belgrad, 19. marca, časopisi prijavljajo sklep škofijske sinode, po katerem se razveljavlja ločitev kraljevih starišev po pokojnem metropolitu Teodoziju in proglaša dne 5. oktobra 1875 sklenjeni zakon veljaven. Kraljica Natalija se pričakuje o Vel. noči v Belgrad,
Berlin, 20. marca. Cesar je ob 8l/2 uri odpotoval v Opatijo.
PaHz, 19. marca. Senat je predvčeraj bil odklonil posvetovanje o kreditu za novo ministerstvo kolonij. Ministerski predsednik je izjavil, da vlada ne smatra, da bi bilo to glasovanje proti njej naperjeno, da pa ne ostane drugače, ako jej senat izreče zaupnico. Vsled tega je senat danes imel zopet sejo in sklenil, da se posvetuje o osnovi koloni jalnega ministerstva ter dovolil z 216 proti 31 glasom potrebni kredit.
Pariz, 19. marca. Povodom obletnice komune je bilo včeraj več shodov in banketov. Mir se ni nikjer motil.
Pariz, 19. Ministerski svet je določil izjavo, katero odda Kasimir Perier v senatu. Ministerskemu svetu je predsedoval Carnot.
Algier, 19. marca. Ladija „Triest" Je s cesaričinjo-vdovo Štefanijo odplula v Trst.
Zdrav želodec in redno čiščenje ohranjuje raba premovane želodčne tinkture lekarja Piccolija v Ljubljani. Ne
more se dovolj priporočati zaradi racijonalne sestave in pre-kušenega zdravilnega vpliva. Steklenica 10 kr. 584 5 10-8
Umrli so:
17.	marca. Marija Šubic, gostija, 66 let, Valvazorjev trg št. 4, vnetje oprsne mrene.
18.	marca. Janez Mihelič, prisiljenec, 36 let, Poljanski nasip 50, srčna hiba.
V bolnišnici:
14. marca. Valentin Dovč, delavec, 74 let, ostarelost.
17. marca. Janez Habe, delavec, 55 let, jetika.
Tu) c i.
18. marca.
Pri Maliiu: dr. Emil Tinich, Tschunko, Singer z Dunaja. — Fritsch iz Gradca. — Strauss iz Frankobroda. — Sterzinger, Napoleon iz Trbiža. — Strammer iz Idrije. — Gabrijela Gerstner, učiteljica, iz Pulja. — Beutsch z rodbino iz Kraljevega Gradca. — dr. Voves iz Radovljice.
Pri nu : Mtlller, Heller, Callmanu , Prossinagg z Dunaja. — Monti iz Trsta. — Kraus iz Celovca. — Jarkovsky, inženčr, iz Želne. — Scherbaum iz Maribora. — Kulakovsky iz Varšave. — Emil pl. Malberg iz Trebnjega. — Prossinagg iz Hrastnika.
Pri bavarskem dvoru t Kretz, Fuchs, železniška uradnika, iz Beljaka. — Kunčič iz Jarš. — Nettl iz Hohenelbe.
Pri Juinem kolodvoru: pl. Fodransperg s Kranske Gore. — Sachner iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Frančiška Inglič in M. Jerman iz Idrije.
Vremensko sporočilo.
B cd Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> S «-a s 'Z Z S
opazovanja		srakomera T mm	toplomera po Celziju			■g 3 s s g
| 7. u. zjut. 18 8. u. pop. 1 9 ». sveč.		7330 733-9 736-0	1-2 80 4-4	si. vzh. zm. vzh. n	jasno oblačno	0-00
!?. u. zjut. 19 2. a. pop. |9. a. zveč.		736 8 736 3 7371	90 66 32	si. vzh. zrn. vzh. n	oblačno n n	000
srednja temperatura obeh dni 4 5° in 3'5°, oziroma za 10° nad in ravno normalu.
Zahvala.
