Katolišk cerkven list*
M Mm.
V cetertik 29. maliga travna IS55i.
Tečaj f
Grob.
( Sonet. )
IHopujc solnce v zlati se svitlavi Ognjene toke čez nebo lijoče, V oko človeško meče trake vroče. Da otamni v razžareni blišavi.
I'a v dimu tamno šipo si napravi, Ko solnce žarko vid ti vzeti hoče; Skoz tmioo le ga zreti je mogoče, Ce vžiga v naj svitlejši se plamavi.
Tako resnica tud nam z neba sveti. Al ni mogoče v pamet jo zavjeti. Ko je prejasna večna nje svitloba.
Kak motiš se, ak češ jo zapopasti;
Prcderzno pamet ona zna ti vkrasti,
Ko k njej se pride le skoz— trni no groba!
I.ovro Toman.
Dobri sad misiona na Ponkvah leta
l§5i.
Slavni mision, ki je lansko lelo skoz celi bin-kostni teden na Ponkvah pod vodbo razumniga ča-stitiga gospoda Marka Glazerja, fajmoštra pri »Šent-Petru blizo Marburga, po ncutrudljivi pomoči, podpiranju in skerbi še veliko drugih slovesnih duhovnov obhajan bil, je veliko žlahtniga sadu obrodil, domačim duhovnam pastirstvo razveselil in polajšal.
Mlačno seree mnogoterih se je unelo, de je zdaj bolj pripravno božjo besedo poslušati in ohraniti, de je goreče za službo božjo, prejemanje svetih zakramentov, počešenje misionskiga križa, presvetiga serca Jezusa in Marije, molitvine družbe živ iga roženkranca, bratovšino sv. Leopolda i. t. d.
Veselo je, se prepričati, de jih je zdaj veliko, ki so ob nedeljah in zapovedanih praznikih dopoldne pri obeh sv. opravilih, in tudi pri popoldanski službi božji. Veselo je, se prepričati, kako si nekteri celo osnovo pridig in keršanskiga nauka napravijo in si tiste verne in djanske resnice, ki jih ob nedeljah in praznikih v cerkvi slišijo, skoz celi teden v premišljevanje izvolijo. Tega sim se pri nekterih bolnikih s serčnim veseljem sam prepričal. Večkrat se prigodi, dc pridejo nekteri po spisano pridigo, de bi jo prepisali, ali pa saj doma še prebrali; posebno tam, kjer bolnike imajo. Veselo je, se očitno prepričati, kako si krivičniki prizadevajo, krivico popraviti, ptuje blago poverniti in škodo popraviti. Ve se posebno od eniga, ki je skorej
obožal, pa si je vender od tistiga časa s svojo marljivostjo toliko pridobil, de je čez tri sto goldinarjev, s sleparijo perdobljenih, po vcrnil. in ima kakor Ca hej goreče želje, vsakimu čveterno povcrniti, ako je kteriga ogoljfal.
