Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, Genera). THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO I THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ^UME III. — LETO III. Single Copy 3c ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY), OCT. 19th, 1920. ŠT. 247 (NO.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3« SPOPAD MED NEZAPOSLJENIMI DE-I Boljševiške čete na LAVCI IN POLICIJO V LONDONU. južni fronti zma- 27 oseb je dobilo poškodbe v spopadu, v katerem so delavci nosili rdeče zastave. u]i LONDON, 18. oktobra. — Downing in Whitehall . danes popoldne prizor velikih nemirov, Je prišlo med nezaposljenimi delavci, ki so priredili monstracijo in pa med policijo do spopada. 1 ie -t. skupaj se poroča 27 slučajev poškodb, od ka-šk hi 1,6 Pet P°licistov' katerih eden je dobil resne po-. °dbe. Močni oddelki policije so se nahajali na Trafal- gar ter trgu m pred Buckingham palačo, bivališčem kralja sk M St. James palačo, poleg tega pa je bila policija kK1'ita tudi i™ — Pohod po dvoriščih vladnih poslopij. Med nezaPos^enih delavcev je bil popolnoma miren, tih 0paziti jako velik del mladih, neizuče- delavcev in tudi precejšen del tujezemskega elemen-12 vzhodne strani mesta, or •°.''e Petnajst županov onih londonskih občin, ki so re^rali delavsko demonstracijo, zavilo proti uredni Posle ^ m"1istrskega predsednika Lloyd Georgea, je (iai USal ®lediti tudi prednji del delavskega pohoda." Te-uj Policij a postavila med župani in delavci kordon in govite. Pestila delavcerti, da bi nadaljevali s pohodom. Po- ibr ^ so se pričeli vsled tega gostiti, in kmalu je bilo tov? na Whitehall trgu od 4000 do 5000 demonstrantom ^ lahko brez vsake težave naskočili policijo, nekoliko časa je vladal popoln red. Sedla Se ^ na ve^em konju brez d0 • m°ški. Drzno se je navalil na policijski kor-tod 111 Pretrgal. On sam je bil na mestu aretiran, čeli S.^.em se Je demonstracija pričela. Ljudje so pri-Se Potiskati na policijo, ki se je pričela pripravljati, da ijj ^°Perstavlja. Policija je stvorila medsebojno verigo toljj^ Porinila množico nazaj. Sila prerivanja je bila ^ecj9' Se Je Podr^a kamenita balustrada, ki se nahaja Poslopjem finančnega ministrstva. _. mar ' ■ str, London, .18. okt. — Rusko u-radno 'brezžično poročilo, ki je bilo izdano v nedeljo, pravi, da so ruske čete na južno-ruski fronti vzhodno od vasi Sinjava pričele z napredovanjem. Isto poročilo pravi, da so bili napadi sovražnika ob Novo-Kon-stantinov, južno od reke Bug, in severno od Novo Konstantinov, katere je podpiral močan artilerijski ogenj, zavrnjeni. Sovjetske čete so zasedle vsega skupaj 14 vasi. Na severni fronti je v soboto zvečer prišlo do resnega spopada med poljskimi in litvinskimi četami med Vilno in Kovnom. Tako pravijo uradne brzojavke, ki bo dospele danes iz Kovna. Poročilo pravi, da so tako Poljaki kot Litvinci v bojih trpeli hude izgube. "Poljaki napadajo v bližini Rikontija z velikimi silami, poslužujoč se oklopnih avtomobilov," pravi nadalje brzojavka. Poljaki pričeli z novo ofenzivo. Pariz, 18. okt. — Brezžična brzojavka iz Moskve, ki je do-šla semkaj danes, pravi, da so Poljaki pričeli z veliko ofenzivo na 60 milj dolgi fronti ter da so zasedli Minsk. Prohibistični škandal v San Fran-ciscu. DEMOKRATIČNI DELEGATJE V SAN FRANCISCU SO POPILI 40 S0b0V ŽGANJA. Tedaj je prišla v ospredje nova skupina demon- ^ z rdečimi zastavami in velikimi strokovno-unij-cj ^ n^Pisi. Množica jih je pozdravila z živahnimi kli- Obe se je peti internacionalno delavsko pesem, se je pričel zopet močno pritiskati na policijo. se je posrečilo dobiti v roke eno rdečo za-c'sti° m na Po^oč pehotni policiji so dospeli tudi poli-''ko ^0nju- S tem je bil. zopet napravljen mir za.to-in da so prišli iz Downing ulice George Lansbury lad ,Ug! ^uPani. Policija je pohodnikom dala časa, da Jim JUjej° s pohodom . Nekateri so nadaljevali s svo- P°hodom, drugi pa so ostali še vedno na mestu, je vj^teri so pričali držati govore in tudi kamenje' tupatam leteti, toda v splošnem se je zopet' i, re^en promet. 1 'Vii pa se je nenadoma sesedel neki policist na " Nekdo mu je zagnal kamen v glavo. Tedaj se dobila na množico policija s krepelci. Množica se ni biiv 2oPerstavljala, temveč je bežala. V trenotku je ^ izF»raznjen. Ostali so le oni, ki so dobili rane, policia odvedla na postajo, kjer so dobili prvo Eden ubit v premo- vojm. ' tov ^edtem pa je kakih 300 najdrznejših demonstran- te %(Teza*0 na Richmond Terrace, kjer se nahaja vrsta ''i 0. °dnih hiš, ki je ločena od Downing ulice z zidom li pQ reŽjem. Zabarikadirali so se za zidom, kjer so bi-^iP0ln°ma varni pred policijo ter pričeli metati ka-Ha o-,' Toda ko je policija zapazila neko dekle z rano ^at^0' se je proti zidu ter napadla demon- katerim je bil odvzet vsak odhod. Tu se je Precej huda bitka, toda teplo se je samo s krepelci, bil ubit nihče. Won, 19, okt_ — Poslanska v plači niso pomenila tudi zviša-3Ht t daneaTazmotrivala j iist oiačrt je prinesel na dan William J. Moran iz E1 Paso, Tex. On pravi, da ako bi vsak član za dobo pet let vsak mesec prispeval v tozadevni fond $1.00, tedaj po potrebna svota skupaj. S tem denarjem naj bi se gradile opekarne, hiše in pričelo bi se tudi z organizacijskimi bankami, ako bi bilo treba. Moran pravi, da je po njegovem mišljenju boljše, ako delavci zbrani denar uporabijo za zgradbo svojih lastnih delavnic, kot pa da bi se ga izplačevalo v obliki štraj kovnih podpor, kadar privatna podjetja' vržejo delavca na cesto. W. J. Wise, ki je predsednik krajevne unije, je proti temu, da bi sa usta- — V pondeljek se je moralo zagovarjati na policijski sodni j i 18 kršilcev prohibicijskega zakona. Trije so bili obsojeni na $300 globe in povrnitev sodnih stroškov, devet na $200 in stroške. Sodnik. Sibert je izjavil, da je napravil to razliko v kazni zato, ker kdor kuha rozinovca, zasluži večjo kazen kot pa kdor kuha pravo, dobro žganje, katerega izdelovanje, dasiravno protizakonito vsaj ni tako škodljivo zdravju kot je rozinovec, ki po daljšem pitju vpliva na člo-vega kot pravi strup. Vsega skupaj se je v pondeljek plačalo vsled kršenja prohibfcije. v obliki kazni $2.700. Washington, 18. oktobra. — Vsaka oseba v Združenih državah povžije na dan povprečno pol funta mesa. Iz tega sledi, da se v enem letu poje nad 15 bilijonov funtov mesa. ©ve tretjini od tega mesa je pregledanega od urada za živalsko industrijo, medtem ko se ima ostanek pregledati od strani državnih in občinskih uradnikov, kar se pa navadno ne zgodi. Kongres je leta 1906 sprejel jako popolno in efektivno predlogo, ki je delovala vsako uro izza sprejetja, da ljudstvo ne dobi izprijenega mesa na eni strani, na drugi pa, da se v inor zemstvu odstrani predsodek napram našim mesnim eksportom. V soglasju' s tem zakonom je bilo v preteklem letu pregledanih več