164 (1)
Za Brčno sočutje mej boleznijo in ob smrti moje nepozabne soproge
Marije Derai * KorzMer
za lepe darovane vence in za spremstvo k poslednjemu počitku izreka podpisanec svojo najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom in znancem, velečastiti duhovščini, častitim gospodom uradnikom in meščanom kamniškim, mengiškim in domžalskim, slavnemu pevskemu društvu »Lira« v Kamniku za ganljivo petje v cerkvi.
V Kamniku dnč 18. marca 1894.
dr. Julij Dereani.
Pekarija
ae d& v najem v Št. Vidu na Dolenjskem, je ravno nasproti farni cerkvi, na prav pripravnem prostoru, tudi je tukaj štirirazredna ljudska šola. Pekarija obstoji že več let in je sama v tem kraju.
VeC se zvč pri Ant Krašovic-u, posestniku » Št. Vidu na Dolenjskem.	160 3—1
V
t
162 1
neizrecui žalosti oznanjamo prijateljem in znancem, da nas je zadela pre-britka nenadomestna izguba. Nocoj okolu polu dveh je po dolgi in hudi bolezni gospa
Marija Murnikova poroj. Horakova
z Bogom spravljena svojo blago dušo izdihnila. Božja volja je bila, Bog ji daj večni mir in pokoj I
Pogreb bode v sredo 21. dan t. m. ob l/t6. uri popoldne izpred stanovanja v hiši „Matice Slovenske" na Kongresnem trgu.
Črne sv. maše se bodo za rajuico darovale v župni cerkvi ljubljanski in v Radovljici.
V Ljubljani, dne 20. marca 1894.
Ivan Murnik, soprog. — Marija Horakova, mati. — Edvard Horak, brat. — Ana Horakova, sestra. — Karol Szillich, Frančišek Culot, Valentin Murnik, s\aki. — Elizabeta Szillichova, Antonija Culotova, Kamila Horakova in
Josipina Juvančeva, svakinje.
VABILO k
IV. nd&M&u
„Posojilniee v Ribnici",
ki se bode vršil
dnč 26. marea 1894 ob 3. uri popoldne
v zadružni pisarni.
I >i»oVTii red.:
1.	Poročilo naficlništva za leto 1893.
2.	Volitev načelnlštva za leto 1894. B. Slučajni predlogi.
V Ribnici, dne 17. marca 1894.
161 1-1
Načelništvo.
--gtt Dunajska borz fi.
Dn6 20. maroija.
t
Dn6 17. maroija.
Papirna renta 5%, 16% davka . . .	, 98	gld. 20	ki
Srebrna renta 5%, 16% davka . .	98	. 10	„
Zlata renta 4%, davka prosta ....	, 119	„ 00	n
4% avstrijska kronina renta, 200 kron .	, 97	. 80	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.	. 1020	. —	
Kreditne akcije, 160 gld......		. 70	„
		.	„
Napoleondor (20 fr.).......		. 91	•
Cosarski cekini .........	0	„ 85	„
Nemških mark 100.......	. 60	„ 95	n
Ogerska zlata renta 4% Ogerska kronina renta 4it, 200 kron Kit državne srečke 1. 1864., 250 gld. 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....196
Zastavila pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke. 100 gld.......
St. Gen6is srečke. 40 gld.......
117 ald. 75 kr,
95	. 20
149	n —
158	25
196	„ 75
98	„ 60
97	n 60
197	, 70
70	
4 % srečke dunajske parobrodne družbe .	143 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18 „
fiudolfove srečke, 10 gld.......23 „
Salmove srečke, 40 gld....... . 74 ,
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . ,	49 .
Ljubljanske srečke................23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	153
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2940
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . .	108
Papirnih rubeljev 100......133
kr
25 76
25 10
50 50
aur Nakup ln prodaja "£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki, Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„91 E B € II K"
Mfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh,
poiem o kursnih \rednoBtih vseh spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obresiovunja pri popolni varnosti iT n a 1 o o u i h «1 o, v 111 e,