CeHS 1 Din UTR A« •jfeasg.g^.p?1! Leto IV. (Xl.)v štev. 78 Maribor, sobota 5. aprila 1930 PM«n nadalja «■ praznikov vaak dan ob 1©. tfri Urediti 2440 Uprava2455 Uradničtvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. t3 Ogi»»i po tarifu OjlM* sprajsma tudi oglasni eddalak Ju»w v Ljubljani, Pr«*«mov* ulic* It. 4 Razmerje Poljakov do slovanofilstva V prejšnjih dveh člankih smo obrazložili, kakšno je bilo slovanofilstvo Poljakov do vojne in kako se je manifestiralo po vojni. Da. moremo razumeti današnjo slovanofilsko srner poljske politike, ki se kaže posebno v odnošajih do nas, moramo pogledati. kakšen pomen ima za Poljake slovanofilska ideja. »Ruch Slo\yiariski«, katerega smo že omenjali, je razpisal anketo o slovanskem edinstvn in postavil tale vprašanja: 1. Problem edinstva krvi in rase; 2. Problem kulturnega edinstva (ali obstoja ena slovanska kultura ali dve, vzhodna in zapadna, ali |Več): 3. Unifikacija alfabeta itd. (Ruch Sto\v., 1. II., št. 6.) Že samo to dejstvo, da se razpisuje anketa s takimi vprašanji, dokazuje, da je pri nekaterih poljskih slovanofilih še vedno nekaj predvojne romantike. To potrjujejo tudi odgovori na stavljena vprašanja. Radi pomanjkanja prostora jih ne moremo priobčevati (to niti ni važno za nas), ampak pokazati hočemo dve tipični stališči, ki se izražata ne samo v odgovorih na vprašanja te ankete, ampak tudi iz drugih člankov o slovanskih vprašanjih. Za en del poljskih slovanofilov je edinstvo krvi in rase neosporljivo dej stvo, a edinstvo kulture, ako že ne obstoja, lahko dosežemo, kakor tudi edinstvo v drugih stvareh, kjer ga še ni (alfabet, koledar in pod.). Njihovi nazori imajo ravno tako romantičen, sentimentalen značaj kakor pri pred vojnih slovanofilih. Vseslovanska ideja. četudi so se razmere po vojni spre menile, ni po njihovem mišljenju, tudi v novi Evropi vzbudila upravičenosti svojega^ obstanka. Nasprotno, njena naloga je zelo velika in vzvišena Azija in Zedinjene države, ki postaji? ?s].|yetovne politike, sta pomaknili težišče gospodarskega življenja zemeljske krogle na drugo noluto. To začenja metati senco na Evropo in ji ne napoveduje ničesar dobrega. A s ovansko raso čaka, po njihovem mišljenju, dolžnost, da reši evropsko civilizacijo, ki ji preti propast. Zato je potrebno čim tesnejše sodelovanje slovanskega sveta. Naloga slovanstva ie, v oplemeni današnjo evropsko civilizacijo v novimi, svežimi elementi. Stari liberalizem je treba predeliti v nov pogled na svet, v katerem egoizem poedinca ne bi več tiraniziral velike ideje ljudske zajednice, v kateri bi družba, ki bi jo vodil entuzijazem kolektivnih vrednot, ki bi jamčil vsakemu noedincu možnost razvoja, vstvarjala novi smisel njenega življenja: vstvarjajoči idealizem, poln vere v moč kolektivnosti, požrtvovalen« itd. (Ruch Sfow., I. H„ št. 6. str. 249.) Poleg te pozitivne, ima slovanstvo še drugo, manj vzvišeno, a realnejšo nalogo, a ta bi bila, po njihovem mišljenju, skupna obrambna fronta protl-gcrmauizmu, ki še vedno grozi slo- Pred polomom velike konference VSI ZNAKI KAŽEJO, DA SE BO LONDONSKA KONFERENCA RAZBILA, NE DA BI DOSEGLA KAK USPEH. LONDON, 5. aprila. Pomorska razoro-žitvena konferenca, ki je delala cele tri mesece skrbi delegacijam, vladam, diplomaciji in časopisju vseh velesil, se bliža, kakor kažejo vsa znamenja, svojemu končnemu zaključku. Člani ameriške delegacije so že kupili vozne listke za potovanje v Nemčijo in tudi italijanski zunanji minister Grandi je izjavi! novinarjem, da bo najkasneje do 15. aprila odpotoval v Rim. Angleško-francoska pogajanja, da bi se našla takozvana varnostna formula, so končala brez uspeha. Francoski zunanji minister Briand je imel po svojih včerajšnjih posvetovanjih z Macdonaldom, Hendersonom in Orandijem daljši telefonski razgovor z ministrskim predsednikom Tardieujom. Briand je pozneje izjavil novinarjem, da nadaljna pogajanja nimajo več nobenega pomena. Zato bo v kratkem odpotoval v Pariz. V vseh delegacijskih krogih prevladuje danes naziranje, da ua kako pogodbo med petimi veleviastmi, kar je bil pravzaprav namen konference, ni več niti misliti. Za sredo oziroma četrtek sklicana plenarna seja bo vzela to dejstvo kratkomalo na znanje. Izvršen pa bo sedaj še zadnji poizkus, da se sklene pogodba vsaj med Zedinjenimi državami, Anglijo in Japonsko. Vendar pa je tudi za tako pogodbo zelo malo izgledov, ker še ni bilo mogoče odpraviti razna nesoglasja, ki so se med tem pojavila. Ako ta teden ne pride do sporazuma, bo londonska konferenca lavrno končala. i * Ikl Boj za neodvisnost Indije LONDON, 5. aprila. V Dandyu je zbranih 150 kriminalnih uradnikov, ki morejo Gandhija takoj aretirati, Čim bi se izkazala potreba. V poučenih krogih pa zatrjujejo, da do aretacije sploh ne pride. Dne 6. aprila prične odpoved pokorščine angleškim oblastim. Letalski promet Pariz — Beograd — Bukarešta BEOGRAD, 5. aprila. Po pogodbi med francoskimi, romunskimi in jugoslovanskimi zrakoplovnimi družbami bo s 1. majem otvorjen letalski promet na progi Pariz—-Beograd—Bukarešt. Druga linija pa bo vezala Pariz in Beograd s Carigradom. Smrt abesinske kraljice LONDON, 5. aprila. V Addis Abbe-bi v Abesiniji je umrla cesarica Judita, stara 54 let. Novi kralj Ras Tafari je že zasedel cesarsko palačo in vlada po vsej državi popoln mir. Nesreča na morju SANT1AGO, 5. aprila. V bližini luke Lebuz se je vsled silne burje potopila neka ladja za lovljenje kitov. Domneva se, da je vsa posadka našla smrt v valovih. Strašna rodbinska drama AACHEN, 5. aprila., V predmestju Merksteinu se je odigrala grozna rodbinska tragedija. 411etni brezposelni invalid Franc Schimansky je petim svojim otrokom prerezal vrat, enega otroka in ženo pa tako težko ranil, da bosta tudi onadva najbrže podlegla poškodbam. Po dejanju je invalid sebi prerezal žile na obeh rokah in kmalu izkrvavel. Ubegli razbojnik SOFIJA, 5. aprila. Iz tukajšnjih zaporov so ušli 3 težki zločinci in sicer: Josip Lubinov, morilec novinarja Petkova, dalje neki razbojnik, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo in neki na 15 let ječe obsojeni Turk. Domneva se, da je bil jetniški paznik podkupljen. Koncert „fnaribora“ V sredo dne 2. t. m. je pevsko društvo »Maribor« priredilo svoj običajni letni koncert v večjem stilu ob uporabi velikega aparata: sodelovali so društveni pevski mešani zbor (okoli 70 oseb), orkester in štirje ugledni solisti, soprani-stinja Pavla Lovšetova in altistinja Franja Golobova iz Ljubljane, naš domačin Avgust Živko (tenor) in basist Josip Križaj iz Zagreba. Na programu sta stali dve obsežni točki, Sattnerjeva »Soči« in Dvofakova »Stabat Mater«, ki obe zahtevata globokih študij ter velike rutine zbora in orkestra. Sattnerjeva »Soči« se niti po invenciji niti po formi, a še manj po koncepciji ne da primerjati z avtorjevimi prejšnjimi skladbami, dasi se je v istih posluževal mnogo skromnejših sredstev; skladbi manjkata dve glavni glasbeno-miselni liniji: prvi del, ki bi se moral stopnjevati do veličanstvenega Halo!!! Senzacija!!! Kavarna Evropa Kratko gostovanje priljubljenega opernega pevca JURMANA Iz beograjske opere. — Izvajale se bodo tudi druge krasne točke, r-Rezervirajte si pravočasno prostore! — — To je v glavnem stališče ene skupine poljskih slovanofilov z ozirom na naloge vseslovanske ideje. Četudi so si v svesti velikih naporov, ki Jih zahteva realizacija te ideje, jvendar verujejo vanjo, Ti sicer niso številni, vendar jih je toliko, da jih srečujete v vseh poklicih. In vedno mi je v razgovoru z njimi, ali ko sem čital njihove članke, prihajala na misel Pre-radovičeva oda »Slavjanstvu«, v ka- teri smatra Preradovič Slovane za ne kake izbrance božje, ki bodo rešili ljudski rod propasti; katero bo povzročila njihova lastna pokvarjenost. Politika poljske republike, kakor tudi nobene druge slovanske države, naravno, ne gre po tej liniji, ampak se drži stališča, katerega bomo pojasnili v drugem članku, s katerim završimo to temo. _ _ Dr. F. C. slavospeva ob bleščečem sijaju in mogočnem izrazu, je neusmiljeno in brez motivacije sesiran ob nepotrebnih večnih ponavljanjih besedila, v drugem delu pa, ki trpi deloma na istih hibah, smo povsem pogrešali pravi izraz groze, strahu in brezmožne želje, neglede na to, da se vrine vprašanje, ali je sploh primeren za vglasbitev, posebno s strani oznanjevalcev miru in ljubezni. Ta skladba predstavlja sliko velikanskega hotenja, ki se je pa razbilo ob ogromnih pogojih, ki jih stavija besedilo do komponista. Tudi orkestracija ni tehnično na višku. Dvofakova »Stabat Mater« spada k svetovno priznanim delom tega mojstra. Po uzansi iz prejšnje dobe je Dvorak to delo razdelil v več samostojnih kosov, dasi bi po besedilu tudi tu sodila k večje-2 dela. Vsak kos zase pa predstavlja u-metniško izpeljavo in zaključeno celoto, trpi pa na skozinskozi neutemeljeni dol-goveznosti, ker skladatelj ni izrazil