V cerkvi je nar lepši red in obnašanje: spol je od spola lepo razločen: mladina nc sedi v klopeh, ker spozna, de so le za stare in nadložne ljudi: sc ne potika po kotih ali po zvoniku: stoji blizo velikiga oltarja, kjer je za njo odločeni kraj. in se prav spodobno in pobožno obnaša. Med svetim opravilam ni viditi, de bi se kdo okoli cerkve sprehajal ali pogovarjal. Holj pogostama. z veliko pohožnostjo. ponižnostjo in žalostjo se k spovednici bližajo:-z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo prejemajo presveto rešuje Telo, de se z Jczusam popolnama sklenjeni v svojim dobrini sklepu '•ečkrat poterdijo. Veselo je viditi, s kolikim zaupanjem častijo presveto scrce Jezusa in Marije: lepo in ginljivo je slišati milo petje nedolžne mladine, ki v čast Jezusoviga in Mariiniga serca doni. Sveta pobožnost, goreče čutila se morajo v sercu vsakiga človeka uneti, ako vidi, kako se verni posebno ob nedeljah in praznikih okoli misionskiga križa zbirajo, kleče križaniga Jezusa molijo in častijo, iu svoje pregrehe britko objokujejo, tako neskončniga zaslužen ja Jezusa Kristusa vdeležiti se. Razveseliti se mora sleherno serce, ako vidi, kako pobožno verni molijo, ko zaslišijo mogočni glas velikiga zvona, ki se pozimi ob sedmih, po letu pa ob devetih zvečer v spomin svetiga misiona razlega, se tako kamnitno serce se mora omečiti, ako vidi. kako celo otroci, komaj šest let stari, natihama in skrivej k misionskimu križu prilezejo, pokleknejo, priserčno zdihujejo, kot angelčki molijo, Jezusove noge objamujejo in kušujejo. Tako pobožno in sveto obnašanje mora vsakiga kristjana, toliko več pa duhovne pastirje s serčnim veseljem navdati.
Ob misionskim času so hili stanovi razloeeni. posamezno v dolžnostih svojiga stanu podučeni. posamezno so svojo spoved opravili, posamezno k mizi božji pristopili. Ravno po teui zgledu in obnašanju smo tudi mi zdaj ob velikonočnim času ravnali. Skoz postni čas jc bil vsaki stan v svojih dolžnostih podučen. V sredpostno sredo smo velikonočno spoved začeli. Zjutrej oh šestih je bila perva sveta maša. pri kteri so večidel že vsi spokorniki pričujoči bili. Pervi dan so prišli otroci, ki so žc hili pri svetim obhajilu, pa šestnajstiga leta še niso dopolnili. Takih je bilo čez HO. Okoli devetih je bilo spovedovanje dokončano: po tem je bilo pred drugo sveto mašo splošno sveto obhajilo: po sveti maši so sli pobožno domu. Po tim so prišli
vsi drugi stanovi poredama na vcrsto. Za vsaki stan smo tri dni odločili. Na veliko sredo so bili tisti na versti, ki so per zeleznici v službi; veselilo nas jc, ker so vsi prišli, in so se prav pobožno obnašali. Veliki četertek je šolska mladina na versto persla. Ob nedeljah in praznikih pa so bili spove-dovani stari, gluhi in bolehni. Tako je slehern lahko brez opover svojo spoved pobožno in v Bogu zbran opravil. Odkritoserčno moram povedati, dc mi je to ravnanje prav všeč hilo. pobožno in lepo obnašanje spokornikov pa me močno ginilo. Prepričal sim se. de je ta naprava prav pamet ua, ker spovedovanje polajsa in pravo pobožnost v sercu vsakiga spokornika obudi. Na belo nedel jo so prišli pervenci. ki so skoz celo leto v kersanskim nauku podiičevani bili, spovedat se. in so pri drugim sv. opravilu med sv. maso ljubiga Jezusa v zakramentu svetiga rešnjiga Telesa v nedolžno serce pervikrat prejeli. To je bila vesela nedelja, celo opravilo je bilo nebeško. Moje pero ne zamore veselja iu občutenja vsih pričijočih popisati: vender se prederznem, nekoliko od le slovesnost povedati. Po pervim opravilu so starši ali botri svoje otroeiee praznično oblečene v cerkev pripeljali; pri spovednicah smo jih razločili, iu začeli spovedovati. Oo desetih smo spovedovanje dokončali: po tem so se vsi v šoli zbrali. Od ondod so šli spa-rama v cerkev, kjer so per kerstnim kamnu obstali. Častiti gospod fajmošter gredo na lečo. ki je ravno kerstiiiniu kamnu nasproti. Perserčno in ginljivo so govorili od dolžnosti staršev in botrov do otrok: konec pridige smo vsi zdihovaje in veselja se jo-kaje pokleknili, kerstno obljubo glasno z otroci ponovili. iu terdno sklenili, je nikdar več ne prelomiti. Po tem smo peljali otroke k velikimu altarju, ki so pri sveti maši okoli altarja klečali, in serčno zeljo razodevali, se kmalo z ljubim Jezusam Kri-stusam popolnama skleniti. Po mašnikovim obhajilu so vsi očitno spoved na glas molili, Ginljiv govor gospod fajmoštra jc vse pričujoče tako ginil. de so začeli zdihovati in jokati se. Po sveti maši smo jih peljali k misionskimu križu, kjer so v zado-bljenjc odpustkov tako pobožno in goreče molili, de je bil slehern vidno spodbujen. Po dokončanim svetim opravilu so jim bile v vedni spomin perviga svetiga obhajila prav lične svete podobe podeljene.