kot 65.000.000 živine in opazovalo se je preparacije več kot 8,000.000.000 funtov mesnih produktov. Od tega se zavrglo 228.000 okužene govedine, v 750.000 slučajih se je zavrglo samo nekatere dele, poleg tega pa se je zavrglo tudi 18,000.000-000 funtov mesnih produktov, katere se je smatralo nezdravim za uživanje. Vse to delo je urad za živalsko industrijo izvršil s pomočjo 2500 uslužbencev, dve petini katerih so živalski zdravniki, o-stali pa praktični mesni izvedenci. WASHINGTON, 18. oktobra. -la med predsednikom Wilsonom in sedniškim kandidatom Hardingom beta postati najvažnejša v tekoči nji. Harding je namreč v soboto ga je obdržaval v Greencastle, Ind. njem neki "zastopnik" Francije, ki vodi pot za nekako novo svetovno o tem zvedel, je napisal Hardingu - Danes se je pojavi-republikanskim pred-kontroverzija, ki o-predsedniški kampa-v svojem govoru, ki , izjavil, da je bil pri mu je prigovarjal, da zvezo. Ko je Wilson naslednje pismo: Wilsonovo pismo: neformalen način k meni zastop- "V "New York Times" od nika, ki je prosil Ameriko, ki je včeraj, v nedeljo 17. oktobra' prišla do novega spoznanja po-1920, sem našel poročilo, ki je ložaja, da vodi pot za novo zve-datirano 16. oktobra v St. Loui-'zo narodov." su, v katerem se poroča nekate-j Gotov senif da se teh besed ne re vaše izjave, ki ste jih podali more potvoriti tako, da bi se v javnosti. V tem poročilu se čita: glasilo, kot da sem rekel ',da je francoska vlada koga poslala k "Odgovarjajoč kriticizmu nje-,imeni. Misel, ki sem jo hotel govega predloga za nekako zve- podati, je bila, da so prišli k me. zo narodov, je senator Harding; ni ljudje, ki so bili mišljenja, odvrnil v svojem govoru, ki ga' katero je jako močno med fran- je držal s platforme železniškega vagona v Greencastle, Ind., coskim ljudstvom, s čemur se na nikak način ni moglo sugestira- novilo organizacijsko optekarno v Clevelandu ali v okolici, ker je prepričan, da bi jo tukaj privatna kompeticija ubila. Unija že lastuje lastno opekarno v Texa-su, ki je pravkar zaključila prav uspešno leto, kajti izplačala je 10 odstotne kiividende od vsčga investiranega kapitala. Predlog, da se konvencija obrne ina vlado za pomiloščenje političnih jetnikov, je bil'na včerajšnjem zborovanju pobit.t KUPITE DELNICE SLOVuDEL. DOMA V COLLINWOODU. , — Dva tatova sta vdrla v stanovanje George Hortona, — 2134 E. 102. St. ki se je nahajal v postelji, kritično bolan. Eden izmed tatov mu je z revolverjem v roki ukazal, da vstane iz postelje. Nato sta mu u-kazala, da pove, kje ima skritih $1000, katere je dobil pred kratkim pri neki stavi na konjske dirke. On tega ni hotel izdati, nato sta razmetala vso posteljo, v kateri sta našla $100 in za $1200 zlatnine. Nato sta se odpeljala v avtomobilu. — Iz okna zlatarja Levy-ja so tatovi, ki so ubili šipo odnesli za $1500 zlatnine. — Nepovabljeni gostje !so skušali v pondeljek zgodaj'zjutraj vdreti tudi v sta. novanje Chas. Cook-a na 3944 Croton ave. Cook je slišal, ko je nekdo odpiral okno in je trikrat ustrelil pifoti okni. Pravi, da je bil eden izmed roparjev najbrže zadet. Sedaj policija poizkuša dognati, ako je morda ranjeni ropar prišel v kako bolnišnico za pomoč. — Društvo Lunder Adamič, št. 20 SSPZ priredi v soboto dne 23. oktobra v Slov. N. Domu v Clevelandu svoj zabaven večer Kdor želi preživeti par uric v prijetni družbi, naj ne pozabi priti oia to domačo prireditev. da se mu je že približal na "ne- ^ ti, da je francoska vlada kršila formalen" način neki zastopnik j določbe mednarodnih odnošajev. Francije, ki ga je prosil, da vo- J Uradna Francija bi si nikdar ne di pot k neki novi svetovni bra-; prizadevala iti preko vašega vi- tovščini." i sokega uradnega mesta kot na- Jaz vam sedaj pišem, da vas j šega prvega uradnika z name- vprašam, da-li je to poročilo, nom, da apeluje na ameriški na- vašega govora pravilno in da-li rod ali na kak del istega. ste v resnici rekli, kar se yam J&z m vi(Jim n nedQ_ pripisuje. Treba mi ni, da^bi lednostif ako privatni držav1ja. vas opozorjal na resne in izred-!ni Frandje aU Amerikanci) ki ne zakliucke, ki bi se iih lahko; ... ^ „ . v , • • , gojijo napram Franciji globo- sklepalo iz take izjave, da se ]e n .. , n. , ^ v _ , . ! v, . ko priiateljstvo, izrazijo svoie namreč Francija ki je članica j jmovanje mišljenja> ki prevla- Lige narodov približala pnvat?duje y ^ ijateIjgki republiki> nemu državljanu naroda, ki mi . , , J v . , , ' . I Sicer ni vredno dosti raz-clan lig&-s prošnjo, da Zdruze-; . , , , . , „ . , • pravljania, toda vseeno bi vas ne države vodijo pot k novi sve- , v,,.. , , »V zelo spostljivo opozoril, da je tovni bratovščini. I . , _ v . , , , . . neformalno izrazanje napram Državni department je vedno- „ n , , , „ , . . , j „ .. meni vec kot pa napram kaker našel, da se je vlada Francije , . , _ ~ ' ' „ , ,, niu drugemu privatnemu drzav- vedno najbolj častno zavedala svojih mednarodnih obligacij in da se je vedno držala največje točnosti v vseh mednarodnih dogovorih. Zato se obotavljam priti k zaključkom, katere sem omenil, ako me ne zagotovite, da ste se v resnici tozadevno izjavili." Hardingov odgovor. "Pred seboj imam vaše pismo naslovljeno name, kot je bilo objavljeno v časopisju, dasirav- Ijanu. Jaz sem član senatnega komiteja za zunanje zadeve, kateremu so poverjene gotove kon-stitualne avtoritete glede zunanjih zadev, in poleg tega pa se tudi zavedam, da sem kandidat republikanske stranke za predsednika te republike. Ako se vzame v obzir kombinacijo teh dveh pozicij, se ne more smatrati neprimernim, ako kateri zelo veliki prijatelji za no še nisem prejel originala, ustvaritev novega in boljšega Veseli mi, da morem takoj odgovoriti. V veliko zadoščenje mi je dejstvo, da se obotavljate priti do razmerja med narodi, ne glede, odkod da so, želijo, da mi svetujejo pjede njih aspiracij za sodelovanje z našo lastno republi- zaključkov, nevda bi vas jaz pre-1 ko za dosego onega visokega je zagotovil, da se je moj govor!cilja. Naj vas zagotovim,da s£ je pravilno navajalo. Moja izjava, kot jo vi navajate v pismu, ni popolnoma • točna. Zapiski istenografa, ki je zabeležil mo- držalo pri tem vseh pravilnih določb in najs vam • istotako ponovno zatrdim, da je francoska vlada vzdržala ono veliko spo- je opazke izkazujejo, da sem!štovanje napram vaši poziciji, rekel: ''Francija je poslala na'katero gojim tudi jaz." — Ko so veraj pripeljali pred sodnijo 201etno Hazel O'Neil, katere mati se je obesila, ko je zvedela o njeni aretaciji, je jo-kaje izjavila, da je bila po kri- vici aretirana. Ona pravi, da je v njihovo hišo prišel iz Gantona neki moški, katerega je zasledovala policija. Takoj se je o tem obvestilo policijo, ki pa moškega že ni več našla, ko je prišla v hišo. To je policiste ijezilo in pričel se je prepir med njimi in med M^ss O'Neil, kar je dovedlo do njene aretacije. Policija je vzela s seboj tudi 161etnega brata Bernarda. Ko je mati o tem zvedela, je šla in se obesila. Kot je razvidno iz te zgodbe, je smrt nesrečne ženske v prvi vrsti odgovorna policija, ki misli, da se z reveži lahko postopa kot z živino in da se jih sme aretirati za vsako nepremišljeno besedo. — Cena lesa za gradnjo hiš je "v clevelandskem okrožju izza 12. marca padla od 20 do>25 procentov. BTRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" OCTOBER 19th, 1920. 