besedila kot takega, temveč si je pod njegovim vplivom ustvaril za posamezne dele gotov muzikalni ambijent, ki se mu je sproti razvijal in razširjal in ki ga je moral izpolnjevati z uprav utrudljivimi rekapitulacijami v tekstu. Izvajanje obeh skladb je bilo v glavnem dobro in zadovoljivo. Palmo večera so odnesli solisti; radovali smo se ob sladkih tonih Lovše-tove, ob polnem prijetno osenčenem altu Golobove, ob mehkem Živkovem tenorju in masivnem basu Križajevem. Zbor je s pomočjo nekih ojačenj hvalevredno premagal hude ovire, orkester pa je bil vsaj preglasen (ali pa zbor prešibek), nekoliko tudi prepoln individualističnih izrazov, in to je bilo krivo, da se posamezni deli niso mogli izpeljati s potrebnimi gradacijami. Dirigent g. Gašparič pa je spet podal dokaz svoje dobre volje in energije ter s tem zbral novih izkušenj za svoje nadaljno delovanje. Poklonjen mu je bil lovorjev venec, solistinjama pa po en lep šopek. Unionova dvorana je bila zelo dobro obiskana. KLOBUKI ZA DAME IN GOSPODE Ivan In Helana Kvas. Aleksandrova c. 32. Ločiteu zakona na poizkušnjo Neka ločitev zakona na poizkušnjo in njen izredno tragičen zaključek sta vzbudila po vsej Ameriki veliko pozornost. Gospa Doroteja March, mlada žena Benjamina Marcha, kuratorja azijskega < d-delka umetniške akademije v Detroitu, se je zaljubila v Tomaža Newtona, sina duhovnika. Kakor je pri zaljubljencih to običajno, sta mislila, da ne moreta živeti drug brez drugega. Doreteja je priznala svojemu možu svojo ljubezen do Ne'V-tona, ki je bil istotako poročen. Skupno so potem iskali rešitev konflikta in je prišlo do sporazuma v tem smislu, da se gospa March poslovi od svojega moža in 18 mesecev starega otroka in odide s svojim ljubčkom na potovanje. Ako bi tudi še čez mesec dni hotela živeti ^skupno z Newtonom, potem bi njen mož vložil tožbo za ločitev Zakona. Ce pa bi se izkazalo, da je bila njena ljubezen do Nevvtona samo začasna, se je March izjavil pripravljenega, da jo vzame zopet k sebi in pozabi »nenavadni incident«. Doroteja in Newton sta res nato odpotovala v Miami. Tri tedne ni bilo o njih nobenega glasu. Nato pa so prišla prva pisma Doroteje in končno brzojavka, v katerem napoveduje vrnitev k svojemu tnožu in otroku. Nekaj ur po njenem odhodu iz Miamija se je Tomaž Newtoc ustrelil. Pismo Iz Beograda Če ne bi zvonile beograjske saborne cerkve tako preklicano motil s svojo vaško formo, bi bila silhueta mesta z železniškega mostu pri Zemunu prav velemestno božanstvena, kajti Beograd leži zares nenavadno lepo. Tako pa se človek nikakor ne more ubraniti utiska dolgočasne in nazadnjaške province. — Eno dobro delo pa bi nam bili lahko storili Avstrijci, ko so obstreljevali Beograd, mi je dejal neki Beograjčan, ki je hotel veljati za umetniško »vaspitanega« človeka, da bi nam bili zbili ta zvonik. Saj jim je stal imenitno na cilju. Pa ga niso hoteli. Bržkone so vedeli, da bi ga mi obnovili v prav enaki formi kakršen se nam je kazal prej. Smo pač taki. Naša glavna skrb je želodec. Pri nas se, prijatelj, malokdo zmeni, ali je ta ali ona zgradba lepa in okusna, ali spada sem ali tja, glavno je, da je jedača okusna, obilna in papricirana, vse drugo so zgolj postranske zadeve. Pa je mož skoraj imel prav. Kajti, če stopiš še dandanes, ko hoče Beograd po vsi sili veljati za moderno velemesto in se počasi začenja zavedati svoje misije glavnega mesta Jugoslavije, odkoder je treba, da izhajajo vse napredne ideje, ne samo politične ampak tudi umetniške sorte, če stopiš torej zdaj n. pr. k Brankovim (oštarija, kjer se dobro je), lahko bereš tak le napis: Onde je dobro gde se jede i pije, trbuh je život, zar tako nije? Beograd nima dosti spomenikov in čeprav raste s strahovito naglico m se zir dajo palače kar čez noč, nima mnogo smisla za fin umetniški okus. Vse je postavljeno takorekoč tjavendan. Časopisje sicer tuintam vščipne merodajne faktorje, ampak se to ne jemlje tako resno kakor drugod. Zidajo, kajpada po nekakšnem planu, vendar na zunanjo obliko ne pazijo posebno. Pa ti rečejo, če kaj omeniš, da je tu vse bolj demokratsko. Tudi zidanje modernega velemesta. Saj smo poslaii, pravijo, naše ljudi v tujino, v velika mesta, da se tam česa naučijo, pa sedijo ti hudiči ves svoj študijski čas v kavarni pri kartah. Ja, kaj hočete, takšni so pač naši ljudje! In tista iz Berlina ni izmišljena, ko je po sedmih letih bivanja v'Berlinu neki naš študent ob priliki prihoda svoje matere, ki ga je obiskala v Berlinu in želela kaj videti, dejal svojemu tovarišu*: »Pojdi, bratec, prosim te in pokaži moji materi Berlin, kajti jaz ga namreč še nisem videl!« Fant je bil ves čas presedel v eni in isti kavarni pri kartah. Drugod bi zmerjali takega šolarja, pri nas ga smatrajo za prebrisanca. Ko se povrne, pohohštaplira malo in pride v službo prav tako kakor tisti, ki je bil priden in vesten, če ne še prej. Iz teh in takih časov se Beograd na vsak način hoče izkopati. To se opaža, čeprav gre stvar malce težko in počasi, ker je globoko vkoreninjena v dušah. Solidnost se še ne ceni tako visoko kakor »podvala«. Beograjčani menda prav posebno uživajo, če le morejo komu »podvaliti«. Tako n. pr. je neki restav-rant najfinejše vrste, ki nalašč nima stranišča. I lastniki i natakarji se grohoče-jo od smeha, ko letajo gostje okoli iskat prostore za veliko človeško potrebo. Ko sem bil vprašal gspodarja, zakaj ne da napraviti stranišča, mi je dejal ves tresoč se od smeha: »Ker je luštno gledati, kako tekajo okoli in potlej se čudovito kremžijo, ker ga niso našli. Hitijo plačat, če so sami, ampak, če imajo damsko družbo, tedaj je šele »hec«... kajti za dame, veste, sem ukazal narediti toaleto kakor se spodobi...« Pa mu ni dosti mar, da hodi vsled tega malo gostov v njegov lokal. Kdo bi razumel prečudno slovansko dušo? Pa je mož dobrodušnež, da je kaj! Drugače so gostilne precej prazne, razen tistih, ki imajo star renome. Tistega lumpanja, ki je svoje čase trajalo do zore, ni več, ali vsaj zelo malo. Cigani so se povlekli na periferijo, tam ^se še najde kak posameznik »v dertu«. Se celo znamenita Sofka, zaradi katere so frčali tisočaki kakor jesensko listje, ne »vleče« več. Se je postarala in znatno odebelila... Ampak nekaj drugega je, kar zdaj vleče: v vseh gostilnah igrajo tombolo za aeroklub. In igralna strast se ie tako zelo razmahnila, d* ie povsod, kjer tombolirajc. nab to polno. Stanovanj in mebliranih ter praznih sob je toliko, da je ni hiše brez »cegel-ca«. Celo takega sem bral: Oddam stanovanje dva meseca popolnoma zastonj tistemu, ki se obveže, da ga vzame vsaj za leto dni. Kriza pravijo, kamorkoii stopiš, ampak kinematografi so prepolni. Tonfilm ir. samo tonfilm. Največji, 100% in tako dalje... In je vstopnina precej draga. 20. 25, 30, 35. 4<‘.‘ Din — pa je kljub temu se dobro obiskano. Zdaj triumfira »Atlantik« s Kortnerjem In »Val ljubezni < s Fritschem. Pa so najavljeni že novi. Produkcija tonfilmov raste ol dne do dne ter se izpopolnjuje, da je uspeh vedno večji. Neme filme gleda;o kakor nekaj starinskega, historičnega... iz prejšnjega stoletja. »Testeraši«, drvarji, ki so s svojimi se* kirami in nenavadno razcapanimi oblekami oblegali Wilsonov trg pred postajo in ki so nadlegovali vsakega pasanta, da se je bogrne moral ustrašiti teh Al-banceh čudovitega razbojniškega izgls-da, ki ši jih človek niti v najbučnejši fantaziji ne more predstaviti, spravljajo svoje orodje. Solnce ie pripeko m upati je. da zime ne bo več. Dela na polju so pričela v polnem obsegu. Priprave za Vsesokolski izlet. . asfaltiranje cest... moderniziranje pikov. . Beograd bo sprejel junija meseca več kot 100.000 gostov. Mrzlično se pripravlja. Bomo videli, kako bo? Manufakturne trgovine so razstavile prekrasne tweede za pomladansko sezono. Na Kalimegdanu in na promenadi v Knez Mihailovi ulici je videti že prve dame v teh svetlih oblekah; videti so prav ljubke, posebno če je kroj okusno pripravljen. Škomji-galoše so izginili in spet se morejo občudovati lepo formirane, kakor iz rjavega marmorja izklesane noge mladih Beograjčank. Temno rjava barva nogavic je zdaj v modi. Kedaj pride svetla? Jeseni morda. Prc. ODOL ima sledeče učinke: 1. Temeljito očisti in za dolgo čssa desinficira usta in zobe 2. Osveži, vzpodbudi in poživi živčni sistem. 3. Odpravi zoprni dih v ustih in dela prijetno, blagodišečo sapo. Mariborski ia dnevni drobiž Impozanten žalni sprevod za t Antonom Stepicem. Včeraj so tisoči mariborskega prebivalstva spremili pokojnega viš. davč. upr. v p. g. Antona Stepica na zadnji poti, ki jo je nastopil iz hiše žalosti v Cvetlični ul. 13 v Laško, kjer bo danes pokopan. Sprevod je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik v vseh krogih našega občinstva. Že pred hišo mu je pevski zbor »Drave« zapel v slovo, godba »Drave« pa je ves čas sprevoda, ki se je pomikal skozi Marijino, Sodno in Aleksandrovo ulico na Glavni kolodvor, svirala žalne koračnice na čelu sprevoda. Za godbo je korakal Sokol z zastavo, zavito v črnino, za vozovi z venci, duhovščino in krsto pa pokojnikovi svojci, sorodniki, prijatelji, načelstvo Posojilnice, zastopniki vseh uradov in mnogih društev ter ostalo občinstvo. Predno so naložili krsto v železniški voz, ki ga je odpeljal v Laško, so zapeli pevci »Drave« še turobno »Človek, glej!