Pač blagrovati jc kraj, ki jc v njem mision toliko dobriga sadu obrodil!	>1. Ivane.
Poterjenje v upanju večniga iiv-Ijecga.
I/, p i«m<* «\eliga Avguština do Kvodia.
Nas brat Genadi. nam vsim znan, eden nar slovitisih zdravnikov, ki smo ga posebno ljubili, ki zdaj v kartagi živi, in se jc nekdaj v llimu s svojim zdravilstvam prav dobro skazal, ki ga ti sam bogaboječiga moža in usmiljeniga dobrotnika in blagodušuiga pri ja tla ubogih poznaš - ta naš brat Genadi je v mladih letih dvome imel, če je po smerti še kako življenje. Tedaj se mu enkrat v sanjali mladeneč \ nadzčmeljski hlišobi prikaže, in mu reče: »Pojdi za mano!- In za njim gredoč pridr do mesta, kjer je glase naj prijclnišiga petja, prijet nisi kot vse mu znane petve zaslišal. Se ve, de bi bil rad vedil, kakšno petje jc to. Mladeneč mu reee: «To so hvalite pesmi zveličanih in svetnikov.- Se prebudi, in sanje so zginile.
Veko drugo n«č. glej. se mu ravno tisti an-
gel spet prikaže, in ga vpraša, če ga pozna. Odgovori mu, de ga dobro in natanko pozna. Nato ga mladeneč dalje vpraša, od kod de ga neki pozna. Genadi mu ve določno odgovoriti, ker so mu petve svetnikov, ki jih je od njega peljan slišal, še živo v spominu bile. Potem ga mladeneč vpraša, če je to, kar je ravno pravil, v spanju ali čujoč vidil. »V spanju," mu odgovori. »Prav dobro to veš, in vse si dobro v mislih ohranil,u mu reče mladeneč: »res je, v spanju sijto vidil, in vedi, de to, kar zdaj vidiš, tudi v spanju vidiš." Genadi poterdi za rcsnico, kar mu reče mladeneč. In ta ga vpraša na dalje: »Kje pa je zdaj tvoje telo?-— »V moji spavnici," Genadi odgovori. — Mladeneč: »Ali pa veš, de so tvoje oči zdaj na tvoje tel«» navezane, zatisnjene in nedelavne?" Genadi: »To včm.u — Mladeneč: »Ktere pa so tedaj te oči, s kterimi zdaj mene vidiš?- — Na to Genadi ne ve kaj odgovoriti, in molči. Učeči mladeneč pa mu razloži, kaj te vprašanja pomenijo, in pravi na dalje: »Kakor oči tvojiga telesa zdaj, ko v postelji ležiš in spiš. ne čutijo in ne delajo, in so tedaj tiste oči, s kterimi mene vidiš in to celo prikazen gledaš, vender resnične: tako boš tudi po smerti, tudi potem, ko oči tvojiga telesa nič več delale ali čutile ne bodo, vender še živno moč za življenje in čutljivost za občutenje imel. Nikar se tedaj nič več v nobene dvome ne spušaj, če je po smerti še drugo življenje !-
»Tako mi je bilo ,u verjetni mož zdaj sam spri-čuje, »vse dvoniljenjc odvzeto." In kdo drug ga jc neki podučil, kakor previdnost in milost Božja? —
Pogled ua protestante.