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bussines Place of the Corporation. 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier ............,,.........1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia ira Ameriško-Jugoslovaoska Tiskovna Družba. 64i8 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY), OCT. 19th, 1920. 104 UCiTELJSTVO IN SEDANJI teri se je posrečilo zdrobiti svoje nasprotnike in ki omalovažuje, pretvarja in zanikuje vse, kar ne pospešuje njenih sebičnih interesov ali njene nečimurnosti! Včasih se me dolži, da sem zagovornik premaganih. Ne. Jaz sem samo njih branitelj napram krivični sili. Sedanja civilizacija Evrope in Amerike vtelešuje samo zmago malega dela koristnih sil sveta. Napačno je misliti da edinole fizična nadvlada tega malega dela dokazuje, da je boljši del. Nobena resnična in koristono-sna zmaga se ne more pridobiti, ako ne sodelujejo zanjo vse sile človeštva po vsem svetu. To je, za kar se moramo pripraviti. . Na vsakem polju misli in učenosti bi moral širok in prost sistem pučevanja imeti za svoj cilj skup no konstrukcijo — združenje sil, ki so sedaj razpršene, ki so si često v nasprotju, združenje raznih narodov in raznih šol misli. Iz tega sledi, da moramo imeti enoten sistem javne vzgoje za vse narode, v katerem bo našel izraza vsak tok človeške misli, v katerem se bo vpošte-valo vsako zmožnost, kjer bosta ročni in duševni delavec dobila isto splošno vzgojo, ki bi morala biti tako špeku-lativna kakor tudi praktična. Ta sistem bi jaz nazval pan-človečanstvo. Dovolite mi, da tu izrazim svoje nestrinjanje s četrto resolucijo, katero je sprejel narodni učiteljski kongres v Lyonu. Glasi se: "Spošni sistem vzgoje naj ima za svoj cilj razviti v otroku intelektualne, moralne in fizične sposobnosti in pripraviti posameznika, da prispeva čim večji del k produktu družbe." ; : (Konec prihodnjič.) Pismo iz domovine. Draga sestra! Po drugih ljudeh sem izvedel da še živiš in upam, da ne slabo; ker bi pa vendarle rad vedel in znal, tako gre Tebi in bra toma sem se odločil pisati Ti ranjki avstro-ogerski državi par besedi; večkrat me tudi ta ali oni povpraša, kako in kaj je s Teboj, Johanom in Francelj-nom in mu seveda ne morem dati točnega odgovora, ker pač sam nevem o Vas pravzaprav nič. Kaj pa naj Ti pravzaprav pišem, ljuba Anica, da Ti vsaj nekoliko ustreženi. Morda bi Te zanimalo gospodarsko življenje v naših krajih morda sporočila o znanih osebah ali celo moje lastno življenje. Pa, da ne bom enostranski Ti napišem zaenkrat o vsaki stvari nekoliko. Ko se je začela vojska 1. 1914 sem moral k vojakom. Napravil sem maturo, izvršil gimnazi- Francoski socijalistični list "La Populaire" je z dne 19. avgusta prinesel znamenit, članek, katerega je napisal ob priliki konvencije francoskih učiteljev slavni francoski pisatelj Romain Rolland, ki je leta 1915 dobil Nob-lovo nagrado za literaturo. Je tudi odličen dramatik in je poleg tega napisal več važnih del o godbi in literarnem kriticizmu. Tekom vojne in posebno izza premirja je bil on eden izmed najbriljantnejših mislecev one grupe, ki je močno pacifistična, je naprednih socijalnih idej ter je huda nasprotnica imperijalizmu kot je izražen v versaillski mirovni pogodbi in pa v zavezniški politiki napram sovjetski Rusiji. Članek je napisan v obliki pisma ter se glasi: Dragi tovariši: Obžalujem, da ne morem biti navzoč na vaši konvenciji, toda vseeno sem z vami v duhu. Združeni smo v skupnem obsojanju sedanjega vzgoje-valnega sistema. Toda vaše trditev, da je ta sistem propadel in da je propadel režim srednjega razreda, katerega predstavnik je, ni popolnoma pravična. Na nesrečo je sedanji sistem le še vse preuspešen. Ravno sedaj imamo priliko opazovati njegove nesrečne učinke. Naše šole so odgovorne za sedanje duševno razpoloženje Evrope, one so odgovorne za naše neprebavno,pretiravanje narodnega ponosa, za našo vesoljno nezaupnost in zavist, ki vlada med narodi, za to narodnostni egoizem, ki išče lastnega dobička v nesreči svojih sosedov, za nenaravno veselje nad smrtjo in pobijanjem kot nad primerno žrtvijo ,ki se polaga na altar barbarske domovine. Ta sistem vzgoje ima tako močan vpliv na ves svet, da se je samo najprostejšim duhovom posrečilo oprostiti se po dolgem času in po velikih mukah njegovega vpliva, in celo tem se ni vsem posrečilo. Spomnite se, kako so se najboljši intelekti tekom vojne odpovedali svojim pravicam in nepristopnostim, spomnite se na neodločnost in nesoglasje naših mislecev, poskušajoč spraviti v soglasje navzlic prisiljujočim dokazom ono, kar se ne more nikdar spraviti skupaj, poskušajoč harmonizirati ljubezen do človečanstva s častitvijo onega moloha nacionalistične podivjanosti, iz katere so izšla tekmovanja, katere so mučile in uničevale človeštvo. Vsakdo izmed nas bi moral izprašati svojo vest. Kar se mene tiče, na prosto voljo izjavljam, da navzlic temu, da sem se pošteno prizadeval oprostiti se predsodkov, navzlic temu, da sem se varal, misleč, da sem se dvignil preko njih, so mi izkušnje v vojni šele počasi odpirale oči. da sem mogel spoznati velikanske mase laži in zmot, predsodkov in potvarjanj, katere mi je pustila mo- ^ ^Mi moramo reformirati vse v zgodovini, morali in javni vzgoji. To je še prav posebno resnično glede zgodovine. Kaj pa je ta zgodovina? To je zgodovina podjarmljevalcev, naroda, razreda, rodu ali skupine, ka- . r "-1 r> i') mo zemljo so še pustile razne komisije, ker te pač niso mogli odnesti. Zato ni čuda, da so se tako vojaki izstradani in razcapani z civilisti vred vedno bolj in bolj upirali in čakali samo še na priliko ugodno, da zadajo zadnji udarec takozvani pokojni Ko je bil prevrat ob koncu vojne sem bil v južnih Tirolah na italijanski fronti, ujet; toda zbral sem svoje 3 baterije, katerim sem jaz poveljeval in še drugih Slovanov do 3000, ter se s silo pretolkel nazaj v domovino. Nato sem šel v Zagreb na vseučilišče. Toda ni še preteklo pol leta kar sem moral zopet k vojakom. Jugoslavija je imela vojsko z Nemci radi meje na Koroškem. Sestavil sem v Celju na Štajerskem hitro eno baterijo in odšel z njo na Koroško fronto; tam smo Nemce pognali, zasedli Celovec in v.so slovensko Koroško. Bil sem gori nad 6 mesecev, nato par me- jo ter odšel v oficirsko šolo; že prvo leto sem postal poročnik,! secev