PRIMORSKI DNEVNIK
'WySSY«!“ - Cena 35 lir
Trinajst mrtvih in nad sto ranjenih zaradi nesreče na progi Bari-Milan
Nesreča se je zgodila zaradi prevelike hitrosti vlaka - Vlakovodja in dva strojnika zastražena v bolnišnici
Avtobusna nesreča v Mehiki: 32 mrtvih
bi sta v imenu demokristjan-ske parlamentarne skupine vprašala danes ministra za promet, naj sporoči vzroke nesreče, ker se je na isti progi dogodila na postaji S, Arcan-gelo di Romagna pred nekaj tedni enaka nesreča, ki pa na srečo ni povzročila smrtnih žrtev. Poslanca vprašujeta tudi, kakšne ukrepe namerava vlada sprejeti, da se zaščitijo potniki.
GUASTALLA, 8. — Nocoj ob 17.4-2 se je blizu postaje Gua-stalla iztiril motorni vlak na progi Verona-Mantova-Suzzara-Parma. V vlaku je bilo nad
CASTELBOLOGNESE, 8. — Brzi vlak na progi Bari-Milan se je danes ponoči iztiril v bližini postaje Castel-bolognese blizu Ravenne. Pri nesreči je zgubilo življenje 12 potnikov, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Pozneje je v bolnišnici v Faenzi umrl še en ranjenec, tako da je število mrtvih naraslo na trinajst. Skupno število ranjenih, ki so jih pripeljali v bolnišnice v Ca-stelbolognese, v Faenzi in v imoli, znaša 92.
Ce se tem ranjencem doda še 52 ranjenih, ki so jih zdravili pri Rdečem križu na postaji v Castelbologne-se, znaša celotno število ranjenih 144. Ranjenci, ki so »e zatekli k Rdečemu kr! ' t na postaji in k zasilni pomoči v bolnišnici, so bili samo opraskani ali potolčeni.
V bolnišnico v Castelboio-gnese so pripeljali tudi osemmesečno deklico, ki jo je potegnil izpod razbitin trgovec Romano Scardovi, ki stanuje v bližini, ter dvajsetmesečno deklico, ki jo je rešil eden od ranjenih. Deklici nista dobili hudih ran.
Prefekt iz Ravenne je v spremstvu kvestorja in poveljnika karabinjerjev obiskal danes ranjence v bolnišnicah.
Kirurgi so od 3 ponoči neprestano operirali do poznih jutranjih ur.
Nesreča se je dogodila, ker je vlak privozil na postajo s hitrostjo 95 kilometrov na u-ro, namesto s hitrostjo 30 kilometrov, kakor je predpisano, ker so na tem predelu v teku popravila na progi. To je potrdil tudi podtajnik v ministrstvu za promet Capug-gi, ki je danes popoldne prišel na kraj nesreče. Izjavil je, da je na podlagi dosedanjih ugotovitev treba pripisati nesrečo izključno preveliki hitrosti vlaka. Izjavil je tudi, da so strojniku na postaji v Riminiju redno izročili predpis, v katerem je jasno rečeno, da -mora na tamkajšnjem sektorju zmanjšati hitrost na 30 kilometrov na Uro. Na tem kraju zavozijo vsi vlaki zaradi popravil glavne proge na stransko progo- in zavozijo spet na glavno progo šele izven postaje.
Vlak se ni imel ustaviti na Postaji. Ker je zavozil na stransko progo z veliko hitrostjo, je sredobežna sila vrgla lokomotivo s tira, in za lokomotivo se je iztirilo še drugih deset vagonov. Pri močnem sunku so se tračnice vse skrotovičile, vagoni pa so se zarili drug v drugega in se prevrnili.
Na kraj nesreče so takoj Prihiteli najprej potniki, ki niso bilid ranjeni, zatem bližnji stanovalci in železniško o-sebje, nato gasilci in karabinjerji. Nesreča se je dogodila ob 1.55 ponoči. V vlaku Je bilo veliko število potnikov iz Puglie, ki so se vračali na delo v Švico.
Podtajnik Capuggi je izjavil, da bo pogreb žrtev jutri ob 16. na stroške železniške Uprave.
Sodna oblast je danes izdala zaporni nalog proti sprevodniku Bizzarriju, strojniku Covacciju tn njegovemu pomočniku Manziu. Vsi trije so sedaj v bolnišnici v Faenzi, bjer jih stražijo karabinjerji.
Vodstvo preiskave o nesreči Je prevzela sodna oblast.
Poslanca Mattarelli in Bar-
••»hiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiihu«iiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
40 potnikov, ko se je iztiril. Na srečo ni bilo ne mrtvih ne ranjenih. Zdi se, da se je vlak iztiril zaradi napake kretničarja na glavni postaji v Guastalli.
BERLIN, 8. — Berlinski časopis «Morgen Post» trdi, da je dvajset sovjetskih vojakov zgubilo življenje pri železniški nesreči, ki se je dogodila 1. marca v Vzhodni Nemčiji na progi Berlin - Leipzig. Vzhodnonemška agencija ADN, ki je v petek poročala o tej nesreči, je javila, da sta trčila potniški in tovorni vlak in da je bil ubit en potnik, enajst pa je bilo ranjenih. Agencija ni omenila sovjetskih vojakov. Omenjeni list pa trdi, da je vlak prevažal sovjetske tanke in sovjetske vojake.
MEKSIKO, 8. — V bližini mehiške prestolnice se je včeraj na neki strmini prevrnil avtobus, poln potnikov, pri
potnikov, med katerimi 12 otrok, 26 pa jih je bilo ranjenih. Avtobus je vozil s hitrostjo 70 kilometrov na uro. Ko je zavozil na strmino v bližini turističnega centra Cuernaka, je vozač opazil, da zavore ne delujejo. Skušal je obvladati vozilo, toda brzina je naglo naraščala in avtobus je zavozil z veliko hitrostjo-v majhen kamion tal se nato razbil, ko se je zaletel v zid.
Welensky
napoveduje
«volitve»
SALISBURY, 8. — Predsednik rodezijske federalne vlade Roy Welensky je nocoj sporočil da bo razpustil zvezni par-
litve, da zahteva od belih volivcev «mandat, da se prepreči zrušitev federacije«. Dodal je. da bo zahteval mandat naj Njasa ostane v federaciji Rodezija - Njasa. «Vsaka pobuda za oddaljitev Njase od federacije, je dejal Welensky, razpušča federacijo.«
Kakor je znano, Welensky nasprotuje novi ustavi za Severno Rodezijo, ki jo je pripravila britanska vlada, čeprav ta ustava ne daje nobenih posebnih ugodnosti Afričanom. Welensky vztraja pri. federaciji. ki združuje Severno in Južno Rodezijo in Njaso. Afriški voditelji odločno nasprotujejo tej federaciji.
RIM, 8. — Po nekaj dneh sonca se je vrnilo slabo vreme tudi v Piemont in na li-gursko obalo, kjer je temperatura znatno padla. Po gričih in dolinah sneži.
TRST, petek 9. marca 1962 Pred zaključkom razprave o programski izjavi vlade
Danes govorita Saragat in Moro Jutri odgovor predsednika vlade
Voditelj PRI Reale je polemiziral z liberalci in Togliattijem, tajnik PII Malagodi pa je obdolžil KD, da potiska Italijo v «režim integralnega marksizma>
(Od našega dopisnika)
RIM, 8. — Proti predvidevanju, se diskusija o programski izjavi nove vlade ni zaključila danes, ampak se bo nadaljevala še jutri dopoldne, ker je Fanfani zaprosil za 24-urno odložitev, da bi mogel pripraviti svoj odgovor na kritike desnice in skrajne levice. Tako bosta tudi Saragat in Moro, ki bi morala govoriti danes, na lastno prošnjo govorila jutri dopoldne, ko bo zar ključek splošne diskusije.
Fanfani bo odgovoril v so-
boto dopoldne; zatem bodo predstavniki parlamentarnih skupin podali svojo glasovalno izjavo, nakar bo sledilo poimensko glasovanje o zaupnici;
Na dopoldanskem zasedanju poslanske zbornice so se najprej spomnili žrtev železniške nesreče pri Castelbolognese (Ravenna) ikjer se je iztiril brzovlak Bari-Milan, nato pa je govorila poslanka Laura Diaz (KPI), ki se je zadržala na raz. merah, v katerih živi italijanska žena in dejala, da bodo komunisti glasovali proti vladi tudi zaradi tega, ker vladni program ne daje ustreznega
čemer je zgubilo življenje 321 lament in razpisal splošne vo-
......................................................inuuin.umnim... m. M... ...
Članek alžirskega glasila o pogajanjih v Evianu
Pogajanja o važnih točkah prehodne dobe bodo pokazala stopnjo^ francoske iskrenosti
List objavlja podatke o dosedanjih sporazumih - Spor glede pristojnosti začasne oblasti in glede sestava krajevnih sil za akcijo proti OAS - Močan napad alžirske vojske - Dve eksploziji v oranski trdnjavi ob prihodu generala Messmerja
PARIZ, 8. — V Evianu so se danes nadaljevala fran-cosko-alžirska pogajanja. Tudi danes sta bili dve seji, glede katerih niso objavili nobenega sporočila. Današnji razgovori so trajali skupno več kakor pet ur in okoli njih vlada še vedno največja tajnost. V Parizu kažejo še vedno optimizem glede končnega izida pogajanj. Seveda to ne pomeni, da so bile glavne težave odstranjene, temveč jih je še mnogo.
Toda ne glede na številna
ugibanja, je najbolj gotovo to, kar objavlja glasilo alžirske osvobodilne fronte «E1 Moudiahid« v številki, ki bo izšla jutri. List objavlja dokument dvajsetih strani pisanih na stroj, ki analizira zaključke francosko-alžirskih sporazumov v prejšnjem mesecu. Dokument govori predvsem o razdobjih pogajanj inv o predstavništvu alžirske osvobodilne fronte in alžirske vlade, ki ga je Francija priznala.
Glede ustanovitve alžirske neodvisne in suverene države pravi dokument med drugim: • Enotnost alžirskega ljudstva je priznana. Francija se odpoveduje, da bi napravila iz Alžirije amalgam različnih plemen ali skupnosti. Pravica do celovitosti ozemlja je bila priznana.«
Sporazum predvideva, da se bo ustavitev sovražnosti takoj po razglasitvi raztegnila na vse alžirsko ozemlje, in da bo
DANES
Tudi drugi dan zadnje faze Pogajanj med francosko in alžirsko vlado v Evianu je pokazal, da je še mnogo težav, ki jih bo potrebno odstraniti, >ako da po optimističnih napovedih, sovražnosti ne bodo kstaivljene pred 22. marcem, plavna težava Je v francoski težnji, naj bi bila krajevna »Ua podrejena francoskemu visokemu komisarju, Alžirci Pa zahtevajo, da mora biti Podrejena izvršilni oblasti in la se krajevna sila opremi z radostnim številom mož za hevtraliziranje fašistov od ?AS. «Ce bo Francija še nar valje vztrajala pri takih tež-"Jah, bomo vedeli, da se Je ■žrekla za podaljšanje vojne,« hiše glasilo alžirske osvobodilne fronte v svoji današnji številki. To glasilo objavlja ■Udi uradno vsebino dosedanjih sporazumov, ki je bila JC glavnih potezah že znana: francija je priznala celovitost Alžirije In se odpovedala jniitvi Alzircev na razna plemena. Suverenost Alžirije bo JtelJala tudi nad Saharo; v Jser* El Kebiru bo francoska jOJska ostala še 13 let, voja-Jke naprave Pa bo uporabljate še pet let; za gospodarsko ?°delovanJe so predvideni tri-‘*tni sporazumi; vprašanje alžirskih Francozov je rešeno z “Veletno preizkusno dobo al-‘trskega državljanstva zanje.
Rašistl od OAS nadaljujejo Jtepade in žrtve se množijo. JSkrati pa Je prišlo do poostrenih sovražnosti med alžirsko osvobodilno vojsko in francosko vojsko na meji s Tuniziji- kjer so znamenite francoske elektrificirane utrdbe.
> Pojutrišnjem se sestanejo v *enevi trije zunanji ministri,
kot je znano brez Francije, kar dokazuje predvsem obstoj velikih sporov med zahodnjaki, ki pa ga v Londonu in VVashingtonu zaman skrivajo z molčanjem o francoski odsotnosti, čeprav Je tako De-gauIlovo ošabno ravnanje obsodil v Franciji celo Jules Moch, bivši predsednik francoske delegacije za razorožitev, ki je zapisal vsakomur potreben nauk: »Francija mora biti navzoča povsod, kjer se govori o miru« Sicer pa je ozračje pred ženevsko konferenco za razorožitev najbolje označil včeraj predstavnik Bele hiše, ko je povedal, da ■sedanji trenutek ne nudi primernega ozračja za izmenjavo televizijskih govorov Ken-nedyja tn Hruščevan, do katere bi bilo moralo priti 23. t. m., in je izrazil »upanje, da bo mogoče načrt izvesti še v tem letu«. Človek bi dejal ne samo, da so v VVashingtonu glede zmanjšanja napetosti kar precet dolgoročni pesimisti, temveč da tak pesimizem tudi s podobnimi izjavami na neki način propagirala Tega vtisa ne more zbrisati niti sporočilo, da je bil danes med ZDA tn ZSSR podpisan nov dvoletni sporazum o znanstvenem in tehničnem, vzgojnem in kulturnem sodelovanju, saj je to že tretji sporazum, ki se v glavnem obnavlja.
V italijanski poslanski zbornici pa ne bo prišlo do glasovanja o vladnem programu danes, temveč šele jutri po Saragatovem, Morovem in Fanfanijevem govoru in po včerajšnjih hudih napadih liberalnega voditelja Malagodi-ja na novo vlado levega centra.
glasovanje o samoodločbi v vseh petnajstih departmajih istega dne. Pristojnosti alžirske države bodo enake kakor pristojnosti popolnoma neod visne in suverene države. Takoj po končanem referendumu o samoodločbi bo sklicana suverena ustavodajna skupščina ki bo imenovala dokončno alžirsko vlado. Ustanovljena bo alžirska narodna vojska. Alžirska država bo i-mela svojo, lastno politično orientacijo v tujini, v notra njosti pa lastne policijske sile.
Kar se tiče evakuacije francoskih oporišč, poudarja dokument, da je načelo evakuacije sedaj priznano, in da so tudi datumi evakuacije že do-ločeni. Zadevni sporazumi določajo uporabljanje francoskih vojaških naprav (za pet let) in oporišča v Mers El Kebiru (za petnajst let). Franco-sko-alžirski sporazumi formalno določajo da ne morejo o-porišča in vojaške naprave v nobenem primeru biti izhodišče napadov proti kateri koli a-friški ali prijateljski državi. Ta določba je v skladu z nevtra-listično opcijo alžirske revolucije.
O gospodarskem sodelovanju govori posebno poglavje. «Ko govorimo o gospodarskem sodelovanju s Francijo, pomeni, da 'temeljito ti sporazumi na analizi sedanjega gospodarskega stanja v Alžiriji in da se navdihujejo po načelu neizbežne preusmeritve kolonialnega gospodarstva. Sporazumi, katerih veljavnost je določena za tri leta, nam omogočajo, da vskladimo določbo o jamstvu pridobljenih pravic v zameno za finančno pomoč in za spoštovanje zahtev našega gospodarskega razvoja.«
Sporazum o gospodarskem sodelovanju je označen kot »prvi in najvažnejši od alžirskih dvostranskih sporazumov«. Vse določbe o vključitvi Alžirije v modernizirano pod-ročje, gospodarska jamstva, svoboda izbire gospodarskega sistema, ki je najbolj primeren a potrebe Alžirije, so izčrpno »brazložene in komentirane v glavnih obrisih.
Izkoriščanje saharskega bo. gastva je predmet posebne štu. di je Dokument omenja, da je suverenost alžirske države priznana nad vsem saharskim o-zemljem Alžirije. Gospodarske posledice tega priznanja so: pravica alžirske države, da izdaja dovoljenja; alžirska država prevzema v svoje roke vso upravno oblast in gospodarski razvoj v saharskih departmajih, k| je sedaj podrejena posebnemu organizmu, ki je razpuščen. Tehnično vprašanje iz. koriščanja petrolejskih ležišč prehaja v področje tehničnega organizma z imenom «Bureau Miniere« (rudarska ustanova), v katerem bo prišla do izraza določba o gospodarskem sodelovanju, kar se tiče izkoriščanja petrolejskih ležišč. Skupnost francoskih in alžirskih interesov se odraža v sestavi upravnega sveta (50 odstotkov) in v razdelitvi dobička iz prodaje alžirskega goriva (tudj 50 odstotkov). Skupnost sklenje-
za časni izvršilni oblasti poveri dejanska oblast za vzdrževanje reda, da se krajevna sila opremi z zadostnim številom mož za nevtraliziranje fašistov, tedaj bomo vedeli, da se je Francija izrekla za podaljšanje vojne.«
Pogajanja v Evianu o teh važnih točkah prehodne dobe bodo odkrila stopnjo iskrenosti francoskih namenov: če ne bo mogoč sporazum o teh točkah, ki jih francoska propaganda minimizira, da bi uspavala javno mnenje v Franciji tn na svetu, se bo Ustvaril nov položaj. Potrebno je, da se jasno ve, da bi ta novi položaj lahko kompromitiral vse francosko-alžirske sporazume.))
Znano je, da Francija zahteva, naj bo krajevna sila podrejena visokemu komisarju, ki ho prevzel mesto generalnega delegata, Alžirci pa zahteva-io, naj bo ta sila podrejena izvršilni oblasti.
Vsekakor pa prevladuje upanje, da bodo še zadnje težave premagane, in težko si je militi, da bi Francija v zadnjem trenutku zaostrila svojo nepopustljivost. Predsednik francoske narodne skupščine je davi sporočil, da bodo med 15. in 22. marcem sklicali izredno zasedanje parlamenta, iz tesar sklepajo, da bo do tega datuma že razglašena ustavitev sovražnosti v Alžiriji. Predsednik skupščine je izjavil, da bo na dnevnem redu zasedanja, ki ne bo trajalo več kot pet dni, poslanica de Gaulla in Izjava vlade o fran-eosko-alžirskih sporazumih. Debati bo sledilo glasovanje, samo če bo predložena resolucija proti vladi.