V Parizu je 15. maliga travna umeri kraljevič Pavi, brat virtemberškiga kralja Vilheluia I. Bojen 1785. leta, oženjen od 1805. leta s hild-burghavzensko vojvodinjo Karolino, ktera je. po-znej od njega ločena, 1847. leta v Bambergu umerla, in oče 2 hčer, Helene, pogerčcnc vdove ranjkiga rusovskiga cesarjeviča Mihaela, in Pavline, vdove ranjkiga nasavskiga vojvoda Vilhelma, in 2 sinov, Friderika in Avgusta, je bil od 1813. do 1815. leta vojvoda nemških vojsk zoper Francoze, in je od 1818. leta zavoljo razpertja s svojim kraljevim bratam v Parizu živci. Bilje, kakor vsa virtemberška kraljeva rodovina, luteranske vere. Ali gnada božja ga je konec njegoviga življenja razsvetlila. Sloveči O. Mavignan ga je v katoliški veri podučeval, in 31. prosenca t. I. ga je katoliška cerkev v svoje naročje sprejela. Od papeževiga poslanca je 6. t. m. zakrament sv. birme in 14. t. m. zakrament sv. poslednjiga olja vpričo svojih sorodnikov in prijatlov z veliko po-hožnostjo prejel. Per njegovi postelji so namreč stali: njegova hči Pavlina, rusovski in virtember-ški poslanec in več druzih, kar je papežev poslanec Garibaldi v cerkvenim oblačilu perstopil. Začudili so se, kako de katolišk duhoven k umirajočimi! protestantu pride. Gospa Montessui, ranjciga hči po njegovi drugi ženi, jim pove. de se je njen oče luteranski veri odpovedal in v katoliško cerkev ver-nil. Spovedan iu obhajan jc bil že popred po fajmoštru sv. Magdalene. Se na velikonočno ne-deljo je ranjki k papeževimu poslancu peršel. zahvalit se mu. rutini, jc rekel, de sim per koncu, pa v sercu mir imam, ter sim perpravljen in poln upanja. Ta pergodba pač spet pokaže znano
resnico: „V katotliški veri je dobro umreti.44 Ni slišati od katoliškima človeka, de bi se bil kdaj v smertni nevarnosti poprotestančil. Koliko protestantov pa da na pragu v večnost slovo Lutru in se verne v katoliško cerkev, v kteri ni le lupina, ampak je tudi jedro — polnost — keršanske vere !
1535. leta je vojvoda Urli luteranstvo na Vir-temberško vpeljal; njegovi nasledniki so bili lute-rani do 1712. leta, ko se je bil vojvoda Kari Aleksander v katoliško cerkev zopet vernil. Ali vojvoda Friderik Evgcni, akoravno sin skerbne katoliške matere, se je 1752. leta oženil s protestanško sorodnico prusovskiga kralja Friderika H. Vedno nadleg van po ti svoji krivoverski ženi je slednjič dovolil, de so njegovi otroci v luteranstvu odrejeni bili! Njegov sin Friderik je bil od 1806. leta pervi kralj na Virtembcrškim in imenovani ranjki kraljevič Pavi je sin tega Friderika. - Iz te in veliko enačili pergodb se vidi, kako nevarno je ka-toličanam se per krivovercih ženili. Ako bi bili virtemberški vladarji katoliški, gotovo bi Raur in Straus v mestu „Tubingena ne bila nikoli smela svoje nevere učiti. Pa ni čuda, protestantizcm jc nar bolj bližnja pot v nejeverstvo. Ta Haur je učenik protestanških bogoslovcov v imenovanim mestu; protestanti se hvalijo s svetim pismam, de se po njim ravnajo in si le ime ^evangelisch44 per-lastujejo. Tretjinko sv. pisma nove zaveze, kakor: pastirske liste sv. Pavla, perve poglavja apostolj-skiga djanja graja ta sejavec nar bolj strupene ljulTke kakor zmišljene basni in pravlice. V spomin svojih zaslug v izobraženju (?) mlade protestanske duhovšine na Virtemberškim ima on tudi viteški križ kraljeviga kroniniga reda! V. S.