v Celi« in Ljubljani, na-dobil svojo baterijo, s katero!kar sem delal na zagrebški uni-sem se potem vojskoval na vseh,verzi državni pravni izpit. Med frontah. Skozi celo vojno sem bil samo en mesec v ozadju, drugače pa vedno v prvih linijah. iKako smo takrat blagro-vali srečne amerikanske Slovence ,kako so lahko v resnici zadovoljni ker so tam si more le tisti predstavljati in misliti, ki je skozi cei čas videl in skušal brezmejno trpljenje slovenskih sinov skozi celi čas vojne. Kjer bilo največ žrtev, tam so bili Slovenci ali vsaj Slovani, na drugi strani so v ozadju lju- vojno sem bil upisan 3 leta na vseučilišču in dasi nisem mogel stalno poslušati na univerzi predavanja sem vseeno šel delat izkušnjo, ker sem se sam učil. Ker se mi j c na ta način posrečilo, da sem izvršil 3 leta prav. nih študij in moram študirati le še 10 mesecev zato sem zapustil vojaški stan in se posvetil ad-vokatnemu poklicu. Sedaj imam počitnice in jaz sem doma pri bratu, kjer imam hrano in stanovanje. Tudi med vojnim ča-isom sem bil večkrat za par dni dem jemali vse kar so imeli; sa-ipri njem na dopustu, ker dru- gam nisem imel kam iti. V tem oziru mi je storil že precej dobrega. Kolikor je mogel. Dobro je doma že radi tega ker ni treba stradati, kajti čeprav ima človek kaj večkrat le krompir, se pa vsaj tega lahko do sitega naje. Zadnje mesece smo v Zagrebu v resnici stradali do besedno vzeto. Kajti A čeprav je živeža na prodaj, ga človek ne more in ne sme kupiti, ker je predrag. Najbolj si bodeš lahko predstavila draginjo ako po-j M misliš, da splošno je vse kar je bilo preje eno krono sedaj sto kron. Nekatere stvari seveda še dražje, druge zopet nekoliko ceneje. Človek bi se končno za-dovolil tudi z kako državno službo, katero se pri nas jako lahko dobi, ker so nemške uradnike skoro vse pognali; vendar pa se nočem vdati in raje še teh 10 mesecev trpim. Pri vojakih sem si prihranil toliko, da sem se do sedaj sam študiral in kupil potrebno obleko ter predvsem tudi knjige. Pred kratkim sem mo7 ral šteti cele tisočake za knjige. To se čudno sliši ali je resnica. Brat ima sina v mestnih razredih in mora skoro ves preostali pridelek porabiti zanj. Splošno upamo, da bodo prišli že še ke-daj boljši časi, ako ne bo zopet kake vojne, ki se nam na vseh straneh obeta; jasno je, da med ljudstvom ni za vojno nobenega razpoloženja, še manj pa kakega navdušenja. Svet je obubožal, vse se je porabilo za vojsko, zaloge ni nikjer, stvari ki jih ne pridela kmet sam, nekatere sploh ni dobiti, druge le za cene, ki jih premore in zmore kvečjem kak Amerikanec, človek, .ki se je vrnil z nekaj tisočaki dolarjev. Tak pač tukaj lahko takoj gospoda igra. Večkrat kateri nazaj pride. Se več jih gre pa tja. V vasi je dovolj tacih, ki bodo šli, še več pa ki bi radi šli. Težavo imajo le ker so stroški preveliki. Država sama je hotela zmanjšati izseljevanje, in je radi tega postavila visoke takse; za potni list 1,000 kron, vožnja k konsulu v Belgrad in nazaj par tisoč, taksa pri konzulu itd. največ pa še vožnja v Ameriko sama, ki pride če se ne motim iz Ljubljane v New York 160 dolarjev III. razred. % Nadalje se je pričelo delovati tudi nato, da bi se v^nivšim se Amerikancem posebno v južnih krajih naše države odkazala zemlja, ker jo je še mnogo zlasti v Srbiji in Macedoniji, ki ni niti obljudena niti dovolj obdelana. Tudi v Sloveniji je vedno več posestev in hiš na prodaj. V nedeljo popoldan imamo skoro vedno kje kako licitacijo. Sicer pa naj bo dovolj za enkrat o teh stvareh, da Te ne bi morda moje pisanje preveč u-trudilo; kajti pišem zelo hitro. Z željo, da bi se še kaj kmalu videli zdravi in veseli pozdravljam oba brata, Tvoje moža in druge znane, predvsem pa Tebe Tvoj Andrej Šali, pravnik. Češčavas 3, dne 6. sept. 1920 pri Novem Mestu, Jugoslavija. List Enakopravnost je pričel izhajati iz potrebe. Tako je tudi potreb-no, da se ga povspeši do cilja--' j — Sinoči je umrl v mestni ne in neomajene podlage v splošnem. bolnišnici policist Walter PruehsjDa se to uresniči, je velike vaz"° za rano, ki jo je dobil, ko je včeraj zjutraj zasledoval tri ropar- čitatelje" je. Policija je dosedaj aretirala že 9 osumljencev. Umorjeni policist je bil šele 26 let star ter zapušča ženo in dva otroka. sti to, da se vsak izmed či potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. -List je j ril že mnogo ?;* vas, da za vas, ^ citate te vrstice. Koliko ste pa st0' rili vi za list? NA NOVO OTVORJENA RESTAVRACIJA na VINE STREET EUCLID. OHIO. Dobra domača postrežba in sveža ter okusno pripravljena ie- g dila bodo vedno na razpolago. Točna postrežba. Se vam priporočava John m Helen Piavc oslad'1 BURGARSKI KRVNI ČAJ JE ČLOVEŠKI NAJVEČJI PRIJATELJ. ZATO KER m Prvič,— Ako ga zavži.iete zelo vročega predno greste spat._van pregnal prehlad preko noči. Lahko se obvarujete prehladov. mIlu gripe, in pljučnice. v ooV, Drugič -i- Sistem bo očiščen smrtonosnih toksičnih in uričnin str ki povzročajo bolezni in krajšajo življenje. Tretjič — Zbolišal in očistil bo vašo kri, reguliral drobovie. želodec, uredil jetra in spral s strupom napolnjene ledja. , :m ir Četrtič — Vrnil vam bo zdravo kožo, blesk bo povrniem trud" motnim očem, močnejša kri bo dala življenja sestradanim živcem. ^j. Vprašajte vašega lekarnarja za Bulgarski Krvni čaj. še danes nite pot k zdravju; ako je njemu zaloga pošla, ga morate dobiti ve. Poslali vam ga bomo potom zavarovane pošte. Pošljite $1.25 za ® ieii. liko družinsko škatljo, ali $3.15 za tri škatlie. ali $5.25 za šest s* ^ Naslovite H. H. Von Schlick. President Marvel Products Companv. j Marvel Bldg. Pittsburg. Pa. se šteje samo nove naročnike. mernem številu pridobljenih naročnikov. Za teko10 Ameriška Jugoslovanska Tiskovna Družba, k1 1 .u ja delavski dnevnik "ENAKOPRAVNOST" je skle«^ prirediti velik kontest ali tekmo za pridobivanje_ J1° naročnikov. Tekma bo trajala dva meseca, in sic®1" ^ prične 1. novembra 1920 ter se konča s 31. decerp1 1920. Te tekme se lahko vdeleži vsak naročnik nas^ lista. Kdor pa še ni naročnik in se želi vdeležiti ■ naj obenem s prijavo pošlje naročnino za celo leto. ^ , nilo se je pa tudi, da se bo vse one,ki.^e bodo v teki**1 bolj odlikovali poleg 25 provizije nagradilo še s p°se mi darili. Nagrad je 8 in sicer so sledeče: 1. Zlata žepna ura. 2. Zlat prstan z napisom "Enakopravnost". 6. Dr. Kemov angleško-slovenski slovar. 7. Poezije Ivana Zormana. 8. Roman "V močvirju velemesta". Prvo nagrado dobi oni, ki bo nabral največ naročnikov, in ostala darila se bodo razdelila p° s° d. Cekin za $5.00. 