Danes popoldne pa je francoski zunanji miijister de Murville sprejel maroška ministra Balafreja in Guediro, ki ju je spremljal maroški poslanik v Franciji. Govorili so '> izpustitvi Ben Bele in ostalih alžirskih ministrov. Maroški poslanik je časnikarjem izjavil, da so «razcislili številne zadeve« in da se bosta oba ministra zvečer znova sestala z Ben Belo, .jutri pa bosta odpotovala v Rabat.
Maroška agencija »Maghreb-Arabe-Presse« piše, da se je iz poučenih krogov v Parizu zvedelo, da bodo Ben Bela in njegovi štirje tovariši izpuščeni in da bodo prišli v Rabat v soboto. V francoskih pooblaščenih krogih pa so to zanikali.
Kar se tiče akcije proti fašistični OAS v Franciji, javljajo, da je policija danes ugotovila, kdo je skrivnostni stanovalec v stanovanju, kjer so pred dnevi našli dve sto kilogramov eksplozivne snovi
nih gospodarskih sporazumov | m mnogo orožja Ime mu je uzakonjuje medsebojne intere- Armand Belvisi, ki je bil med se in dopušča široko svobodo1 gospodarske Izbire * jutrišnji Alžiriji. Vprašanje večine je bilo rešepo v skladu z našimi načeli v splošnem okviru, ki določa dveletno preizkusno fazo, v kateri bodo alžirski Francozi uživali alžirske državljanske pravice, če bodo to želeli.
Dokument nadaljuje: »Uživanje alžirskih državljanskih pravic prekine v Alžiriji izvajanje francoskih državljanskih pravic: ne gre za dvojno državljanstvo. Uživanje alžirskih državljanskih pravic pa nujno ne vsebuje uživanja vseh pravic, ki so priznane alžirskim nacionalistom: ne gre torej za dvojno narodnost.«
Ob zaključku pravi dokument: «Ce bo Francija vztrajala pri odklanjanju, da se
organizatorji neuspelega atentata ne de Gaulla lanskega septembra.
V Alžiriji pa nadaljujejo fa-šisti svojo« teroristično' dejavnost. r napadi in atentati.
Neučinkovitost akcije fran. coskih oblasti proti OAS kaže tudi dejstvo, da so pripadniki OAS povzročili nocoj eksplozijo dveh velikih bomb v no. tranjosti trdnjave v Oranu, kjer ima sedež regionalni armadni zbor. Zatrjuje se,- da sta eksploziji nastali ob pri-hodu neke «važne osebnosti«, ki je baje minister za obrambo general Messmer.
Tudi v Alžiru se govori, da je general Messmer začel danes inšpekcijo raznih povelj, štev v Alžiriji. V vojaških krogih ne dajejo nobenih pojasnil, vendar pa teh govoric ne zanikujejo. Zatrjuje se, da je Messmer prišel v Oran ob 19, uri, to je četrt ure pred eksplozijami. Baje bo spet odpotoval v Francijo danes po. noči ali jutri zjutraj, nakar bodo vojaške oblasti objavile uradno poročilo.
Alžirska tiskovna agencija je danes sporočila, da so enote osvobodilne fronte pred 48 urami izvršile močan napad na francoske vojaške naprave in francoske čete, razmeščene ob utrdbah na meji. »Presenečenje je bilo celotno, poroča agencija, in šele po 46 minutah so francoske sile reagirale. Boji so bili srditi. Število človeških izgub in količina izgubljenega materiala nista še ugotovljena.«
Tiskovni' urad vrhovnega poveljnika francoskih čet v Alžiriji generala Aillereta pa je nocoj objavil naslednjo izjavo: «V noči med 5. in 6. marcem in 7. marca so elementi FLN nameščeni v Tuniziji izvršili močne akcije proti prvim elektrificiranim utrdbam v Vzhodni Alžiriji. Te akcije v obliki strelov iz težkega orožja proti številnim točkam utrdb so bile predvsem namenjene proti obmejnim področjem La Lacroix, Lamy in Kuif. Med nadzorovanjem in popravljanjem majhne škode,
ki so jo povzročili streli mož-narjev in topov, so bile nekatere francoske patrulje podvržene ognju avtomatičnega orožja: štirje ranjeni med fran-coskimi četami in sedem zgubljenih na strani alžirskih sil. Ni opažati infiltracij. V noči od 7. na 8. marec so bile utrdbe znova podvržene posameznim akcijam.«
Drugo poročilo francoske vojske pravi, da so francoske čete od 17. februarja do 2. marca postavile izven boja 623 alžirskih vojakov.
V Angliji znižali obrestno mero
LONDON, 8. — Danes so znižali obrestno mero Angleške banke od 6 na 5,5 odst. Sestodstofna obrestna mera je bila v veljavi od 2. novembra 1961. Predstavnik Angleške banke je izjavil, da so današnje znižanje izvršili zaradi stalne krepitve funta šterlin-ga in gospodarskega stanja na splošno.
zagotovila, da se bodo te razmere bistveno spremenile. Za njo je spregovoril Servello (MSI), ki je ponavljal že znane argumente desnice proti levemu centru.
Po govorih monarhista Ca-salinuova in misovca Dj Mar-zija, je povzel besedo tajnik PRI Reale, ki je imel zelo polemičen govor, predvsem proti liberalcem. Liberalci namreč skušajo prepričati javno mnenje, da se je KD obrnila brez potrebe za pomoč k socialistom, kljub temu. da so bili liberalci baje pripravljeni podpreti tudi nekatere ukrepe, ki jih vsebuje program sedanje vlade (pri tem omenjajo predvsem šolstvo); Reale je i-mel proti njim lahko delo, ko jih je postavil pred protislovje ki obstaja med takim njihovim zatrjevanjem in dejstvom, da so uprizorili splošen napad na celoten program nove vlade. Voditelj PRI pa je zlasti podčrtal, da pri politiki levega centra ne gre toliko za pridobitev nekaj ali mnogo glasov v podporo vladi, ki jih potrebuje, ampak za to, da se vključijo »nove ljudske sile v vodstvo in upravljanje države«; prvi poskus sodelovanja med katoličani in socialisti predstavlja po njegovem mnenju novost ki je »ogromne, odločujoče važnosti za življenje in prihodnost dežele«.
V nadaljevanju svojega govora je Reale podvrgel kritiki povezavo, ki jo je Togliatti skušal vzpostaviti med vzdrža. njem socialistov in nasprotnim glasom KPI. Ta povezava, je dejal Reale, »služi le za prikrivanje globoke zaskrbljenosti komunističnih voditeljev zaradi izoliranosti njihove stranke na političnem in parlamentarnem področju«.
Potem ko je zavrnil vse argumente liberalnih kritiko* glede deželne ureditve, je Reale g tem v zvezi pripomnil, da so liberalci skušali uveljaviti iste 'argumente’, ki jih sedaj uveljavljajo proti deželni ureditvi in nacionalizaciji e-lektrične industrije tudi ko je šlo za odobritev agrarne in davčne reforme. Ti zakoni so bili odobreni; napovedane katastrofe ni bilo; nedvomno pa so ti zakoni koristili skupnosti. Podobno se bo zgodilo tudi glede deželne ureditve in nacionalizacije električne industrije, ki bo predstavljala «pro. timonopolističen element in e-lement ravnotežja v nacionalnem gospooarskem sistemu, po. spešujoč njegov razvoj«.
Kar zadeva ostale točke vladnega programa, je Reale dejal, da zadovoljujejo republikance, ki so že davno zahtevali njihgvo uresničenje; dodal je, da bi se izognili neenakomernemu razvoju, če bi
se bili lotili gospodarskega načrtovanja že za časa Vano-nijevega načrta.
Zadnji govornik na današnjem zasedanju je bil voditelj PLI Malagodi, ki je zatrjeval, da se socialistični program, na katerega je vlada pristala v precejšnji meni, v ničemer ne razlikuje od komunističnega programa; poudaril je, da liberalci nasprotujejo preobratu na levo, ker smatrajo, da je »socialistična politika zastarela in škodljiva za našo deželo«, in ker «ni še nobenemu uspelo dokazati niti teoretično niti v praksi, še najmanj pa Nen-niju in Lombardiju, da bi socialistična družba mogla biti demokratična«.
Malagodi je nato pripomnit, da je v vladnem programu mnogo stvari, ki so jih liberalci vedno zahtevali, kakor »izboljšanje državnega aparata, davčna pravičnost, borba proti monopolom, razvoj Juga in drugih zaostalih področij, izboljšanje socialnega skrbstva, zdravstvo, komunikacije, olajlšanje krize v kmetijstvu, in vrhu vsega šola«, vendar je dodal, da je socialna plat tega programa zelo šibka. Zakaj? «Zato, ker so sredstva pičla (to je dejal Moro v Neaplju) ,in še ta bodo šla za nepotrebne in škodljive stvari, ki jih je treba izvesti iz spoštovanja do socialističnega in komunističnega programa«.
Malagodi je zatrjeval, da «Fanfani grozi z novimi davki; da je davčni pritisk že zajel 36 odst. nacionalnega dohodka«; »socialistične in komunistične stvari, ki zahtevajo vsa sredstva, so: politika likvidacije zasebnega kmetijskega podjetja v trenutku, ko je najbolj potrebno, da bi vzdržali konkurenco v skupnem tržišču; nacionalizacija energetskih virov, ki jo je Moro, v Neaplju, smatral za nepo- j daljnjega razvoja te izmenja-frebno; splošno gospodarsko ve. Cez nekaj dni bo prišlo načrtovanje .prostovoljno ob I do stikov med tehniki.
vezno’, ki ga bo organizirala 90 odst. komunistična CGIL, in kolčno dežele z njihovimi poraznimi političnimi, pravnimi, upravnimi in finančnimi posledicami«. »Dežele so neposredna in najhujša zmota, ker jih je moč uveljaviti naenkrat, nazaj pa ni moč, medtem ko je moč druge zmote omejiti ali popraviti, če volivci tako hočejo; zato jih Togliatti hoče takoj, Nenni pa zahteva, da se določi datum za deželne volitve.«
Na koncu je Malagodi zatrjeval, da nič, kar je v vladnem programu, «ne koristi kmetu ali delavcu, brezposelnemu ali obrtniku, uradniku ali trgovcu; v tej obliki jih nismo nikoli videli v programih KD; zasledujejo en sam smoter: da bi Italija zdrknila proti režimu integralnega marksizma. Socialisti in komunisti so to odkrito izjavili«. Proti vsem tem zatrjevanim nevar-nasitim predlaga Malagodi »takojšnje volitve v mestih, ki so pod komisarsko upravo« (Rim, Neapelj, Bari) in razpis splošnih volitev, da bi volivci povedali, da je »usoda domovine v svobodi in enotnosti, v svobodnem Zahodu, v svobodni in v bistvu liberalni Evropi«.
___ ____ A. P.
Javorški pri Pretiju
RIM, 8. — Minister za zunanjo trgovino Preti je sprejel danes popoldne jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Javorškega, ki ga je spremljal svetovalec za trgovino Iljič. Govorili so o itali-j ansko-j ugoslovanski trgovinski izmenjavi in o možnosti na-
llllllllllllllllllllll
Odložene na poznejši čas televizijske oddaje z govori Kennedyja in Hrušževa
WASHINGTON, 8- — Pred-stavnik Bele hiše Salinger je sinoči sporočil, da so odložili na poznejši čas izmenjavo televizijskih govorov Kennedyja za sovjetsko prebivalstvo in Hruščeva za ameriško prebivalstvo. Kennedy in Hruščev sta imela govoriti 25. marca po televiziji.
Salinger je izjavil, da so se sporazumeli, da sedanji trenutek ne nudi primernega o-zračja za to izmenjavo. Pri. pomnil je, da bosta obe vladi ostali v stiku v upanju, da bo mogoče načrt izvesti še letos.
O tej pobudi sta govorila načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger in predsednik državnega odbora za so-
«iiiiiiiiiHiimm,iimim,iii„ii„„,,,„nl|lllllllulllllllllltlllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllluulull|||)||||||||||||||||||||t(|||||m|||||||||||m|||||
Nevihte, poplave, mraz
od New Yorka do Beograda
35 mrtvih v New Yorku; nad sto milijonov dolarjev škode - Zaskrbljenost v Bosni in Hercegovini - Sava, Bosna, Drina, Morava prestopile bregove
NEW YORK, 8. - Neurje, ki je zajelo v teh dneh ZDA, je samo v New Yorku zahtevalo Življenje 35 oseb, skoraj 6000 pa jih je ostalo brez strehe; 8 pa jih pogrešajo zaradi poplav, nevihte in nalivov. Spričo tega so morali izprazniti! delno Manhattan in razne obalne kraje. Predsednik Kennedy je proglasil celotno vzhodno obalo ZDA za prizadeto področje, kar opravičuje ustanove in zaseb-
nike, da morejo zahtevati dolgoročna zvezna posojila za popravo škode. Škodo cenijo na več kot sto milijonov dolarjev.
Kakih sto milj od Cape Fear v Virginiji se je libanonska pe_ trolejska ladja «Gem» preklala na dvoje in ameriški minolov-cl hitijo na pomoč,
LONDON, 8. - Južni del An. glije in južno obalo Irske je močno prizadela nevihta, ki je povsod povzročila občutno ško-
Medtem ko s« v Evianu nadaljujejo pogajanja za sporazum med Alžirci in Francozi, francoske oblasti še vedno dopuščajo divjanje francoskih fašistov proti alžirskemu prebivalstvu. Na sliki vidimo na tleh Alžirce, ki so jih ubili fašisti
do. Več sto ljudi jo ostalo brez strehe in vlada je obljubila ta-kojišnjo pomoč. V Južni Irski je mesto Cork preplavila voda, tako da je mesto povsem izolirano.
PARIZ, 8. — Nevihta je sinoči zajela Bretagno in povzročila občutno škodo vzdolž vse obale. Petnajst metrov vi. šoki valovi so polotok Quibe-ron spremenili v otok in poškodovali svetilnik na vhodu v pristanišče. Tudi iz številnih drugih krajev ob Atlan-tiku in Rokavskem prelivu poročajo o občutni škodi. Neurje je razsajalo do jutra in vetrovi so dosegli celo hitrost 15q km na uro. K škodi, ki jo je povzročilo neurje, se je pridružila izredno visoka pli. ma, najhujša, kar jih pomnijo 40 let nazaj.
BEOGRAD, 8. — Tudi Ju-goslavijo je ponovno zajelo neurje; reke so narasle in ponovno sneži. Zlasti so zaskrbljeni v Bosni in Hercegovini, toda v poslednjih 24 urah je temperatura močno padla in zaustavila kopnenje snega, kar je zmanjšalo nevarnost poplav. Bregove so prestopile: Sava, Bosna, Drina, Morava, Nišava in druge manjše reke in poplavile polja in nekatere vasi, toda človeških žrtev ni bilo. Poplava je dosegla tudi avtocesto «Bratstva in edin. stva« pri Gornji Toponici.
V Zagrebu ponovno sneži in vse ceste proti jugu so zaprte za promet.
WASHINGTON, 8. — Ameriška komisija za atomsko energijo javlja, da so danes izvršili v Nevadi nov jedrski poizkus.
vjetsko radiotelevizijo Harla. mov na sestanku v Parizu. Govora obeh državnikov, ki bi trajala 15 minut, bi registrirali in nato oddajali po televiziji skupno s prevodom.
Danes pa so podpisali nov dvoletni sporazum o znanstve. nem, tehničnem, vzgojnem in kulturnem sodelovanju med obema vladama. Gre za tretji tak sporazum med obema deželama. Pogajanja so trajala več ko en mesec. Sporazum določa povečanje izmenjave na umetniškem in filmskem sek-tor ju, določa pogoje za širjenje materiala za kulturno pro-pagandb na vzajemni podlagi v obeh deželah; v ostalem pa ponavlja v glavnem določbe sporazuma, ki je v veljavi že štiri leta.
V krogih državnega departmaja izjavljajo, da ima sporazum precejšnjo važnost za po. znejše napore obeh vlad za mednarodno pomiritev. Z istega vidika poudarjajo tudi važ-nost Kennedyjevega vabila Hruščevu za sodelovanje obeh dežel pri uporabljanju satelitov za meteorološke študije in za telekomunikacije. O tem vabilu je poročal Kennedy na svoji včerajšnji tiskovni kon. ferenci, njega vsebina pa ne bo objavljena, dokler ga Hruščev ne bo dobil. V poluradnih krogih pa pravijo, da se vabilo sklicuje na resolucijo OZN, ki je bila sprejeta januarja m ki se tiče mednarodnega sodelovanja v raziskovanju vesolja.
Protiameriške demonstracije na San Domingu
SAN JUAN, 8. — Bivši dominikanski predsednik Bala-guer in general Echevarria sta prišla davi vsak s svojini letalom iz Dominikanske republike v San Juan di Porto Rico. Echevarrio sta spremljala dva častnika, ki sta se vrnila v San Domingo.
Državni svet je sporočil, da bodo volitve konec tega leta, kakor je bilo določeno, in da bo vlada prepustila oblast stranka, ki bo zniafala na volitvah, najpozneje do februarja 1963.
V San Domingu je danes več tisoč ljudi demonstriralo pred ameriškim poslaništvom, kjer so zažgali tri avtomobile in razdejali urade.
Istočasno je prišlo na Trgu neodvisnosti do spopadov med demonstranti in policijo. Demonstracije so se začele iz protesta, ker je vlada dovolila odhod bivšemu predsedniku Bala-gueru in generalu Echevarrii. Proti ZDA pa so demonstrirali, ker je ameriška vlada dovolila da se omenjena dva namestite! na Portoriku.
Vreme včeraj; najvišja temperatura 7.5, najnižja 1.2, ob 19. url 5; zračni tlak 1024.9 narašča, veter 20 km severovzhodnik, posamezni sunkj 25 km, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj.