«, godba je zasvira-la žalostinko, sokolska zastava se je trikrat poklonila nad krsto v slovo. Tako smo se poslovili od moža,, ki je bil vse svoje življenje vzor delavca in poštenjaka. Naj počiva mirno tam doli v kraju, ki ga je toplo ljubil! Mi mu pa ohranimo časten spomin! — Smrtna kosa. Umrla je danes zjutraj v Mariboru ga Antonija Merčun, hišna posestnica v Vinarski ulici, v starosti 72 let. Pokojnica je bila mati davčnega kontrolorja tukajšnje davčne uprave g. Maksa Merčuna. Blag ji spomin. — V Dušanovi ulici 12 je umrla sinoči ob 23. uri gospa Elizabeta Reš, zasebnica, stara 84 let. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje! — Razveseljivi pojavi v »Jadranu«. Zborovanje pevskega društva »Jadrana«, ki se je vršilo dne 3. tm. v Vetrinjskem dvoru, je bilo vsekakor eno naj-živahnejših in uspeha polnih. Poročila funkcijonarjev so presenetila. Družabni večeri, kulturne prireditve, propagandni izleti na mejo, informacijski posli primorskim emigrantom, nagrobne svečanosti, veličastna proslava desetletnice itd., to je aktivna bilanca »Jadrana*. Jedro društva je pevski odsek, a duša mu je pevovodja Lah. Dejstvo je, da danes ni v Mariboru narodne prireditve, kjer ne bi sodeloval »Jadran« in ni pomembnejšega kraja, kamor ne bi stopila noga »Jadra-našev«. Letošnji razveseljiv uspeh je, da se tudi primorska inteligenca zopet vrača v svojo matico. V imenu »Jadranske Straže« je navdušeno pozdravil zbor g. dr. V. Rapotec, imenu »Orjem« neki eri- morski rojak. Izpopolnil se je stari odbor z novimi mladimi delavci, a predsednikom je bil izvoljen g. dr. Bergoč. V okrilju društva prične delovati tudi tambun-ški zbor, pod vodstvom f>'r51"*"* i"'- ■*-nika Pivke Rudolfa, in mladinski odsek. Tako nam daje živahnost, kulturna delavnost Primorcev dovolj poroštva, za čim uspešnejše nadaljevanje narodno obrambnega dela na naši meji. — Dijaški kuhinji v Mariboru je daroval trgovec g. Karel Jančič Din 200 mesto venca na grob svojemu prijatelju g. Stepicu. Denar hrani uprava »Večernika«. Tombola v prid počitniške kolonije na Pohorja. Članice društva za zdravstveno zaščito dece in mladine so zbrale izredno veliko število dobitkov ter izpopolnilo zbirko z lepimi ročnimi deli. Darovi so razstavljeni v izložbah trgovine J. N. Šoštarič in Zl. Brišnik. Posebno pozornost vzbuja krasen namizni prt s pečko vezenino, ki je določen za II. tombolo. Od glavnega dobitka sta vsled pomanjkanja prostora razstavljena le psiha in stolček. Turisti z zanimanjem ogledujejo kompletno prvovrstno turistovsko opremo. Ostala glavna dobitka sta: moško kolo in gramofon. Z veliko hvaležnostjo o-menjamo naše trgovine in tovarne — nad 200 tvrdk je poklonilo lepe in koristne darove. Občinstvo opozarjamo, da bodo pri razdelitvi darov veljavne le karte z žigom Marib. slov. ženskega društva. K ustanovnemu sestanku kluba »Meja«. Kakor že javljeno, se vrši ustanovni sestanek kluba ljubiteljev Kozjaka »Meja« nepreklicno jutri v nedeljo 6. t. m. ob 10. uri dopoldne v restavracijski sobi Na rodnega doma. K sestanku se vabijo vsi planinci in sploh vsi, ki se zanimajo za našo mejo in obmejne planine. — Jugoslovansko - češkoslovaška liga opozarja svoje člane, zlasti one, ki razumejo češčino, na današnjo spominsko slavnost Alojza Jiraska, ki jo priredi ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma »Češki klub« s predavanjem češkega u-čitelja g. Drlyja o Jirasku. — Tatvine koles. Včeraj dop. je ključ, pomočnik Karl Novak prislonil od kovinotiskarja Gustava Ravša izposojeno kolo v poslopju bivše velike županije, kjer je imel opravek pri davčni upravi. Ko se je vrnil v vežo, kolesa ni več našel. — Včeraj krog poldneva pa je bilo tudi v mestni klavnici ukradeno kolo pos. sinu Stanislavu Peruatu i? Škorbe ori Ptuju. —* Opozarjamo ponovno na veliki protialkoholni film »Voznik smrti« v kinu Apolo. Danes oh 16. predstava za šolsko mladino, jutri oh 11. dop. za vse občinstvp! Usoden padec s kolesa. V tovarni za dušik v Rušah nameščeni 281etni kovač Srečko Hirš je padel tako nesrečno s kolesa, da si je močno ranil glavo. Ker so bile poškodbe težje narave, so morali ponesrečenca po nalogu zdravnika odpremiti v mariborsko bolnico. — Nezgoda drvarja. Na hoškem Pohorju se je ponesrečil pri spravljanju in nakladanju hlodov 51-letni drvar Ivan Lešnik. Na desni roki in obeh ramah je dobil take poškodbe, da so ga morali odpremiti v bolnico. Nezgode. Vsled srčnega napada se je včeraj pop. pri delu v tovarni Kokra zgrudila delavka Vilma Divjak. Rešilni voz jo je odpeljal na dom. — Včeraj krog poldneva pa je dobil srčni napad delavec Olepševalnega društva Rajmund Pirc, ko je z nekim tovarišem vozil z vozičkom po Meljski cesti. Zgrudil se je pred trgovino Krempl. — Pivskega tovariša okradel. Včeraj pop. se je posestniku B. Iz Slivnice zahotelo vesele družbe. Našel jo je v Ljudski kleti. Med drugimi je bil zraven tudi 281etni kroj. pomočnik Ivan Kristl. Popivali so najprej na račun B. v Ljudski kleti, nato so na predlog »dobrotnika« napravili z izvožčkom izlet v Radvanje, odkoder so se po daljšem popivanju zopet vrnili v Ljudsko klet. Tu pa je gostitelj opazil, da mu je zmanjalo 2150 Din, ki jih je imel v žepu v hranilni knjižici. Neki sopivec ga je opozoril, da ima Kristl v rokah tisočak. Kristl je jurja naglo vrgel na tla in stopil nanj, meneč, da bo stvar zakril. Pa ni nič pomagalo, in stražnik je Kristla aretiral. Kristl seve da taji tatvino, vendar bo danes popoldne oddan sodišču. — Nova pošiljka dežnikov, palic došla. Mila Favai, Slovenska ulica št. 12. - 978 Pri obledeli slvoruinenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni, je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Jose! grenčice«. V zdravniški praksi se »Franz Josel voda« radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josel« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.'' '' št- k Organizacija naše narodne obrambe pojemanje dela in vzroki. — nujna in neizogibna potreba ENOTNE AKCIJE IN ENOTNE ORGANIZACIJE. PRAVA SR Dasiravno smo Slovenci vsled krivične razmejitve po svetovni vojni izgubili najmanj tretino svoje zemlje in svojih rojakov, ki so bili prideljeni Italiji, Avstriji in Madžarski, in bi tedaj morali svoje narodno obrambno delo še pomnožiti, smo v zadnjem času skoraj popolnoma pozabili na dolžnosti, ki jih imamo kot svobodni napram svojim nesvobodnim bratom. V predvojni dobi, ko smo bili še vsi skupaj in vsi nesvobodni, smo svojo največjo skrb in požrtvovalnost posvečali Ciril-Metodovi družbi, ki je baš zaradi tega delala skoraj čudeže. Pomisliti nam je tu treba samo na številne privatne narodne šole, ki smo jih potom te družbe ustanovili iti vzdrževali! Skratka, bili smo polni življenjske, sile, svežine in borbenosti, dočim sedimo danes na svojem osvobojenju in se delamo, kakor da nam za one, ki so ostali zunaj Jugoslavije, prav nič’ni mar. ' : Če pa pogledamo na vzroke, ki so nas do te malomarnosti privedli, vidimo takoj, da so različni. Prvič smo vsled desetletnih strastnih strahkarksih borb skoraj popolnoma pozabili, da nismo le število političnih strank z različnimi sve* tovnimi nazori in pogledi' aa praktična vprašanja, ampak' da smo samostojna narodna enota, živ, neločljiv: organizem, ne glede na to, ali smo v mejah ali izven mej naše države. Drugič, smo z ustanovitvijo ali obnovitvijo raznih narodnoobrambnih organizacij razcepili vso akcijo in ji onemogočili enotno delovanje, ki bi'edino lahko ,rodilo dejanske uspehe. Tretjič smo pa morda baš zaradi prvega in dtugega izgubili vsak čut dolžnosti do tega dela samega. Tako imamo danes tri organizacije z enim in istim namenom in ciljem: Ciril-Metodovo družbo, Slovensko stražo in 'Jugoslovansko Matico, katerim do neke mere prištejemo lahko tudi še Narodno -Obrano.