3. Zlata kravatna igla. 5. Fountain pero. Rojaki, prijavite se k tej tekmi, za katero bos ^ le vrlo poplačani v obliki nagrade, temveč tudiz_ 1 ^ stjo, da ste nekaj storili za delavsko podjetje, ki r ^ no te vrste med ameriškimi Slovenci. Agitacija list ni težavna, kajti vsakdo ga pozna kot nevsti'^ j,j. branitelja delavskih pravic. Torej delavci, na dfiP'^ dobite novih naročnikov in razširite naš list v s slovensko delavsko hišo v Ameriki. p Prijava za kontest se konča 25. oktobra 192& rej na delo! . Jtik m » POLOM « ROMAN IZ VOJSKE L. 1870+-71 EMIL ZOLA Preložil VLAD. LEVSTIK m m Stric Fouchard, kmet, ki je imel nekaj njiv ter je vrha tega kupčeval po okolici z mesom, je bil brat matere Henrijete in Maurica. Živel je v Remilly-u, visoko gori na griču, šest kilometrov od Sedanu. "Makar!" je mirno odgovoril Honore, "oče si s tem ne beli glave, a če vas veseli, le idite." To minuta se je napolnila okolica pristave z nemirom; na prosto je stopil v spremstvu enega samega častnika tisti pohajkovač, ki so ga bili obtožili ogle-duštva. Nedvomno se je bil izkazal s papirji iii jim natvezel historijo, kajti to, da so ga izgnali iz taborišča, je bilo vse, kar ga je doletelo. Iz tolike daljave, v mraku, ki ?e je spuščal, je bilo težko razločiti njegovo ogromno čokato rast in rdečelaso glavo. Vendarle je ušel Mauricu vzklik. , "Honore, poglej ga— Človek bi rekel, da je tisti Prus, Golijat, saj veš!" Topničar je vzplanil nad tem imenom in zasrepel z žarečimi očmi. Golijat Steinberg, hlapec na pristavi, tisti, ki ga je bil razdvojil z očetom, tisti, ki mu je bil prevzel Silvino — in vsa grda historija, vsa straš- na umazanost, ki mu je še zdaj trgala srce! Najrajši bi bil stekel k njemu in ga zadavil. Toda mož je bil že onostran piramid; odhajal je in izginjal v noči. "O Gojijat!" je zamrmral, "to ni mogoče. On je tamkaj, z ostalimi — Naj mi ne pride v pesti." S pretečim zamahom roke je pokazal na obzorje, pogreznjeno v temo, na ves tisti vijoličasti zapad, ki je zanj pomenil Prusijo. Pomolčali so, zopet se je začel signal, a v daljni dalji, ter se izgubil na drugem koncu taborišča, rahlo zamiraje med topečimi se obrisi predmetov. "Vraga", je Honore prekinil molk, "še zasačijo me, če me ne bo pri opelu. . . Lahko noč in z Bogom vsi skupaj!" Še enkrat je stisnil Weissu obedve roki; nato je odhitel dolgih korakov proti griču, kjer je stalo rezervno topništvo, ne da bi bil še izpregovoril o svojem očetu ali sporočil besedo za Silvino, katere ime ga je žgalo na ustnicah. Preteklo je še par minut, in na levi, pri drugi brigadi, je rog zatrobil k apelu. Drug rog je odgovoril v bližini. Nato tretji, zelo daleč. Zmirom bolj so se bližali drug drugemu, in so doneli vsi hkrati, ko se je Gaude, trobentač kempanije, odločil razsuti celo salvo glasnih not. Bil je velik fant, mršav in bolestnega izraza, brez ščetinice brade, in je vedno molčal, kadar ni piskal svojih signalov s sapo viharja. Nato je pričel seržant Sapin, majhen, stisnjen človek, z velikimi, nestalnimi očmi, čitanje apela .Njegov rezki glas je izmetaval imena, vojaki pa so se bili približali in so odgovarjali v vseh tonih, od vijolinčela do flavte. Toda nekaj se je vrinilo med opravilo. "Lapoulle!" je ponovil seržant z zelo visokim glasom. Nihče še ni odgovoril. Jean je moral skočiti h grmadi iz svežega dračja; Lapolle, izpodbujan od tovarišev, jo je še vedno trdovratno prižigal. Zdaj je ležal na trebuhu, obraz kapor pokropan, ter pihal tesno ob zemlji dim lesa, ki je že ogljenel. "Tak, strela božja, pustite že to!" je kriknil Jean. "Odgovorite apelu!" Lapoulle, ves osupel, je vstal, in zdelo se je, da razume. ;"Tukaj!" je zatulil s toli divjim glasom, da je Loubeta vrglo na zadnjico, tak smešno se mu je zazdelo. Pache, ki je bil s šivanjem gotov, je odgovoril jedva razločno, kakor da mrmra molitvico. Chouteau je vrgel svojo besedico tja, zaničljivo, ne da bi vstal; nato se je zleknil še bolj. t Toda službojoči poročnik Rochas je .stal nepremično od strani in čakal. Ko mu je prišel po končanem apelu seržant povedat, da ne majnka nikogar, je za-renal v brke, kažoč na Weissa, ki je še vedno kramljal z Mauricem: "Saj je celo eden odveč; kaj pa onega vi, tistile civilist?" "Ima dovoljenje od gospoda polkovnika, gospod poročnik," je pojasnil Jean, ki je bil slišal vprašanje. Rochas je srdito skomiznil z rameni tel' sede vnovič pričel korakati ob šatorih, čakajoč ^ gase ognje; Jean pa, |iioge kakor polomljene 0 ^ nega pohoda, je sedel nekaj korakov od Mauric£; ^ jj besede so prihajala od njega kakor mrmranje* ^ jp poslušal, zatopljen v temna razmišljanja, ki s° dva izražala v dnu njegovih gostih, lenih moZB ■ i Maurice oe bil za vojsko, zdela se mu Je 1 0 gtC na, celo potrebna obstanku narodov. To je trd"; ^ lo zanj, odkar se je bavil z idejami razvoja ^o^' tisto teorijo evolucije, ki je takrat razvnemal'1 ^f Ali ni, življenje tudi vojska, v ^ iil>' Ali ni najkoristnejši pogoj nal' p f prestana borba, zmaga najsposobnejšega, '' rodi in obnavlja v dejanju,, življenje, ki Pr® gj ženo mladino, nem trenotku ? smrti svojo večno mladost? In spomnil se ,ie Njgej, vzhičenja, ki ga je omamilo, ko mu je prišla ^ ^jt v odkup za svoje grehe postane vojak in se S mejo. Francija plebiscita, dasi se je pokorila ^ 0f' nemara res ni hotela vojske. On sam jo ^ dni poprej imenoval krivično in bedasto. ^ ^jol1 vali so o kandidaturi nemškega princa za se prestol; v zmešnjavi, ki je nastala po male.'v«>cl tako da niso ^ vs< Hj edina neizogibnost, usodni zakon, ki-v doloce že ljudstvo nad ljudstvo. zdelo, da nima nihče prav _____ ___ odkod je bilo izzivanje, nego da je stala ltie (Dalje prihodnjič.) OCTOBER 19th, 1920. "ENAKOPRAVNOST* STRAN 3. DENAR Y JUGOSLAVIJO Pošiljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno Prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo ' . PAROBRODNE LISTKE vse črte V in IZ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim ootmkom POTOVALNE LISTINE kot vse druge potrebne spise, ter opravljamo tudi Bo,1b , JAVNE NOTARSKE |i J vsc" vrst vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo-denar na avo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo HRANILNO VLOGO ter Plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja. Nemeth State Bank , John N.meth pres. 10 E. 22nd St. New York, N. Y. VISOKE CENE ŽIVEŽU SO ZBEŽALE! Ako se oglasite pri nas se boste gotovo prepričali, da če kupujete življenjske potrebščine pri nas, si prihranite 15 do 20 procent. V naši trgovini dobite sploh vse kar potrebujete za ^saki dan. Ako želite, da vam dovažamo na dom, pokličite Rosedale 885—J ali se pa osebno oglasite. Se priporočamo BRENČIČ & PUCELJ. GROCERIJA in MESNICA 1171 East 74th Street. GADJE GNEZDO. i 2 ^ Bi; <§> i © i i Iščemo 50 slovenskih družin, KI BI SPREJELE FANTE NA STANOVANJE IN 50 slovenskih premogarjev Premogarji dobijo od $8 do $15 na dan Zglasite se pri MINERS EMPLOYMENT AGENCY Public Square. Cleveland, Ohio, pa 1! j§ M 1 M p jI H M H H § M M Oni Povest iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik (Nadaljevanje.) Kastelka se je medtem