Tržaški dneval
Danes, PETEK, 9. marca
Frančiška
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 18.02. Dolžina dneva 11.31. Luna vzide ob 8.27 in zatone ob 21.58 Jutri, SOBOTA, 10. marca 40 mučenikov
Od včeraj 13. ure paralizirano tržaško pristanišče
Stavka pristaniških delavcev proglašena za nedoločen čas
Stavko je proglasila sindikalna organizacija FILP-CGIL, ker je odgovor koristnikov pristanišča zanjo povsem nezadovoljiv
Pristaniški delavci so včeraj ob 13. uri pričeli s stavko, za katero niso sporočili, kdaj se bo prenehala, tako da je od te ure delo v pristanišču v celoti ustavljeno. Sklep o stavki za nedoločen čas je sprejela sindikalna organizacija FILP-CGIL, ko je prejela pismo trgovinske zbornice, v katerem je sporočen odgovor koristnikov pristanišča.
Kot smo včeraj že poroča-
li, so se prva pogajanja razbila, ker so pristaniški delavci zahtevali, da na pogajanjih ne sodeluje rumeni avtonomni sindikat FILP in ker so zahtevali, da koristniki pismeno točno povedo, kakšen je njihov odgovor na zahteve sindikata FILP-CGIL. Pismeni odgovor — ki so ga včeraj zjutraj prejeli — je po mnenju pristaniških delavcev povsem nezadovoljiv, saj se nanaša na splošne ugotovitve, da so koristniki o nekaterih vprašanjih pripravljeni razpravljati, o drugih pa da ne nameravajo govoriti. Y odgovoru ni navedena niti ena številka odnosno odstotek, tako da so vsa vprašanja še vedno v me. gli.
Na tej osnovi je sindikat FKLP-OGDL včeraj ob 13. uri proglasil stavko, za katero se ne ve, kdaj se bo zaključila, ni pa dvoma, da bo izredno ostra. V tej zvezi se je popoldne sestal izvršni odbor sindikata, ki je razpravljal o položaju in o nadaljnji sindikalni akciji.
Sindikalni spor pristaniških delavcev je torej stopil v novo razdobje in se je povsem nepričakovano zaostril, zaradi česar je tržaško pristanišče povsem paralizirano. To je včeraj ponovno povzročilo, da nekatere ladje niso mogle izvršiti pristaniških operacij. --------------«»---
Pokojnine INPS odslej 14. v mesecu
Poštno ravnateljstvo sporo-ča, da bodo odslej izplačevali pokojnine INPS 14. namesto 13. dne v mesecu. V vseh poštnih uradih, ki izplačujejo pokojnine več dni, je treba zato datum izplačevanja premakniti za en dan naprej. Zato bodo osebe, ki so doslej dobivale pokojnine ID. dne v mesecu, morale priti ponjo 14.; osebe, ki so jo dobivale 14. morajo priti ponjo 15. itd. Ta ukrep so sprejeli predvsem zato, da se ne bodo iste dni izplačevale pokojnine INPS in državne pokojnine ter da se tako preprečijo dolge vrste. --------------«»---
Dnevni red prihodnje seje občinskega sveta
Za prihodnjo sejo občinskega sveta, ki bo v ponedeljek, je izdal odbor dodaten dnevni red. ki vsebuje med drugim spremembo sklepa od 30.6. 1061 o gradnji tržnice v naselju San Sergio za 23.100.000 lir; sklep o najetju 150 milijonov posojila za popravila in ureditev trgov in ulic v predmestjih in okolici ter sklep o najetju 26 milijonov lir posojila za obnovitev občinskega poslopja na Trgu Unita, imenovanega »palača Modello«. V tej palači je bil do preselitve v nove prostore občinski oddelek javnih del, sedaj pa se
bo vselil vanjo oddelek za zdravstvo in higieno, tako da bo bliže županstvu.
---«»----
Zahteve delavcev lesne stroke
Pokrajinski sindikat delavcev lesne stroke je skupno s petčlansko komisijo, ki je bila izvoljena na skupščini, sestavil osnutek predlogov za sestavo dopolnilne pokrajinske delovne pogodbe. Sindikat poziva vse delavce, da o teh osnutkih sedaj podrob-
no razpravljajo in da nato izrazijo svoje mnenje. V ta namen bo na sedežu sindikata v Ul. Pondares 8 vsak don od 18. do 19.30 prisoten sindikalni funkcionar. Kasneje bodo ponovno sklicali skupščino, da soglasno določijo končno formulacijo zahtev, ki jih bodo predložili združenju indu-strijcev.
Omenjena komisija je sestavila naslednji osnutek zahtev: 1. določiti je treba proizvodno nagrado v odnosu na povečano produktivnost; 2. določiti je treba posebno odškodnino za porabljeno obleko v višini 5 lir na uro; 3. povečati je treba odškodnino za orodje od 50 na 100 lir -na dan; 4. vsem delavcem ki delajo pri zdravju nevarnem delu, je treba dobaviti po en liter mleka dnevno; 5. določiti je treba, katera dela so zdravju škodljiva; 6. urediti je treba delovne urnike v
skladu z vsedržavnimi določili delovne pogodbe, ki predvidevajo znižanje delovnega urnika za dve uri na teden. -------------«»---
Kongres tovarnarjev in trgovcev s platnom
Danes se pripeljejo v Trst z motorno ladjo «Saturnio» udeleženci 9. kongresa tovarnarjev in trgovcev s platnom. Kongres se je začel 3. marca na ladji «Giulio Ce-sare», ki je odplula iz Genove, in se je nadaljeval na tej ladji in na «Saturnii», medtem ko so bile vmes tudi modne revije. Jutri bo v Benetkah pred odhodom ladje v Trst še ena modna revija Zadnja modna revija pa bo drevi ob 18. uri v Trstu. Kongresu uredseduje poslanec Mario Rosi.
V NEDELJO 11. MARCA
Na pobudo Sindikata slovenske šole v Trstu
PrwnuVaiba?dS Zanimivo predavanje o temi:
«Avdiovizaalna sredstva pri pouku»
Predavala je prof. Miljeva Tomc iz Ljubljane
Govorili bosta Nadja Pahor in poslanka Ltna Merlin
Zveza demokratičnih žena prireja tudi ob letošujem ((Mednarodnem prazniku žena«, ki se vsako leto praznuje S. marca, vrsto zborovanj, posvečenih temu prazniku. Glavna proslava v Trstu bo v nedeljo 11. marca ob 10.30 v kinu «Alabarda» na Trgu Stare mitnice, na kateri bo v slovenščini govorila Nadja Pahorjeva. v italijanščini pa poslanka Lina Merlin o temi uSvoboda. enakost in kultura za ženo v sodobni družbi«.
Žene iz Trsta na obisku v Kopru
Ob mednarodnem prazniku žena je bila delegacija Zveze demokratičnih žena iz Trsta gost ženskih organizacij koprske občine. Ob tem prvem stiku med predstavnicami žena obmejnih področij so izmenjali mnenja o delovanju obeh organizacij im o nalogah žena v družbenem življenju. Tržaška delegacija si je ogledala tudi tovarno motociklov Tomos.
iiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiitiiiiifiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Predstavniki delavcev na prefekturi, županstvu in pokrajini
Zborovanje ladjedelcev na Trgu Garibaldi
60članska delegacija ladjedelcev iz Trsta in Tržim na vsedržavnem zborovanju v Rimu - V nedeljo javna debata med Delavsko zbornico in CGIL
Včeraj so tržaški delavci ladjedelniške industrije stav-kali v okviru sindikalnega gibanja, ki ga v vsedržavnem merilu vodi FIOM-CGIL. Stavka je trajala 24 ur. Dopoldne so predstavniki delavcev obiskali prefekturo, županstvo in pokrajino. Na prefekturi je delavce sprejel podprefekt dr. Capon, ki je izjavil, da bo njih zahteve sporočil vladnemu generalnemu komisarju. Ob odsotnosti župana in podžupana je na županstvu delegacijo sprejel občinski tajnik Na pokrajini pa so se delavci dlje časa razgovarjall s predsednikom Delise-jem, s katerim so zlasti govorili o splošnih gospodarskih posledicah stanja tržaške ladjedelniške industrije.
Dopoldne je bilo zborovanje na Trgu Garibaldi, na katerem je govoril tajnik
Nove delavske zbornice-CG EL Arturo Calabria. Uvodoma je orisal razvoj sindikalne akcije ter podčrtal, da ne gre samo za zahteve strogo sindikalnega značaja,
............................................imuni
Delovanje Občinske podporne ustanove
V februarju 66 milijonov lir ia pomoč občinskim revežem
Največji del podpor je šel za oskrbovance v zavodih ECA ter za revne družine in posameznike
V februarju Je Občinska podporna ustanova skupno z ubožnico izdala za pomoč revežem 66.00 .847 lir. Za 904 ose-be, to je 670 odraslih in 234 otrok, ki živijo v njenih zavodih, je ECA izdala 23.166.719 lir. Za navadne podpirance to je za podpore 4859 revnim dru. zimam in posameznikom je izdala 14.109.733 lir; za podpore 3973 ezulskim družinam in po-»emeznikom 18.333.870 lir; za brezplačno dnevno hrano 694 družinam, to je 54460 obrokov, 5768.616 lir; za živilske bone 343 družinam 1.082.000 lir; za menzo klinično ozdravljenih bolnikov tbc, 3479 obrokov 85 osebam 1.043.700 lir; za brezplačno prenočevanje 352 oseb 452.800 lir; za stanarino 581 e-zulov 1.257.000 lir; za obleko, obutev in posteljnino 222 družinam 755.609 lir; za očala in ortopedske aparate 16 osebam 28.600 lir.
Poleg tega so preko Občinske podporne ustanove razdelili pomoč iz sklada zimske po. moči. im sicer 11 osebam 660 živilskih bonov v vrednosti [79.200 lir ter 911 podpor v Vrednosti 6.065.000 lir.
----«»---
Cepljenje otrok proti kozam in davici
Tržaško županstvo sporoča, da bodo od 1. aprila do 31. maja brezplačno in obvezno cepili proti kozam in davici vse otroke, rojene med 1. januarjem in 30. junijem 1960 ter vse otroke, ki so se rodili pred tem datumom in ki jih
še niso cepili. Eoleg tega pa svetujejo tudi cepljenje vseh otrok, ki so dosegli šest mesecev starosti.
Otroke bodo cepili ob delavnikih v občinskih zdravniških ambulantah po sektorjih, kamor pripadajo. Vsem prizadetim bodo poslali vabila, na katerih bodo naznačeni dnevi in ure cepljenja. Starši ali varuhi morajo pripeljati v sektorske ambulante med 1. aprilom in 31. majem cepit otroke, tudi če ne dobe ustreznega vabila.
Vsi tisti, ki nameravajo cepiti otroke zasebno, morajo predložiti oddelku za zdravstvo in higieno v Ul. Cavana 18 potrdilo o cepljenju, ki ga napiše zasebni zdravnik na obrazec, ki se dobi na tem oddelku. Ta potrdila je treba predložiti najkasneje do 10. julija 1962. Po tem datumu bodo prijavili sodnim oblastem starše ali varuhe, ki ne bodo izpolnili svoje dolžnosti.
Obesiti se je hotel
Na II. kirurški oddelek so sinoči sprejeli 55-letnega Josipa Marušiča od Domja št. 313, ki si je odrgnil vrat in si verjetno poškodoval grlo, zaradi česar ni mogel govoriti in se bo moral zdraviti od 8 do 30 dni.
Iz neznanih vzrokov si je Marušič včeraj hotel vzeti življenje i® se je na Krmenkl hotel obesiti. Pravzaprav se je že obesil na drevo, a so ga pra. vočasno zapazili in rešili ter nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico.
temveč predvsem za splošne zahteve v korist ladjedelniške industrije. Ostro je polemiziral s trditvami, da delavci ladjedelniške industrije zahtevajo nemogoče in da so izdatki za delavske pla. če krivi za težavno stanje te panoge. V tej zvezi je navedel primerjavo glede izdatkov v raznih državah Skupnega evropskega tržišča. Pri tej pri. merjavi je vzeto za osnovo stanje v Belgiji, kjer so plače najvišje. V Zapadni Nemčiji plače dosežejo 35 odst. plač belgijskih delavcev, v Franclji 80 odst., v Italiji pa so najnižje in dosežejo le 74 odst. Pomembno je tudi dejstvo, da delavske plače predstavljajo najmanjši izdatek pri gradnji neke ladje v italijanski ladjedelnici. Tako doseže delež plač komaj 9 odst., medtem ko znaša delež materiala in drugih direktnih stroškov 66 odst., delež splošnih stroškov (ravnateljstva, uprave, načr. tov itd.) pa 25 odst.
V tem objektivnem okviru je tajnik zahteval, da je treba voditi novo pomorsko politiko, ki bo upoštevala interese ladjedelniške industrije. Podčrtal je, da je mnogo odvisno od vlade, ki mora tudi pri tem konkretnem vprašanju zavzeti novo stališče.
Iz Rima pa poročajo, da je bilo včeraj zborovanje, ki ga je priredila CGIL in FIOM in katerega se je udeležilo 600 delegatov ladjedelniških pod. jetij iz Genove, La Spezie, Ancone, Benetk, Livorna, Neaplja, Taranta, Trsta in Tržiča. Kot smo že poročali, je iz Trsta in Tržiča odpotovala nad 60-članska delegacija. Člani tržaške delegacije se bodo vrnili danes zvečer.
Na zborovanju je imel u-vodno poročilo tajnik FIOM Elio Pastorino, ki je orisal po. ložaj ladjedelniške industrije in podčrtal naslednje osnovne zahteve delavcev; povišanje plač, znižanje delovnega urnika, pogodbeno določena delov, na mesta in vloga sindikata v podjetju.
Po živahni diskusiji je zborovanje zaključil poslanec No-vella, ki je kritiziral vladne sklepe v zvezi s predvidenim; redukcijami ladjedelniške industrije. Pri tem gre za na. dalj ',ii napad na državna podjetja in za pomanjkanje jasne perspektive. Sedaj ni mo-goče soditi o položaju samo
v zvezi s trenutno konjunktu. ro in na tej osnovi urediti položaj v tej izredno pomembni industrijski panogi. Upoštevati je treba stvarne možnosti in položaj, do katerega pri-haja v zvezi z razvojem zaostalih držav in ustvarjanjem novih držav. Dejstva zahtevajo načrt za daljše razdobje, ki ga je treba izvesti s sodelovanjem sindikata, pri čemer je treba sindikatu priznati pravico, da se pogaja o vseh socialnih vprašanjih. Poslanec Novella je zahteval, da vlada prekliče vse sprejete ukrepe in podčrtal nujnost sodelovanja C1SL,
Popoldne so predstavnike delavcev sprejeli podpredsedni. ka poslanske zbornice in skupina poslancev, ki so izvoljeni v mestih, ki so neposredno prizadeta pri vprašanjih pomorstva. Člani delegacije so obrazložili zaključke zasedanja.
V nedeljo dopoldne bo v kinu «Massimo» javna debata o sindikalni borbi v ladjedel-n;ški industriji. Uvodoma bosta govorila tajnika obeh sin. dikalnih organizacij kovinarjev Semilli in Fabricci, nato šest delavcev, končno bosta i-mela zaključno besedo ponovno tajnika. Razprava se bo vršila v zvezi s stališčem Delavske zbornice-CISL, ki noče sodelovati pri sindikalni akci. ji delavcev ladjedelniške industrije, katero vodi FIOM-OGIL.
Preprečeni nameni lažnega agenta
Zalezoval je 12-letno dekletce
Agenti komisariata javne varnosti v Barkovljah so prijavili sodišču 30-letnega Bruna Misculinija iz Ul. dei Porta, ki se je izdajal za policijskega agenta ter je zalezoval neko 12-letno dekletce.
Zadevo je prijavila policiji neka ženska že prejšnji torek. Povedala je, da je njena hčerka malo prej čakala na tram-: vaj na barkovljanskem postajališču. Nenadoma se ji je približal nek moški, ki ji je začel kazati razne pornografske slike. Pri tem ji je dejal, da je policijski agent ter da išče neko žensko, katere sliko ji je pokazal Pripomnil je še, da se bo naslednjega dne vrnil s policijskim avtom v Barkovlje ter je prosil dekle naj mu pomaga pri iskanju omenjene ženske.
Naslednjega dne se je moški res pripeljal v Barkovlje z avtom. Na kraju! sestanka pa so bili tudi pravi policijski agenti. Ko je mladenič opazil, da mu prede trda, je nadaljeval vožnjo po obalni cesti. Ustavil se je šele pri nekem javnem lokalu. Ko je trenutek pozneje prišel spet na cesto, so ga po-
licaji prijeli. Glasno je protestiral ter obtožil agente, da ga po krivem nadlegujejo. Vse to pa mu m pomagalo, ker so policaji našli v lokalu torbo in v njej več pornografskih slik.
Misculinija so sicer izpustili na svobodo, toda zagovarjati se bo moral pred sodniki, ker se je izdaja] za policijskega agenta in zaradi spolzkih dejanj.
----as----
* Po Ul. XXX. oktobra se je včeraj popoldne peljal z motorjem proti Trgu Dalmacija 24-letni Ennio Kodermaz iz Ul. Molin a Vapore, pa je trči] ob avto, ki ga je vozil 69-letni Pietro Berini iz Ul. Universi-tč 15. Padel je na tla in si zlomil desno nogo. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 40 do 60 dni.
V	risalnici gimnazije v Ul. Lazzaretto Vecchio je bilo včeraj na pobudo Sindikata slovenske Sole v Trstu zelo zanimivo predavanje za slovenske Solnike, ki ga je imela prof. Miljeva Tomc iz Ljubljane o temi: «Avdiovizualna sredstva pri pouku». Danes bo ob isti uri nadaljevanje predavanja, ki je že včeraj privabilo precejšnje število šolskih ravnateljev, profesorjev in učiteljev.