-Vse te tri ali štiri organizacije pa od leta do leta Bolj hirajo in propadajo, tako da zamorejo nekatere kvečjemu še to, da vzdržujejo svojo upravo in le-tu in tam storijo kaj malega za naše brate, onstran mej, zaradi katerih so bile osnovane. O teni hiranju ih propadanju bi lahko govorili tudi konkretno. Lahko bi n. pr. navedli, kako se lansko leto niso mogle dati niti malenkostne podpore za neko zelo važno zadevo naših nesvobodnih bratov itd., toda take podrobnosti ne spadajo v javnost, zato naj ostanemo le pri teoretičnem razmotrivanju tega žalostnega našega problema. O vsem tem se je pri nas že razpravljalo in postavljeni so bili svoječasno tudi konkretni predlogi za sanacijo, pred vsem pa, naj bi se naša narodnoobrambna akcija organizirala enotno in združila v eni sami organizaciji. Ti. predlogi pa so vsled nerazumevanja in trmoglavosti posameznikov ostali neizpolnjeni. Ker pa so se razmere od tedaj do danes še neprimerno poslabšale in obstoja jesna nevarnost, da bo vse naše narodnoobrambno delo za brate onkraj meja v kratkem sploh popolnoma zaspalo, bi bil pač že skrajni čas, da bi prišlo do resnega iz-treznenja. Da tako, kot je sedaj, absolutno ne more ostati, je nad vsak dvom jasno, a izboljšanje in zopetno zaintere-siranje slovenske javnosti za neodrešene brate in njihove probleme je mogoče samo tedaj, če se pokrene enotna, ne deljena akcija. Taka akcija pa bi se dala započeti in izvesti edinole tedaj, če bi se Ciril-Metodova družba, Slovenska straža in Jugoslovanska Matica združile pod enim teh ali pa pod popolnoma' novim imenom v eno samo organizacijo. Do tega pa bo moralo priti, ker drugega izhoda ni in ga ne bo, zato je vsako odlašanje in zavlačevanje izvršitve te neob-hodne nujnosti samo greh in škoda za ves naš narod. Tembolj pa se mora to zgoditi tudi zaradi tega, ker so celo veliki narodi, ki nas obkrožajo, svoje narodnoobrambno delo, ki pa je pri njih bolj delo raznarodovanja tujih elementov, koncentrirali in združili v eni sami akciji in organizaciji. Tako imajo Nemci sedaj namesto prejšnjega »Schulvereina« in »Siidmarke« le »Sudmark - Schulverein«, Madžari le »Centralo za madžarske narodne manjšine« v Budimpešti in Italijani za izven-mejno delo v glavnem le »Lego Naziona-lle«. Če si tedaj Nemci, Madžari in Italijani ne morejo privoščiti celo vrsto ločenih organizacij, potem si jih moremo še manj mi mali Slovenci. Zato so dolžni vsi, ki jim je usoda naših manjšin pri srcu, storiti vse, da pridemo iz sedanjega mrtvila in vseobče krize do novega enotnega dela in razmaha. Osebni in slični pomisleki morajo spričo tega pasti; zanje pri tako važni vsenarodni zadevi Hi in ne sme biti mesta 1 — mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 5. aprila ob 16. uri »koncert Brandl-tria«, dijaška predstava pri najnižjih cenah. — Ob 20. uri. »koncert Brartdj-tria« ab. A. Nedelja,\6. aprila ob 15. url »Grudica«. Znižane cene. Kuponi, — Ob 20. uri »Naš gospod župnik«. Kuponi. Zadn;iČ. Pondetjek, 7. aprila. Zaprto. Torek,' 8.; aprila ob 20. uri »Herman Celjski« ab. B. Premijera. Celjsko gledališče. Sreda, ©, aprila ob 20. uri »Netopir«. Go- . Jtovanje Mariborčanov. Gostovanje gdč. Tončke Šuštarjeve. Ptujsko gledališče. Petek, 11. aprila ob 20. uri »Herman Celjski«. Gostovanje Mariborčanov. Lltteraria Jubilejni letnik »Ljubljanskega Zvona«. Dosedanje tri številke jubilejnega petdesetega letnika »Ljubljanskega Zvona« se v marsičem razlikujejo od številk lanskega letnika. Zdi se, da je revija našla izrazitejšo in sigurnejšo smer in da se te tudi v idejn© načelnem smislu poglobila. V leposlovni prozi ji daje glavno obiležje Mirana Jarca roman »Novo (fiesto«, zanimiva in docela svojevrstna v Slovenskem slovstvu pa je Slavka Grumo drama »Dogodek v mestu Gogi<-Slabše je tudi v tem letniku zastopana (joezija, ki še vedno -ne obeta izhoda iz »edanje krize. Zelo izpopolnjen je drob- sije 2 lic lepi hčerki. Ona sanja, kako lepo bo tedaj, ko bo kol samosvoja gospodinja spravljala v lastno omaro čislo in belo perilo Dejstvo je, da je Albus-Zvono milo, ki se izdeluje iz najžlahtnejših surovin, po polno jamstvo, da bo vaše perilo ne samo čisto in belo, temveč da bo velika tudi njegova trpežnost Utzut. Albus ZflOHO MILO SE DOBIVA V VSAKI TROOVINI. ni tisk, ki ima letos tudi novo stalno rubriko »Slovenski jezik«. Ljubljanski Zvon stane na leto 120 Din. »Dom in svet«. Prva, dvojna številka letošnjega letnika »Doma in sveta«, ki se je zelo zakasnil, je izšla te dni. Vodilno povest piše neumorni France Bevk. Revija prinaša mnogo esejističnega in kritičnega gradiva, pesništvo pa zastopata samo Pogačnik in Avsenak. Kriza v produkciji lepe proze. Tri slovenske književne družbe, Slovenska Matica, Vodnikova družba in Mladinska Matica So lansko leto razpisale nagrade ža najboljše izvirne povesti, katere bi izdale med letošnjimi rednimi publikacijami. Razpis se pa ni obnesel. Slovenska Matica ni prejela niti enega dela, ki bi odgovarjalo zahtevam, prav tako ne Mladinska Matica, Vodnikova družba p& je bila na svoji zadnji seji prisiljena iz istih razlogov rok podaljšati do meseca maja. V produkciji slovenske lepe proze je tedaj nastala občutna kriza, ki pa nikakor he pomeni, da naši pisatelji ne delajo ali da njihova dela ne dosegajo več povprečne ali nadpovprečne višine. Vzroke je treba iskati drugod, posebno v preveliki zaključenosti posameznih književnih družb. Razpis nagrad »Jadranske Straže«. Mesečnik »Jadranska Straža« je te dni razpisal zopet vrsto nagrad po 200Q. 1500, 1000, 500 Din itd. za najboljše novele, slike ali povesti iz pomorskega življenja, Iz življenja primorja itd. Dela so lahko napisana v srbohrvaščini ali slo-venščini. Lep uspeh Maistrove zbirke »Kitica mojih«. Med pesemskimi zbirkami slovenskih pesnikov, ki so bile izdane lan- sko leto, je bila Maistrova »Kitica mojih« gotovo najsimpatičneje sprejeta. Ugodne so bile vse ocene po dnevnikih in revijah, a uspeh je dosegla tudi v knji-gotržtvu. Dve slovenski noviteti v našem gleda« lišču. Ob koncu letošnjega gledališkega leta uprizori naše gledališče poleg že najavljene Lipahove komedije »Glavni dobitek«, tudi dve drugi slovenski noviteti: Antona Novačana »Hermana Celjskega«, v katerem bo črtano četrto dejanje, in Alojza Kraigherja vojno dramo »Na fronti sestre Žive«.. Poslednja bo doživela na našem odru krstno predstavo. Lipahova komedija »Glavni dobitek« na Češkem. Uspeh ljubljanske krstne uprizoritve Lipahove komedije »Glavni dobitek« je vzbudil zanimanje za to delo tudi na Češkoslovaškem. Komedija se, kakor poročajo, že prevaja na češki jezik in bo doživela Češko premijero naj-brže še v letošnjem gledališkem letu, in sicer v Pragi. Romunski dnevnik o slovenskem slovstvu. V eni svojih zadnjih številk je objavil romunski bukareštanski dnevnik »Universul« v svojem kulturnem pregledu tudi kratko poročilo o jugoslovanskem slovstvu v novejši dobi. Poročilo je kratko in precej površno, posebno glede slovenske literature. Izmed slovenskih leposlovnih revij se omenja samo »Ljubljanski Zvon«, izmed književnih družb pa le »Slovenska Matica« in »Vodnikova družba«. Od sloveuskib pisateljev poznajo Romuni samo Ivana Cankarja po prevodu »Hlapcu Jerneju in njegovi pravici«. var 20, g. J. Štern 30 in -gč. M. Vrabea 10, škukaj 600 Din in na nabir. poli gč, B. Sernec g. dr. J. Sernec 20, gč. J. Ser* nec 10, gč. I. Sernec 10, gč. B. Sernec 20, gč. V. Lichtenwallner 10, ga Th. Rei* ser 10, g. dr. I. Rudolf 10, gč. M. Novak 50 g. dr. Marinič 30, neimen. 10, ga Do-micelj 10, g. dr. Kotnik 20, ga Rojko 20, g. I. Mravljak 20, prof. I. Bogovič 20, skupaj 270. Nadaljni prispevki se sprejemajo ob sredah od 17. do 19. ure v društveni čitalnici na moškem učiteljišču in po pošti na naslov: Francoski krožek v Mariboru. Francoski krožek za žrtue poplaue v f ranči ji Da pokažemo tudi mi, da v nesreči, ne pozabimo svojih prijateljev, je otvo-ril francoski krožek v Mariboru zbirko za žrtve strašne poplave v južni Franciji. Doslej so darovali: na nabiralni poli gospe M. Bognar g. J. Jaklič 200, g. N. M. Pivljakov 200, jusrosl. transp. Schen-ker 200, g. J. Rosenberg 100, Transport 200, tov. Zlatorog 50, g. N. Kocbek Balkan 25, g. Fr. Zec 50, g. R. Saršon 20, g. dr. V. Rapotec 50, g T. Soklič 20, ga M. Witlaczil 40, ga Albaneže 50 in ga M-Bognar 45, skupaj 1250 Din; na nabir. poli gospe H. Fiirrer ga Lavergne 50, brez imena 50, brez imena 50, ga P. Paiz 10, g. A. Karatkin 10, ga E. Thalman 20, g. F. Gasparin 30, g. dr. A. Veble 100, dr. Travner 20, g. Dekleva 10, ga Putniko-vjč 50, gč. P. Šonc 10, gč. Poljanec 10, ga M. Maister 50, gč. Kimovec 30, ga A. Špendal 30, ga St. Špes 10, gč. A. Lesko- Koncert mariborske Glasbene Matice v Ptuju. V Ptuju se bo vršil danes, 5. aprila, ob 8. zvečer v Društvenem Domu zanimiv koncert mariborske »Glasbene Matice«. Na sporedu so skladbe vseh važnejših slovenskih komponistov, med drugimi tudi »Vipavska« od ravnatelja ptujske »Gl. Matice« K. Pahorja, kar mora ptujski glasbeni in sploh kulturni svet še posebej zanimati. Nočno pometanje cest in trgov v mestu. Mestni magistrat mariborski naznanja, da se. je dne 4. aprila pričelo s pometanjem cest in trgov, kakor v prošlih letih v nočnem času. .Hišni gospodarji, oziroma njih namestniki se pozivajo, da dajo temeljito očistiti hodnike in pešpoti pred svojimi hišami in vrtovi v nočnem času, ko poneha cestni promet, najkasneje do 23. ure. Smeti na trotoarjih in pešpotih je spraviti v smetišnice dotičnih hiš, ne pa na ceste ali v kanalske odprtine. Trgovci se opozarjajo, da velja to tudi za čiščenje njih trgovin