Tako sc dano pohujšanje popravlja*
Bivši vrednik časnika „Maga,u g. (i i a coni o Ginocchio je v Genevi po dolgi bolezni umeri. V njegovim listu so se glasile pravila, ali bolj prav reči, n c pravil a zoper našo sv. vero. Na smertni postelji pa ga je razsvetlila milost božja, in zaslepljeni bolnik, spoznavši svoje zmote, se jim je očitno odrekel. — V svojim preklienim listu, kteri zamore marsikterimu nesnažnimu pisavcu ali očitnima zapeljivcu v zgled biti, on takole govori: „Jestzdolej podpisani vredovavec časnika „Alagau v resnotni uri, ko se mi je z Bogam spraviti in s smertjo rinati, spoznam, de sini bil na čelu lista, kteri je svete reci zasramoval, vidniga poglavarja katoliške Cerkve obrekoval, duhovstvu poštenje utergoval in je zoper čedno obnašanje (lepo za-deržanje) bil namerjen. Zdaj čutim potrebo, kolikor mi je moč, pohujšanje popraviti, ktero je napravljeno z imenovanim časnikam. Sprevidini pa, de mi ni druziga pomočka, kakor očitno preklicati in ob enim spoznanje svoje vere razodeti. Iz tega
") Tudi švedski luterauski kralj Joan III. je bil 1."»77. leta papeževima poslanca, slavnima Jezuita Antona Posevina. z vso častjo sprejel, in se v pogovorih ž njim večkrat zjokal nad svojimi dozdanjimi zmotami. Kralj se je še slednjič vsim krivoverskim zmotam odpovedal, veliko spoved opravil in obljubil vsimu se pod\rcči. kar mu bodo papež Gregor XIII. odgovorili. Ko je Posevin klečijočiga kralja od vezal, je ta vstal, poslanca objel in rekel: Tebe in sveto rimsko katoliško cerkev vekomaj objamem. Drugi dan je Posevin vpričo kralja sveto mašo bral. Ali po smerti svoje dobre perve žene se je Joan 15KI. leta oženil z (iunilo Hjelke. ki je bila terda luferanka. in Joan III je bil kakor Salomon v »vojih -tarih dneh: — on je bil -pet !uteran>k kri'overoe
razloga sim narekoval (dal pisati) iu podpisal teli malo verstic, in sim jih zročil duhovnu, kteri me je poslednje trenutke mojiga življenja tolažil, in sim mu naložil, de bi to pismo po moji smerti po pripravni poti razglasil. Spoznam sc s tem listam odkritoserčniga sina rimsko-katoliške Cerkve, spoznam svetno čast njeniga vidniga poglavarja, spoznam vse resnice, ktere uči ta Cerkev, in kar mene tiče, se odrečem vsim zmotam in škodljivim vodi-lam zagovarjanim v časniku Maga, kteriga sim i% časnih ozerov vrcdoval. In želim umreti v naročju rimsko-katoliške Cerkve ter jo prosim poslednjiga tolažila, iu zročim svojo duše Bogu. kleri spoznam. dc dobre plačuje in hudobne kaznuje (štra-fuje). Pcrporočim se poslednjič prošnji vsih vernih. Giacomo Ginocchio T. Luici.** — lludo je zmote prcklicovati in pohujšanje popravljati, pa boljši vcnder, kot vekomaj nesrečin biti.
isiuiUena žena.
