gosp dar j išk in naro Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 20. aprila 1864. Gospodarske stvari. 0 izdelovanji sladkorja iz pese da je ta obrtnija popolnoma spolnila to, česar so od nje prieakovali. Zatoraj pa ima tudi najbolje in učene može za varhe, zatoraj šteje dosti navdušenih učencev, zatorej do Spisal Edvard Pour. lepo kaže stan visoke izobraženosti in umetnosti 7 ktere se je naš čas pozdignil. Kje neki je druga obrtnija, Bilo je leta 1747, ko je lekar in kemikar Andrej da bi se mogla meriti v znamenitosti in velikosti njeni? Marggraf v Berolinu v nekem spisu, kterega je kralj. akademii umetnij předložil, prepričavno dokazal, «« pmucmu guo^uaiotvu, — i>xou u^vu, kristalni sladkor (cuker) v pesi, in da veliko vrednost oživlja kmetijstvo in obrtnijstvo ob enem, ima pesa za izdelovanje domaćega sladkorja. Skušal je domá pri nas denar, kterega smo doslej čez morje na iz bele pese po vinskem cvetu (alkoholu) sladkor izvleči, ptuje pošiljali in daje zaslužek domačim ljudém ne samo da je Ona daje kmetu delo in zaslužek 7 pridnemu gospodarstvu V • j • cisti njivo daje ga budi moč, ona pusca in res je v 100 delih pese do delov sladkora dobil. na Al žalibog! da Marggrafovi iznajdbi niso drugi dosti polji ampak tudi v fabriki, poleti kakor pozimi Od začetka so zidali velikanske poslopja, v kterih sledili ; mnogotere težave v obrtnii so bile tega krive, so sladkor iz pese delali ; pa kmali so vidili pa tudi tadanje politične homatije. Po vojski, ktero je drage končal Ahenski mir, so se Angležem, kteri so kolo- začeli nialni sladkor napravljali, vsi trgi na Nemškem zopet odprli in oni so se jih polastili; mašine , da jim malo koristijo in malo dobička puščajo; delati sladkor vu^/iiA m viiJ. ov ov^ jiu ^viaouu ^ oxaunvi p9i y xxt\ji vga so Nemci iz pese delali, bil je memo unega predrag. kterega opravijo levne pa trdne poslopja zidati in dob re , da tako zdaj z manjšimi stroški veliko Ta važna obrtnija se je doslej čez Avvuvr* ^ w^v VtVAIAAl J KJ X A JV AUVU1V UllV^W JL U f NUUUI VMA^UAJU UU J UVOIVJ VV<4 Jj fcHÚ CO Z k O y All** Opustili in pozabili so tedaj izdelovanje sladkorja iz gležko, Nemško, Švedsko, Ogersko in Avstrijansko raz- ese. Se le proti koncu 18. stoletja seje Lamp adi v širila in celó v rusovske neizmerne planjave. Pesa; reibergu zopet Marggrafove iznajdbe spomnil. Kavno pesa! je zdaj tišti glas, ki je počil po ooširnem svetu, tačas je skušal baron Koppy na Kranjskem (prvi V našem avstrijanskem cesarstvu je zdaj 130^ fabrik v Avstrii) na debelo iz pese sladkor izdelavati ; pa v kterih se sladkor iz pese delà (posebno na Českem da je takrat obrtnija v našem cesarstvu na Moravském in Ogerskem). Pridelki teh fabrik zadostu- skoraj popolnoma potřebám Avstrije, da v ktero žalibog ■ 7 } takih otročjih nogah stala, da iz centa pese je komaj 2 funta in pol sladkora dobil. Ceravno so se zeló trudili fabrike za domač sladkor ustanoviti, vès trud bi bil vendar zastonj bil, ako bi ne bile mnogotere vlade spoznale potrebe in važnosti izdelovanja sladkora iz domače pese. Da bi se namreč kupčija angležka preveč ne šo-pirila in da bi druge države od nje neodvisne postale IU KA Cm l/l U1 U^t KA.I&CUU LIJ Vi UWUVliSll^ ^UOlttlCj so vlade začele vojsko zoper čezmorske pridelke in z a že priđeš štacuno, ti postrežejo z domačim sladkorom. (Dalje prihodnjič.) Gospodarska skusnja. *Kebrialihrošči, ki mesca majnika drevju angležko. Napoleon I. je mlado obrtnijo močno podpíral. Francozom, da bi izdelovanje sladkora iz pese na Je dal mi- debelo poskusili in iz njega dobiček imeli lijon frankov in sila veliko zemljišča (32.000 tektarjev) ; veliko škodo delajo in zaležejo obilo škodljivih črvov so za gnoj po 45 do 60 kraje, vagán (mecen) vredni. Ta njih gnojna moč je po skušnjah potrjena. Ne bo se tedaj okupil, kdor za vagán vlovljenih in pomorjenih kebrov plača ta denar. v postavi 15. januarja 1812 je zapovedal, naj se napravi o učilnic, v kterih se ima pridelovanje sadkora iz po besedi in delu (teoretično in praktično) učiti pese m Gospodarska novica. * Yama-Mai —japanska svilna ali zidna ukazal je, naj se dá cesarsko privoljenje za 500 fabrik, go se ni ca. Kralj virtemberški je lansko leto nekoliko ' * ~ ...... " v živijo od hrastove ga perja -- J J a t v J J vVV Í.UM1 Airnj O ^ m • • fabrike naj se celó na državne stroške napravijo, jajčic svilnih črvičev, ki ktere bi bile imele v dveh letih (1812 in 1813) napra- ^bil iz Japana. Japanska država je v Azii, Japaneži viti dva milijona kilogramov*) sladkora. so umni poljedelci, svilorejci, vrtnarji in obrtniki. Kralj Ako prevdarimo, kako se je v zadnjih desetih letih je mnogim drugim gospodarjem dal za poskušnjo teli izdelovanje sladkora iz pese povzdignilo in razširilo, ne jajčic, ki sojih redili z navadnim hrastovim perjem, samo drugod ampak tudi na Nemškem in pri nas v -----—-j-----------— -------j- -r -— Avstrii (velik del cukra, ki ga dandanašnji povžijemo, s° se zaceli zapredovati v mešičke ; zapredovali so se kakor redijo druge s murbovim. 