in lokalov. Javni prostori, ceste, ulice in trgi pred trgovinami in lokali, se morajo pri prevažanju blaga po dovršenem delu takoj očistiti. Branjevcem, ki prodajajo blago na javnih prostorih, se prepoveduje vsako odmetavanje papirja in drugih odpadkov n? tla. Perutninarski zlet. Mariborska perutninarska zadruga priredi jutri, dne 6. tm. ob lepem vremenu svoj prvi zlet in sicer na veleposestvo gospoda Glančnika na Pragerskem. Zbirališče na oglu Tattenbachove in Frančiškanske ulice. Odhod točno ob 3. popoldne. — IGRALCI DRŽAVNE RAZREDNE LO' TERIJE, ki so kupili srečke v upravi »Jutra« la »Večernlka« v Mariboru, se opozarjajo, da se bo vršilo žrebanje IV. kola že 8. aprila. Naj torej ne zamudijo roka zamenjave, ki Je do torka 8. t. m Šfnra I Marffiortfft V F C F P N 1 K 1»lri Mi VMaf!Doru,enc o. TV. I5OT ■■■MBMMBMMBMBBBMI—— III lUBBaaa—B Primorske vesti Na kratko smo že poročali, da posedi Trst na oljčno nedeljo 20.000 alpinov. Izdanih je bilo že več proglasov, iz katerih je razvidno, da se hočejo bivši bojevniki spominjati vojnih časov v Julijski krajini, na kar bodo manifestirali za bodočnost Italije, katere si brez Dalmacije ne morejo več predstavljati. Po vseh primorskih pokrajinah se vršijo neprestano predavanja o Dalmaciji, katero slikajo poslušalcem kot čisto italijansko deželo, in v Benetkah imajo te dni »razstavo dalmatinske knjige« z namenom, da nabirajo z vseh strani irredentistične izjave, ki kričeče zahtevajo takojšnjo zasedbo Dalmacije s strani Italije. • ‘ * V Puli se je vršil sestanek predstavnikov zveznega zavoda beneških hranilnic, puljske zadružne zveze in mestne hranilnice. Za leto 1930. se je določilo agrarnih posojil za Istro v znesku 11 milijonov lir. Puljski prefekt Leone je pred-očil nato zastopnikom beneških hranilnic težak položaj malih kmečkih posestev in predlagal, da naj se osnuje zavod, ki bi mogel nakupovati dotična zemljišča- v svrho notranje kolonizacije. Benečani so mu odgovorili, da se bo o predlogu razpravljalo takoj na merodajni^ mestih. * 2e dolgo ni bilo istrsko vino tako poceni, kakor je letos. Vino je dobro, ponujajo pa ga po 90, 80, 70, celo po 60 in 50 centezimov. V Kanfanaru ni bilo baš mnogo vina, zato pa je bilo izvrstno. Šlo je največ po 90, le redek je prodal vino po 1 liro in 10 centezimov. Vinogradniki tožijo soglasno: »Ove godine nam vino neče platiti ni sumpora ni galice.« * Raškim premogokopom v Istri hoče .vlada pomagati iz sedanjega neugodnega finančnega stanja na ta način, da bo i po sklepu ministrskega sveta skozi 20 let dajala na leto po 2 milijona lir državnega prispevka za plačevanje obresti na posojilo, katero najame podjetje za ureditev in zagotovitev rednega poslovanja premogokopov. * Koncem marca je poteklo leto dni, odkar je bil pod Kamušbregom pri Pazinu ob državnozborskih volitvah ustreljen kmet Tuhtan iz Berma. Fašisti so šli na obletnico v Beram, kjer je bila slovesna maša za nesrečnega Tuhtana. Ljudstvo je še vedno razburjeno radi usmrtitve Gortana pa tudi radi usmrtitve Tuhtana. Resnica je ta, da so padali streli s Ka mušbrega z leve strani v zrak proti ce-sti, po kateri so korakali volilci iz Berma, Tuhtan pa je bil zadet v desno roko, desni bok in desno stran trebuha. Preden je umrl, je izjavil Tuhtan parkrat: »Ubili so me oni iz Pazina«. * V Gorici je umrl cvetličar n posestnik Raimondo Gorjan. Njegov oče je bil Vi pavec, mati iz Šempetra. Raimondo je bil vzgojen čisto italijansko in kot janičar je bil tekom dolgih predvojnih let navzoč pri vsaki gonji proti Slovencem v goriškem mestu. Po vojni je bil odlikovan z vitežkim križem italijanske krone. Fašistični tisk ga proslavlja kot enega najboljših bojevnikov v vrstah furlanskih mladeničev za osvoboditev Go rice izpod tujega jarma. * »Lega Nazionale« vzdržuje na Lasto-vem azil in narodni dom »Casa nazionale«. V dom vabijo otočane in prirejajo za nje večerne tečaje v svrho, da bi se kar najhitrejše poitalijančili. V azilu je 80 otrok. Upravna bilanca »Lege« za lansko leto izkazuje dohodkov 1,053.613.60 in izdatkov 1,006.339.15, prebitka je torej 47.274.45 lir. V Zader in okolico pošilja knjižnice. Postno kramlianle NEKDAJ IN SEDAJ. _ POHORSKE ŽENICE NA PETKOVEM SEJMU V KONJICAH. Post je kazen in sicer še prav ostra kazen. Kdor ni tega sam izkukil, ta se je lahko o tem poučil pri čitanju obsodb hudodelcev. Gospodje sodniki so velikim hudodelcem, ki so jih obsodili na večletno ječo, kaj radi to kazen poostrili s trdim ležiščem in s postom. To se je zgodilo navadno ob obletnici zločina. Tako je imel hudodelec vsako leto vsaj enkrat še posebno priliko, da se je poglobil v svoje dejanje, ker ga je k temu silil prazen želodec. Ali pa ga je to privedlo na pravo pot, ali pa je postal ravno vsled posta še bolj zakrknjen, o tem pa molči statistika. Na vsak način je bila to jako huda kazen, Saj še naš pregovor trdi, da je najtežja stvar na svetu — prazen želodec. Neprostovoljni post, ki se stopnuje do stradanja in lakote, je pa obenem gonilna sila do kraje, ropa in celo uboja. Zakaj prazen želodec ne pozna nobene ovire in zapreke in se ne ustavi niti pred največjim zločinom. Iz sicer dobrih ljudi lahko ustvari prave — kanibale. V novejši dobi pa je postal post tudi naravno zdravilno sredstvo za večino notranjih bolezni. Celo tako daleč smo napredovali v zdravniški vedi, da se nekateri zdravniki specijalizirajo za zdravljenje s postom. Tako zdravljenje ima pa še to dobro lastnost, da je silno pocenL Ni ti potreba nobenih drugih medika-mentov, samo honorar plačaš in se ravnaš po navodilih zdravnika, pa si zdrav. Naše dame uporabljajo post pa tudi kot Iepotično sredstvo v dosego vitke linije. In kakor Imamo priliko vsak dan opazovati, so dosegle v tej panogi izredno dobre — včasih celo predobre — uspehe. Na ženski svet ima moda nam-rpč čudovit upliv, pa naj se že tiče obleke, čevljev, las, ali pa praznega želodca. Vsi ti in še razni drugi posti pa niso pravi posti v cerkvenem pomenu, kakor-šen je pravzaprav štiridesetdanski post, s katerim naj bi delali pokoro pravi kristjani za grehe raznih užitkov v veselem predpustnem času ter bi se obenem pripravljali na prihod velikonočnega Eegna. Tak post mora biti prostovoljen tn mora imeti pred vsem namen očistiti dušo raznih grešnih poželenj, katerim je podvrženo naše meseno telo v tako različnih oblikah. Zakaj prazen, želodec učinkuje na vse take grešne izrastke našega telesnega in duševnega življenja naravnost uničujoče. Lačen človek misli v prvi vrsti na kruh. Le sitemu se porajajo še razne druge želje, ki pa niso v skladu vsakokrat z resnim postnim časom. Naši stari kmečki očanci in mamice ne majajo zastonj z glavo ne samo nad raznimi novotarijami sedanje dobe, ampak tudi glede posta. Pravijo, da ni več prave vere, ker ni več tako strogih — oziroma nikakih — postov. Sedaj dora-ščajoči rod sploh nima več pojma, kako strogo smo se postili mi starejši v naših mladih letih. Od pepelnične srede pa notri do Velike nedelje smo se vzdržali na kmetih vsake mesne jedi, da često tudi vsakega ocvirka zabele, ker se je belilo le z maslom. Poleg vsega tega tudi otroci in stari ljudje niso zavžili ničesar do devetih ali desetih izvzemši nedelj in praznikov. Ob sredah, petkih in sobotah pa smo se morali vzdržati vsaj do enajstih brez vsake hrane. Da smo v takem razpoloženju težko čakali Velike noči in njenih želodčnih dobrot, je samo po sebi umljivo. Na račun pretiranega posta se je v prejšnji dobi dogodilo tudi marsikaj smešnega. Tako n. pr. pripovedujejo, da so prišle nekoč ženice z našega Pohorja na sejem v Konjice, ki pa je bil slučajno na petek in še celo v postu. Od dolge in težke hoje izmučene in lačne zavijejo v Konjicah v gostilno, da bi se pokrepčale. Iz gostilniške kuhinje je prijetno dišalo po obari, kisli juhi in golažu. Pa sedejo za mizo in se med njimi in natakarico razvije sledeči razgovor: »S čim naj postrežem?« »Jedle bi rade.« »Imamo: kislo juho, obaro in golaž ;e ravnokar gotov.« »Golaž bi bil še najboljši,« se ogfcsi ena izmed ženic. »Pa je petek!« vzdihne druga. »Pa še petek v postnem časul« se izvije tretji. PRAVI li i vedno odlična kakovosti »Torej ne smemo jesti mesa.« »I seveda ne!« »Tak greh!« »Prav . lahko ga jeste,« se oglasi navihana natakarica, ko vidi, kako bi ženice rade jedle, a si ne upajo radi posta. »Saj naš. golaž je narejen na maslu, ne pa na masti.« »Potemtakem je torej postni?« »I, seveda.« »Pa ga prinesite vsaki po eno porcijo-« i. O sv. Frančišku pa poje ribniška: Svet Frenčišek je šu na murje, de bi tamkaj sveto vero trosu. Driizga nej ju, k’ jajca kurja, de b’ se za nas r>ostu. Pripouedke o zdraunikih Znanega zdravnika dr. Heima je nekoč posetil starejši diplomat, ki je bil velik oboževalec dobre kapljice. »O Vaših mešanicah,« je rekel diplomat zdravniku, »nočem slišati niti besede, temveč pričakujem, da boste pri zdravljenju zagrabili zlo kar za Korenino!