Prof. Košuta je pozdravil navzoče ter se zahvalil predavateljici. Predavateljica je predvsem pozdravila svoje tržaške kolege tudi v imenu slavističnega društva in eksperimentalne šole F. Levstik iz Ljubljane, ha kateri poučuje. Tržaške šolnike je povabila, naj ob priložnosti obiščejo to šolo, da sj bodo s svojimi kolegi pogovorili zlasti o novi metodi pouka in izkušnjah z uporabo avdiovizualnih sredstev pri pouku.
Nato je predavateljica naštela razna sredstva, ki pridejo v poštev v šoli, da je pouk uspešnejši, od oglasnih desk in grafikonov do fotografij, diafilmov, diapozitivov in filmov, od magnetofona do radia in televizije. Ta sredstva, če jih znamo pravilno uporabljati in se na take učne ure vzgojitelj primerno pripravi, privabljajo učence in osredotočijo njihovo pozornost. Izkušnje na omenjeni šoli v Ljubljani so dokazala, da so učenci s pomočjo takih sredstev dosegli znatno boljše u-spehe. Uporaba avdiovizualnih sredstev skrajša čas učenja in utrjuje spomin, obenem pa koristi tudi predavatelju samemu. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se na ta način vzbudi sodelovanje učencev z učiteljem in vzgaja pri učencih čut odgovornosti. Govornica je Se opisala posamezna sredstva, nato pa je s predvajanjem diafilma o Prešernu praktično prikazala učno uro za četrti ali peti razred gimnazije.
Izpiti na slovenskem državnem učiteljišču
Kandidati, ki nameravajo delati usposobljenostni izpit na slovenskem državnem učiteljišču v Trstu, naj vložijo do 31. marca prošnjo pri ravnateljstvu zavoda. Podrobna pojasnila prejmejo v tajništvu.
——«»------
Včeraj otvoritev treh slikarskih razstav
Za Trst nekaj posebnega: v enem samem večeru otvoritev kar treh razstav. Pa še nekaj: nobeden od treh umetnikov, katerih dela so sinoči razobesili občinstvu na vpogled, ni Tržačan. Eden je Furlan, dva sta pa kar tujca.
V	baru-galeriji «Tivoli» so sinoči razobesili 10 slik Toona Vfengera, ki je doma iz Haaga in katerega dela smo imeli že priložnost videti v Trstu pred nekaj leti.
V	galeriji sodobne umetnosti «£,a Cavana« na istoimenskem trgu se je s kakimi 15 gvaši predstavil mlad brazilski slikar Ivan Freitas, ki se tokrat ne predstavlja prvič samo v Trstu, ampak celo v Evropi nasploh. Seveda ni bil na razstaui sam osebno prisoten. Zastopalo ga je brazilsko konzularno zastopstvo.
V	Občinski galeriji pa se je tržaškemu občinstvu predsta-
vil Fred Pittino iz bližnje Furlanije. Na stene Občinške galerije je razobesil 2 6 olj s prvenstveno krajinarsko tematiko in z emrtvimi prirodami«.
Vse tri razstave', ki si jih je vredno ogledati, bodo odprte do 20. t. m.
----«»---
50 milijonov lir za letališče v Ronkah
Vladni generalni komisar je nakazal 50 milijonov lir za konzorcij julijskega letališča. Ta vsota bo služila za začetek del za zgraditev stalnega vzletišča iz cementa, dolgega 1500 m na ronskem letališču. Ostala dela na letališču bodo opravili do konca prihodnjega leta. Upravni svet konzorcija je sklenil, da bo takoj pripravil ustrezni načrt, ki ga bodo nato poslali pristojnemu ministrstvu v odobritev. Tako bodo lahko pristajala na letališču letala, ki letijo na srednje daljave.
----«»----
Požar borovcev v bližini meje
Včeraj nekoliko pred 18. u-ro so gasilci z Opčin morali pohiteti na področje pri Trebčah blizu meje, in sicer v smeri proti Orleku, kjer je nastal požar, ki je zajel 50 tisoč kv metrov površine. Krepko so morali delati dve uri, da so lahko preprečili širjenje požara, ki je povzročil itak precejšnjo škodo, ker je zgorelo večje število borov.
# Carla Crusizlo, stara 81 let iz Ul. da Vinci 4, je včeraj zjutraj ob 9. uri kupila nekaj mesa v mesnici, ki je na vogalu ulic Marconi in Del Ron-co. Ko je stopila na pločnik pa se ji je spodrsnilo ter je padla na tla. Pri padcu si je zlomila levo stegnenico. Z rešilnim avtom so jo takoj prepeljali v splošno bolnišnico
	rj:	l	~ 1	frl	Sjjjg# i V| j L Juli	(PP llil	1 F 1
					
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
b0 priredilo jutri 10. marca ob 20 30 v Avditoriju v Trstu dramo Jožka Lukeša
PRGIŠČE ZEMLJE
Ker je to zadnja predstava v Trstu, so cene izredno znižane. Vsem, ki dela še niso videli ga toplo priporočamo, saj obravnava problem naše zemlje in naših ljudi. Predstavo si bo ogledala tudi komisija Sterijinega pozorja Iz Novega Sada, ki b0 odločila, ali bo delo Izbrano za tekmovanje odrskih del in odrskih stvaritev.
Cene v parterju: 250 in 200 lir; galerija 100 lir.
V nedeljo 11. t.m. ob 17. url v Avditoriju v Trstu ponovitev detektivke Agathe Christie
«MIŠNICA»
Cene: parter 300 in 200 lir; galerija 100 lir.
Prodaja vstopnic, za obe predstavi od petka dalje v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscolin (nasproti Avditorija).
VERDI
V soboto ob 20.30 za red A v parterju In na balkonih ter za red B na galerijah ln stojiščih prva predstava nove opere Gluha Viozzija «11 Sasso Pagano«. Opero bo dirigiral Gianfranco Bivoli, v glavnih vlogah pa bodo nastopali Giuseppe Taddei, Vittoria Palombinl, Marisa Sa-limbeni, Rodolfo Moraro, Aldo Bettion, Leo Pudis. Osnutki In kostumi Nino Perlzzl. Zborovodja Giorgio Kirschner, koreografija Carlo Farabonl, režija Remo Della Pergola.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO
Danes ob 20.45 za red F ponovitev Squarzinove igre «Tri četrt lune« v režiji Fulvia Tolus-sa. Konec predstave ob 24. uri.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel, 24183) in v glavni prodajalni listkov (tel. 36372).
flllliiifiiiiiiiiiliiiiiiiiiitiiitiiiiniliilliiiiliiiiiimimilifiiliiiiiitlililiiliiliillilillilllltiiiiiiiiiiiiit
Tragična smrt na povratku proti domu
Blizu potoka Ospa
pade/ v jarek in utoni/
Gostilničar pri Sv. Jakobu naredil samomor
Pustov pogreb pri Sv. Barbari je včeraj zjutraj terjal svojo smrtno žrtev: 69-letni Giuseppe Veglia, ki stanuje v begunskem taborišču pri O-rehku, se je pozno ponoči vračal domov. Nekaj sto metrov pred taboriščem se mu je spotaknilo ter je padel v jarek v bližini potoka Ospa. Čeprav je bilo v jarku zelo malo vode, je priletni možakar utonil. Padel je namreč v mlako z obrazom naprej in ker se ni mokel dvigniti, se je hitro utopil.
Ponesrečenčevo truplo je včeraj zjutraj opazil neki nameščenec gostilne «A1 ponte», ki je v bližini. Ko je ugotovil, da neznancu ni več pomoči, je poklical karabinjerje. Na kraj nesreče je prišel tudi policijski zdravnik, ki je ugotovil vzroke Vegliove smrti.
Kot smo dejali, gre vzroke nesreče pripisati vsaj delno pustni pogrebni svečanosti pri Sv. Barbari. Veglia je odšel tja že v jutranjih u-
iiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiim
Iz tržaških sodnih dvoran
Zaradi neprevidnega prehitevanja zakrivil smrt lastne zaročenke
Zaradi nenamernosti dejanja je bil sicer spoznan za krivega, toda obsojen le pogojno
Pred kazenskim sodiščem se je zagovarjal včeraj 23-letni Sergio Novello iz Milj, Ul. Grisa 797, ki je bil obto-( žen, da je nenamerno povzročil smrt 21-letne Anne Tul-liach iz Ul. Torricelli 2.
Tudi v tem primeru gre za prometno nezgodo, do katere je prišlo zaradi Novel-love neprevidnosti. Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora ter na 4000 lir denarne kazni.
Tulliachova je bila Novei-lova zaročenka. 28. maja lani jo je neki znanec peljal z njeno materjo in dvema bratoma na kratek izlet z avtom po bližnji kraški okolici. Ob 13.40 so se že vračali proti mestu po cesti, ki pelje iz Bazovice proti Trstu. Nenadoma so srečali Novella, ki se je pripeljal do tja z motorjem. Dekle je izstopilo iz avta ter prisedlo na zaročenčev motor. Nato so se vsi odpravili proti mestu, in sicer spredaj avto, a zadaj motor. Ko je avtomobilist prispel v bližino cestnega odcepa za Lonjer, je pravilno nakazal spremembo smeri, počasi zmanjšal brzino ter zapeljal na levo. Novello, ki je vozil motor s precejšnjo naglico, je sicer opazil svetlobne znake, toda je vseeno skušal prehiteti avto z leve strani. Žal pa je bil prehod med avtom in cestno ograjo že zelo ozek. Novello je zadel s startnim pedalom ob sprednji blatnik ter tako povzročil nesrečo. Medtem ko je sunek odbil avto na desno, je motor
nadaljeval svojo pot še nekaj časa. Nato sta Novello in dekle treščila v obcestni zid ter se odbila na cestišče. Medtem ko je Novello odnesel le lažje poškodbe, pa je Tulliachova obležala negibna na cesti. Takoj so jo prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili zlom desne noge, možganski pretres ter razne druge poškodbe. Naslednjega dne je umrla v splošni bolnišnici.
Dve leti zapora
za vdor in krajo drevesc
Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 34-letni Savino Carone od Spodnje Magdalene 1804, ki je bil obtožen dveh različnih prekrškov.
Prva obtožba zadeva nasilni vdor v tuje stanovanje ter tatvino 5000 ali 6000 lir, druga pa tatvino 25 smrekovih drevesc.
Prvi prestopek je obtoženec zagrešil 6. januarja letos. Pozno zvečer je Carone razbil dve šipi pri vhodnih vratih v hišo 79-letnega Rudolfa Kumerja iz Skednja, Ulica Soncini 114. Obtoženec se je zagovarjal, češ da je zagrešil vdor, ker je sumil, da mu je Kumer odvzel nekoliko prej v neki gostilni neke listine. Obtožnica je trdila da je ob tej priliki ukradel o-menjeno vsoto, kar pa je obtoženec zanikal.
Smrekova drevesca pa Je Caro..e ukradel nekemu Spa-daru, ki jih je 22. decembra lani pustil v Ul. Pascoli. Drevesca so bila povezana z vrvjo, ki je bila pritrjena na
zid. Spadaro je trdil, da je šlo za 150 drevesc, ki jih je nameraval prodati za božične in novoletne praznike. Carone je trdil da je ukradel samo 25 drevesc, medtem ko so se ostalih polastili najbrž mimoidoči.
Včeraj so sodniki spoznali Carona za krivega ter ga obsodili na dve leti in en mesec zapora ter 65.000 lir globe. -------------«»----
Pred porotnim sodiščem
Obsojena mladeniča zaradi posilstva in tatvine
Sinoči ob 21. uri je porotno sodišče izreklo razsodbo v zvezi s primerom dveh mladeničev, ki sta' v juliju Jani zagrešila zločin posilstva ter razne druge prestopke na škodo slaboumnega dekleta na barkovljanski obali.
Porotniki so spoznali 18-letnega Franca A. in 21-letne-ga Giusta Pahorja za kriva inkriminiranih dejanj. Franca A. so obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 2 leti, 11 mesecev in 20 dni zapora ter na 8000 lir globe, Pahorja pa na 4 leta, 5 mesecev in 20 dni zapora ter 14 tisoč lir globe. Oba obtoženca bosta morala plačati 100.000 lir za stroške zagovornika zasebne stranke. O vprašanju odškodnine zasebni stranki bodo razpravljali na pristojnem civilnem sodišču.
Porotniki so nadalje ukazali, naj Franca A. takoj izpustijo na svobodo. Pripomniti je še treba, da je sodišče spremenilo obtožbo glede ropa v navadno tatvino.
rah. V lepi vasici v Milj-skih hribih je srečal več znancev, s katerimi je spil marsikak kozarček. Pozno zvečer se je odpravil domov. Morda je hotel skrajšati pot s tem, da se je napotil naravnost proti omenjeni gostilni. Zaradi teme in tudi starosti pa je padel v jarek. * * »
Gostilničar Roberto Pasco, star 62 let, s Trga sv. Jakoba, si je včeraj ponoči iz neznanih razlogov vzel življenje.
Pasco je bil lastnik gostilne v istem poslopju, kjer je stanoval. Včeraj zjutraj je njegov zet, 36-letni Livio Castro iz Sempolaja 17 stopil v gostilno, ker je bil zvedel, da ni tast prišel ponoči domov. Takoj ko je odprl vrata, se je zavedel, da se je moralo zgoditi kaj hudega. V lokalu je namreč močno zaudarjalo po gorilnem plinu. Takoj nato je zagledal Pa-sca, ki je nepremično ležal na tleh. Ugotovil je, da je tast še živ. Poklical je takoj policijo, ki je s svojim avtom prepeljala Pasca v bolnišnico. Se preden pa so dospeli tja je ponesrečenec že izdihnil.
Neznan avtomobilist podrl motorista
Neznan avtomobilist je včeraj zjutraj podrl na obali Gru. mula nekega motorista ter ga hudo poškodoval. Vendar pa se ni zmenil za ponesrečenca,
ampak je povečal hitrost ter naglo izginil.
Ponesrečenec je 47-letni železničar Ferruccio D’Ambrosi iz Ul. Madonna del Mare 4. Okoli 10. ure se je odpravil z doma ter sedel na vespo. Ko je prišel do hotela Excelsior, je nenadoma zadel vanj od zadaj neznani šofer. D'Ambrosi-ja so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili razne poškodbe na levi rami. Ozdravel bo v dveh tednih.
Agenti prometne policije so uvedli preiskavo, da bi ugotovili kdo je cestni gusar.
----«»----
* Na dermatološki oddelek
so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo 3 leta starega Sandra Fagiolija iz Ul. Ghirlandaio 10, ki se je hudo oparil po telesu z vrelo vodo. Otrok je namreč s kuhalnika prevrni] nase lonec vrele vode. --------------«#---
Tudi Tržačan žrtev nesreče pri Castelbolognese
Pri železniški nesreči v Castelbolognese, kjer je prejšnjo noč iztiril vlak, se je ponesrečil tudi 34-letni podčastnik finančnih straž Ovidio Meloni iz Trsta. Sprejeli so ga v bolnišnico v Faenzi, kjer se bo moral zdraviti 40 dni.
Zaradi nesreče so imeli vsi vlaki, ki vozijo na tej progi, precejšnje zamude. Kar se tiče Trsta, je imel zamudo samo vlak, ki prihaja iz Barija, ki bi se moral pripeljati na postajo ob 13.03 uri, pa je prispel okrog 16. ure, ker so ga preusmerili na progo Ri-mini-Ravenna.
KINO
Nazionale 16.00 «Zlodejevo oko« (L’ooahio del diavolo). Ingmar Bergmanov film. Prepovedano mladini.
Fenice )5.00 «Salvatore Glulla-no». Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 »Dekle z zlatimi očmi« (La ragazza dagli occhi d'oro). Marie Laforet. Prepovedano mladini.
Grattacielo 15.30 «NekaJ peče« (Quatcosa ohe scotta). Technl-color. Troy Donahue, Connie Stevens.
Arcobaleno 16.15 «Kltajska zgodovina« (Storia cinese). Barve Deluxe. VVilliam Holden. Clifton VVebb.
Supercinema 16.00 »Gerarchl sl muore«. Eastmancolor. Aldo Fabrlzi. Franchi-Ingrassia, Vi-ky Ludovisi. .
Alabarda 16.00 «Toplo nebeško oko« (L’occhio caldo del delo). Technicolor. Rock Hudson, Kirk Douglas.
Aurora 16.00 «Napad sto in enega« (La carioa del 101).
Cristallo 16.00 «Težko življenje« (Una vita difficile). Alberto Sordi, Lea Massari.
Garibaldi 16.00 «Sin Ali Babe« (II figlio di Ali Baba). Technicolor. Tony Curtis.
Capitol 15,30 »Pogled z mosta« (Uno sguardo dal ponte). Raf Vallone, Jean Sorel. Prepovedano mladini.
Impero 16.00 «Cudovita trojka« (I magnifici tre).
Italta 16 00 «Steza ljubimcev« — (II sentiero degli amantl). John Gavin.
Massimo 16 00 «Vesele mačke... ln miši« (Gatti... e sorci in al-legria). Slikanice. Sledi film Stanita In Olia.
Moderno 14.30 «Exodus». Technicolor. Paul Nevvmann, Eva Marie Saint, Sal Mineo.
Astoria 16.00 ((Potovanje v središče Zemlje«. J. Mason, P. Boo-ne. Technicolor.
Astra 16.30 «Lovci na doto« — (Cacciatori dl dote).
Vlttorio Veneto 16.00 »Pugni pu-pe e marinai«. Tognazzi in Via-nello.
Ideale 16.00 »Asiški Frančišek« (Francesco D’Assisi). Technicolor. Pedro Armendariz.
Marconi 16.00 «Zlodej ob štirih« (Ij diavolo alle 4). Technicolor. Frank Sinatra.
Abbazia 16.00 «100 strelov iz samokresa« (100 cotpi di pištola) Don Megovan, Sandra GUes.
Odeon 16.00 «Bela trgovina« — (Traffico blanco). Francolse Arnoul.
psasBop©
Tivoli: Razstava slik In grafik Toona VVagnerja. Razstava b0 odprta do 20. marca.