pomirila; fantovska soba je zaklenjena, ključ leži globoko v njeni pisalni mizi. Puščoba v domu in v vasi ji ni več tuja, vsem strahovom gleda v oči. Že je zmožna misliti s hladnim srcem, da hodi Joža nekje po dalj nji zemlji in je kroginkrog vse živo letečega svinca. Mrzlq in besno je njeno zaupanje v srečo; Kastelka noče zdihovati, noče zdihovati, noče ljubiti in tožiti, zakaj ''skrb in strah rodita slutnjo, ki je prava dekla hudičeva: komaj se ozreš po nesreči, že te ima za vrat." Tone še čaka, da ga pošljo na bojišče; tem manj je vzroka cmeriti se. Petschnigova smrt jo navdaja še vedno z mračnim zadovoljstvom in utešenjem, polnim mo-gotne zavesti; prepričana je, da je ona kaznovala Iškariota s svojim prekletstvom in maščevalno voljo. Zdaj vidi spet, da ni navadna ženska; nekdo se je naselil v nji, ki je močnejši odi vseh. Kar hoče ona, je volja zemlje, in zemlja je bog nad bogovi; kakor veruje njiva v svoj rjavi sok in blagoslov žita, ki ga rodi, tako veruje mati v desnice, ki jo drži čez doline in hri_ udarcih nesreče se ranje, nima njena lepota in slast] sinu, divji sok, ki je pljuskal ob jša, bolj divje trma-! življenja nobenih meja. Kakor j zidove Carigrada in preplavljal Sive oči se-slepci ob čudodelnem studencu j beneške ravni; neizrabljena moč ' strme ljudje v blagoslovljeni] se je opila borbe ter spoznala drzni obraz. la"; po vseh jim zdi silnej sta ko kdaj po prej. ji bliskajo, kakor bi tleli v njih novi naklepi; sosedje že čakajo, kdaj iznenadi, dolino s podobnim čudežem kakor pred petindvajsetimi leti. Mogoče; onidan, ko je po stari navadi postala sredi svet in šepečejo v svojih srcih: v "Ah, kako dobro je biti ro- jenemu Vesoljna mati se lišpa in lije žar hlepenja v kri svojih otrok, nja smrti z novo brst j o. Zato so dekleta polna medlečih sanj in stokajo žene v premočena brvi, ni stresla pesti, ali zlobno! da bi se zarastli brezbrežna koš. je pokimala trgu ter zamrmra-la: "Zdaj vem, kdo bo prvi hudičev, vojat ti za hratjem! En. zglavja, krat ste si že lomili zobe ob Ka- . stelki; četrtsto let je bilo treba, VOL da vam je zrastel nov greben! Zdaj, ste si dejali, je prišel naš čas — kaj ne? Prvi ste se lotili vi mene; dobro, Kastelka spre j me boj v imenu s'vojem in svojih gadbv. Tisti dan, ko bo vojna končana, si skočimo v lase, krščenduš.' S trebuhom za kruhom mi poj dete iz doline, be-raško palico v roki, preden do-glodajo črvi moje kosti!" Prvič se je branila, to pot napade sama; dolina je ž njo, to se ve. Kolik v gnezdu sršenov, toliko je v glavi načrtov, in jajček, ki kdaj maščuje gadje pleme, je že znešen. Take so njene srdi.te sanje; zraven ukrepi je še marsikaj. — Kakor vedno v važnih trenotkih, se je tudi v teh dnevih izkušnje obilno spomnila bratov-svetni-kov, ki stražita, "da se ne tujci zalega"; pa tudi župniku je poslala za maše: ."dvakrat zadrg- nji svoj (Dalje prihodnjič.) KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU. ■EHMaiHIM&BBHBEiBBBIlBaBBS Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista. ■BBBBBBBBBBBRBHBBBBBBBHBbO be nad svojimi gadi: nobena kroglja je ne prebije, noben sodnik je ne presodi. Dan potem, ko so odgnali Janeza, se je peljala v mesto k odvetniku, prijaznemu staremu] gospodu, ki jo dobro pdzna in visoko ceni. Sprejel jo je z veliko častjo in obljubil ogorčen, da stori vse, kar je dandanes moče. , "Ali čas je težak, in zakon velja samo še za tiste, ki ga teptajo z nogami," je dodal nazadnje. "Zaupajmo v zmago pravice." - Z lažjim srcem se je vrnila domov. Ljudje jo gledajo strahoma, odkar je Petschniga "zagovori- njeno dvakrat drži." Košati mož je toplo pohvalil vdovo, srečavši jo drugi dan. "Da bi le tudi sami prišli k Hladna septembrova noč stoji sredi zemlje, sloka in nežna kakor kraljičina v bajki, opasana z rimsko cesto, zvezdni plašč razgrnjen od obzorja do obzorja. Še na teh žalostnih tujih poljanah, ki jih para jarek za jarkom in krogla za kroglo, cveto pod njenim lesketom mehki, domači spomini. Jezera krvi je pepila črna žemljica, tisočem je postlala v sebi, tisoči leže bledi med travo in gledajo k višku s širokimi očmi, ne videč prečudnega sija-nja; povsod se poznajo koščene stopinje smrti, le tihi veter diši po nji ter ponavlja njeno pesajn — in vendar je marsikomu slad ko pri srcu. Poročnik Kastelec sloni v svojem jarku in čuje., Blizu njega šepečeta dva vojaka o domu in svojcih; šepet in dihanje se sliši z desne in leve. Spredaj in zadaj butajo topovi, v daljavah bobni njih zamolkli glas; puške se redko splaše tam kje, zalaja- Zahvala. f v SPREJEM V DRUŠTVO "S L O V E N I J A" je prost vstopnine v mesecih: juliju, avgustu in septembru. $6 na teden podpore. Usmrtni-na $250.00. UPRAVNI ODBOR: v Frank Špelko, predsednik,— 3504 St. Clair Ave. Louis Tomišč, podpredsednik, 3017 St. Clair Ave. Josip Grame, tajnik, — 1395 E. 43rd St. Frank Kočevar, računski tajnik — 1425 E. 39th St. John Fortuna, blagajnik, — 1401 E. 47th Str. maši, gospa," je povedal nazad- jo in utihnejo kakor psi-stra- PREMOŽENJE NAD $400.000.00. Vložite denar po J pri Slovenskem StavMnskem & Posojilnem Društvu 6313 ST. CLAIR AVENUE Odprto tudi zvečer, razven ob sredah. nje davno željo, vesel primerne-1 | ga trenotka. "Zatecite se k Bogu, da vzame žalost od vas! Tolažba svetih zakramentov vam bo krepčilo v teh urah bridkosti." Ali Kastelka se je ponosno u-prJa s palico v tla. "Gospod župnik, j^z hodim po bližnjicah in se z Bogom sama pomenim, kar treba. Če sta res tako prijatelja ž njim, vprašajte ga vendar, kdo mu je bližji; mati, ki so ji vzeli otroke, ali samec, ki nima za kom jokati— ako bi hotel, se pravi!" To rekši ga je prepustila mislim, ki so mu zavrele v glavi. Pogledal je zanjo, ozrl se k zvoniku ter povesil glavo v otožnem spoznanju, da so ženske besede včasih modrejše od vseh cerkvenih knjig. Ni ji zameril; on ve, ! da ne dreza v tuje zadeve in mu ne pridi zvestih ovac. Res so trenotja, ko niti Kastelka ne more premagati čud- zarji. Zdi se, da hoče bitka zaspati; opoldne je začela pešati, zvečer se niso genili v tem koncu ne eni ne drugi. Joži je prav, da se more nemoteno vdajati svojim mislim. Mislim? Kar zveni v njem nocoj, dosega višave in globine, ki jih misel komaj vidi. Že včasih se je oglašalo, kadar je sam v svoji študentovski sobici ali v skritem kotičku parka poslušal rahlo melodijo gosli, jedva še resnične akorde klavirja, ki so plavali k njemu bogve odkod. Človek se zamakne vase in čuti v sebi drhtenje najglobljih skriv nosti bitja, ne da bi bil modrej ši kakor vsak dan. Karkoli si in imaš, misel, čuvstvo, spomini, predmeti vnanjega življenja, cilji hlepenjMn jutrišnji načrti, vse pleše po čarodejnih ritmih, kakor bi ši igral veter z listjem zrelih rož. Nekaj silnega in temnega te odnaša v kraje, kamor je hladnemu umu predolga pot; Tukai podpisana se zahvaliuiem slovenskemu