6 tednov je trpelo, da je pesni sladkor); če pomislimo, kako je ta oddelek obrtnije na vse strani ta kratek čas napredoval in še napreduje, ako se mora ta mlada obrtnija z obilnim davkom bojevati, pa je vendar zmogla : moremo reci, en v teden tednih. ? dilo. iz mešičkov (kokonov) pa so izlezli metulji toplih hramih pa se je vse hitreje go- v z Mešički so veči memo navadnih svilnih; svila se trdna. Metulji se niso pa- lahko mota; svila je * Kilogram po avstr. vagi je 2 funta 5 kvint, in 35 granov njih rili. Za druge skušnje bo treba novih jajcic iz Japana Natoroznanske stvari. 8 u k a. ' Kar Je volk v naših gozdih, jastrob med pticami, to ti je v vodi šuka (Hecht): prava roparca. Sedé na bregu bistrega jezera ali pa pri mirni vodici čistega kakega potoka ogledoval si morebiti prijatelj kdaj ribo, ktera je stala mirno ter nepremakljivo v vodi. Dolgo si jo gledal, le za las se ni premaknila iz mesta, al hipoma, kakor strela, je švignila — in izginila je ribica v široko žrelo roparske šuke. Suka, prava volkulja med ribami, živi v vseh vodah bodi si v stojećih ali v tekočih, le v morji ne. Hrana njena so navadno vsakovrstne ribe ; mnogo jih pokončá, tedaj med njimi časi veliko škodo delà; razun rib po vžije tudi veliko druzih žival, ako jih le ujeti more , kakor : žabe , krastovice , miši, podgane , rake, kace itd.; gosti se pa tudi rada z mesom druzih večih žival, ki so utonile, ter v vodi gnijó ; zelo požrešna, ti še celó vselej svojim sestricam ne prizanaša. Ako je šuka dosti velika in mocna, izbere si časi tudi kako račico, gosko, ali pa tudi kako drugo povodnjo ptico; škoda je tedaj velika, ktero časi ta po ribnikih delà. Kakor zvěřina na suhem, ni šuka le samo mocna, temveč je tudi zelo zvita in kaj přemetena, da more toliko več rib poloviti. Tiho ti tiči v kakem kotičku skrita ter čaka mirno, da bi se ji kaka ribica pribli-žala; ji doide ktera blizo, plane urno na-njo, in za malo časa je ni več reve, ki se ničesar ni nadjala ter brez skrbi v bistri vodici si igrala. Ako šuka kako mreno popade, ne požre je precej, ker oštre in bodeče njene hrbtne plavute bi jo v grlu ranile ter umorile, — ampak drži jo tako dolgo z ostrimi svojimi zobmi, da pogine in jo brez nevarnosti požreti more. Ravno tako pusti pri miru druge ribe, ktere imajo preostre plavute, le lakota pripravi kako mlado, neiskušeno šuko, da hapne po taki ribi, ki je navadno zadnja za njo. ^ Kakor ribe sploh, se tudi šuke zelo zarejajo. Sukje drstenje se začne že mesca svečana ter traja do véli- kega travna; vsaka šuka izleže po 150.000 jajčic na travo in druge želji v plitvi in stoječi vodici; kmalo bi bile tedaj vode polne samih šuk, kajti silno veliko bi se jih zaredilo, ktere bi skoraj vse druge ribe polovile, ter se nazadnje še med sabo klati jele; al previdnost je vse drugace preskrbela: šukje ikre imajo silno veliko sovražnikov; ti so žabe, race in druge živali, ktere jih toliko pokončajo, da se ena ribica iz sto jajčic izleže. Že tretji ali pa četrti dan ti splavajo male šukice iz iker, ktere so pa še vedno v nevarnosti, da bi jih druge ribe ne pojedle. Kako lepo je tedaj Stvarnik skrbel, da nič ne moti prelepega reda v naravi. Prvo leto svojega življenja je šuka po vrhu zelena; drugo leto še le spremeni zelena se barva v sivo, vendar ne popoinoma, tudi se pokažejo blede lise po hrbtu; na trebuhu je belorumenkasta. Prvo leto doraste šuka osem do deset palcev ; v tretjem je navadno po poldrugem čevlji dolga; pozneje pa izraste še veća, sploh se pa ne sine po velikosti njeni soditi, koliko bi stara bila, ker čem boljšo ima hrano, tem hitreje raste. Kakor ribe sploh so tudi šuke kaj tečna jed ; vendar pa niso mlade šuke neki nič kaj posebno dobre, ker njihovo meso je premehko ; ravno tako tudi prestare ne, ki imajo pretrdo meso: kuharice naj tedaj pazijo, da ne bodo za drag denar kupovale skoraj popoinoma nevžitne ribe; navadno je takrat šuka, posebno kadar se drsti, po hrbtu zelena s svitlimi zlato-rumenimi lisami, po trebuhu pa bela. Pri vsem tem se šuka zeló čisla, toraj jo tudi lové kakor jo vejo in znajo: v mreže in na trnike; za vabo imajo druge ribe, še celó mlade šuke, žabice, gliste in meso; pravijo, da šuka še celó, zarad svoje požrešnosti po rudečem suknu hapne, mislé, da je meso , v kterem je pa le kosček svinca ali kaj takega zavitega. Peščenikar. Spisal Davorin Terstenjak. (Konec.) ^ .>» nfcttf* Gosp. Milliner še nam je priobčil drug napis rim-skega kamna, najdenega pri sv. Lenardu na podnožji Ljubelja, ki se tako glasi: BELESTI AVG. a» 3 »s T TAPPONIVS A r, MACRINVIIl^^ .A - 11 I. IVLIA SEXTI *,i*f CARA CVM SV (is ?) gm V. S. L. M. ) Ker v tem imenu najdemo ime božanstva v dativu, se je nominativ glasil: Bel es tis, ter se je sklanjal, kakor: ho s tis, ambustis, fustis. V živi slovenščini sicer več ne najdemo tega su-fixa, al sorodna litevščina še ga je ohranila . kakor pričajo imena božanstev: Betustis, Girristic itd. Znabiti, da odlomki tega sufixa se nahajajo v slovenskih ast, ist, — primeri cerkvenoslov. ger listi, magnum collum habens, perlist®, magnum pectus habens, po li s tii, planosus, rječisti, verbosus. kteri so se gotovo v proetnični dobi glasili: gerlistos ali gerlistis itd. Ime božanstva pa se je tudi znalo glasiti: Belesis, primeri litevskih božanstev imena : Warpulis, W i s-sagistis, Birzulis itd., in glasnik t je epentetičen. kakor v besedah : struga, ostrov, česk. stribro, oster, za