La Cavana: Razstava Brazilca 1-vana Freltasa.
Rossonl: Osebna razstava akvarelov Giorgia Laurentlja. Razstava bo odprta do 10. marca.
Teatro Nuovo: Kolektivna razstava julijskih slikarjev na temo ((Odporništva«. Razstavljajo: Altieri, Anzlil, Mascherlni, Mušič, Predonzanl, Spacal, Žiga in a.
Občinska galerija: Razstava olj Freda Pittlna iz Furlanije. — Razstava bo odprta do 20. t. m.
★ ★★★★★ ★★★★★★ ★★★t
PROSVETNO
DRUŠTVO
BARKOVLJE
PRIREDI V SOBOTO
10. MARCA OB 20.30
V DRUŠTVENIH PROSTORIH
PROSLAVO	MEDNARODNE-
GA PRAZNIKA ZENA, NA	
KATERI BO	NASTOPIL
PEVSKI ZBOR
«J. Gallus»,
KI GA VODI PROF. UBALD VRABEC
★ ★★★★★ ★★★★★★
Bti^igressiSa
Prosvetno društvo v Skednju
vabi na predavanje Maria Magajne o temi: Potovanje po Španiji, ki bo v ponedeljek 12. 3. 1962. ob 20. url na sedežu društva, via di Servola 124.-I. Predavatelj bo svoja Izvajanja ilustriral s slikami jz te dežele.
GSMKžigSiafflS.
Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu ima odborovo sejo v ponedeljek 12. marca t.l. ob 20. uri na sedežu v Ul. Geppa 9-
OsO@BB
Planinsko-smučarsk) izlet SPDT v Kranjsko goro SPDT priredi dvodnevni smd-čarsko-planinski izlet v Kranjsko goro, kot izhodišče za Vršič in Tamar, v nedeljo dne 18. in 1®-marca t.l.

kvarna
ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE
Dne 8. marca 1962 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 11 oseb.
UMRLI SO:	34-letna Emili«
Puz por. Furlan, 71-letni Mar-nla Močnik por. Raimondl, 77-celilo Candellari, 80-letna Vir*1' letni Lorenzo Comari, 61-letn' Giuseppe Linciano, 82-letna Roš« Padovan vd. Heidebrunn, 86-let-na Agnese Marcelin, 58-letni GIU' rozzi, 75-letna Maria Vascotto seppe Oberti, 70-letni Mario re' vd. Predonzanl, 83-letnl .jntonid La rese.
----«»---1
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlTAlabarda, Ul, defJTstrla 1, de Leltenburg, Trg S. Giovann1 5; Al Due Mori, Trg Unitfi *'• Prendiml, Trg Tiziane Vecellio 2*'
PO DRŽAVNEM UDARU V BURMANSKI UNIJI
Zvesti svoji zunanji politiki bodo reševali notranje težave
Kdo je vodja državnega udara In kakšna so njegova stremljenja Glavni vzrok tako korenitega ukrepa so težnje po razcepu
Krvi ni bilo. Edina žrtev državnega udara, sin bivšega predsednika So Sve Tajka, je padel po naključju, ko je straža pred sedežem njegovega očeta začela streljati na vojake. Drugič v svoji karieri je general Ne Vin prevzel politično oblast na miren način in ob podpori organizacije, ki mu je omogočila, da bolje kot katerakoli civilna oblast upravlja deželo, kjer na 867.000 kv. km živi 20 milijonov ljudi. Ta organizacija je — vojska, Ne Vinovi naj-bldžnji sodelavci pa isti oni častniki, ki so leta 1968 podpirali in pomagali njegovi prvi uradniški vladi.
Ta akcija v Burmi ni bila izvršena zato, ker bi njeni pobudniki zastopali drugačno politično gledišče od gledišča, ki ga je zastopala U Nujeva vlada, pač pa zato, ker so smatrali, da ta vlada ni sposobna njihovih teženj uresničiti. Zato se zunanja politika nove vlade ne bo razlikovala od politike, ki jo je vodil U Nu in še pred njim Ne Vin sam do leta 1960.
Nova vlada, podobno kot Prejšnja, bo težila k ohranitvi in krepitvi sedanjih prijateljskih odnosov Burme z vsemi deželami, s katerim; je bila v prijateljstvu doslej. V svoji deklaraciji nova vlada Potrjuje svojo predanost miru in načelom ZN ter politiki pozitivne nevtralnosti. Ne Vin ■n njegov Revolucionarni odbor bosta torej nadaljevala zunanjo politiko, kakršno je vodila doslej U Nujeva vlada in bosta ostala pri načelih, ki jih je burmanska delegacija izrazila na lanskoletni beograjski konferenci
Potemtakem ne smemo iskati vzrokov za državni udar v U Nujevi zunanji politiki. Državni udar je torej povsem burmanska notranja zadeva, je zadeva dežele, ki ima, kot So neki njeni časopisi pisali, «16.000 problemov« in ki ni bila sposobna rešiti niti enega. Pravijo, da hoče general Ne Vin ponoviti to, kar je bil storil v onih 18 mesecih njegove prve vlade: likvidirati ali vsaj zmanjšati hoče upravne in gospodarske tež-koče v Burmi ter izgladiti neke notranje spore v strankah. Prvič mu je to uspelo.
V	Rangunu menijo, da mu bo to uspelo tudi sedaj, pa če-Prav hkrati zatrjujejo, da mu tokrat ne bo dovolj poldrugo leto, kot mu je zadostovalo tedaj, kajti stvari so se Preveč zapletle.
«Varujte mojo dediščino« — je baje general Ne Vin rekel, ko je leta 1960 izročil oblast v roke bivšemu premieru U Nuju, ko je slednji triumfalno zmagal na volitvah. Ta dediščina pa ni bila majhna.
V	18 mesecih je vlada «u-radnikov v uniformi« očistila državno upravo, okrepila gospodarstvo, povečala izvoz, zmanjšala nevaren odtok deviz, skoraj povsem zatrla u-Porniške skupine v severni Durmi in zagotovila varno pot Po cestah in ostalih komunikacijah v deželi,
Zdi se pa, da je vojska edina sila, edina organizacija, ki bi mogla burmanske težave in probleme premagati. Vlada, ki je tedaj prevzela državne posle od Ne Vinove «vlade uradnikov v uniformi«, je imela sicer naj-boljše namene, ni pa imela na razpolago ustrezne sile, ki bi te načrte mogla dejansko uresničiti. Notranja celovitost dežele — ne brez vpliva Zahoda — je bila omajana in ogrožena zaradi težkoč, ki So od časa do časa grozile celo s tem, da bi privedle Burmansko unijo do razpada. ((Federalizem bi nas uničil«, je baje rekel general Ne Vin brž ko je stopil v sedež predsednika vlade v Rangunu. In on ni bil edini, ki se je tako izrazil.
((Potencialna nevarnost pred odcepitvijo nekih področij je bila eden glavnih razlogov, zaradi katerih je bil izveden državni udar« — je minulo sredo rekel general Aung Dži, eden izmed članov burmanskega Revolucionarnega sveta. «To, kar se je zgodilo v Laosu« — je dodal na tiskovni konferenci v Rangunu, «bi se moglo jutri zgoditi tudi na področjih, ki so podobna državi San, kjer je grozila nevarnost, da se ta del odcepi od Unije, v kolikor bi ne bilo zadoščeno zahtevam njenega ljudstva po večji avtonomiji. In država San, v kateri so se uporniki skupno z ostanki Cankajško-vih čet borili proti vladi, ni edini tovrstni problem.
Neki pripadniki karenske manjšine se borijo proti centralni vladi že več kot 10 let, posamezni katoliški mladinci v državi Kacin pa so prav tako prešli v ilegalo in to v znak protesta proti zakonu, s katerim je bil budizem proglašen za državno vero. Prvi korak nove vlade je zato bil imenovanje novih guvernerjev — izključno zaupnih vojaških osebnosti — v vseh burmanskih pokrajinah, oziroma federacijah. Nadalje je vlada generala Ne Vina takoj razpustila osrednji parlament pa tudi krajevne skupščine. V prihodnjih dneh pa bodo sprejeli odločilne -u-krepe tudi na drugih kritičnih področjih, predvsem v go-spoaaistvu ter v političnem življenju in v samih strankah.
Gospodarske težkoče, ki so poleg problemov federalizma takoj na drugem mestu seznama «16.000 problemov«, se kažejo v naglem padcu cen določenih proizvodov takoj drugi dan po državnem udaru. Civilna vlada, menijo člani novega kabineta, ni bila zmožna rešiti niti gospodar, skih problemov: tekstilne tovarne, edina jeklarna in vrsta manjših podjetij vse to je bilo v hudih finančnih težavah zaradi korupcije in slabega upravljanja v podjetjih. Devizne rezerve pa so bile skoraj povsem izčrpane, ker je lanskoletni obilen dež uničil večino žetve riža, ki je osnovni artikel burmanskega
izvoza in s katerim so hudo
špekulirali veletrgovci, ki so ga zaradi njegovih nizkih cen izvažali, pri tem močno zaslužili in ga nato ponovno spet uvažali, ker ga je Burmi primanjkovalo.
Dosedanja vlada, pravijo no. vi ministri, ni rešila niti vprašanja japonske vojne škode in 17 let po končani vojni ni dobila 40o milijonov dolarjev, hi jih je zahtevala kot reparacijo od bivšega okupatorja.
Tem gospodarskim težkočam so se pridružile tudi politične težave: Stranka unije, ki jo je vodil U Nu in ki je zmagala na volitvah 1960, se je razcepila na desničarsko in na zmernejšo frakcijo, toda ti dve se nista ločili v dve stran-kini frakciji, pač pa bi to moglo pomeniti ((politični samomor«. Se prej je prišlo tudi do razcepitve v Antifašistični ligi Burme.
Te razcepljene politične sile, predvsem njih voditelje, je nova vlada povabila k so-
delovanju. To dokazuje, da se
hoče nova vlada v vsakem primeru opreti ne le na vojsko, pač pa tudi na druge sile v deželi, da bi svojo politiko mogla graditi na splošnih širokih temeljih čim širše opore množic. Na vrhu piramide pa bo vsaj za sedaj ostala ona sila, ki je izvedla državni udar
Samo po sebi pa se vsiljuje še ena misel: ponovno se je iskazalo, kako v nekaterih azijskih in afriških deželah za razliko od nekaterih podobnih primerov v Latinski Ameriki — more prav vojska imeti pozitivno vlogo, ker je v teh okoliščinah vojska edina sila, ki je tako dobro organizirana, da more voditi deželo po poti napredka, jo izvleči iz težke dediščine zaostalosti in nerazvitosti, proti čemur se, skoraj logično, u-pirajo domače nazadnjaške sile, v nič manjši meri pa tudi tuje sile.
Z. B.
Zakleti sovražnik komunizma
i M
Nekaj besed pred občnim zborom Kmečke zveze

V Južnem Vietnamu že leta ni miru. Čeprav ZDA krijejo 79 odst. državnih potreb, vla-da v deželi beda. Ekonomija peša, industrije ni, vsa pomoč ZDA gre za vojsko in v žepe prlviligirancev. Večina ljudi gleda zato z upanjem v Hočiminhov Vietnam, mnogi pa so odsh v partizane, ki kontrolirajo že velik del podeželja. V borbi proti tem je poleg redne vojske tud; »zasebna« vojs ka patra Augustina, ki pod du hovnikovim vodstvom požiga naselja in odvaja ljudi v koncentracijska taborišča. Iz teh »pater« Jemlje najlepša dekleta v zabavo svojim vojakom: Na sliki »pobožni mož« z dvema zastavonošama in kapetanom Khuom. Tako »pater«, kot njegova vojska so zakJe ti sovražniki komunizma
l■lllllllllllllllllll|lt■|||lll||||lllll„, mi,|,
........................................................„„„„„„„„...........

ZAOSTALOST V ITALIJI SE POSTOPNO VENDARLE ODPRAVLJA
Na tisoče brezposelnih učiteljev v borbi proti nepismenosti ljudi
Od 1.1951 se je število nepismenih zmanjšalo za polovico - S 30 milijardami bi se naučilo pisali in citati še milijon ljudi - Nujno potrebne nove šole - Televizija v službi prosvete
Poračali smo te dni v našem Dnevniku, da je v Franciji golistični poslanec Guil-Ion nedolgo tega izjavil, oziroma postavil zahtevo, da se zaposli še najmanj 217 tisoč Učiteljev, kar da bo v nasprotnem primeru do 1. 1970 ostalo brez pouka okrog 11 milijonov francoskih otrok.
Vprašanje vzgoje otrok in njihove šolske izobrazbe na eni strani, kakor tudi vprašanje borbe proti analfabetizmu na drugi, sta danes malone na dnevnem redu v vseh deželah sveta. Vprašanje njih napredka, njihove živ-ljenske ravni, kulture in ci-vilizacije je namreč v naj. tesnejši povezavi z ustrezno rešitvijo tega osnovnega vprašanja, ki se mu danes, kot rečeno, povsod posveča največja pozornost.
Tudi pri nas, v Italiji, niso okoliščine v tem pogledu najbolj rožnate. Problem se je doslej hotel reševati s po-
bodočih desetih letih, porabi.
lo v treh. Poleg teh triletnih investicij pa se tudi v rednih letnih proračunih iz leta v leto večajo izdatki za šolstvo. V splošnih državnih izdatkih so izdatki za šolstvo v 1. 1939-40 dosezali 3,8 odstotka, v 1,
zadnjih petih letih okrog 185
vsem odpravljena. Ostalo bi samo še določeno število pol.
o-
tisoč otrok ognilo obiskovanju ___ „„	,
šole prav iz omenjenih razlo. pismenih ljudi, katerih je gov, poleg še nekega druge- ■ krog 8 odstotkov ga .namreč bede, zaradi ka-1 tere starši, v mnogih prime-1
Kar se je doslej pozitivnega doseglo na področju šol-
borb'
1946-47 13,29. v 1. UWW59 in j meriti 'priQ#,* .to “do^raS n°8ti’ V prvi vmi zahva'
danes pa 18 odstotkov. Iz te-
lovičnimi ukrepi in sredstvi, i trebno čimprej zaradi česar se je neustrezno stanje, ki bi že davno imelo biti odpravljeno, ohranilo do danes. Pred kratkim pa je bil najavljen ukrep, s katerim se bo 1360 milijard, ki so bile določene za razvoj šolstva v
ga je razvidno, da se šolske-,mu vprašanju in: izobraževal nju ljudstva posveča določena skrb, a vendar še v nezadostnem obsegu, če upoštevamo, da bi bilo treba čim-prej nadoknaditi to, kar je bilo zamujenega - na tem področju v 1. 1922-40, ko so se narodna sredstva raje vlagala v razne pustolovščine.
Da bi se trenutno stanje na področju šolskega pouka in naporov za odpravo analfa. betizma naglo in uspešno reševale. je potrebnih v prvi vrsti še na tisoče šolskih prostorov, ki jih je treba izgraditi, kot bi tudi bilo nujno po-zaposliti na tisoče učiteljev, ki so danes brez službe, vtem ko v določenih italijanskih pokrajinah številna naselja in vasi nimajo kam pošiljati svojih otrok v šolo, ker pač učnih moči ni. Tako se je n. pr. v
tudi zaradi velike zaostalosti
11111111111111111111111111111111111111111111111111111111,iiiiiiiiiiiiiiiiiin,,,mili,mn,m,m,,n,n,i,nun,,„llll1lliiiiili,iil,liliilllliillilil||||||il|||||||||1|t|||
DA BI STARI LJUDSKI OBIČAJI NE ŠLI V POZABO
Letošnje bogato kurentovanje v Ptuju in na Dravskem polju
Organizatorji bi prireditvi hoteli dati še večji obseg
PTUJ, 8 marca. — fte na r°ba Dravskega polja, toda še ob Dravi leži metropola Dravskega polja. Ne gre za *»l»o	veliko	mesto,	saj	se
^tttj ni razvil v kak večji Gospodarski oenter, pač pa je “il vedno le upravno središče ®voje	okolice	in je	tudi	da-
®*a razmeroma majhno me-kljub novi tovarni aluminija in glinice v Kidričevem ob cesti proti Mariboru m kljub nekaterim starim Podjetjem manjšega obsega. “°lj	značilen	pa je	Ptuj	po
Syoji	veliki vinski kleti,	to-
*ej po vinu iz bližnjih Slovencih goric. In kjer je vino, i*m je tudi veselje. To je pri-,° d0 izraza tudi v teh pustnih dneh, ko so pusta v Ptu-izredno svečano slavili. Ze v nedeljo pa še v ponedeljek ln torek je bil Ptuj ena sama Pustna prireditev, pri kateri *? Prišli do izraza razni sta-narodni pustni običaji, Predvsem kurentovanje.
Kurenti in kurentovanje so ®imbol prebujajoče se pomladanske rasti in rodovitnost in spadajo med najbolj sta-Ve slovenske tovrstne navade. fted vojno je katoliška Cer-*ey kurente in kurentovanje ^Padala in preganjala, ker
so prav tako kurente in kurentovanje prepovedali, ker je kurentovanje — slovanskega izvora. Sele po vojni se je
in kako bi se tudi ne, saj postaja ta prireditev ena izmed najbolj značilnih tovrstnih prireditev v Sloveniji in je v
kurentovanje v Ptuju in po svoji tretji zaporedni prired-
je njegov izvor v pogan-
8k*h navadah, v poganskih Prvinah. Ko so leta 1941 na-zasedli Štajersko in Ptuj,
vaseh Dravskega polja ponovno oživelo in razživelo, v zadnjih treh letih pa je dobilo še novo vsebino, bolje povedano bo — po zamislih organizatorjev — postalo v prihodnjih letih nekakšna vseslovenska prireditev pustnih običajev, ki se bodo strnili okoli osrednjega kurentova-nja z Dravskega polja. Letošnja prireditev je namreč dokazala, da je kurentovanje na Dravskem polju še vedno živo da se je iz nekake dremavosti ponovno oživelo in to daje veliko upov, da se bodo ti pristni stari narodni običaji ponovno utrdili, kajti k značilnim domačim kurentom so se tokrat pridružili še ((orači«, «piceki», «ruse», «kopja-ši», ((prekmursko borovo go-stuvanje«, iz idrijskega kota pa so v Ptuj prišli tudi značilni «laufarji», skratka okoli 250 pustnih šem v značilnih krajevnih oblekah, med katerimi so nekatere izredno zanimive in vredne, da jih o-hranimo. Zadeva začenja zanimati tudi etnologe, kajti res je, da so prireditev orga-nizirali v okviru turističnega društva, toda tudi drugi so se začeli za prireditev zanimati
bi dokazala, da jo je vredno razširiti, morda celo sistematično poglobiti.