« »To se lahko takoj zgodi,« je odgovoril dr. Heim, zgrabil svojo palico in razbil ž njo steklenico vina, ki jo je prinesel diplomat s seboj in postavil na mizo. * Slavni Virchow in knez Bismarck sta bila srdita politična nasprotnika. Bismarck se je čutil nekoč užaljenega in je zato pozval Virchowa na dvoboj. Priči železnega kancelarja sta našla Virchovva ravno v trenutku, ko je delal poskuse, kako bi napravil tri-hine neškodljive. »Sprejmem poziv, gospodje.« je odgovoril Virchow, »toda določitev orožja za dvoboj se mora prepustiti meni.« »To je samoobsebi razumljivo,« sta odgovorila gospoda, »ker ste Vi izzvani na dvoboj. Ali želite dvoboj s pištolami ali sabljami?« »Čemu tako krvoločno?« je pripomnil Virchow, vzel dva para klobas iz predala svoje mize in ju zavil. »Vzemite te klobase,« je izjavil Vir-chow gošpodoma, »dve od njih se lahko zavžijejo brez nevarnosti, ostali dve pa ste močno trihinasti. Gospod Bismarck naj izbero eno od teh klobas, jaz bom pa drugo. Kdor dobi tri-hinasto klobaso, mora umreti!« Od tedaj je stvar zaspala in Bismarck ni nikdar več pozval Vir~’o\va na dvoboj. Razočarani komunist V nekem srednjevelikem finskem mestu je star, dobro situiran tovarnar Paa-vo T. imel v službi že dolga leta nočnega čuvaja, ki pa so mu Marxove ideje, pobarvane od Lenjina, nekoliko zmešale glavo. Ker pa je bil tovarnar liberalen in človekoljuben, ga seveda ni odpustil, zlasti še. ker je mož vzorno in vestno vršil svojo službo, nasprotno se je mnogokrat celo spustil z njim v razgovore. Ko je te dni prišel tovarnar ponoči domu in mu je nočni čuvaj odprl, je pri odpiranju vprašal tovarnarja, kedaj bo svoje premoženje razdelil med prebivalce mesta kot kristjan, ki mora nozna-ti božjo besedo o bogatašu in šivanki-nem ušesu. Tovarnar ni nič dolgo pomišljal, mirno je potegnil svojo listnico iz žepa in de;n1: >-Dobro. ker si že tako dol-— ŽMttMidopktovuj* tftOgtaa m trgovskega ak reklamnega značsja; enaka beeeda SO aejmanJB aaaaak Odi tO*. Oddam lepo solnčno sobo gospodu za 200 Din. Aleksandrova c. 203, vrata 16. 992 Dobro ohranjen glasovir svetovne znamke ceneno prodam. Slovenska ulica 12 1, A. P.__________1009 Meblovano sobo blizu parka takoj oddam. Aškerčeva ulica 2, vrata 6. 10?S Lepo meblovano sobo s separiranim vhodom oddam. Razgled na park. Naslov v upravi lista. 1070 Sprejmem takoj dobrega krojaškega pomočnika. Anton Vadnu, Vetrinjska ulica 24. 1006 Motorno kolo DKV proda za 1500 Din Motoklinika, Maribor, Taborska 8. 996 Prodajam jedilnico, omare, postelje, vložke, umivalnik, ogledaio, predalnik, gramofon, čevlje, obleke, perilo itd. starinarna Peteln, Maribor, Orožnova 1, poleg glavne pošte. 995 Mfchel Z6vaco £ukcedia HBctcgia Zgodovinski roman 65 »Oh.., to se mi je pripetilo že večkrat, gospod vitez...« »Pa če bi trebalo omamiti dvoje ljudi?« »Poskusiti je treba.., Da, zdi se mi, da lahko obljubim — za dva, ki nista opozorjena naprej... Toda, gospod, kaj potem, če sam udarec ne bi zadoščal?« Ragastensa je streslo. Zdaj ga je prvikrat obšla misel, da utegne biti treba umoriti te štiri stražnike. In misel mu je povzročila neodoljivo grozo. Umor štirih nesrečnežev, ki jih bo nemara moral zabosti, se mu je zazde’ najgroznejši dogodek vsega njegovega pustolovskega življenja. In vendar... »Kaj naj storim?« je ugibal, ves bled od tesnobe. »Kaj naj storim?« In odšel je, ne da bi odgovoril strašnemu vprašanju bivšega bandita. Krenil je naravnost proti krčmi, ki je pod svojim skednjem nudila vojakom improvizirano stražnico. Pomislil je in odločno stopil v skupno izbo. Častnik je bil še vedno tam. Ragastens je pričel klicati in razgrajati, hoteč opozoriti častnika nase. »Hudiča! Grom in strela! Kod. za Kriščeve kosti, se potikate, satani!« »Ej. no!« je zaklical častnik, ki je bil v kotu izbe sedel k pravkar prinešemu kosilu. »Ako prihaja ta častnik iz Rima in me je tam videl, me bo spoznal,« je dejal Ragastens sam pri sebi. »Poskusimo.« In nadaljeval je svoje srdito klicanje, razb’ Te 21 ročnikom svojega meča po mizi. Kmalu je pritek'o par preplašenih strežajk. »S čim naj postrežemo gospodu kavalirju?« »Jesti mi dajte, hudiči! Saj poginjam od gladu! Smrt božja! Glejte, da se požurite! Saj je že to dovolj, d i sem primoran obedovati sam zase... In da bi moral še čakati!...« Častnik je bil vstal in je prihajal naravnost Ra-gastensu nasproti. »Pozor!« si je rekel vitez. »Gospod,« je dejal častnik in se naklonil, »vidim, da ste vojak...« »Tako je, gospod...« »Ali vas dolgočasi obedovati sam zase?« »Ne morem vam popisati, kako... V Napolju. Odkoder prihajam, smo vajeni veselejšega življenja in ljubimo prijazno družbo prav tako kakor lepe udarce z železom... Zato razumete mojo žalost...« »Torej, gospod.« je vzkliknil častnik ves vzrado-Ščen, »verjemite mi, da se nahajam natanko v tistem položaju kakor vi... Ali hočete deliti z mano svojo žalost in moj obed?« . . »Bogme, gospod, kar ganjen sem od vašega vabila!... Z veseljem vam drugujem _ toda z enim pogojem...« »S kakšnim, gospod.« .. ... - »Da mi dovolite ravnati po prijateljski m plačati račun.« »To me ne bo tesnilo, če dovoh te vi meni, da plačam pijačo.« je de;al častnik, čimdalje blaženejšt. »Torej, k mizi. prijateli.« „ . „„ . »Ne spozna me,« si je mislil Ragastens ter se vse- del častniku nasproti. Povzel ie na glas? »Ali bi mi mogli razložiti, dragi gospod, kaj je vzrok, da nahajam v tej krčmi častnika papeških ha-lepartirjev? Nemara prihajate iz Rima?« »IZ Rima!« je vzdihnil častnik. »2e šest mesecev ni hodila moja noga po njem. V meni vidite nesrečnega izgnanca...« »Izgnanca!... Torej ste padli v nemilost?« »Ne, to je satno tako, primera. Njpgova bvetost mi je poverila poveljstvo halepartirjev v njegovi tivolski vili... In to si lahko mislite, da mi tu ni kratek čas. Če pomislim, da že pol leta nisem igral partije triktraka z resnim nasprotnikom!« »Takoj jo lahko igrava, ako hočete.« »Vi ste v resnici šarmanten in pristen kavalir!« »Torei pravite, gospod častnik, da poveljujete po- sadki v Tivoli?« , , , »Da... Irf njegova Svetost je pravkar dospela tjakaj. Nadejam se, da me vzame s seboj, ko se vrne v Rim. Na vaše zdravje, gospod.« »Na vaše, gospod! Ta kapljica je nebeška, toda, če je sveti Oče v svoji vili, zakaj ste vi potem tu.« »To je cela dolga štorija! To noč so se godile v vili čudne reči...« »Glejte glejte! Dajte, povejte, kaj je bilo...« »Najprej bi bili skoraj ugrabili njegovo Svetost.. .« »Svetega Očeta! Ugrabili!...« »Kajpada! Četa banditov se ga je hotela polastiti ...« »Čudno, čudno...« »Sveti Oče sam nam je povedal, ko smo nritekli na njegovo klicanje.,. Našli smo ga v hišici njegovega vrtnaria, zvezanega na nogah in na rokah... Po% edal nam je, kaj se je zgodilo... in kako je padel ropariem v roke...« »Kaj pa je bilo s temi?« „ , , . < »Kdo ve? Izginili so in ne rečem dvakrat, da jin ni odnesel hudič... In to ni babjeverje, če govorim o hudiču.« 1 ' , - »O tem ne dvomim, saj vera v hudiča ze sama po sebi ni prazna vera!« je dejal Ragastens šaljivo. »Tako je: videli boste. Po tem. kar je povedal sveti Oče sam. smo domnevali, da so se roparji zatekli v neko votlino, ki je tudi sicer na dokaj s.abem nr|oC1J . ,«C V tem trenutku je stopil v izbo voiak halepartir. Častnik je prekinil svoje pripovedovanje in se obrnil k V0»Kaj hočeš? Ali človek ne more Imeti minute miru. da izpije čašo vina?« , . , »Spomnit prihajam gospoda poročnika, da je cas zameniti častno stražo. Ukazali ste mi tako...« »Dobro!... Stopaj!« 'Halepartir je izginil. »To so moje službene naslade... In če pomislim, da bom imel to sitnost vso noč. vsaki dve uri! A kaj sem vam že pripovedoval? ...« »O tisti zloglasni votlini...« ... »Ah, sa' res! Da, tja so se bili roparji zatekli, in z njimi neka stara čarovnica, ki je menda dogovorjena z njimi. . Torej, prišli smo v votlino — nikogar m tam • • •« „ , „ »To je čudežno.« ^ »Prav pravite, dragi gospod. Vsa okolica ie bila zasedena ip votlina obkoljena... Če niso sami poskakali v Anio, v prepad, jih je moral vrag odnesti. To veriamttn jaz in verjamejo vsi,« ie zaključil častnik, dnškoma izpraznil kozarec in vstal ... »To so zares nenavadni dogodki,« je dejal Raga- stcns »Oh. to še ni vse!« ga je prekinil častnik s samo- zavestnim giasom. »Poslušajte, ali hočete stopiti J mano? Pokažem vam nekaj zanimivega...« »Ali greste daleč?« je vprašal Ragastens z gia som človeka, ki bi le nerad prekinil obed. Pravzaprav se je natihem stresel od veselja. Joda to veselje je skrival pod mojstersko krinko ravno-dušja. »Čisto blizo je,« je dejal častnik. »V cerkvi!« »Saj zdaj ni ura za to, da bi človek hodil k maš ali k večernicam!« je rekel Ragastens s smehom. »To je res; a vseeno pojdite pogledat...« »Naj bo, da vam bo krajši čas...« »Vi ste ljubezniv človek... Ko se vrneva, zaigrava partijo triktraka.« »Seveda.