sruga, osrov, sribro, oser*) itd. Belesti aug. pa tudi zna stati za: Belesti au-gustae, in biti ime ženske boginje, ktera se je velela B e 1 e s t, v genitivu b e l e s t i, kakor : bolest, bolesti. Korenika je bel, sansk. bhal, splendere, lucere, toraj Belestis, Belesis ali pa Belest: lu ci dus, splendid u s Deus vel Dea. **) Marsikter bode se čudil, da jaz pri razlagi osebnih in topicnih imen pogostoma jemljem lite v s čin o na pomoc. Temu dam sledeče premisliti : Po vseh svojih preiskavah sem do dobrega prepričan, kar tudi Bopp, Schleicher in Diefenbach trdijo, da so Litvani v pradôbi s Slovani bili en rod. Lit eve e Diefenbach imenuje „den antike r en Theilu, in pravi : „bei den slawischen Sprachen reicht kein Denkmal so weit hinauf, dass z. B. die Flexionen den litauischen in einem wesentlichen Puncte nâher stiinden. als die heutigen slavischen. Die Brucke iiber diese Kluft ist uns vollig abgebrochen, und dochzeigt auf beiden getrennten Seiten das Gefiige die alte Einheit, wie die Kreidefelsen auf beiden Seiten der Marche." Osebne in topične imena na slovensko-rimskih spo-menicih so skoro 600 let starej e, kakor slovstveni spomenici cerkveno-slovenščine, in ker se osebne imena božanstev ohranjujejo v svoji prvotni obliki skoz tisoč let, tedaj ne smemo se čuditi, ako v njih nahajamo take, kterih več ne pozná jezik današnji. *) Obširniše pri Pottu „Etym. Forsch." II, 233. **) Na Cigulni blizo Celovca je spominek: „Bělino aug. sacr. Da keltiski Belenus in slovanski Beli nu s sta po svoji bitnosti, vendar ne po gramatiČni obliki eno isto, bodem dokaza! v posebnem članka» & Pis. 127 Resnično piše dalje učeni Diefenbach: „Im Wort- drugo pa gosp. prof. Fr. Erjavec v Zagrebu. — Na-vorrathe — Bildung und Beugung haben die litauischen toroznanskega spisa ni prišlo nobenega, potopisno dařilo 30 gold, se je pa podělilo sestavku „Ozir po go- und slawischen Sprachen so Vieles gemein, den urverwandten scheidet, dass die Grosse der was sie von eigenen r i š k e m in tržaškem primorji m r omanje v beiderseitigen Trennungsmerkmale dagegen fast un- prestari Oglej"; spisal ga je g. Levičnik v Že- s i ch tb.ar wird." * leznikih. Ostali rokopisi se pošljejo gg. pisavcein nazaj, Ako se ta občnost še dá spoznati v današnjih živih da se še sèm ter tjè popravijo ali predelajo narečjih slovanščine in litevščine, koliko ozja in jedno- ličnima še je bila pred 1600 leti, iz ktere dôbe je gotovo ime B e 1 e s ti s-. vic« uts ^v,^ „jv/ j^v^cr jjv «li , volje, sopet o svojem času v presojo pošljejo. * Razpis druŽbinih daril za leto 1865. T7 in ce so povzdigo f L O domaće književnosti in v omiko slovenskega národa ozko sorodnost nam potrjujejo imena: Devso, razpisuje s tem družba s v. Mo h or a za leto 1865 D e v s u s, Bouvierio, Landino, Volta r on s, Adrans, Ragando, ktere še imajo čiste prestare sufixe, ki jih samo še nahajaš v litevščini in letščini. sledeča dařila: sto goldinarjev za najboljšo izvirno pripovest v obsegu petih tiskanih pol; predmet naj se jej vzame Ragando bi v cerkveni slovenščini imelo obliko iz domaće zgodovine ali se vsaj oslanja na-njo; PAr?lUiTVb suffix o ? v novosl. ragôd, kakor labôd, končni izvirno petdeset goldinarjev za najboljšo izvirno pri-os je že pokončan, cerkveno-slo- povedko iz družinskega življenja sploh, v obsegu blizo Bouvierio treh tiskanih pôl. Ce ne pride nobene take, dařila t. Ime vanščina ga je poznamljala z (po Pohorji: Bou vir) se je v proetnični dobi gotovo vredne izvirne pripovedke, poděli se darilo najmičniši glasilo: Bouvierios, — primeri ime litevskih božan- prestavljeni^ povesti, ki pa mora vsaj blizo pet pol ob-stev: Pergrubios, Potrimpos, A i t v a r o s itd. Ime sirna biti; in božanstva „na ptujskem spomeniku: „Jarmogio au-gusto sacrum*• se je celó utegnilo v nominativu v oni dvadeset goldinarjev za najbolši sestavek pod-učnega (gospodarskega, natoroznanskega ali sploh opi- validus ađjutor, **) in u s 7 dôbi glasiti Jarmogius, tudi litevšČina pozná suffíxa ius, imena litevsk. božanstev: Pizius, Siliniczus kicziowus, Ka u kar us, gospodar u s sapnorus, Schafer, stiklorus, Glaserer ker še sovavnega) zapopadka v obsegu ene pôle. primeri Re- Vsi ¥ OA SpiSl DclJ MVViV V ICVlilVV UlilO V U1 1U ZJ 9 77 V Lab und Ailes 7 Gott hat Himmel und Erde und Ailes. was Mittheil. des hist. Vereins fiir Krain" in ga primeril ved- ist erschaffen itd. UliU XX11CO , - UiiU. XXllCO , wao lOt, Si ivw. Marsikak latinsk „pensum" je tukaj belil že slovenskim skemu Arbhu (Rbhu) in germansk. Alfr. Elfe, in rekel, da dijakom mlade lasé , pa mislimo 7 da tudi slavska mo- ime pomenja: „den lichten Wassergeistu, opominja Lab blizo Kranja. V cerkveno-slovenscini nahajamo slično poznamo-vanje za duha, in sicer: sinec, po Miklošiču iz korenike: si, drica sini je in se se svojega roda. raduje v mirni tihoti nad vrlimi li d primeri severnoslov. d daemon , iz korenike splendere, lucere, toraj zmirom pomen tlob Pis Le srčno naprej, mladi upapolnî zarod naš" na nastopljeni poti narodskega napredka! Radostno ozira se mati Slava v te, pričakovaje, da s teboj vred preobrazil se bode tudi narod slovenski, ter 128 povzdignil se gledé omike med prve rodove svetá. Kaj pač omikani Slovenec že tudi dandanašnji