Kdor si kurenta še ni po-bliže- ogledal, bo nekoliko obstal. Maska, perje ob glavi, kravji zvonci okoli pasu, navzven obrnjeno ovčje krzno, vse to daje malone grozljiv videz kurenta. Ovčji kožuhi in «ježevka» na debeli palici ter neprestano zvonkljanje kravjih zvoncev, vse to so značilnosti kurenta in izhajajo iz daljne slovanske preteklosti.
Kot smo že rekli, nameravajo to vsakoletno prireditev še razširiti in privabiti v Ptuj tudi še več značilnih slovenskih pustnih šem iz drugih krajev Slovenije. Nekateri sicer menijo, da te navade niso izključno pustne In da je med njimi tudi nekaj takih, ki na pustne prireditve ne spadajo, toda to je stvar strokovnjakov, ki bodo morali svoje mnenje izreči, vendar pa je že letošnja prireditev tudi sicer tako lepo uspela, da je privabila nad 10.000 ljudi iz bližnjih in tudi ne tako bližnjih krajev. V Ptuju je bilo v nedeljo popoldne že težavno, kajti nad 1.000 avto-
mobilov, s katerimi so ljubitelji pustnih prireditev prihiteli na pustovanje, že niso imeli kam parkirati.
Sicer je že sam Ptuj kot starinsko mesto vabljiv, v primeru takšnih prireditev pa je že nekakšna naravna kulisa takšnemu folklornemu pustovanju. To s0 uvideli tudi mnogi fotografi in kinooperaterji, ki so prihiteli sem, da bi te prireditve posneli na D. P.
(Nadaljevanje na 4. strani)
ljudi, toda v večini primerov je glavni razlog uboštvo. ,Pb-temtakem bi bilo nujno potrebno, da oblasti poskrbe ne samo ustrezna sredstva za iz-graditev novih šolskih poslopij, marveč tudi za tiakup potrebnih učil, ki naj bi se otrokom v revnih zaostalih krajih dajala brezplačno. Šolski patronati pa bi se morali pobrigati, da bi se otrokom pomagalo tudi v pogledu drugih njihovih potreb; glede obutve, obleke, šolske refekcije itd., vsega pač, kar jim starši, živeči običajno v veliki revščini ne morejo nuditi. Za dosego takšnega cilja pa bi bilo nujno potrebno, da se pristo-pi na osnovi razpoložljivih sredstev k izdelavi določene, ga organičnega načrta' in programa za sanacijo omenjenih razmer v nacionalnem merilu, posebno glede na južne predele države, kjer so zadevne okoliščine še najslabše.
Leta 1951 je bilo v Italiji še okrog 5 in pol milijona analfabetov, danes jih je na pol manj. Največ jih še vedno ima Kalabrija, kjer se njih število vrti okrog 8-9 od. stotkov (1. 1951 31 odstotkov), najmanj provinca Vercelli z 0,50 odstotka.
Po neki definiciji, ki jo je dala UNESCO (institucija za kulturo pri OZN), bi šlo smatrati za analfabeta vsakogar, «ki ne zna napisati in preči-tati teksta, zadevajočega njegovo najbližje okolje«. Pripomniti bi šlo še, da se v določeni deželi smatra analfabetizem za odpravljen, ako število nepismenih ne doseza več 3 odstotkov.
Ce bi potemtakem črtali o-menjene tri odstotke, pri katerih se lahko smatra, da nepismenosti več ni, potem bi v Italiji ostalo še milijon a-nalfabetov nad 14 leti. Stroški za to, da bi postali pismeni, bi znašali, kot se računa, okrog 30 tisoč lir za vsakega. Potrebnih bi bilo torej okrog 30 milijard, pa bi nepismenost v Italiji bila po-
la povečanim postavkam za šolstva, v državnih, proračunih, Zmanjšanemu številu šoloobveznih otrok, ki niso pohajali šolo, kakor tudi dramatični kampanji, ki je bila opravljena med nepismenimi, starejšimi od H let, in katera je stala okrog 25 milijard.
Ogromen delež so imeli pri tem številni brezposelni učitelji, katerim je bila dana možnost zaslužka, toda samo v primeru, če so si sami poiskali delo, se pravi, če jim je uspelo sestaviti razred a-nalfabetov, ki so jih potem poučevali. Okrog 20 tisoč brezposelnih učiteljev, se je tako razpršilo po vseh pokrajinah Italije z namenom, da zberejo zadostno število učen. cev, ki bi jih učili pisati in Citati. Rimska birokracija jih je imenovala «suhe učitelje«, saj je bil njihov trud plačan s skromno vsoto 30-40 lir mesečno, dasiravno je bilo delo, ki so ga bili opravili, naravnost ogromno.
celo v najbolj oddaljena naselja, izgubljena nekje med gorami, ali na samotnih bregovih morja, da so tu iz oglarjev, ribičev in pastirjev sestavili razred.
Kljub vsem tem naporom, pa je še vedno ostala določena kategorija ljudi, mož in žena, sicer duševno norm*!, tlih, pri katerih t k' kompleksa sramu ni-brio--mogoče premagati. -Toda tudi zanje se je našlo	sredstvo	a ime	mu
je televizija.	Pri	pouku	ne-
pismenih z njeno pomočjo, se je v teh namreč odpravil ob. čutek, da so mladoletni učenci. marveč gledalci. S pomočjo televizije	so	se	mnogi	ne-
pismeni naučili pisanja malone brez napora, vtem ko se je za čitanje vendarle zahtevalo od	njih	nekaj več	na.
pora, v kolikor so primorani mrtve tehnične znake posameznih črk povezovati v žive besede in poime. Upati pa je, da se bo v bodoče, zahvalju. joč še povečanim naporom in sredstvom, vprašanje nepismenosti v deželi popolnoma odpravilo. Vse je odvisno od tega, kako se bodo kompetentni činitelji v tem smislu založili.
Vaš list je že napolnil številne stolpce o problemih našega kmetijstva, in to 2 gospodarsko-politicne, strokovne in vzgojne plati. Zdi se, da vsi ti napotki, nasveti in priporočila ka. malo, oziroma vse premalo zaležejo. Kmetijsko gospodarstvo je zašlo v krizo in postalo velik socialni problem. To se ne tiče samo naše in sosednjih pokrajin, temveč celotne države. Zaradi posledic bega z zemlje v industrijske centre nastaja neka razpoka, ki , nalaga državi, da se loti primernih ukrepov, ki naj ta pojav vsaj ublažijo. Zaman bo ves gospodarski napredek ali čudež, ki se mu naleplja lovrika, dokler ne bo kmetijstvo deležno ugodnosti, ki mu pritičejo kot proizvajalcu osnovnih življenjskih dobrin.
če žuli čevelj italijanskega kmeta, žuli toliko bolj našega. Ustreznih vzrokov je dosti in s6 bili v javnosti večkrat obravnavani. Dohodek od našega kmetijstva je mnogo manjši od dohodka italijanskih kmetov. V pogojih, v kakršnih se danes nahaja naše kmetijstvo, ne kaže, da bi se dohodek zvišal. Opozoriti hočemo le na eno dejstvo, ki je za naše kmete zelo pomembno. Mislimo, da so se kmetje že lahko prepričali, koliko razumevanja imajo oblasti za njihove zadeve. Kar se z velikim pom-pom raznese v javnost kot ugodnost drobnemu kmetijstvu, je v bistvu ugodnost velikim kmetijskim obratom. A če je desnica kakšno malenkost ponudila, se že stegne levica, da to odnese.
Drobnjakar plačuje za debeljake. A povrhu so de-beljaki, to so gospodarji o-
gromnih kmetijskih povr-
si "
in še tako drzni, da pošiljajo k drobniakariem — k našim drobnim blagovnih proizvajalcem z nekaj hektarov obdelovalne zemlje — svo^e trabante z namenom, da si jih pridobijo in jih prepričajo, da je tako kot je v popolnem redu in je le od njih (kmetov) odvisno, če želijo doseči še kakšno ugodnost; v ta namen pa morajo npsta-ti Člani 'takšna organizacije, ki: je	Tudi
tukaj lahko rečemo: dosti je kokodakanja, a jajc le ni. Ni jih in jih nikoli ne bo, ker se veliki in mali medsebojno izključujejo prav tako kot ogenj in voda.
A kljub tej resnici in izkušnjam, ki jih v tem imajo naši kmetje, nekateri od teh tem trabantom slepo nasedajo, drugim pa prija sedeti na dveh stolicah, tretji se jim predajo za zelo nizko ceno. Je res čudno, smešno in za vso našo kmečko in ostalo skupnost preveč poniževalno, če se na ta način predajamo tistim, ki se ne upajo povedati kdo in kaj resnično so in se vrinjajo med nas kot naši dobrotniki, a so resnično vse kaj drugega. Takih prijateljev naj se
naše ljudstvo čimbolj izogiba.
Naše kmetije so majhni kmetijski obrati, pretežno tako majhni, da morajo njihove delovne roke iskati polovico do treh četrtin potrebnega kruha izven njih. Pomeni, da so ti kmetje 12 do 3/4 proletarci in kot takšni dvakrat v izkorišče-valnih kleščah (kot kmetje in delavci), čeprav se na takih obratih troši razmeroma dosti energij, ne moremo govoriti o kakem gospodarskem napredku. Takšna gospodarstva so v nekakšnem začaranem krogu, ki jih vedno bolj vleče navzdol. Ta pojav se sam od sebe ne bo ustavil. Dokler bo naš kmečki človek tako pasiven, gotovo ne. Zaustaviti ga more le spoznanje, da more tudi kmečki človek, kot vse delovno ljudstvo, izvojevati svoje pravice le v borbo, z vključitvijo v takšno stanovsko in tudi gospodarsko organizacijo, ki je zrasla in njih (malih kmetov) in iskreno ter dosledno zastopa in ščiti njihove interese. To je njihova samopomoč. Torej ne samopomoč v smislu, da se v vsem naslanjamo le nase in se vsakdo za svoje zadeve zanima le sam, oziroma se obrača za pomoč na neprave naslove, ampak samopomoč v smislu vzajemnega sodelovanja vseh, ki imajo enake interese. Takšne samopomoči v gospodarske namene pa si ne moremo misliti drugače kot v obliki zadružništva. Le tako more kmptijstvo doseči stopnjo bolj uvaževane-ga gospodarskega člena in preprečiti namere kapita.i-stičnih monopolov, ki skušajo zamrežiti tudi kmetijsko gospodarstvo, če kmetje ne bodo te nevarnosti pravočasno preprečili. noi-de njihovo gospodarstvo še bolj naglo rakovo pot.
Kmalu bo občni zbor Kmečke zveze, te poleg Zveze malih posestnikov tudi edine stanovske organizacije slovenskih kmetov. Za ta občni zbor vlada veliko zanimanje. Sodeč po delu, ki ga je ta organizacija že izvedla, in po njenem zanimanju za vsa kmečka vprašanja bodo na tem zboru razen drugega nedvomno razpravljali tudi o tem vprašanju kot nujnem ukrenu za zaščito našega kmetijstva.
KRAŠEVEC
Šc o kajenju in raku
Poročilo angiešk.h zdravnikov o kajenju kot enem iz. med vzrokov raka na pljučih je vzbudilo najrazličnejše komentarje. Vtem ko ameriško združenje za borbo proti raku poročilo pozdravlja, se iz industrijskih in tudi zdravniških krogov delajo iz njega norca. Danski strokov, njaki pa pravijo, da ni ni-kakega dvoma, da je kajenje eden najhujših vzrokov raka na pljučih. To dokazujejo tudi statistični podatki.
Upoštevati je namreč treba, da so pri svojem delu, poleg drugega, naleteli na večkrat naravnost nepremostljive teža. ve psihološkega značaja, v ko. Ukor je pri odrasli nepismeni osebi običajno močno poudarjen manjvrednostni čut, ki ga je bilo treba premagati. In temu se ni čuditi: čim se, denimo, zrel mož, delavec ali kmet, strokovnjak v svojem poklicu in poglavar družine, loti peresa, ki ga ni vajen, pa se začne z njim ubadati, ne da bi ga mogel obvladati, se hnora ob tem v njem nujno poroditi občutek nemoči in sramu, ki ju težko, ali pa samo z veliko voljo premaga. Torej, približati se mu in ga prepričati, naj se v tem smi. slu nekako poniža, hkrati pa odkrije, česar se silno sramuje, Je večkrat domala nemogoče. Zaradi tega so bili že omenjeni brezposelni učitelji primorani približevati se takšnim ljudem od primera do primera in vložiti neverjetno mnogo energij, da so v njih ta manjvrednostni kompleks odpravili. Odpravljali so se
Radio Trst A
Petek. 8. muren 1882
Nacionalni program
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih ipesmi; 11.45:	Vrtiljak; 12.30:
Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba do željah; 17.00: Igra pianist Franco Russo; 17.20: Pe-
Naš podlistek; 12.05: Tri pesmi
.«**— mm, 'H3.-SJS2!
8.30: Omnibus; 10.30: Radijska 12.25:	Melodije- 13.15- Obve-
šola, nato nadaljevanje Omni- stila; 13.30: S 'slovenskimi o-busa; 12.20:	Glasbeni album; pernimj pevci; 14.05:	Radlj-
13.30: Zabavna glasba; 15.15: Poje Miranda Martino; 15.30;
sem in ples; 18.00:	Italijan- Tečaj angleškega jezika; 15.55;
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiil|iiiiiiinl|,,lll,lllllll||ll||||lllllllll|m||1||||M|||||||||)|||n|||f||t||m
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Za-
1111111111111111111111111111111111111111
HOROSKOP
gotovo boste v svojem poslu uspeli, toda potrebna bo večja požrtvovalnost. Ne sklepajte novih prijateljstev, ki ne obetajo veliko.
BIK (Od 21.4. do 20.5.) Kdor
se ukvarja z znanstvenim de- nič od rok. pozneje pa se bo-
JLA DANEt
lom, bo danes žel velik uspeh. Mora pa biti vztrajen ln dosleden. Ce hočete ohraniti srečo v družini, popustite.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Tako zgodaj zjutraj, kot v prvih popoldanskih urah bo šlo vse prav, sicer pa bo da,n poln neprijetnosti. V ljubezni majhno razočaranje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Neki poslovni tovariš vam bo pomagal k Izvedbi vaših načrtov. Sami bi tega ne zmogli. Pričakujte darilo, pošto ali prijetno srečanje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Od začetka vam ne bo šlo prav
ste v deio upeljaJi. Zelo srečne ure z osebo, ki jo imate radi. Nekoliko glavobola.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vsa vaša delovna sposobnost bo danes preživela preizkušnjo, Ce boste odločni, bo šlo vse prav. Vaj prestiž v ljubezni Je v nevarnosti.
TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Prepustite delo i,n odgovornost drugim, če sami tega ne zmorete. Umaknite se raje v drugo vrsto in pustite druge naprej. Zadoščenje doma.
ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22. 11.) Kljub temu, da bo marsikaj napak, vam bo delo dalo ve-
liko zadoščenja. Ne računajte z dobičkom, pač pa z moralnim uspehom.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Novi predlogi vas bodo spodbujali k vedno večji dejavnosti. Izkažite se. V ljubezni bo šlo marsikaj prav. marsikaj pa tudi narobe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spoprijeti se boste morali z marsičim novim, zato bodite previdni. Ne terjajte od drugih tega, kar niste pripravljeni drugim dati.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojo vztrajnostjo in metodo deda boste premagali vse o-vire. Ne bodite preveč popustljivi nasproti tujim kapricam.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo radi nasedate preveč lahkim obljubam, kar vas bi znalo privesti v finančne težave. Draga o-seba vas ima rada, vendar ne bodite slepo zaverovani.
ščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Skladbe sodobnih italijanskih avtorjev; 19.15: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo In delo; 20.45:	Orkester	Codric
Dumont; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00; Novele 19. stoletja:	Collodi-Čarlo	Loren-
zi-ni:	Nova	igra; 22.25: Paul
HJndemith: Sonata v C-duru za violino in klavir; 22.40: Buddy De Franco ln Oscar Peterson izvajata Gershvvinove melodije.
Vreme na Ital. morjih; 16.00. Štiriperesna detelja; 16.30: N. Rotondo in njegov orkester; 16.45:	Mednarodna univerza
Marconi; 17.20: Baročna glasba; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Simfonični koncert.
program
ska šola za nižjo stopnjo: 14.35: Chopin: Stlrt mazurke iti scherzo; 15.20: Z melodijami po svetu; 15.45: Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Simfonija in suita; 18.00; Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Poljske narodne pesmi; 18.25: Zbor primorskih akademikov; 18.45:	Iz naših
kolektivov; 19.00:	Obvestila;
19.05: Giordano: Zaključni prizor 3. dejanja opere Andre Chenier; 20.00: Veliki zabavni orkestri; 20.15: Zunanje — politični pregled; 20.30: S kon-
o!SUf?S3W?S»SS rt “ T“*■*. «• ««, „ m d«,: * svsLr*
te; 14.00:	Naši pevci- 14 40- J	Igrimo z«
Za prijatelje plošč; 15'.00: Al- J- 22-*°:- Li.terarn* nokturno;
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Veliki procesi v tržaški preteklosti; 15.35: Skladbe domačih avtorjev.
Koper
burn pesmi; 15 45:	Glasbeni
karnet; 16.00: Program ob štirih; 17.00:	Španska glasba;
17.30:	Plesna glasba; 20 30-
Oran gala; 22.15:	Večerna
glasba
23.05: Simfonična glasba z o-beh strani Atlantika.