« V Ragastensovem spremstvu je častnik odšel iz gostilne. Pred skednjem ie čakalo četvero vojakov s halepartami v rokah. Ta mala četa se je zdaj pomaknila dalje. Noč je bila padla na zemljo, in prebivalci v Tivoli so že zaklepali hiše. „ Ragastens je nalašč hodil tesno poleg častnika irt govorii z njim kar najbolj po domače, tako da so vojaki nehote morali opaziti njuno intimnost. Pnšh so do cerkve* Četvorica novih stražnikov je stopila na mesia onih, katere so bili prišli zamcnit: nato se je častniki ki se mu je mudilo začeti partijo, brez odlaganja vrni’ v gostilno ter odvedel zamenjane vojake s seboj. »Ali ste videli?« je vprašal Ragastensa, ko sta sedela pri igri. Da. Žalostno je bilo pogledati krsto, okrog nje pa stražnike, ki stoje, kakor da bi pazili na mrliča, ds ne uide...« . ,. , - Častnik se je zakrohotal z gorkim smehom. »Te nevarnosti ni! Toda mrlič je zenska.., ifl moji vojaki je ne stražijo zato, da ne bi ušla, nego zato, da ji izkazujejo čast.« »Ženska da je?« »Pst’.. Zdi se, da je sorodnica svetega Očeta... zelo bližnja sorodnica... nekakšna hči. kakor bi človek rekel!« . „ ... . »Hehe! Da, saj pravijo, da je papež v svojih mladih letih...« »Da. da... In se sedaj!« »Tako. da je mrtva nemara...« »... Plod ene tistih njegovih kratkih ljubezni. I katerimi papež včasih posvečuje rimske dame... uboga sirotica! Jedva šestnajst let ji je bilo....« »Ali ste jo videli? ...« „ . »Da. zvečer na vrtu. In pravkar sem se bil začel zaljubljat^ vanj j ^ Ragastens. »Temu tepcu leze vino v glavo! Če so okolnosti take,« je nadaljeval glasno, »potem razumem častno stražo. Toda. kakor ste rekli, za vas je to težka služba...« »Tem težja, čim bom moral zaradi teh sitnosti, ki jih imam vsaki dve uri, zamuditi imenitno priložnost ...« »Kakšno? Povejte mi to...«................. »Ali vidite onole malo postrezmco. ki ima nozice kakor kaka markiza, kratka krila in žareče oči?...* »Vidim io! čudovita živalica!« »Torej. In vrhutega je vsa nora vame... pravkar mi ie povedala!... Toda dolžnost je prva reč!.., Dvakrat šest — dobil sem!« ie veselo vzkliknil čast- nik. , , Pograbil je dobitek. »Za revanšo!« je vzkliknil Ragastens z navidezno zelo potrtim obrazom. S<o 8 WmHlVECER'NIK Jflff?_______________________TOTm'tfru-tfnes.mm ......................mn m i m liri—m—i---_________________ Kegle in kroglje iz »lignum sanctum« kupite najceneje pri J. Krabatu, Maribor, Grajski trg št. 4._____________________________________794 Najstarejši zavod za črkosllkarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen ]. 190?. Odlikovan 1. 1922 z zlato medajlo. Gustav Phillpp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Nažrti in proračune na zahtevo. 411 Gospoda sprejmem kot sostanovalca, Židovska ulica 12 I. 1000 Za izdelovanje plaščev, kostumov in vsakovrstnih oblek po najnižji ceni se cenjenim damam priporoča modni salon Trg Svobode ]. 999 Učenko za šivanje, poštenih staršev in z dobrimi šolskimi spričevali, veščo že nekoliko šivanja sprejmem. Naslov v upravi lista. 988 Fina privatna kuhinja sprejme še nekaj abonentov. Aleksandrova cesta 11 III, levo. 962 Stote vpletam š prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. ‘Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Najboljši trajni kodri in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38. 1016 Popravila damskih klobukov, hitro, okusno in ceneno od Din 25.— naprej pri Ana Hobacher, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 725 Sl že bil na Glavnem trgu št. 4 pri čevljarskem mojstru Lovec-u. Tam dobiš vsakovrstne nove čevlje po meri sigurno ceneje kot povsod drugod. — Moški toplanci od 35—37 Din. Ženski tOplanci od~ 20—25 Din. Popravila Se izvršujejo hitro in ceneno. Se priporoča Ciril Lovec, Glavni trg 4, dvorišče. 1007 ur, zlatnine, srebrnine in gra-IdbKM mofonov najbolje, najhitreje |gai|Vg' in najceneje samo pri tvrdki w3|l M. Ilger-ja sin, Maribor TUm Gosposka ulica . 15. 1547 Oddam lepo, separlrano, solnčno sobo z uporabo klavirja, kopalnice in vrta za Din 300. Naslov v upravi lista. 1008 Sobo-in črkoslikanje Izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Gostilno, - * :: na zelo prometnem mestu v Mariboru, oddam takoj v najem oz. tudi ugodno prodam. Ponudbe na Rajko Zotter, krojaški mojster, Maribor, Vetrinjska ulica. 1010 Salatne sadike kraljica majnika, braziljanke itd. dobite v vrtnariji Jemec, Prešernova ulica. Pralnica In čistilnica, Koroška c. 17 prevzame v likanje vsakovrstno novo in staro perilo, srajce, ovratnike in zavese. Cene nizke, delo prvovrstno. Priporoča se Josipina Osim. 793 Proda se 1 dvokrilna vrata 224x130, 1 enokrilna vrata 270x100 z nadsvetlobo, 1 okno 150x100 s polkni, krila mecesnova, 1 tridelno okno 180x160, vse kompletno, novo in še nerabljeno. Ogledati: Mariborska lesna industrija, Koroška cesta štev. 46. 1013 Park kavarna koncert v soboto in nedeljo predpoldne in popoldne od 16.—23. ure. 1002 Decimalno tehtnico 250 kg prodam, Gusel, Koroška cesta. 1012 Otroški voziček, dobro ohranjen, prodam. Koseskega ul. štev. 4. 1011 Solidnega gospoda sprejmem s 15. aprilom kot sostancv-valca, na hrano in stanovanje. Tatten-bachova ulica 20, pritličje, levo. 1021 Enonadstropna gostilna in kavarna, ležeča ob cesti med Gradcem in Maria Trost, z gospodarskimi poslopji, točilnico, kuhinjo, kletjo, senčnatim vrtom in 10 stanovanji, je za 35.000 šilingov na prodaj. — Informacije daje gospa Weingerl, branjarija, Ob železnici 8, Maribor. 1014 Krajaški atelje Ivan Lah je preselil svojo obrt na Meljsko cesto 33, nasproti vojašnice in se cenjenemu občinstvu toplo priporoča. 1015 Naznanjam cenjenim odjemalcem, da sem razširil svoje dosedanje de-lavniške prostore v Jurčičevi ulici št. 9. Obenem se priporočam za pomladansko sezijo za vsa v gosposko modo spadajoča naročila. K. Mihelič, modni salon za gospode, Maribor, Jurčičeva ulica 9. 1021 mam EKSP0RTN A HIS A „LUNA“ LASTNIK: A.PRISTERNIK Maribor, Aleksandrova cesta itev. 19 Za bližajočo se pomladansko sezijo in velikonočne praznike nudim bogato zalogoinsicer: Otroške nogavice, par od Din 5- naprej, črne, drap, sive, ljave fn bele moške nogavice od D!n 5 - naprej, damske nogavice od D 2 - napM, flor nogavice od D 12‘- naprej. Za kakovost prevzamem polno garancijo! Nadalje nudim vezenine pro m od D -'75 naprej, čipke m od D 1'- naprej. Razni sukanec, prcjico za vezenje, šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje po brezkonkurendnih cenah. Lastna pletilniea in predtlskarija! Srajce, spodnje hlače, kravate, palice, dežnike v bogati izbitijto znižanih cenah. Otroške usnjene čeveljčke in sandale ročno delo od D 24*- naprej. Svilene trake od Din 1*— naprei. 765 Vaša skrb, kaj naj oblečete, je nepotrebna! Obleke za gospode dobite že po Din 290--, 350--, 390*-, 450 - itd. Otroške obleke za 7—10 letne po Din 130'., 150-, 170-, 225'- Itd. Klobuke moderne po Din 65 75 85 -, 98-- itd. Velik* izbira perila, kravat, nogavic, čevljev itd, po skrajno nizkih £enah pri JAKOB LAH. MARIBOR samo OLAVNl TRG 3 1017 Takoj nai iavilo PRESEMTVENO NAZNANILO. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem pieselii svojo slikarsko in pleskarsko delavnico iz Tržaške ceste 8 v Vetrinjsko ulico it. 22 ter prosim, da se mi tudi tukaj ohrani dosedanje zaupanje. Izvršujem vsa slikarska in pleskarska dela, kakor tudi emajliranje raznih pločevin z moderno brizgalno napravo točno, solidno in po zmernih cenah. — Priporoča se josip Skop, slikar in pleskar MARIBOR, Vetrinjska ulica It. 29. 994 svoje točne naslove one osebe, katere bi s<5 hotele od las naučiti lepo, čisto in lahko hlšro delo, da si na ta način pridobe stalno in posebno donosno hišno delo ali postranski zaslužek. Javijo nai st- samo oni, ki razpolagajo z zneskom najmanje Din 3650.—, da si morejo na ta način nabaviti za to delo potreben stroi. Pouk je brezplačen. Zaslužek 10 do 12 Din tla uro. A\aterijal za delo dajemo mi. Polug privatnih naročil lahko vsak stalno dela tudi za našo tvrdko, ker mi v vsakem času proti gotovini prevzamemo vsako količino izvršene robe. kar tudi pismeno jamčimo. Za odgovor priložite znamko. " ■ 966 GRAUERT, tvornlca stroicva d. d., generalno zastopstvo in skladišče. OSIJEK I. Krežmlna ulica 13. NAZNANILOI Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da sem o tvoril v Mariboru TATTENBACHOVA UL. 19/1 lastno konce*, posredovalnico h nakup In prodajo nepremičnin. Istočasno pripominjam, da ostanem še nadalje v prijateljskih in poslovnih odnošajih z gosp. K. Troha v Mariboru. Vsem kupcem in prodajalcem se najtopleje priporočam. GODINA IVAN oblast, koncesijonirani posredovalec. MT MOTVOZ (špaga) nt vrvi xa perilo vrvS za ilvlito štrange oprti fgurte) slamnjače nudi najugodneje DRAGO ROSINA Marlfeor Vetrinjska 26 Dobro «» in poceni knpite nogavice, otroške čevlje, perilo, drobnarije, papir i. t. d. le pri L. REICH (VUhovičeva hiša) MARIBOR Aleksandrova c. 40 Brez posebnega obvestila. Makso Merčun, davčni kontrolor 9 ■ t javlja vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem, da je njegova dobra in skrbna mati, gospa Antonija Merčun hišna posestnica dane«, dne 5. aprila 1930, v starosti 72 let boguvdana preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v pondeljek, dne 7. aprila ob 16. uri iz kapele na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 8. aprila ob 7. uri v stolni in župni cerkvi v Mariboru. MARIBOR, dne 5. aprila 1930. ZAHVALA! Z*, mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše nepozabne sestre, sestrične, gospodične Ilsee Kramer-Jeve se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebej velja naša zahvala inodistinji g. Fridi Novakovi za vso skrb in ljubezen, katere je bila ranjka deležna v tako. obilni meri. Najlepša hvala njenim stanovskim tovarišicam in vsem, ki so obsuli prerani grob s krasnim cvetjem in jo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti. 1022 Buenos. Aires, Sv. Peter, Sv. Trojka, Rogatec. 