ne doseže? Zahtevaj od njega globoki uk ? krepko delavno moč oroslansko junaštvo ; vsemu je sposoben; — zvezda pa umetnijo, ktero koli hočeš 7 r y ki sjajno ob- ce- sarja in domovine. Toraj še enkrat rečem, kar ko narodsk učitelj tudi reci smem : le srčno naprej, mladi seva vse njegove početja, je: zvestoba do Boga r y upapolni zarod naš Ne zameri, brate, da tako rad zavozím kraj ceste hotel sem Ti edino le povedati, da razgled iz preddvora kapucinske cerkve na mesto in savinsko dolino je spre- lep; tak je da, ako bi nevošljivost ne bila greh, strahu, da bi mi bi ga gotovo zavidi! Celjanom. lukamatija ne ušel, hitim zopet proti kolodvoru in šinem Zdravstvujte, predragi Celjani", spregovorim, v voz. ko nas železni vranec zavozi vén v lepo planoto in prijazno okolico. Savinsko dolino zgubili smo zdajci spred oči Teharje smuknile so k levi memo nas in privo-zili smo se kmali v bolj tesne ožine. Ko se ustavi vlak, bili smo v S tor ah. K desni od železnice stojé v těsni dolinici preimenitne železne fužine, ktere bi bil pač rad zopet ogledal ; al žalibog, še misliti ni bilo na kaj tacega. Ce kje, tukaj delà soparna moč čudeže. Pripravljaj o se namrec v Storah železni oklepi za bojne ladije (Panzer-schiffe), in sicer iz kovanega železa, kterih en komad bojè do 45 cent o v tehta. Da take delà zahtevajo pre-imenitnih priprav, razume se samo po sebi, in splača se člověku, da jih ogleda. Lukamatija pojel je bil vendable enekrat sapo, in odmaknjene so nam bile Po těsni in gričnati okolici Trg ^ Vf OC1. zopet Store spred privozili smo do naslednje postaje St. Jurške. tega imena ostane nam v odprti dolini na levici, in kar se iz daljave soditi more, je viditi prav mikaven in lep. ker Nam Slovencem pa je zlasti še imeniten zato, on sedanji dom slavnega našega starinoslovca gospoda Davorina Terstenjaka, ki je s svojo visoko učenostjo že razkril očém. domorodca kega! toliko ; kar je bilo poprej zakrito našim Bog naj ohrani Slovenii učenega pisatelja in se veliko veliko let zdravega in krep- Zapustivši St. Jur bližali smo se hipoma drugemu imenitnemu kraju, Po nik vi namreč kj e r se rodil pre- je v pravem pomenu besede novi apostelj slovenski, slavni raj ni knezo-vladika Slomšek. Ves zamaknjen sem toraj pregledoval nježne holmce krog sloveče Ponikve; kjer sem ogledal kako cerkvico, sem si mislil: tukaj je morebiti pri sv. Ožbaltu, kjer je v mladih letih šibki astirček Anton Slomšek pridigoval raz lesenih, v stolp ržečih stopnic svojim nedolžnim mladim tovaršem in s tem razodeval svoj visoki prihodnji poklic. Skoda ! britka škoda! da je zvezda, ki je izšla rodu slovenskému od Ponikve, tako zgodaj zopet zatonila; — pa če je ona tuđi zašla k Božji milosti, svit njeni bo sjajno blesketal, dokler štel bode Slovenec dneve in čase zgo-dovine svoje. ^ I1 5 j' % * ?jj * , Od Ponikve naprej nastajalo je vedno bolj temno kajti jesenski večer primikal je vedno bolj y in j po kteri bolj smo zagrinjalo doli nad nas in tesno dolino drčali. Zemeljski predor přestavil nas je v novo oko- lico ter v bližavo polčansko; ko pa smo dospěli do postaje, bila se je storila že temna noč. moji daljni vožnji proti Mariboru, Gradcu, Bruku in čez Smerenik proti Beču v prihodnjem listu kaj. Srčno Te pozdravlja Tvoj brat Jože Žl indr o vič. Kratkočasno berilo. Harač. Zgodovinsko - romantičen obraz. v Ceski spisal Prokop Chocholousek. Poslovenil Podgoričan. (Dalje.) Zdaj se je vspel tudi mládenec, podprl z levico pod pazduho, desnico pa vzdignil. „Govori Helena, za ljuba moja — moja duša! jaz sem Ivan Mandušić svojo domovino, za njeno slavo se ne bojim nobene nevarnosti, za-njo daruj em vse. u 77 Vedila sem dekle. » No 7 sej poznam tvoje srce (( 7 tedaj poslušaj ! ali djalo je " obstálo je na- enkrat, pritisnilo se k njemu in začelo ogovoriti tako, kakor govori mati otroku, ki že umira. „Se enkrat me ûrilr^of nnfim pritisni k svojemu vernemu srcu, da še enkrat čutim kako bije; še enkrat pritisni svoje usta na moje y da si iž njih nasrčem stanovitnosti in srčnosti za bodočnost, in da v spominu na tvoj poljubek pretrpim bodoče ma- deževanje svojih ustnic, poljubi me še enkrat posled!" se na- yy Govori Helena, govori ljuba moja t a oblačen, ali vendar srčan je djal darovala ?" „Precej j yy povedi, kako se bodeš denka 7 U.UUU.U , prije la oo zjcv I/^IU , i\a&ui U1 una uxioiiia . xvaxvv bi nadaljevala, potlej^pa položila roko na nemirno srce da bi ga utolažila. Cez nekoliko časa se je zopet za-vedila. Vspela se je in prejšnja resnoba je objemala samo malo počaki!" — šepetala je mla- se za čelo kakor bi bila mislila kako obličje. 