Lani na sveti večer pride neka kmetinja iz bližnje okolice v Gradec. si za svoje otročiče kej nakupit. Tam zagleda na nekih ulicah fantiča, ki jc bled in na pol nag s solzami v očeh milovšine prosil. V serce se zenki revno deticc usmili. Zakaj se jokaš, ljubi moj! p ras a kmetinja? Moja mamka umirajo, izdihne deticc. žc od zajtra prosim, dc bi kej denarjev ntogcl domu prinesti, pa vendar še nisim nič dobil. Kmetinja reče fantiču, dc jo naj k materi pelja. V dalnim predmestju pod stergano sirclto je ležala na slami meriva žena; zraven nje so duhovnik klečali in molili. Kmetinja nekaj časa postoji iu pomisli: potem pa reče: Tvoja mamica so ti umcrli, — zanaprej hočem jaz tvoja mati biti. — Rajno so pokopali: -- nje sinček pa sedaj živi v hiši blage kmctinjc. svoje druge matere.
Glejte! tako je ta dobra kmetinja na lepo in slavno vižo obhajala rojstni dan Tistiga. ki je rekel : Hodite usmiljeni. — kar ste naj manjsimu storili, ste meni storili. — pustite male k meni priti!	š. P.
Ogled po Slovenskim«
Tudni slovenski h a m o u k. — V samotni bajtici pri Muravah v .lavorski dahovmi na CJoreinkim prebiva ubog mladenič, kteriga je bila pred Vi leti bolezin tako močno sključila. de mu zdaj noben ud ni prav za rabo. le samo desna roka je zdrava. Sicer pa ne more ne vstati, ne premikati se. ne se z životam kviško vzdigniti. Ako želi kterikrat poleta hladivni ve-trič okusiti ali od miliffa solnoa obsijan biti. ga za kake ure v kosu pod prosti nebes denejo. Kolikor revniši pa je telo tega ubožčika. toliko bistriši duh v njem prebiva. Odkar ga je bolezin tako zvila in pohabila, sc je samoaško naučil brati, pisati, mnogotere ročne 0-rodke umetno delati, in zlasti tudi bukve vezati, česar v tacih morali gotovo ni nikoli nikogar vidil delati. Kar pa zasluži nar veči pohvalo, on ima tudi delavnisko in nedeljsko šolo. Njegove persi so mu miza. deiavšnica in pisariše ob enim. V listu od 15. te?a mesca nam tako le sam piše: * ) -Jest njim pisem, de sim — hvala Bogu ! — še zmiraj . . vesel, za to. ko sim hc navadil brati, in malo pisati, in tudi nemalo nemško znam govoriti. Tudi jiin pišem, ljubi duhovni oče. dc imam grozno veliko dela. celo mi ga pošiljajo iz mest iu iz vasi;
*) List je % novi pU;l»i lična pisan, le nrktere t»e-c«le -w»
slovniško pričelili-	* red
iz Kranjskima mesta ga dosti dobim. Delam pa vse sorte, bakve (vezem), briftošle (pismovnice), tablice, in kar morem na sebi delati; delam pa leže. — In tudi šolo imam že dve leti, in pa vsako leto več jih imam; mali hodijo ob delavnikih: večji pa ob nedeljah in praznikih, de jih učim pisati in brati. — Če prav že 12 let ležim, pa sim vender vesel, za to. ko me moji šolarji obrajtajo. in me radi ubogajo. se bobro učijo." — Gotovo bo imel Andrejic Podobnik, tako je hromeku ime. per Bogu plačilo. ki v toliki težavuosti svojiga života nevedne uči: zasluži pa tudi, de hi se v njegovi rev-šini kako človeško oko ozerlo na tega čudniga učenika malih.	Vred.