Ital. televizija
6.15: Jutranja glasba- 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba'za dobro Jutro; 7.45: Tečaj italijanskega Jezika: 8.00- Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45:	Glasba
po željah, drugi del; 13.40: Zbor slovenske filharmonije; 14.00:	Vedro in popularno;
14.30: Odlomki iz operet; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Glasovi in orkestri; 16.30; Današnje teme; 16.40:	Godalni orkester trža-
ške Glasbene Matice; 17.40: Orkester Paramor; 18.00: Prenos RL; 19.00: Kvintet Art van Damme:	19.30:	Prenos RL;
22.15: Orkester Hambro; 22.35: Večerna komorna glasba; 23.00: Prenos RL
III. program
17.00: Skladbe Igora Stravvin-skega; 18.00: Italijanska zgodovina 1915-1945; 18.00: Na programu Peter Cornelius; 19.00: Dopisovanje med Debussyjem in D’Annunztom; 19.30: Bachova Sonata za violoncello In klavičembalo; 20.00:	Vsakove-
černl koncert: 21.30: Richard Hey: «Clovek, ki ni znal plavati«; 22.15:	Gledališki pregled; 22.45:	Gedinijeve ln
Brahmsove skladbe.
8.30,	14.00 in 15.20:	Sola;
17.30: Program za najmajše; 18.30: Dnevnik; 18 45:	Nikon
ni prepozno: 19.15: Simfonični koncert; 20.00:	«Gozd divjih
konj; 20.20: Šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Hofmannsthal: »Nepodkupljivi«; 22.45:	Dnev-
nik.
DRUGI KANAL
21.10:	Trumanova Amerika;
22.00: Dnevnik; 22.20: aPhilip-pe Clay»; 22.40: Deset minut z Gisello Sofio.
Jug. televizija
Beograd 19.00: Tajni dnevnik dr. Hudsona — film. Ljubija-
»f*««- Sd,x,oSy.‘
Slovenita
lod-ije na tekočem traku; 8.40: Zbor RTV Beograd; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Za mlade
grad 19.30: Po muzejih in ga lerijah JRT 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20:	Spored
!JnUode'ond^da;bn.0(1 'Nekaj	S^Čeloveče^n^^^anf^lm0
snetkov komorne glasbe; 11.15:	JRT 22.00: TV dnevnik II.
';


Nocoj na seji goriškega občinskega sveta
Na glasovanju devet resolucij o vprašanju goriške proste cone
Glavni cilj KD in PSDI je potrditev njihovega predloga za prostovoljno in javno zbiranje prispevkov za dograditev Doma onemoglih in civilne bolnišnice
TJanes zvečer ob 18. uri se bo nadaljevala razprava o prosti coni. Po županovem poročilu na prvi seji, ki je bilo posvečeno temu vprašanju, in dveh nadaljnjih sejah, na katerih so govorili vsi načelniki političnih skupin in tudi ostali svetovalci, ki so imeli kaj povedati k tej zadevi, bo dr. Poterzio danes povzel glavne misli, ki so prišle do izraza v diskusiji, ter odgovoril posameznim svetovalcem na njihove trditve.
Nič gotovega ni mogoče reči, kako bodo potekale volitve. Predstavniki posameznih skupin so namreč predložili kar sedem resolucij, ki imajo za osnovo isto vprašanje: prosta cona. Med potekom razprave sta zastopnika Krščanske demokracije in Italijanske socialno - demokratske stranke predložila še dve, tako da jih je skupno devet.
Ali bodo glasovali o vseh resolucijah, ali pa bosta prišli v poštev samo zadnji dve, ki ju je predložila demokrist-jansko-socialdemokratska večina? O tem bodo morali zavzeti stališče na današnji seji. In ker je vsa razprava o prosti coni potekala v skrajno razgretem ozračju, si lahko predstavljamo, da tudi danes ne bo šlo vse gladko in da bo zlahka prišlo do besednega spopada med posameznimi strankinimi zastopniki.
Iz poteka razprave lahko vnaprej povemo vsaj en sklep, ki ga bo danes zvečer potrdil z večinskimi glasovi občinski svet. To je predlog, ki sta ga KD in PSDI najbolj jasno izrazili in ki se tiče «prosto-voljnega« in «javnega» pobiranja prispevkov pri grosistih. Medtem ko so demokristjani, socialdemokrati, slovenski svetovalci SDZ in fašisti bili na stališču, da se takšni prispevki lahko pobirajo, Če je zajamčena prostovoljnost in publiciteta, so bile vse ostale skupine mnenja, da njihovo pobiranje ni upravičeno.
Med diskusijo v občinskem svetu sta KO in PSDI odkrito zagovarjali to stališče, SDZ je predlagala, naj se storijo koraki, da se s pomočjo proste cone zberejo sredstva za do-vršitev javnih del. Razen fašistov, ki so v tej zadevi bliže stališču KD kakor stališču opozicije, so svetovalci ostalih strank, se pravi PLI, KPI in PSI nasprotni pobiranju takšnih prispevkov.
V čem obstajajo ti prispevki in čemu so namenjeni?
Ze pod prejšnjo občinsko upravo so zbirali te prispevke. Sklep o njihovem zbiranju ni bij sprejet na seji občinskega sveta. Sredstva, ki so bila na takšen način zbrana, so bila potrošena za gradnjo Doma onemoglih, civilne bolnišnice, jezuitskega sedeža »Stella Matutina«, počitniške kolonije v Gradežu in še za nekatere druge ustanove. Prispevali so jih grosisti, ki imajo obrtnice za prodajo nekaterih kontingentov proste cone.
Medtem ko so ta sredstva doslej pobirali tajno, bo akcija za zbiranje odslej dalje javna. Na takšen način zbran denar pa bodo potrošili za dograditev Doma onemoglih v Ločniku in civilne bolnišnice v Ul. Viltorio Veneto.
Ce upoštevamo, da bodo sredstva, ki bodo zbrana na prostovoljni podlagi in z objavljanjem imen darovalcev, potrošena za prepotrebna javna dela, je namen sam po sebi plemenit in bi mu nihče ne imel kaj oporekati. Toda številni opozicijski svetovalci so že povedali, da najprej želijo odgovor na svoje zahteve. Liberalci hočejo predvsem izvedeti, v kakšne namene so doslej porabili denar, ki so ga zbrali s «prostovoljnimi» prispevki. Ker so to vprašanje doslej že dvakrat ponovili, ne da bi prejeli odgovor, si je težko predstavljati, da bodo podprli predlog KD in PSDI.
Komunisti sploh nasprotujejo kakršnemu koli pobiranju denarja za javna dela in predlagajo, naj županstvo najame posojila za dograditev teh del.
Socialisti zahtevajo pojasnila, na katero blago so se zbirali prispevki in v kakšne namene so jih porabili. Vrhu
tega zahtevajo zboljšanje kadrov v upravnem odboru proste cone, se pravi v trgovinski zbornici, ter izvolitev njenega predsednika, ki ne bo podrejen političnim in gospodarskim vplivom.
Tako bi nekako izgledal okvir, v katerem se je razvijala razprava o prosti coni. Danes zvečer bo izrečena še zadnja beseda, nakar bo občinski svet prešel na ostale točke dnevnega reda, predvsem na ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina.
SOLA GLASBENE MATICE
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice dnevno na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1, telefon 2495. Sprejemamo gojence za klavir, violino, kitaro in harmoniko.
Seja občinskega odbora v Gorici
Slovenski srednji šoli
bodo kupili radijski sprejemnik
Mestnim in poljskim stražnikom ter delavcem
bodo nabavili nove obleke
Zadnji seji občinskega odbora v Gorici je zaradi odsotnosti župana predsedoval podžupan dr. Gallarotti. Najprej so na predlog odbornika za javno zdravje in higieno dr. Milocca odobrili 400.000 lir za bolniške stroške nekaterim osebam in en milijon lir za nakup zdravi' občinskim revežem v lan-skem novembru in decembru. Odobrili so nakup opreme za urad direktorja občinske klavnice. Da bi se povečala kapaciteta pokritega trga, so sklenili na drugačen način razporediti prodajalne mize branjevk.
Na predlog odbornika za šolstvo so odobrili nakup dijske-ga sprejemnika za slovensko nižjo srednjo šolo.
Odobrili so tudi strošek za razsvetljavo, ogrevanje in preskrbo z vodo tehnično - trgovskega zavoda. Brucovskemu ooboru so odobrili prispevek za praznovanje v Trstu. Na predlog odbornika za občinske dajatve in mestno policijo so spremili nekatere prometne znake in sprejeli sklepe, ki se
iiiiiiiiiiimiHiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
Izpred okrajnega sodišča
Vinjeni možakar je s Kolesom zavozil ob pločnik in padel
nanašajo na mestni promet.
Odbornik za osebje, šport in turizem je predlagal dodelitev nagrad za športna tekmovanja. Obenem so odobrili nakup poletnih oblek za mestne in polj. ske stražnike ter za občinske delavce.
Ob zaključku seje, ki je trajala dve uri, so sestavili besedilo natečaja za sprejem hidravlika.
Zimske univerzitetne igre
V tekih očitna premoč sovjetskih tekmovalcev
Biegunova pred Stojevo v tekih žensk na 7.400 km dolgi progi
Imenovanje komisij trgovinske zbornice
Izredna komisija Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo je prejšnje dni potrdila posvetovalne komisije in tehnične odbore operaterjev v trgovinski zbornici.
5. marca se je sestala posvetovalna komisija za izdelavo in izročitev seznama posrednikov. Predsedoval ji je Luigi Krainer. Proučili so nekaj pro. šenj za vpis in določili datum izpitov za dosego vpisa, ki bodo 26. marca.
8. marca pa se je sestala posvetovalna komisija proste cone, ki je proučila načrt za razdelitev alkohola in pogonskih goriv.
---«»----
Ukradeno kolo je prodal za 3000 lir - Poskus tatvine v veleblagovnici Standa
»Prosim, gospod sodnik, nisem bil pijan; peljal sem se s kolesom, ko so me luči avtomobila, ki mi je prihajal naproti, tako zaslepile, da sem zavozil na pločnik in padel,)) tako približno se je zagovarjal včeraj pred okrajnim sodnikom v Gorici 40-letni Vit-torio Princi iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 10Q.
Policijsko poročilo o tej zadevi pa pove nekoliko drugače. Dne 11. novembra lani okrog 22.30 je službujoči zdravnik z oddelka za prvo pomoč v civilni bolnišnici telefonsko zaprosil policijo za pomoč. Navedel je, da imajo v oddelku nekoga, ki so mu malo prej nudili prvo pomoč, sedaj pa razgraja in da je precej vinjen.
Policija je res odšla v bolnišnico, kjer so našli omenjenega Princija še vedno precej «v rožoah». Pri zaslišanju so izvedeli, da se je s kolesom peljal okrog 2Q. ure po Ul. Montecucco v Gorici, tam zadel ob rob pločnika in padel, ter se pri tem ranil na palec desne roke, zaradi česar so ga z avtom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico.
Sodnik je bolj verjel zapisniku policije in pričam kot pa obtožencu in ga je obsodil na tri mesece pripora in plačilo sodnih stroškov.
Obtoženca je branil odv. Blessi.
* # •
V odsotnosti obtoženca 43-letnega Antonia Zoggia iz Gorice, Ul. Ascoli 1, so nato obravnavali tatvino kolesa znam' ke Bianchi, ki ga je ta prve dni oktobra odpeljal iz neke veže v Ul. Nazario Sauro E-miliju Bramuzzo.
Policiji se je zdelo sumljt vo, ker je Zoggia tiste dni obiskal več mehanikov in jim
ponujal kolo v prodajo. Končno so ugotovili, da ga je prodal mehaniku Giovanniju Tom. masiju v Ul. Aquileia za 3000 lir. Ta se je pri razpravi izgovoril, da mu je Zoggia zagotovil, da je kolo njegovo.
Sodnik je zato obtoženca obsodil na dva meseca zapora, plačilo globe v znesku 8.000 lir in na plačilo sodnih stroškov.
# # *
.V veleblagovnici Standa imajo4**,oljko lepega in tako vabljivo razstavljenega blaga, da večkrat padejo v skušnjavo tudi taki obiskovalci, ki nimajo denarja, da bi blago kupili, pa vseeno iztegnejo roko po njem. V večini primerov končajo potem na zatožni klopi.
Nekaj podobnega se je pripetilo tudi 49-letnemu Mariju Maschiettu iz Tržiča, Ul. Nie-vo 11, ki je po poklicu elek-tromehanik, je poročen in ima dva otroka. Obtožnica pravi, da je skušal izmakniti škatlo sirčkov v vrednosti okrog 300 lir.
Pri razpravi se je obtoženec izgovarjal, da je ob tisti priliki, bilo je 27. decembra lani okrog 12.30, kupil za okrog 3000 lir blaga, ki ga je imel v košarici. Ko je bil pri blagajni, pa je škatlo s sirčki spravil v žep, ker je mislil, da jo je blagajničarka že vračunala.
Sodnik je upošteval, da je Maschietto bil doslej pošten človek in zato je verjel njegovim izjavam ter ga oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Obtoženca je branil odv. Blessi.
sti, v bližini glavnega pokopališča, prometna nesreča, v kateri na srečo, ni bilo človeških žrtev.
Na Tržaški cesti avto zapeljal s ceste
V noči od srede na četrtek se je zgodila na Tržaški ce-
Neki Tržačan se je s Fiatom 600 peljal proti Gorici. Pri glavnem pokopališču je naenkrat izgubil oblast nad vozilom. Ali je to zakrivil sunek vetra, ali okvara na gumi, tega nismo izvedeli. V hipu je avto zavozil v živo mejo, ki je ob cesti, ter zletel čez jarek. Avtomobilist se pri nesreči 6ploh ni poškodoval. Zaradi tega niso prišli na kraj nesreče niti prometna policija niti karabinjerji. Včeraj zjutraj so z Agguzzonijevim dvigalom vozilo potegnili na cesto in ga odpeljali v delavnico, kjer mu bodo popravili okvare na sprednjem delu.
Delavec SAFOG se je opekel po obrazu
Velja za tržiški okraj
Odloženo plačilo davkov
Davkarija v Tržiču je odredila, da bodo na njenem področju pobirali prvi obrok letošnjih davkov, ki je zapadel že 10. februarja, skupaj z drugim obrokom, to je v času od 10 do 18. aprila. Ta odredba velja poleg Tržiča še za občine Doberdob, Ronke, Fogliano, Škocijan in Št. Peter ob Soči, Starancan in Turjak.
Zainteresirani davkoplačeval. cj bodo lahko plačali torej oba prva davčna obroka skupaj prihodnji mesec, ne da bi morali zato plačati kakšno globo.
VILLARS, 8. — Na sporedu današnjega dne zimske uni. verziade sta bila teka žensk na 7.400 m dolgi prog} ter moških. Slednji so morali preteči 11,500 km. Med ženskami je, kot je bilo že v naprej priča'
kovati, zmagala Poljakinja Biegunova, ki je pustila za skoraj 1’ za seboj drugoplasira-no Bolgarko Stojevo. Na tretje mesto pa se je uvrstila predstavnica Sovjetske zveze.
Med moškimi je bila premoč sovjetskih predstavnikov preočitna. Predstavniki SZ so si zagotovil} z Vorončihinom, Karpovom in Kondračenom vsa tri prva mesta in vse tri kolajne.
Izidi tekem so sledeči:
ZENSKE
1.	BIEGUN (Polj.) 39’52’7
2.	Stojeva (Bolg.) 40’50”
3 Faizrahmanova (SZ) 41’ in 23”2 itd.
MOŠKI
1.	IGOR VOROCIHIN (SZ) 51’47”4
2.	Karpov (SZ) 52’23’’8
3.	Kondračen (SZ) 53’39” itd.
Tudi drsalci so se danes začeli boriti za naslov univer-
zitetnega prvaka. Po izvedbi prvih petih likov v umetnem drsanju je v vodstvu evropski prvak Francoz Calmat, kateremu sledita Japonec Sato in Avstrijec Padhajasky.
V hokeju na ledu pa je moštvo Češkoslovaške premagalo Švico 12:1.
Po vesteh španske športne agencije
Helenio Herrera
v
gre v Španijo?
Trener Interja ni ne potrdil ne zanikal vesti
MADRID, 8. — Španska športna agencija »Alfin« je da. nes objavila vest, sklicujoč se na dobro obveščene kroge, vest, da je sedanji trener Interja in član italijanske tehnič. ne komisije za sestavo repre- .■
rentance za Čile Helenio Herrera sprejel nalogo, da pripravi špansko državno moštvo za svetovno nogometno prvenstvo. Agencija pripominja, da so sporazum dosegli sinoči v Madridu med sestankom funkcionarjev španske nogometne zveze, katerega sta se udeležila
iiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiniiiiiiiimuiiiiiiiiiiiniiiiiUMiiiiiiiMiiiiiii
SZ BOR
TELOVADNI ODSEK obvešča, da bo danes popoldne ob 15. url kot običajno otroška telovadba.
Smučarsko tekmovanje Arlberg-Kandahar
Danes začetek tekem v smuku
Med včerajšnjim «no-stop» treningom Avstrijke najbolj zadovoljile
SESTRIERE, 8. — Jutri bo zadnji pomembni letošnji zbor najboljših evropskih smučarjev, ki se bodo pomerili v smuku in slalomu v mednarodnem tekmovanju Arlberg-Kandahar. Danes so imele ženske «no stop training«, ki se je
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Borba proti škodljivcem koruze
iiiiiiiiiiiiMimiiiHiiitimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

C
KINO
_)
Včeraj ob 16.30 se je z naftnim grelcem hudo opekel po obrazu delavec Kogoj, ki dela v livarni SAFOG. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju zaradi hudih opeklin.