77 Več nego živenje (( začela je lahko ali važno „vec nego živenje hočem darovati za domovijao : cena s ktero odkupim vladika in ž njim vred Urno goro ta cena je najina ljubezen , to plačilo sem jez sama y U< Umolknila je 7 vprla v f OC1 v Ivan Mandušica. al on junak je tresel se kakor hrast vihár ; v 7 kterega se vpira šalo ; prijel se je za čelo. „Ali umeješ to ceno, Ivan Mandušić" ot7 Je w**« x^ou^, - )?uumu»iiia «« J* «« ruješ svojo ljubezen, menda se ne bojiš take daritve ?' odgovoril je Mandušić dekle resno povpra- „domovina zahteva , da ji da- Ne srčan. bojim Povedi mi Je kdaj se bodeš darovala/*' 77 , , X. U V OUI 1X1.1. , 1WA Cl J OC KJ Vy O UOl U » «i«. Kadar me vladika v Cetinji blagoslovi, precej tišti dan pojdem z Ahmed ago lostno, kakor smrti. djalo je dekle tako zabilo jokalo zaradi svoje prezgodnje 77 Dobro !" prikimal je Mandušić 7 77 ni te še oskrunil Turek niti s svojimi ustmi niti z rokami!" „Nikar, nikar!" — zaprosilo je dekle; če Turek izpolni svojo obljubo, potlej moram jaz izpolniti jo tudi ; telo sem obljubila Turku, al srce ostane tvoje in zvesto Crni gori; dušo pa ohranim in priporočim Bogu pa y tega menda nečeš, da bi stopila pred njegovo obličje, pa ne izpolnila svoje obljube, svoje prisege? Ne ne ; tega neces 9« djala je sama sebi 77 potlej bi moja in tvoja daritev ne bila daritev več, ampak prevara; domovina pa postane prosta in slavna le, Če se darujeva za njo t« 77 Helena Martino vice va!" začudil se je Man- 1 v • r dusíc ime slovi yy si srecnejsa nego sem jaz jaz y cigar po vsi Crni gori; do zdaj se še ni siišalo nobenkrat, da bi kaka ženska upala si kaj tacega. Ce • y j j 1 • • v • V V j • V • V V • i •• I i • ocisceni tvoji bratje; potlej si očišćena storiš to, potlej bode pozabíjeno to, kar si zakřivila. Izpolni svojo obljubo! Prav si imela, ker si zaupala v me, dobro! ne razdere upanja tvoj Ivan Mandušić y tako mocno ljubila v svojem junaškem srcu. Idi tvojim bratom!" kterega si ? greva 129 „No skrivnost, dokler se ne vrne vladika" — opomnila ga dogovori z mestno obcino o tem, kolikor na-njo spada pa idiva ali ne zabi tega, da to vse je se varujejo vse pravice deželne blagajnice ; naj se je in hotla prijeti za roko. zdaj že ne več!" „Ne, ognil se je Mandušić stroškov za nižjo realko, in ko bi se občina vpirala ker deželna last- potem naj storí, kar zahteva y „jaz nimam zdaj nobene pravice več do tebe, sej nisi nina nima nikakoršne dolžnosti do pravica, niže realke. Za vec moja nevesta!" >> Ahmed-agina pa tudi ne (C lostno Kdo )) ampak njegova sužnica sem. tem je bilo zarad polaj ša nj a naših davkov na djalo je dekle ža- vrsti poročilo tistega odseka, ki je bil postavljen v pre- „i^viv pa mi.ii i*« . ™ ničljivo : „druzega ženina si izbrala si koršen ti ne bi nikoli mogel biti jaz vdušen. misii na-nj « gled delavnosti deželnega odbora. Poročal je Nj. eksce- zavrnil je Mandušič za- lencija Anton grof Auersperg, rekoč, da je bil lani a tacega, djal je kana- „Ha kaj ?" oba sta prišla?' začudil se je Djuro Martinovič 7 „Nate zopet svojo sestro, dragi pobratimi (C djal 31. marca deželni zbor naredil prošnjo, da bi se naši deželi pomanjšali davki, in da je bila 15. maja ta prošnja pri Nj. veličanstvu, ktero jo je 16. maja podpisalo, naj se precej vzame na presojevanje, in zato je bila 19. dan maja že v rokah novčnega ministerstva. Iz početka je bilo nekaj upanja; ali potem je prišlo vse dru- je Mandušič neznano vesel; čestite jo bolj nego ste jo gače. Govornik je djal: ne zanicujem birokracije, ki je m uai i v» c«tta1a OÛofpA rk^n i« attaclf n ( C A ; notorrni n r v o m nAfvûhnn • nîî a/% 4-nlr a rMiAnv^in dozdaj j bolj nego svojo sestro. Ona je nevesta tf Ali tvoja nevesta ) Ivan ?" segel mu vesel v besedo. Je Vuk >> Crnogorska nevesta crnogorska, ne moja f« oglasil se je Mandušič z vzvišenim glasom ali, vladika je že osvoboden!" tudi ustavni državi potrebna ; ali če take prošnje pre-dolgo ležé v zraku zaprašenih pisalnic, potem se tudi zaprašé. Ne prosimo, da bi nam bilo prizanašanje, ampak da se nam dá pravica, po kteri bodemo plače- j) nas bode (Dalje prihodnjič.) Deželni zbori. Deželni zbor v Ljubljani. vladika vali davke tako, kakor jih plačujejo vse druge avstrij- ske kronovine. Do tega pa ne moremo čakati, da bi se popravil kataster, ki še v 10 letih ne bode v redu. Nekdaj vlada ni vselej pravično nakladala davke manjšim de-želam ; naj bi enako ne délai tudi državni zbor, ker sicer bi se mu lahko djalo: „svobodni hoćete biti, pa še celó pravični biti ne morete!" V zbornici državnih poslan- V. 14. seji (6. t. m.) je bil na vrsti prevdarek cev naj se ne sliši samo rjovenje českega leva in šta-stroškov deželne denarnice (blagajnice) za jerskega panterja, ampak tudi mili glasovi manjšega 1865. leto. Poročevalec je bil žl. Strahl. V glavnem kranjskega orla. Ko je 1811. leta med francozko vlado razgovoru se um^ m pa pri plačilih raznih deželnih uradnikov pravi poslanec precej so se mu bili jako polajšali ; in ko je bil vojni deželni glavar Marmont samovoljno ukazal prisiljeno po-sojilo, naglo so francozke gosposke v Parizu to posojilo nihče ni oglasil v drobnejšem razgovoru prosilo novomeško okrožje, naj bi se mu polajšali davki ki Je bila Deschmann, naj bi se ne pozabila želja, že v lánském zboru v misel vzeta, da bi namreč pri novem prezidovanji šolskega poslopja muzeja dobila ustavile, ko so zvedile f f kaj se godi. Ce je tako dělal boljši prostor; tudi naj bi se javno govorilo o vseh na- tuj zmagovalec, ki je znal, da ne more dolgo ostati pri pakah muzejskih ICUI , i\CL jo v Zjíwjluji ocj1 uiiu i&čtičtu. ±jlc*o , jjvti^m ui ovi j^u^/itj mulaia íaviiau uuuiav;a muzeje toliko očitanja. — Na to se je oglasil poslanec vlada! Preveliki davki niso le pri nas ostali, kakoršni -i rr\ i-i »-v i ti«^ i • i . 