Iz Gorice smo te dni nov dopis prejeli, kteri resnico poslednjiga popisovanja v oziru spodbudljiviga obnašanja nadvojvodinje Zofie. matere presvitliga cesarja, in njenih sinov Ferdinanda Maksimiliana in Kari Ludo-vika poterdi iu proti koncu pravi :
„Viditi. kako pridno so vsaki dan v cerkev hodili, s kolikim ginjenjem božji grob obiskovali: s koliko ponižnostjo sta ne cesarjeviča, ko so presvitla mati s slabotnim mlajšim sinam zavoljo vetra v cerkvi ostali, procesij v čast Jezusoviga vstajenja pridružila, in slednjič priča biti. s koliko pobožuostjo sta na jutro velike nedelje pred vsim zbranim ljudstvam k božji mizi pristopila — vse to z lastnim očmi viditi nad njimi, ki so tako visokiga rodu. v cvetu mladosti, in v sedanjih časih, ko ne slava in veljava med spačenim svetam le po meri zaničevanja vere in zasmehovanja naukov in obredov svete katoliške cerkve ceni: ne nam je serce gi nje nja topilo, in so nam debele solze po licih tekle. O blage duše, ki se vsim presojam in brezbožnim šegam vkljub ne pomišljujejo, se tako očitno in tako slovesno spoznati zveste nasledovavee Kristusovih naukov, in zveste siuove matere katoliške cerkve ! Blagor der-žavi. ki ima svojiga vladarja iz tako verne, pobožne rodovine.' Bog njega in njo osreči in ohrani mnogo let — v sreče in blagor cerkve in deržave —
Razgled po keršanskim svetu.
„V o I k s h al I e" se britko pertoži čez nektere gospode, kteri gredo ob nedeljah in prazuikih na sprehod ali pa v pisarni« e . namesto de bi svojo neumerjočo dušo z milostjo svete maše in z jedjo besede božje poživljali; ki celo Ijndem ravno med sveto mašo uro odlo-čijo. de so še ti v nevarnosti božjo službo zamuditi: de veliko zmed njih sveto katoliško cerkev z opušenjem dolžniga posta kar naravnost zaničuje, ljudje to vedo iu vidijo: kaj si morajo misliti9 Ako so vetrasti. njih zgled naslcdovajo ter pravijo: Ako ti tako delajo, ki so učeni, zakaj bi mi ne smeli? Takim so tedaj ti možje naravnost zapeljivci. Dobri pa so s tem grenko razžaljeni, in, kar je močno žalostno, oni zgube dolžno spoštovanje in Ijubezin do svojih višjih. V kakošnih pertežno-stih je per tacih okolišinah duhovni pastir, kterimu gre ljudstvu v serce vtisniti, de morajo predpostavljene spoštovati in ljubiti, ljudje pa nasprotvajo: Kako jih bomo spoštovali in jim pokorni, ker sami Božjim postavam pokorni niso'' Tako obnašanje stori, de je vsa pokor-šina ljudstva le persiljena in tlačanska, ne iz ljubezni, kakor bi mogla biti. Ako se ima pum pogasiti, morajo biti scrca spravljene in utolažene: to se zamore pa le s tem zgoditi, ako se vera v vsih sercih poživi V ta namen mora pa od zgorej - od vikšili doli k ljudstvu dobri zgled zasvetiti. Vera in verno življenje ni le samo za prihodnjo. ampak jc tudi žc za časno srečo ncofibljivo potrebno. Bog daj !