5- aPri,a 1930. Žalujoči sorodniki. Zahvala! Za mnogoštevilne Izraze iskrenega sožalja ob priliki nena'dite smrti našega nepozabnega soproga in svaka, gospoda r Štefana FerengJo carinskega doklaranta, se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem 'darovalcem ktaaiih vencev In Šopkov, posameznim deputacljam in pokojnikovim stanovskim tovarišem, ki so nepozabnega spremili k zadnjemu počitku. Iskrena zahvala »Transportu« d. d. mednarodnih prevoznikov gg. Luxi in Stumpfu ter vsemu urad-nlštvu za njihovo pomoč, pevskemu društvu Jadran, ki je svojega podpredsednika polnoštevilno spremilo na njegovi zadnji poti. pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke. pevcem nositeljem krste ter pevovodji g. Lahu za nagrobni govor. Vsem in vsakemu posebej naša nallepša zahvala s prošnjo, da prerano umrlega ohranijo v blagem spominu. !02I MAR,B0R'den 5' ostali. Za Velikonočne praznike priporočamo naše izborne velikonočne pince. Dnevno sveži šarkelj, potice in mlečni kruh TOI PEKARNA SCHMID, Maribor, Jurčičeva ul. 6 h V ► m Pomladanske damske plašče novi modeli od Din 300'— naprej dobite v največji izbiri samo v TRQ0V5KEM DOMCI 1016 Cenjenim damam priporočam svojo veliko zalogo modernih spomladanskih klobukov Popravila izvršujem hitro in po ceni M. JAHN, modistinJa Maribor, Stolna ulica 2 m da jih hočem popolnoma zastonj in za vedno osvoboditi ne. ugodnega potenja nog. tudi če se to znojenje pojavi v selo vročih poletnih dneh. To ni nikakšno zdravilo, nego popolnoma enostavni naravni postopek. Prosim znamko za odgovor. — J. LUSTIG. OSIJEK. Krežmina ulica. 965 Velika inventurna prodaja i/s!ed inventure in izdatnega znižanja zaloge, prodajam od danes naprej na drobno kakor na veliko raznovrstno izločeno blago, kakor: slike, knjige, muzikahie, razglednice albume, notese, mape, pisemski papir in razne druge pisarniške potrebščine, po zelo znižani ceni. Oglejte si izložbe in cene! Valetrgov!na VILKO WEIXL »JDEAL« 38 MARSSOR HESHHISHBiJHHHHHHHHSHESISS Otvoritveno naznanilo Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da Sem otvoril z današnjim dnem na Ruški cesti št. 3, tapetniško delavnico. Potrudil se bom vse stranke in naročnike s prvovrstnim delom in brezkon-kurenčnimi cenami najbolje postreči. Prevzamem nova dela, kakor tudi popravila v- in izven hiše. — Se priporoča 1019 RUDOLF DREXIER tapetnik in dekorater, MARIBOR, Ruška cesta 3. 9BBBBBBBBBBBBBBBBBBS Kožuhovino zimske obleke in preproge sprejema v shrambo čez poletje z garancijo K. GRANITZ KRZNAR m Maribor, Gosposka 7 I MARIBOR, ALEK/AND^OVA CEST« 7 Prodajalna jugoslovanskih tovarn za obleke r prinaša sledeče velikonočne znamenitosti: Obleke za gospode Din 2 0% 3S0-«, 390>>, 4S0‘-( S90‘-Modne hlače Din 89», 140‘>, 150*«, 1&0*- Ranslane za sospode Din 6oo-- Obleke za otroke od 3—io let: , Din 11S-.f 130-., 135*-, 150’>, 170- Mornarske oblekce od 3—10 let: Din 130'-, 150-- VELETRGOVINA H. J. TURAD MARIBOR, ALEKSANDROV« CESTA 1 m Parna orainica in kem. čistilnica Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom Inseriraite v Veterniku"! Cene padajo! Kava žgana poznano najflneiše mešanice: vse vrste pri ks Din 4*— ceneje i Franck V: D,n 9'— Kneip V* Din Sladkor v kockah Din 13*50 Kristal Din 12-— Mast domača la Din 25’— Moka la ogg Din 4*20 Riž „Splendor“ Din 7*— Riž „Gigante“ Din 9-~ Rlž Karolina la Din 11*— Bučno olje la Din 16*— Namizno olje fino Din 18*— 986 Makaroni Din 8*50 SPECI3ALNA TRGOVINA ZA ŽIVILA 3AŠ in LES3AK, MARIBOR ULICA 10. OKTOBRA ŠTEV. 2. 99 V mojem speciiainem oddelku se vrši VELIKI! PRODIJU OSTHHKOV IN P&RTIJ/KEGA BLAGA Ml. gaMMi In rnitm Naga. drobnarli. pletem In iiratt. Prodajalo se velike količine čipk In ostanki vezenin, nosavlc. puloverjev, telovnikov, damskega perila, usnjenega blaga, toaletnih potrebščin, predtiskarije, igračke, poicelan, steklenina I. t. d. 98* Izredna prilika za nakup, tudi za praprodalalcal Franz Kormann. Maribor. Gosposka 3 Otvoritveno nozriartllo Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel s 1. aprilom SLAŠČIČARNO m (preje Vistan) na Aleksandrovi cesti 64 in prostore na novo preuredil. Obrat bom vodil na podlagi dolgoletnih izkušeni najvestneje. Potrudil se bora, da postrežem cenjene odjemalce z najboljšim in svežim pecivom. Sprejemajo se naročila. Za prijazno naklonjenost se priporoča Ivan Režek, slaščl^ar Generalno zastopstvo svetovnih znamk N. S.U.-Wanderer MEINEI f HEROLD S RO VAL ENF1ELD motociklov model 1930 pri največjt obratni sigurnosti in tipežnosti. Mehanična delavnica in avtogaraia DIRNBACHER IVAN, ZAGREB OundulKeva 21 723 modnega in športnega blaga pomladanskih plaščev Trench-coat-ov oblek od Din 290'* Upoštevajte mi. sadna drevesca Gramofoni od Din 2£*8-— dalje Mandoline . , 136— „ Violine „ , 5)5— „ Gltare „ „ 207— » Trombe . , 505*— „ 8361 Rofne harmoniki » „ 85 — , PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scharbaumova zgradba 1 i j / f Krasni \ 11 otroški kostumi Vij / / kasha-hlače fflfj I Knlčkebocker H modne hlače i ^7 v največji izbiri in po nain!ž|lh cenah dobite v oblačilnici FRANC CVERLIN MARIBOR - GOSPOSKA 32 Studebaker-Erskine-Pierce-Arrow, ujedlnjene tvornice avtomobilov SOUTH BEND, LUISANA U. S. A V imenu gori navedene tovarne vljudno sporočani, kot generalni zastopnik za celo Jugoslavijo, da nimamo zastopnika za Slovenijo in s tem opozarjamo, da nima nikdo pravice za nas »Studebaker-Ersklne Plerce-Arrow« avtomobile prodajati, še manj pa sprejemati na to ime kaparo. 1025 Interesentom so prospekti na razpolago! Naše avtomobile, model 1930 v j?redni> lepi izvedbi, si lahko vsakdo ogleda na zagrebškem velesejmu od 4. do 14. aprila. Uinotoč Riečl Pobrežje zrauen šole tudi ob slabem uremenu odprt. Lepi lokali, oso ZLATKO KARDO*. Zagreb, JuriSKma ulica 3 TSBB! Radio omogočen vsakomur! TCLEFON X 280x . V drugič stopamo s tem geslom pred cen j. občinstvo z namenom, da omogočimo VSAKOMUR BREZ IZJEME poslušati radio. V želji, da postane VSAKDO NAŠ NAROČNIK, oddamo v času od 7. aprila do 7. maja 1930 po sledečih senzacionalnih cenah in plačilnih pogojih naslednje aparate: QAA kom. ENOELEKTRONSK1H APARATOV kompletnih, z dvomrežno elektronko, z baterijami, eno slu-fcl/V šalko ter materijalom za zunanjo anteno za Din 90.— ter osemkratno mesečno plačilo po Din 72.—. 4AA kom. ELEKTRONSKIH APARATOV z avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih, z aku-IvV mulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, angl. zvočnikom Amplion AC 11 ter materijalom za zunanjo anteno za Din 200.— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 185.—. CA kom. ŠTIRIELEKTRONSKIH APARATOV z visoko frekv. elektronko, z zamreženo anodo, avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih, z akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt ter finim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 za Din 380.— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 320.—. 1005 PARNA% BARVARNA IN KEMIČNA ČISTILNICA PAVEL NEDOG Go»po*k« ul 33, ttlefon 2127 Razlagova ul. 22, telafon 2280 RADIO J17 B JL» JF A. TNiA. podružnica MARIBOR, Gosposka ul. 37, Telef. 27-51. Kaj Je za vlagatelja najvainejše! Popolna varnost njegove naloibe! Zato nalagajte svoje prihranke v OBLASTNI HRANILNICI MARIBORSKE OBLASTI za katero jamči DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Centrala; MARIBOR, Trs svobode 3 Podružnica: CELJE, Cankarjeva ulica 11 (Prej: Južnoštajerska hranilnica) iHraP*' Najugodnejše obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Vsakovrstna posojila pod najugodnejšimi pogoji. Vlagateljem izven Maribor* in Celja na razpolago položnice. mn Maja KonaorfiU »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska Uskarna d. d, predstavnik STANKO DETEL* V Maribora, Stran g ._______________________ffljaiiaiiirT1!gFffWfW V Mariboru, 'dne 5. IV. 1930