1 •! • • ivi • i v • i • reči ker je v zadnji seji bilo zarad nas potem bi še poprej morala enako ravnati domaća dr. Toman rekoč, da ga Deschmann kliče v boj kte- so bili popřej ? ampak se povikšani so ? ker se za rega se pa ogiblje on (Toman), kolikor ta reč spada v 1863/64. leto nenavadna priklada tako povećala zbornico, ín zato naj da je poročevalec pové, ali ne uka- dvakrat tolika, kolikoršna je bila. Ker pa denarstveni zujejo pravila, da se zberó vsako leto muzejski oskrb- odsek misli, da se mora dežela opirati na ustavo, ter v niki (kuratorji), in ali ni ukazano, da se mora vsako svojih prošnjah ne opešati, zato svetuje: 1) kranjski leto na svitlo dati poročilo muzejskih zadev? Poroče- deželni zbor se najspoštljivejše zahvaljuje, ker je na valec žl. Strahl odgovori, da deželnemu zboru mu- cesarskem najvišem dvoru Njih veličanstvo tako milost- zejske reči niso dovolj znane, ker ni imel časa da bi to stvar pretresal, in zarad mnozih druzih silnih do zdaj, ljivo sprejelo naše poslance, ki so bili tam 31. marca 1863. leta zato, da bi se deželi pomanjšali preveliki opravil še tudi ni v red spravljena služba muzejskega davki, in ker je bila ta prošnja podana denarstvenemu nadzornika (kustosa); toda letošnjemu zboru je podana ministerstvu; prošnja, da bi se sklical véliki zbor, kteri bi predru- deželni zbor naj reče da mu žal ker se ti davki niso polajšali niti samo za nekaj ker c. k. ministerstvo, ko je to celó gačil pravila, kar bi se morda zdelo potrebno; sicer pa y casa niti vselej ; oskrbniki podajajo vsako leto račun deželnemu odboru, prošnjo neuslišano odvrnilo, ni povedalo veljavnih vzro-da ga pregleda. Dr. Toman odgovori potem: ako kov in ker tudi ne prosimo „prizanašanja": torej de- jzahtevajo pravila, da se morajo skrbniki vsako leto želni odbor zopet živo ponavlja to prošnjo, kolikor še zbrati, in da morajo na svitlo hoditi muzejske poročila, ni řešena v lanskem državnem zboru; 4) ker ta prošnja naj deželni odbor skrbi, da se bode to tudi godilo. Pri ~ razdelku tega prevdarka, kjer je namreč govor- ni řešena v lanskem državnem zboru, i, ^j. U KM jJl VUUJM v zadnjem državnem zboru ni prišla na vrsto y kakor jenje o zidova nj i, se je pretresal način, je nižja realka prišla v šolsko poslopje. po naravnost prosil naš deželni zbor, prosi vlade : a) da kterem bi to prošnjo s pristavljenim drobnejšim poročilom po- je glasovanje potrdilo vse nasvete novčnega odbora sicer j^uM u.1j.u voc uaovcic iau v ^licc^ci uuuuí<\ j ajjl vioiu ^ uj u prevdarek stroškov za 1865. leto je 33.117 dala nasvet Na to je dala pred prihodnji državni zbor, ko davki pridejo na da bi državnemu zboru na presojevanje po- în vrsto > po kterem, dokler se davki za vselej ne gold, z gotovimi 9654 gold., in torej manjka 23.463 pomanjšajo, naj se za zdaj naši davki tako polajšajo, gold.; - - kar manjka, naj dodá državna denarnica na da se bode plačevalo po 12 odstotkov, pa ne po 16 od vzemje (račun) tistih denarjev, kar jih ima še plaćati stotkov od čistega katastralnega prihodka, kakor do deželi, v tem pa ni to, za kar ima dežela terjati na zdaj; ali pa naj bi dežela na leto plačevala po 535.731 tistih deželskih rečéh, ktere si je država prilastila; gold. ll3/4 kr. davka, kakor ukazuje §. 26. patenta, 5) deželni odbor naj ukaže deželnemu računstvu, da razglašenega decembra 1817. leta, in po tej meri preštevili, koliko je na tacih rečéh država po pravici naj bi se tudi popravile přiklade; 5) deželni odbor naj da razglašenega 23. decembra 1817. leta po tej men dolžna deželi; 4) deželni odbor naj skrbi: a) da se po- to poroci slavni vladi. — Pri druzem nasvetu je opomnil pravi šolsko poslopje, brž ko bode mogoče, vendar naj Svetec, da je poročevalca slišal, da je obljubljeno* bilo na Dunaji vsaj dávko v po nasi deželi ne tako trdo žile ? drevje bode cvelo , mila vonjava bode po zraku pobirati, ali kočevski, najubožnejši okraj naše dežele, plavala, solnce bode prijazno sijalo n i iiiiiimhémhhh y slana ne bode vec čutil nic kei davkarskih uradovih, pa so mu odgovarjali on (Svetec) je povpraševal pri nježnim rožicam grozila in le na golih snežnikih da ua v i\cii oaui ui auv y m ^ ^jc* o v xij.il uu^vj v cil jan y vucii u cm pu iuvi ucimv t samezne okraje jim ni nič naročeno , ampak treba je, bodo to učinile, da se dolgovi na davkih poterjajo; vendar pa mora vsako leto iti 3000 Kočevarjev na tuje , ker domá ne za po- bode led samotvoril. Narava se izbuja, in njene močí kar sem „Novicam" Dragi moj narod! Tudi v naši oko- morejo živeti; pa tudi njih kupčija zdaj peša, od kar lici j^WB^HHH . V cvetica (menim našo „slovensko družbico") že mesca januarja naznanil, na narodnem polji na tihem prirastla mlada zala ? je obrtnost osvobojena, toda Kočevarji se za dolgove že nekoliko na davkih od leta do leta čedalje bolj rubljavajo. Odgovoril mu je Njih ekscelencija cesarski namestnik baron Sch 1 oissnigg, da ni mogoče ozirati se na po-samezne kotáre , in tudi bi morda Kočevarji bolje sto- da bi jo poparila slana krepkeje glavico ki vzdiguje. Bog ktera zdaj ne y od nasprotne strani zeló zuga - Visokovredni gospod Drag. Durnwirth, so nasi » rili, ko bi jih toliko ne hodilo iz domovine; davkarski uradovi ne morejo nič pomagati, ampak više oblasti; tual v celovški duhovšnici družbi" darovali : „Humbertove resnice spin- miadi „s loven ski s v. vere v mišljevanje a in „Pesmarico" za cerkev cas z napeví vřed. Lepa hvala! pre- šolo in kratek Koroškim Sloven- y še mnogo davka je na dolgu, pa vendar se ljudem da- cem posebno še to-le na srce pokládám: Nova občin- jajo obroki (bruštje), to pa se vendar gotovo pravi pri- ska (srenj ska) postava se je minili teden gospo- zanašati. — Poslanec dr. Toman je rekel: dolgovi na skam razposlala, in kmali bodete novega župana in davkih pričaj o, da je dežela preobložena, in obroki nove občinske odbore volili. Izvolite može, kterih niso vselej prizanašanje, ker potem se kmet mora drugje pravednost je vam dobro znana, kterih geslo je : ,,YTse zadolževati, potem ima pa tožbo in rubežen7 po kteri se za vero, cesarja in narod", to je , moze, ki ljubijo pravico morajo davki najprvo plaćati. — Poslanec Krommer in ne zametujejo vašega milega domaćega jezika; zakaj, da Kočevarji nikakor ne morejo domá ostati, kdor sovraži vaš jezik, ta tudi vam, ki ga govorite, ne il | mMĚĚ^^^M h h h^^hhi ker je njih zemlja preslaba, in sploh pa Kranjec svoj moreprijazen biti. Res je, da vam noben župan davkov — Poslanec ne bode odvzel, ker ti biti morajo; pa vse eno vendar Svetec zopet razklada, kako malo tekoče vode ima zadnji groš poišče , da ga nese fronkarju. ni, kdo vas nadomestuje, kdo z vašim občinskim blagom kočevska zemlja, ki je že sama na sebi slaba, XII U.C* ^vojJUUMii. -i. uks zj u »vu^uum iiiuiiiuij v ljudém tudi manjka denarja, da bi si mogli nakupiti, postava od županov in odbornikov terja, in kteri možje in da gospodari. Posvetujte se z zvedenimi možmi kaj nova česar jim je treba pri gospodarstvu. Gosp. Mu ley bi tem in vašim pravičnim terjatvam zadostovati uteg- priporoča, naj bi se prehudo ne terjali davki po vipav- nili. Pozor! — H koncu še neko smešnico. Neki okrajni skem in postonjskem kotáru, ki ne pridelujeta druzega uradnik je pozval slovenskega kmeta, da bi ga izpra- nego debeljačo (turščico) in vino. Na to je odgovoril šal zarad nekega člověka. Naš kmetič y predno gre v še cesarski namestnik, in potem je glasovanje potrdilo kancelijo , vpraša soseda, kako naj po nemški reče vse odsekove nasvete brez druzega razgovora Prišla ,,Pohleven gospod je." Nemškega jezika malo vajeni je na vrsto 3. reč te seje y da namreč zarad 5000 fl., sosed pa mu besedo „pohleven u z ,,niedertráchtiga (za- izplačani, zbor- nikern) prestavi. Ko ga tedaj uradnik poprašuje mu ki so iz blagajnice zemljiške odveze že nica dala privolitev. Poročal je dr. Župan. Glaso- naš kmet med drugim tudi odgovori: ,,Is a braver Herr; vanje odobri brez vsega razgovora bila na vrsti zadnja reč, o kteri je tudi dr. Župan Naposled je recht ein nieaertrachtiger Herr." Je y prav zanikern gospod.) (Dober gos pod Vidite, da potrebujemo poročal in bral nasvet deželnega odbora : a) sè zahvalo Slovenci slovenskih uradnikov, in kako neukretno je privoljuje zbornica, da denarstvene y reci deželnega za- ako se spuščamo v jezik ki ga ne razumemo. Izobra- J^X X r VI J UJ V JLÀ fsj X. JUL JIVIA j V4.I/V VVVUUJl U ^ » V Xi V 1 UVI JLdCAi v**.» v w vi«u vvvvua J * *** ^ V» v^ * » «M w aaj * ^ v * klada in zaklada zemljiške odveze c. kr. glavna ljub- žujmo tedaj in vpotrebujmo svoj domaći jezik. Srajea ljanska denarnica prevzame s tistimi pogodbami, ktere c. kr. deželna vlada zahteva po dopisu, narejenem 26. marca t. bliže nam v je kot suknja! Zabnice na Koroškem 15. apr. Redko kdaj se 1X1 cl x v^a L • x* • v, deželnemu odboru naj OU Vi CM uuiaot ^ UCl j^x^vy v^ XIMIUI VXXV1X za 1864. leto dáde 1600 gold, prinesa c. k. državni de- romarji dohajajo se dá oblast, da piše o naši okolici pa toliko vec govori, narnici, in sicer tretjino teh novcev iz deželne tretjini pa iz denarnice zemljiške odveze, potřeli. y dve ker pobožni čas Mater Božjo častit na sv. Višarje (Lušarje). Al dragi Slovenci! letos, ko pri- poletni Zbornica dete gon ; bote pogrešali nekega milega obličja y neke Dopisi. koroška. Od Bekštaj Belak 13 apr Častitljive sive glave, gostoljubnega in prijaznega moža, prečastitega gosp. Franceta Kulnika, tukajšnjega dekana in konzistorialnega svetovavca kriške škoiije. Zaspali so v Gospodu 12. aprila ob 12. uri opoldne po lifi M^ÉMiaiÉrií íiÉiÉi MÉ mi^m t kratki bolezni. Naj bodo priporočani milemu spominu i kaže prepeval Zima je minila in narava nam prijaznejše lice Ko bi me pegaz trpel, bi zdaj v stoterih pesmih Po tej žalostinki se obrnem V 1 • soli. tukaj šnj em Sneg se je 'ztalil In zbežal 'z dolin, Postelj postavil Si vrh je planin. Mati narava Že krasi se zdaj, Krog zasejava Zemeljski nam raj dekanatu je navada, da začnemo in končamo šolske iz-praševanja po velikonocnih praznikih, zato, ker poletni čas naša šolska mladina celó celó malo v šolo hodi. Temu so krive okoliščine krajeve, v kterih pretreso- sinovi ! Slave V tolažbo je to: Zimski da dnovi Tud' enkrat zbežó! Tako in veliko bi z neutrudljivim žvrgolavcem drobnim škrjancem prepeval y s vanje bi ne moglo pokazati niti delavnosti niti sposobnosti učiteljev pa tudi neznanosti učencev. Nobenega izpraševanja pa dosihmal nisem bil toliko vesel kakor letošnjega. Otroci, ki so sicer tukaj nenavadno neposajeni, so izvrstno dobro se skazali v vseh