Najdeni predmeti
Na sedežu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini hranijo naslednje najdene predmete: dve moški in eno žensko ko-1), zrcalo za avtomobile, znesek dinarjev, dve denarnici z denarjem, najlonsko mrežo, moško rokavico, dve ženski rokavici in en ženski dežnik.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik kakšnega navedenih predmetov, ga lahko dobi na omenjenem uradu.
CORSO. 16.00: «Napad sto enega«. Barvna slikanica Walt Disneya. Sledi barvni dokumentarni film «Japonska» v cinemascopu.
VERDI. 17.00: «Tajnost Monte-crista«, R. Calhour, P. Bredin. Ameriški cinemascop v barvah.
VITTORIA. 17.20: »Intelligence service«, P. Brice in J. De-sny. Francoski črnobeli film v cinemascopu.
CENTRALE. 16.30: »Ursus in tatarsko dekle«, Joko-Tani in E. Manni. Italijansko-franco-ski barvni film v cinemascopu.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči ie odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, te'. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8 stopinj ob 15 .uri, najnižjo 4 stopinje
Goriški župan je izdat posebno odredbo, s katero nalaga lastnikom njiv, na katerih je rasla koruza, da morajo najkasneje do 15. aprila odstraniti vse sirčje in druge ostanke koruze s svojih njiv, kjer pred. stavljajo nevarnost za zaploditev škodljivega mrčesa. Kdor ne bi koruzne slame porabil ra steljo -ali krmo ,jo mora do navedenega roka sežgati.
Kdor se ne bt ravnal po teh navodilih, bo kaznovan s predpisano globo.
----«»----
Globe mestnih stražnikov
V	preteklem februrarju so mestni stražniki v Gorici naložili 420 glob in sicer:
Proti prekršKom cestnega pravilnika 409 glob, proti prekrškom mestnega pravilnika 4, poljskega pravilnika 2, zaradi tržnih prekrškov 1, zaradi prekrškov gradbenih predpisov 2, zaradi psov 1 in zaradi prekrškov proti zdravstvenim predpisom tudi enega.
V	istem mesecu je mestni konjederec polovil 17 psov, ki sc se klatili brez gospodarja.
Mednarodni folklorni nastop v Gorici?
zaradi slabe vidljivosti na zgornjem delu proge začel z enourno zamudo.
Čeprav predstavlja po navadi tak trening pravcato tekmo, pa čeprav brez merjenja časov, danes do tega ni prišlo. Tekmovalke so se posvetile treningu in skoraj vse so se počasi spuščale po progi ter proučevale najtežje prehode. Večina se je pri teh ustavljala ter večkrat poskusila najnevarnejše dele proge.
Kljub počasnim vožnjam je prišlo do nekaterih padcev, ki pa bodo ostali brez resnih posledic. Od Avstrijk sta padli Netzerjeva in Nieblova v začetku proge, medtem pa ko je Italijanka Inge Senoner, ki je bila najhitrejša, padla tik pred ciljno črto. Po današnjem treningu sodeč imata največ možnosti za uspeh Traudl Hecher in Haasova. Zadovoljila je tudi Italijanka Pia Riva, ki je progo prevozila v odličnem slogu. Današnji trening ni povedal ničesar, predvsem, ker se tekmovalke iz razumljivih razlogov niso hotele izpostavljati nevarnosti in niso hotele odkriti vseh svojih kart. Vse brez izjeme pa so ugotovile, da je proga sicer odlična, toda težka in nevarna.
ski prvak srednjetežke kategorije Gustav «Bubi» Scholz bo 7. aprila nastopil proti temnopoltemu Američanu Jesseyu Bowdryju.
• * *
DETROIT, 8. — Ameriški boksar Henry Hank, ki je peti v lestvici najboljših boksarjev srednje kategorije, je prejšnjo noč premagal s tehničnim k. o. v 7. rundi jamajskega tekmeca Allana Harmona.
BOKS
Duiliu Loiu nagrada sAtlet 1961»
Pevsko društvo »Seghizzi« iz Gorice pripravlja vrsto prireditev, med katerimi tudi folklorni nastop, ki naj bi bil pred koncem julija. Tega nastopa na Trgu Ginnastica bi se poleg italijanskih folklornih skupin udeležile tudi najboljše folklorne skupine iz Jugosla-
pod ničlo ob 5.30. Povprečne . vije, Francije, Avstrije in Spa-vlage je bilo 45 odst.	| nije.
MILAN, 8. — V ponedeljek bodo podelili Duiliu Loiu nagrado »Atlet 1961». To nagrado podeljuje ustanova Ernilio Colombo najboljšemu atletu leta. Loia bodo nagradili med večerjo, ki jo bo priredil v Comeriu v čast svetovnega prvaka welter junior kategorije in evropskega prvaka srednje težke kategorije Giovannj Bor. ghi.
Prvič so to nagrado podelili 1946. leta. Zanimivo je, da v 15 letih niso nagradili s to zlato medaljo nobenega boksarja. V referendumu, ki je podlaga za dodelitev nagrade, si je Duilio nabral 6 glasov. Njemu sledita Morale (10 glasov) m Baghetti (3).
* * *
BERLIN, 8. — Bivši evrop-
HOUSTON, 8. — Svetovni prvak lahke kategorije Joe Brown se je popolnoma opomogel od bolezni, ki ga je prisilila, da je odpovedal srečanje za svetovno krono s Carlosom Ortizom. Brownov prokurator je javil, da se bo svetovni prvak začel pripravljati za dvoboj, ki bo 21. aprila, čez dva ali tri dni.
LONDON, 8. — Boksarski svetnik bivšega svetovnega pr. vaka težke kategorije Ingemar-ja Johanssona je dosegel spora, zum s prokuratorjem evropskega prvaka Dicka Richard-sona za dvoboj, ki naj bj veljal za evropsko krono. Boksarja sta se že spoprijela 1959. leta, ko je Johansson premagal Angleža s k. o. v 11. rundi.
TURIN, 8. — Tržačan Nino Benvenuti je nocoj premagal po točkah v osmih rundah Fre. da Hassa iz Hamburga.
tudi predsednik zveze Pico in Herrera.
Na vprašanje novinarjev ni Herrera vesti ne zanikal ne potrdil vendar je dodal samo «Je mogoče«.
Ob povratku iz Španije * Italijo ni hotel ničesar pripom. riti. Novinarjem je rekel samo dve besedi «No comment«. Kasneje je izgubil potrpljenj^ in je s sarkastičnim glasont dodal: «Pišite kar hočete. Sem že navajen, da mi pripisujejo lažne izjave.«
Vest o Herrerovem odhodu v Španijo je povzročila posebno v krogih Interja in tudi nogometne zveze precejšnje presenečenje.
Pri Interju so izjavili, da Je vest, vsaj takšna kot je prišla iz Španije, popolnoma izmišljena. Tajnik milanskega kluba Allodi je priznal, da si Her. rero želijo tako v Španiji kot v Franciji, toda trener je spre. jel točno določene obveznosti tako do Interja kot do nogometne zveze in ker je znan po korektnosti ni mogoče, da bi se obvezal drugje. Predsednik tehnične komisije za sestavo italijanske reprezentance dr. Spadaccini je bi] zelo presenečen in je izjavil, da vest nikakor ne more komentirati.
NOGOMET
Santeili kaznovan z enim dnevom prepovedi igranja
FLORENCA, 8. — Vodstvo polprofesionalne nogometne zveze je na zadnjem sestanku izreklo nekaj kazni do 1* gralcev in klubov C-lige. Med drugimi je vodstvo diskvalificiralo za eno nedeljo igralca Triestine Santellija.
letošnje bogato kurentovanje
(Nadaljevanje s 3. strani)
filmski trak, nekateri celo na barvni film, kar je samo ob sebi še bolj razumljivo, kajti film v barvah mnogo izraziteje pokaže bogastvo noš in šem.
KOŠARKA
TURIN, 8. — Ženska ekipa Fiata je nocoj premagala peterko Crvene zvezde iz Beo-gitda 64:57 (34:26).
HOKEJ NA LEDU
COLORADO SPRINGS, 8. — Švica si je sinoči zagotovila pravico do nastopa na evropskem in svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu. V odločilni tekmi so Švicarji premagali Avstrijce 9:4 (4:0, 2:2, 3:2).
H gornji prireditvi je treba dodati še nekaj, kar pa v to prireditev menda ni spadalo-Indijanci na konjih, ki jih je bilo kakih 25, zares ne spadajo med takšno značilno domačo pustno prireditev. Toda to je stvar organizatorjev in onih, ki bi jim znali v ten) svetovati.
MOSKVA, 8. — Prijateljsko srečanje med državnima reprezentancama Sovjetske zveze in Češkoslovaške, ki je bilo sinoči v Moskvi, se je končalo neodločeno 2:2.
Mimogrede bomo omenili š* to, da je ptujsko filatelistično društvo ob letošnji prireditvi kurentovanja in pustnega rajanja izposlovalo pri direkci' ji PTT poseben poštni žig, in posebno spominsko razglednico ter dopisnico, tako da so tudi filatelisti prišli na svoj račun. Res je, da je Ptuj n«" koliko daleč od Trsta, vend»f bi ne bilo odveč, če bi 0 priliki na pr. kako tržaik0 društvo organiziralo izlet n* ptujsko kurentovanje, ki ni le ptujska, pač pa že vseslC' venska pustna prireditev.
1VOANDRIČ 1
WJWAVWA
Travniška kronika
vvuv il. aavwvwwwwim KONZULSKI ČASI
nadalje ostal v Travniku. Pred njim so stali ostanki zajtrka. Konzul si je brisal usta z gibi zdravega človeka, ki si je pravkar utešil lakoto, ko je vstopil Davna, mrk in bled kot vedno, s stinjenimi ustnicami in napetimi mišicami na Čeljustih.
S potišanim glasom je sporočil, da je kapidžibaša ponoči umrl.
Daville.je naglo vstal in odrinil mizico z zajtrkom; Davna je pa stal mimo in, ne da bi spremenil glas ali položaj, na vsa razburjena konzulova vprašanja odgovarjal s kratkimi, ne-določnimi besedami.
Včeraj popoldne je kapidžibaša, mož je zadnje čase sploh bolehal, začutil, da mu ni dobro. Vzel si je toplo kopel in legel, ponoči pa je nenadoma izdihnil, ko se nihče ni nadejal in preden mu je kdo mogel pomagati. Danes dopoldne bo pokopan Vse, kar bo on, Davna, še zvedel, bodi o smrti sami, bodi o odmevu, ki ga bo novica imela v čaršiji, bo sporočil kasneje.
kaj se smrt zamolči in vse, kar je povezano z njo, se opravi kratko, brez veliko besed in ceremonij.
Ko je Daville ostal sam, je začutil, da se mu je tako veselo začeti dan nenadoma pomračil. Ni se mogel otresti misli na neprijetnega, visokega človeka, s katerim je še predvčerajšnjim govoril in je sedaj mrtev. Pomislil je tudi na vezirja in nevšečnosti, katere mu gotovo prizadeva smrt tega odličnika, in prav v njegovi hiši. Pa tudi Davnova bleda, pogrebna postava mu je venomer stala pred očmi, njegova neobčutljivost, molk in način, kako se je priklonil in odšel, prav tako mračen in mrzel, kakor je vstopil.
Po Davno vem nasvetu ni konzul nič ukrenil, mislil je pa venomer na smrt v Konaku.
odlično urejeno kopalnico In vtem ko se Je kapidžibaša paril litih ploščah, se potil in čakal maserja, ki mu
šele drugi dan dopoldne je Davna znova prišel in v vdolbini nekega okna presenečenemu konzulu šepetaje pojasnil pravi smisel kapidžibaševega poslanstva in vzrok njegove smrti.
Kaj več iz Davne ni bilo mogoče izvleči. Na Davillovo vprašanje ali naj iziazi sožalje in podobno, je odgovoril, da ni treba’ nič ukreniti, ker bi to nasprotovalo dobrim šegam. Tu-
Kapidžibaša je vezirju v resnici prinesel smrtno obsodbo. Cesarski ferman o utrditvi na sedanjem položaju in častna sablja naj bi samo prikrila obsodbo, pomirila vezirja in zamotila ljudi. Tik pred svojim odhodom iz Travnika, ko bi uspaval vezirjevo pozornost, bi kapidžibaša potegnil drug ferman, katil ferman, po katerem so vezir pa tudi vsi posredni in neposredni sodelavci prejšnjega sultana obsojeni na smrt; potem bi ukazal kakemu bostandžibaši* iz svojega spremstva, naj umori Mehmed pašo, še preden bi mu kdo njegovih mogel priskočiti na pomoč. Toda pretkani vezir je to zaslutil in zasul kapidžibašo s pozornostjo in častmi; pretvarjal se je, da verjame njegovim besedam in je navdušen spričo cesarjeve milosti, hkrati je pa podkupil njegovo spremstvo. Nato mu Je razkazal mesto in ga v Divanu seznanil s francoskim konzulom. Drugi dan je bila sijajna gostija na trati ob cesti proti Turbetu. Po dobri gostiji in močnih jedeh so se vrnili v Ko-nak, kjer je kapidžibašo »od mrzle bosenske vode* napadla huda mrzlica. Vezir je ponudil gostu, naj uporabi njegovo
na vročih kamnitih ... ga je vezir posebno hvalil, so spretni vezirjevi ljudje odparali podlogo na njegovem kožuhu, kjer je bil, kakor je povedal podkupljeni bostandžibaša, skrit katil ferman. Našli so ga in izročili vezirju. Ko je utrujeni in preparjeni kapidžibaša stopil iz kopalnice, ga je nenadoma prevzela tako boleča in huda žeja, da je ni mogla ugasiti nobena pijača. Čim več je pil, tem huje se je zastrupljal. Pred nočjo se je zgrudil in hropel kot človek, ki mu gore usta in drob, nato je pa otrpnil in umolknil. Ko so videli, da ne more več govoriti, niti dati z glasom ali gibljajem znamenja, so planili iz Konaka po zdravnika in hodžo. Za zdravnike je bilo prepozno, hodža pa tako pride vedno o pravem času.
Moder kot indigo in trd kot mrtva riba je ležal kapidžibaša na tanki blazini sredi sobe. Samo trepalnice so mu še lahko podrhtevale; zdaj pa zdaj jih je s težavo pridvignil, obračal oči in s strahotnim pogledom begal po sobi, kakor bi iskal svoj kožuh ali nekoga iz spremstva. Te velike, motne oči zapeljanega in umorjenega človeka, ki je prišel, da bi s prevaro umoril, so bile edino, kar je še živelo na njem, in so povedale vse, česar sam ni mogel več ne povedati ne storiti. Okrog njega so po prstih tekali vezirjevi služabniki, mu izkazovali vso mogočo pozornost in se v pobožnem strahu sporazumevali samo z znamenji in kratkimi šepeti. Nihče ni natančno opazil, kdaj je kapidžibaša izdihnil
Vezir je bil neutolažljiv. Nagla smrt njegovega starega prijatelja mu je zameglila veselje nad dobrimi novicami in velikimi počastitvami. Beli, bleščeči zobje so mu bili sedaj nenehno pokriti s košatimi, črnimi brki. Ves spremenjen, brez nasmeha, je sicer govoril z vsakim, toda samo na kratko in s pretresljivim glasom, polnim zastrte bolečine. Poklical je kajmakama Rešim bega, slabotnega in prezgodaj ostarelega travniškega odličnika, in ga naprosil, naj mu bo te dni v oporo, čeprav je dobro vedel, da možak še svojih poslov ne zna in ne utegne opraviti. Tudi pred kajmakamom je bridko tožil:
umrl pred mojimi očmi. Usodi ne ubežiš, toda zdi se mi, d» bi raje izgubil lastnega brata,* Je rekel vezir kot človek, ki s« sicer kroti, pa vendar ne more docela zamolčati, kar ga boli-
«Kaj češ, paša! Saj veš, kako pravijo: ,Vsi smo mrtvi-le po vrsti nas pokopujejo',* ga je tolažil kajmakam.
Katil ferman, ki bi bil moral obglaviti in pokopati Meb' med pašo, so spet skrbno zašili na isto mesto v podlogi kapi' džibašinega kožuha. Pokojnika bodo danes zjutraj pokopal* na enem od prvih travniških pokopališč, njegovo spremstvo-podkupljeno in bogato nagrajeno, pa se takoj po pogrebi* vrne v Carigrad.
Tako je Davna končal svoje poročilo o najnovejših do god' kih v Konaku.
Daville je onemel od presenečenja. Vse to se mu je zdel0 kot bajka in nekajkrat je hotel ustaviti tolmača. Vezirjev0 ravnanje ni samo strahotno in zločinsko, si je dejal, marve° tudi nevarno in nesmiselno. Ves prestrašen je hodil po sob* in se zagledal v Davnov obraz kakor bi hotel videti, ali govof* ta človek resno, ali je sploh pri zdravi pameti.
»Kaj? Kako? Ali je mogoče? In kako sme kaj takeg®? Razvedelo se bo! In, navsezadnje, kaj mu bo vse to pomagalo**
»Pomagalo mu bo, tako kaže,* Je mirno odgovoril Davn®1
Vezirjev račun ni tako napačen, kakor bi človek sodi* na prvi pogled, čeprav je jako drzen, je razlagal DavD® konzulu.
Prvič: vezir se je izognil neposredni nevarnosti, in zel° spretno, saj je izigral svoje nasprotnike in prehitel kap1' džibašo. Ljudje bodo sumničili in opravljali, toda nihče **e more nič očitati, še manj dokazati. Drugič: kapidžibaša Je javno prinesel vezirju veselo novico in izredne počastitvi/ zato je bil vezir zadnji, ki bi mu mogel želeti smrt. Tisti, •** so poslali kapidžibašo z njegovim dvoličnim poslanstvo!0! vsaj prvi čas ne bodo smeli nič ukreniti proti vezirju, k** bi tako priznali, da so imeli skrite, zle namene in jim r spodletelo.
Bostandžibaša — visoka stopnja na sultanovem dvoru.
»Usojeno Je menda bilo, da je napravil tako dolgo pot in
(Nadaljevanje sledi)
z jz-isrzjz' «“**»•	srtas;	=“• —10 - *-* -,u — -