doktorju kironraktike Dr. Albert Ivnikni 6408 St. Clair Ave. ki je prav popolnoma ozdravil mojo e- no leto trajajočo bolezen v najkrajšem času. v dveh tednih. Bolehala sem eno leto na ledvicah, srcu in križu. Poskusila sem preje mnogo drugih zdravnikov, a vse brez uspeha. Ko sem poskusila tega zdravnika se do-čutim tako močno kot šp nikdar nre-ie in se mu naitopleie zahvaliuiem in ga močno .priporočam vsem roia-kom in roiakiniam. JOSEPINA KOCIN. , 15934 Whitcomb Iid. illinwood. Ohio._ ne, brezmiselne tresnobe. To se; uganka ljubezni in uganka smr-razleze v srcu kakor strupena; ti se objameta nad teboj, se str-megla po brezdnu, ki zevo vsejneta preko tebe, se poljubljata globlje in širje in je nazadnje1 v tvojem lastnem srcu. tako črno in votlo, da se boji} Joža ju čuti prav zdalje. Ta-pogledati vanj. Pred takimi hi-! ko sledko mu je, tako žalostno; pi beži gospa, ker se boji za vsa ljubezen je kakor mrtvaška svojo moč; ali ona ne krene v maša, vse umiranje kroginkrog cerkev, po njivah se napoti, k svoji zemlji se .zateče, k zdravnici in tolažnici. Čuvstvo, ki jo priklepje k nji, je bolj živo ko kdaj, in zadnji dogodki so ji ra- kakor visoka pesem ljubezni. V žarkem hrepenenju po nevesti, v čšečenju do matere, v tegobi, s katero kliče daljna rodna gruda svojega otroka, v slehernem zodeli še očitneje, da tli v prsti utripu žil posluša. gad žubore j njen lastni ogenj in je prav to j nje globokih valov, ki nosijo nje Vsi Bolni Moški in Ženske! j. ČAKAJTE še naprej, kajti vsak dan pomeni večje trpljenje in bolečine. e ^kajte — ne trpite — PRIDITE ŠE DANES. Ako mi ni mogoče Vam 0lnagati, Vam bom odkrito povedal. Vidite k meni sem uspešno zdravil {i*VjJiVe1 »n zastarele SjS " nehajte trpeti — nehajte skrbeti bolezni, kot so ali nervozni neredi, že-» crovesne in ieterne nadloge. ^fclM|,aUzcm' bolečine v hrbtu ali ^»t, : ' glavobol. zaprtie. nemir-?rluDahke in katarh v »lavi. nosu 'le s °d'°iiHUe. temveč posve-e z menoi takoi. nehajte se pritoževati Ali trpite radi slabih živcev, bolečin v hrbtu, utripanja srca. slabega srca. slabeča in teskeKa čutenja, nemirnosti, slabeča vida. slabosti irlidov. ulia. bolečin, ka-tarha. kanania v grlu. bolečin v želodcu ali izpahkov? Ta znamenia so svarila, da izgubljate zdravie in krepkost. Uspehi štejejo W -Električno zdravljenje in direktno vzbrizgavanje sokrvice, vakcine in bakterine 0(1]<01'ega se poslužujem, vas zagotavljajo o uspehu. Posvetujte se z menoj sedai N* *SaJte niti en dan. * Ne ^T^DR. KENEALY OB NEDELJAH Od 10. dop. do 2. pop. njena sila. Kadar stopa med razgoni, se ji zdi, da trepečejo pokra j nje kakor mišice živega telesa. "Obe imava eno dušo v sebi," ugiblje takrat, "pa bodi dobra ali slaba, božja ali hudičeva — najina je! To je tisto, kar lomi zapreke, ubija sovražnike in ^■aruje moje otroke. Tako močno je, tako svetlo in krasno, mogoče Bog sam ali misel njegov^? In če ni Bog, je nekaj enafro svetega, da, še močnejšega od,njega. Nič se ne boj, ki ne hodiš v maši in zanemarjaš izpoved: ako je v zemlji Bog, si živela tik ob njegovem srcu, ako j p drugo, se bo teplo zate ž njim na sodnji dan." In kdo ne bi ljubil večne zapeljivke? Loke in polja so ka- ga in vsakogar po strugah večnosti. Valovi se svetijo in šu me brezimno pesem; oni so zemlja in nebo, so luč in mrak. so čas in prostor in sila, in so več od tega, brezdanjt globlji brezbrežno širji: ki ga nikoli nihče ne izmeri! "Od kod nocoj ta sanjarija?' se vpraša Joža, ko ga za hip iz-trezni oddaljeno streljanje. "Nekdaj me je prijemalo samo če sem poslušal godbo . . ." In mahoma se mu zazdi, da sliši godca, "ki stoji razkoračen nad poljanami ter vleče z lokom po strunah ogromnih črnih gosli. Ne, ne; bilo je petje železnega ptiča, ki je letel visoko nad glavami v to čudno noč. Poroč-j nik strese ramena in si potegne z roko po očeh; na vojni se V CLEVELAND O. m Ml AMERIŠKI SLOVENCI se sicer ne moremo postavljati velikanskimi kulturnimi deli, toda imamo dve knjigi, izdani v zadnjem času, ki sta jako važni v našem življenju, in sicer: ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00 in pa POEZIJE IVANA ZORMANA, Cena §1.25. Te dve knjigi bi morali biti v vsaki slovenski hiši v Ameriki. Tudi naš urad jih ima še nekaj na razpolago. Vsa naročila naslovite: Ameriško - Jugoslovan ska Tiskovna Družba, 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. iigaiiv II i i!ai INusa-Tone RAZVIJE MOČNE IN STALNE ŽIVCE. BOGATO. RUDEČO KRI. ŽIVAHNE MOŠKE IN ŽENSKE DRUGO NADSTROPJE v^UCLID AVE. *>™>zTm tr m nr - *ta **nadno od Star gledališča REPUBLIC BLDG. i'rata CLEVLAND, O. vzhodno on Bond's trgovine kor zelene pesmi, razgovor šum | noče zamišljati. Privadil se je je gost ko nikoli, nebo nad ze- divjega življenja kakor vsi, ki meljskim paradižem še ni bilo'spe in bede okrog njega; brez tako čisto kakor sedaj. Tu ču-j radosti je odrinil, ali zdaj hva-ti vse, kar se giblje na zemlji; lijo njegovo hrabrost. Kri pra-odkar se je začelo veliko umi- dedov se oglaša v Kastelkevinem Vsak organ in vsaka funkcija telesa. se zanaša na močnb živčno silo za zdravo življenje in delo. Nuga— Tone je bogat fosforus za živce in za železo v krvi. Sestoja iz osem vo dilnih zdravilnih medecinov. naiboli priporočanih od znamenitih zdravni kov. Želodčne nadloge. neprebava. slaba prebava, zabasanost. bolan glavo bol. jetrne nadloge. plin v želodcu in drobovju, kislina v želodcu, smrdljivo dihanje, bel jezik, davliivi žolč. dviganje zavžite jedi. pekoč občutek, bo lezen v želodcu, in druge zerabliive bolečine so hitro odpravljene z vpo-rabo čudežnega zdravila Nuea-Tone Da vam dober tek, povečalo bo vašo težo in spali boste dobro in se počutili kot nova oseba. Nugra-Tone kropi. eoji in oiačuje vse naielavneiše orsrane. Gradi močne, utrjene in ko-reniaške moške in zdrave in krasnei-še ženske. Na tisoče ljudi jemlje in hvali Nuea-Tone. lzrežite to naznanilo in ira vzemito v lekarno, dobite eno steklenico Nuca-Tone in ako niste popolnoma zadovoljni vrnite o-stalo in vrnjen vam bo denar. Ako ne morete dobiti zdravila pri vašemu lekarnarju. nam pošljite SI.00 in dobili boste zdravijo za cel mesec z naprej plačano poštnino. Drueirist: You can eet Nuea-Tone from vour jobber or from the Na-tioual Laboratory. 529 So. Dearborn St. Chicago. 111. Guaranteed. Retail price 81.00. Dr. Albert F. Snell od Snelovcga privatnega Sanatorija v Cincinnati] u, O. Bo v svoiem CLEVELANDSKEM URADU 80 Public Square V SREDO 20. OKTOBRA in bo ostal do nedelje 31. OKTOBRA SAMO 12 DNI. Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok. Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se prepustite zdravniškemu zdravljenju. Zdravijo se vse moške, ženske in otročje bolezni. Katarju in boleznim v želodcu se posveča posebna pozornost. Ako imate katarne neprilike, pridite, da se vas preišče. Vsi bolni naj se poslužijo te prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vam da nasvet. Noben bolnik naj ne zamu -di te prilike. Ako imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otelkle noge ali roke, jetrne neprilike, srčne bolesti, ali katerekoli zgubljajoče bolezni kakor oslab. ljenost, bledost, vrtoglavost, dispep-sijo, slabo prebavo, zabasanost, neprilike v želodcu ali epilepsijo, obiščite dr. Snella. Uspešno se zdravijo krvne in kožne bolezni, kakor tudi pruh. Ženske, ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki so lastne ženskam, naj gotova vprašajo za svet tega Specialista. Ovarium ali trebušne neprilike sa zdravijo brez operacije. Ako se vam je svetovalo, da se daste operirati za te vrste bolezni ali vsled pruha, tedaj ne postavljajte preje življenja v nevarnost, da vprašate tega špesiili-sta. Stari ali mladi možje. Nobene razlike ni, na čem bolehate ali koliko časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite se na tega špecialista. Nič ne de, kakšno bolezen imata ali kako slabe izjave ste slišali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit upanja, tedaj boste našli upanje v njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče. POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskave krvi, urina in sputuma in na ner-voznostne ter dušne kompliciranosti. Naslovite vsa sporočila na Dr. Albert F. Snell 80 Public Square, Cleveland, G. or 1054 Wesley Ave., Cincinnati, O. Uradne ure: od 9. dopoldne do 8. zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 1. popoldne. STRAN 1. "ENAKOPRAVNOST" M J [OOOE [O [oaoaoi ,for PRESIDENT vice president Ameriško ljudstvo nestrpno čaka popolne republikanske zmage v novembru. Ljudstvo se zaveda iz bridkih izkušenj, da potrebuje dežela dobro vlado mesto slabe in namenilo se je storiti slednje uspešno. ZATO: Ker so do smrti izmučeni od nesramnega profitarstva, visokih cen in kriminalne potrate in uničujočih visokih davkov, s katerimi jih je obremilo sedemletno vladanje Demokratične stranke. ZATO: Ker zrejo na Republičansko stranko, da jih reši tega prokletstva in ponovno ustanovi položaj, ko bodo delovale tovarne s polno paro in bodo prejemali naši kmetje pošteno nagrado za njih delo, in bo Ameriškemu delavstvu zagotovljeno stalno delo, po dobrih plačah in ko bodo konsumentje ščiteni pred izkoriščanjem. ZATO: Ker so obračunali z naklepi in nevarnostmi, slabotne in omahljive vlade enega človeka in bodo zopet vpostfavili zastopno vlado, kakoršno določa konštitucija; vlado ljudstva, za ludstvo in potom ljudstva, z vsemi pravicami in svobodščinami, danimi v konštituciji, prost govor, prost tisk in svobodna zborovanja. ZATO: So trdno zvezani zoper tujezemske zveze in pogodbe, ki bi zopet hotele poslati naše mladeniče preko sedem morj, da se vojskujejo, ne, da protektirajo ameriške interese, temveč zato, da služijo v namene tujezemskih sil na povelje in pod vodstvom nadvlade tujezemskih držav. ZATO: Hočejo, da ostane Amerika, kot je bila nekdaj, svobodna, progresivna, napredna, zadovoljna ter v miru, doma, in pravična, močna, in dobrohotna, v občevanju z drugimi svetovi. Ameriški volilci, ženske kakor moški, vedo, kaj jim je storiti. Oni so željni odzvati se klicu najvišje dolžnosti suverenega državljana, in volili bodo z odločnostjo, zahtevajoč, da obvlada njih lastna volja. Zmaga je pisana v zvezdah. Vsi jo čutimo okrog nas. Je že v zraku, katerega vdihavamo. Je tako neizogibna, Sot Usoda. Republikanski Narodni komi tej. A 0E30E [0E30K: too [OK za rane, izpahke, lišaje. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazai, ako niste zadovoljni. THE AR—BU LABORATORIES CO. 11017 Darlev Ave., Cleveland, Ohio. Jaboienik! Cider! Kdor želi dobro pijačo po nizki ceni, naj se zglasi pri Maks LeonardI 19211 SHAWNEE AVE. kjer ga dobite v količinah od 25 galonov naprej. Tako dobre pijače se ne dobi povsod in vselej. Vzemite Shore Line karo in izstopite na stop 125. ■BHMIHBHHBHMB i mmvl Pri meni si lahko naročite fin JABOLČNIK po nizki ceni. Ge želite vam ga pripeljem na dom. Naročite lahko pismeno ali pa po telefonu. JOHN DKENIK Geneva, Ohio. ' TELEFON 136—L. aBBBBBBBBll^^lBlS Slovenska grocerija V naši trgovini dobite vedno dobro in sveže blago po zmernih cenah, ter prijazno postrežbo. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE !- Se vam priporoča Anton Ostanek 6626 ST. CLAIR AVE. CHARLES BOITZ, krojač . Zastopnik modeme krojas* družbe. ft 6729 Bonna Ave. Cleveland, ^ Oddaljeni rojaki se lahko brnejo name pismenim Pot0'' in jih obiščem. . SLOVENKA SE SPREJME_ službo takoj, pri slovenski ^ žini. Plača dobra! Zglaje pri Albert Ivnik D. C., » . Clair Ave. ali pa na 1051 A J son Rd. DOBROIDOČA MLEKARIJA naprodaj! S. MEHRL 1383 E. 65th St so- POZOR SLOVENCI Naprodaj je velika dov čisto novih ali od w , vsi najboljše vrste. Oddaj ročila v Hotelu Seršen, «J E. 152. St. med 6:30 in » zvečer. Vprašajte za Mr- n* ur« Je- larčič. Kdo' Katero kupite? 8 sob, moderna hiša, kopališče, elek. luči, fornez, perišče in skril, streha. Zahteva se $3.000 v gotovini. Prazna, lahko se takoj selite. 1345 Russel Rd. (East 70th St. blizu Superior Av. 6 sob moderna hiša, kopališče, fornez, elek. luči, $6,200. East 70th st. blizu Superior Ave. McKenna Bros. 1365 EAST 55TH ST. Odprto ob večerih. I 129 a Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 6805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. Ustavite so pri tej uri in sta na pravem prostoru PEČ na plin se proda poceni- ^ hoče skoraj novo, lepo P^' ^ takoj vpraša na 6410 o• y Ave. jii POPOLNOMA GARAŽ ' $195.00 Velikost 10x16 č^ The O. S. GARA«* BUILDING CO. 488 E. 105. Street-Cleveland, Ohio- .ff Graditelji vsakovrstnih J ' 9395 CENE' Telefon, Eddy 9395- Pokličite nas za ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevralgičn« »-g ^irP«1* mišicah so hitro odpravljene I uporabo . &PAIN-EXPELLEP5 Tvoniišta znamk;i veg. v p»*r1 Glejte, da dobite*pr!stu(?ga"'8 _ več kot 50 let. Zahtevajte SIDRO tvorm^J^ -1—----- . fl\0" Najmodernejši pogrebni v Clevelandu ^ Frank Zakrajf POGREBNIK & embalm®*-, j 1105 Norwood 7 Tel. Princeton V*60 Rosedale 4893 ^ f Avtomobili za krste, P pogrebe in druge P^ St. Clair, vogal Add'S" , Edina slovenska ^ v Cleveland«- LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačan«, v gotovini takoj .Simon, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropje. Vzemite vzpejačo. Vogal deveti cista in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odpi-to do 6. ure zvečer. jr KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU. — - ,ravniš"e Mi izpolnjujemo za recepte točno in 118 JOHN KOMI**' Lekarnar. ZOBOZDKAVNI* . 6204 St. ciair Av _ . M Bridgework-Platework 'n nje zob naša specijalfte^a se očistijo brezplačn0 bo. URADNE URE: Op 8. ZVEČER 9- P" Ob nedeljah dop0 od 9. do i2.