„Wiener Kirchen zeitung" se pertoži, kako se na Dunaju nedelja skruni z delam, zlasti po judovskih tovarnah (fabrikah); pa tudi kristjani od kristjanov tirjajo, ob nedeljah delati, če ne pa delo zgule. — Tudi per nas se nekteri pertožijo, de so ob delo ako bi ne hotli ob nedeljah delati. — V Reindorfu per Dunaju se vali čerri dim iz hlapnih dimnikov maliku obert-nije nakviško. In tako je po veliko tovarnah in proda-javnah. — Svet se po vsi sili punta zoper Gospoda, kteri je prepovedal, »sedmi dan" delati. Ni čuda, de so tudi že mnogi kmetiški začeli Boga in njegov sveti dan zaničevati in ob nedeljah na ceste hodijo, in pa de fantinski potepini pogosto pa pivnicah namesto v cerkvi svoje pridige imajo, in še veliko druziga hudiga, kar ima v skrunstvu nedelj in praznikov svoj začetik. — O pohujšljivci bodo hudo tepeni!
Dunaj. Od jezuitovskiga generala je sem poslan O. Beks, jezuit, tukaj dobro znan; bil je namreč spovednik ranjkiga katoliškiga vojvoda iz Anhalt-Koetena. O. Beks ima nalogo, per Njih Veličanstvu se za pravice poganjati, ki so Jezuitam bile v prekucijskim letu 1648 vzete. Svetli cesar so tiga moža perljudno sprejeli, in sme se upati, de že ni deleč dan. ko bo Av-stria hvalnimu jezuitarskimu redu storjeno krivico poravnala. Ze je po c. ukazu od I o. p. m. izrečeno, de postava od 7. velikiga travna 1848, ktera je jezuitov-ski red zaterala, na Lombarškim in Beneškim ne sme veljati. — de je torej ta red spet vstaviti, in de se ma morajo vse pobrane posestva z obresti vred poverniti. — Ravno tako je po ces. ukazu od 15. sveč. t. I. Liguo-riansko prebivališe v Leobnu, kterim je bila judovsko-študentovska stran v I. 1848 ravno to zgodbo kakor jezuitam nakopala, v hišo za misione oberniti. Tudi v Mavternu je Liguoriansko poslopje spet udam tiga reda, ki zdaj kakor gostovavci v njim prebivajo, berž ko se bojo vanjo naseljeni ljudje po iztečeni pogoji izselili, vnovič v oblast zročiti.
Opomin.
Nemške misionske pridige O. O. Jezuitov Burg-stalerja, Dambergerja in Sloserja, natisnjene v I.ucernu 1851 , se tudi per Ljubljanskih bukvarjih naprodaj ponujajo po 1 gold. 20 kr., in se jih je tudi veliko žc prodalo. Tudi jest sim takih pridig željno perčakoval, ker misioni Jezuitov in Ligvorianov toliko slujejo. in tudi zares k oživljanju sv vere in zatiranju pregreh veliko perpomorejo. Se maloktere bukve sim s takim veseljem sprejel kakor te; — pa ko le pervi list pogledam. so že veliko veljave zgubile, ker se bere, »de so jih nekteri poslušavci. kakor so jih slišali, spisali."
V njih je toliko pomot, ne le zoper slovnico, leposlovje in umoslovje, ampak tudi zoper zgodovino, nravno in pastirstvo, in reki sv. pisma in cerkvenih učenikov so tako popačeni, de je vsak bravec lahko spoznal, de katololišk duhoven ni mogel tako pridign-vati. zlasti učeni Jezuiti ne, temuč de morajo ali iz nevednosti ali pa i z hudobne volje popačene biti. De je tudi res tako, naznani Jezuit O. Roh v nemških časnikih, de so imenovane pridige popačene, za to. de bi Jezuiti in misioni veljavo zgubili. 1'bogi Jezuiti, kaj se vse zmislijo vaši sovražniki! — Imenovani O. Roh tudi oznani, de se še druge pridige, ki so jih v nekim misionu imeli, natiskujejo. pa brez njih pervoljenja. in opominja, jih ne kupovti. — To nam je spet v nauk. de se ne smemo prenagliti s kupovanjem bukev.	I.. I.avtižar.
(rciimU	Jrrrtn in |mlrrj %>iiHtjc
ZaU/mL. Juvj H(a*uik