šolskih naukih. Po-zora vredno je pa posebno tukaj petje šolsko pa cerk- Janez Golmajer, tukajšnji učitelj veno , J\.l Li V UU.1 UAUCÚ V1 i-U C*J ^ 1 , btirvcfcjoiljx UV; ÍÍ.V-/XJ ^ izvrstni pevec, občno spoštovan o nauku in petji. Izvrst- ki sanjaje o mili ga vodi spo- mladi umaknil zimo tù in tu spomladanske cvetice , in s časom bode vendarle krog in krog zeleno, cvetice se bodo pomno- čeravno se je mrzli sneg še le večidel do gor nemu napredku šolarjev pa veliko pripomore skrbnost in še ledeni vetrovi brijejo. — Že pa zapa- in radodarnost gosp. župana Elsbacher-ja in krajnega šolskega ogleda Pufiča in druzega srenskega odbornika. H koncu še besedico o vremenu tukaj šnj em. Druge 131 leta je Višarski potok zarnrznil, vodnjaki žabniški pa pa po tem — napreduje, kakor treba. Ravno to nam letošnjo zimo je bilo narobe. Snega je v višar- bo sčasoma najvažniša podlaga dosežbe enakih pravic niso IliOV • iV^lVOll j V/ 1 ili \j ! V Uiivy UWl WV» ^AJLVI^^ J ^ » ' ^ v wvwwv «.j V j^/ V^IW^M) KJ \j j skem okrožju še obilo, na gori morebiti še za kakih kakor jih imajo drugi narodi že zdavno. Celó 7 ve- pet čevljev 7 to sicer ni veliko za zdaj, ker ga je bilo selili smo se, ko smo nedavno časi okoli nebohoda do cerkvene strehe še. Vuherji na Dravi 17. aprila. Danes smo Urbana, ki je zadnji čas pod imenom brali, da bo gosp. Janežič pali dravski začel slovenski almanah pod kterega se druga pola že natiskuje. poko- . Za- kmali na svitlo dal nov nemško-slovenski rečnik. Ali imenom „Lada", Kolikor smo Čuli smrt mlađega pisatelja izdaje naznanjenega delà 7 vendar je po moji misli zdaj še več potreba sloven- sko-nemškega (tukaj tudi slovensko - italijanskega) ali temvec kakega malega slovenskega Adelunga, ker v sedanjih slovenskih pisavah je že mnogo besed ne , ki jih vsak lahko ne razumeva, pa jih tudi ne nahaja v rečnikili bode zaprečila. Rajni je bil nadepolna razlika na polji starejih. — Čudno je slišati, da tudi tukaj še Slovenci in slovenskega slovstva, ktero bi bilo po njem přejelo še med njimi celó bolj omikani še zmiraj trmoglavno oni- mislé, da se nikakor ne more vikati gospoda 7 7 marsikak lep dar, ako bi mu bili daljši darovi dani. kaj o Naj živi njegov spomin med nami! kakor se vika prosto ljudstvo. Bob v steno je7 ako se Iz Jlozirja na Štaj. 15. aprila. Gosp. dopisnik jim pravi, da se tudi Angleži, Francozi in pa pravi iz gornjegradske okolice je v 13. listu „Novic" gornjo Italijani vikajo. Navada res je železná srajca!—Kakor savinsko dolino prav lepo popisal in kako da se tošnje leto godi. Naj dodam popisu zemlje jez popi le- mal se 1 j u di. dobro vestjo vam lahko povem da v je tukajšnji vradni list „Osserv. Triest." oznanil, se je bilo v Grijani (ital. Grignano) snidlo iz več krajev veliko pomorskih Slovencev 9. t. m., ki so z gromovitim gornjogradskim okrogu stanujejo vrli Slovenci, pravi živio-klicem sprejeli našega cesarja, ko je v Miramai možaki. Pokazali so to takrat, ko so zložili čeravno přišel iz Dunaja, da se poslovi od nadvojvoda Maksi- ___ ^ â A * i « ■ A A t/ majhen darek za uboge Crnogorce, — xw vox ^ ^«j«, podpisovali zahvalnico prepoštovanemu našemu poslanců ko so vsi od kraja milijana, sedanjega cesarja mejikanskega. Ivan Kalister, že dozdaj posestnik desetih hiš Naš gosp gosp. Ilerrmanu V T WilJLVlXAW. w v* ' w * j «w x/w V « v*, i^j V U U t U 1 U^OUHU 11 A O 111 î v £1 j r Ol kazali pa so tudi pri lanski volitvi še zmirom novih zida. Zdaj si napravlja prav na lepem si 7 deželnega poslanca, ko so vsi volivci šli k volitvi^se bore Sošpahar jo je primahal doli, dasi ravno je mogel prostoru eno, ki bo nek imela 48 stanovališč. Grozno po strminah in pečovji kakih 5 ur peš iti in potem še in izpeljal. velika bo. Bog vé, kaj bode nevtrudljivi mož še počel Naši psi so v hudi stiski ne da v u ti ini učili ill ^uvv 1 ji JJV cv 1XJL11 I^VM I J 1 A^^^i ouoai ^ uu iu , ua kakih 7 ur delec se peljati. Taka zavest ustavnega živ- morajo imeti torbe, ampak peljati se morajo ob enem ljenja je pač redka celó v mestih, —koliko veče hvale tudi na traku ali motozu. Tržaški humoristički je vredna , ako se nahaja pri kmetu med gorami" Î doigo gr em casa 7 kar sem šel iz Mozirja na Vransko 5 Ni ko proti veliki dunajski cesti, vidim na nekem kolu „Baba" je nedavno objavil prav krepko in oštro kritiko o tej zadevi. — Pred nekimi dnevi sem slišal. da nova soparna naprava za perilo ne napreduje prav V.UI piVJtl V v^llivi uuaa li y »iuílu íxw^w*** aiu » w u v »A í. Aa »A » Mí cu lio liajJi UUUj U I a V y 111 desko nabito, in na deski napis, kam da ceste držijo. da ljudje so zadovoljšniši s perilom, kakor je bilo od Neki mož je stal pred njo, jo ogled.aval in z glavo nekdaj navadno v Trstu. — Pravijo, da tudi mestni ) ni vedil, ali ima na se podati. Ko do njega pridem, me vpraša: Je li prav w î^-i —> — — O ^ ^ w * N/ v vk» a. v^ T Aj v y vi ca; titlVAX levo ali desno strežniki (servi di piazza) nimajo dovolj posla ■ | H^H. HHV _ Hi d a brž ko ne ta napravek ne bode ostal. Škoda, ako pre-tukaj po ti cesti v Braslovče. Odgovorim mu: saj je stane, kajti je zares povsod zeló korišten, kakor so na deski zapisano. Bereva: „Bezirk Franc, Gemeinde Gomilsko. Strasse nach Gomilsko, Frasslau, Oberburg tudi „Novice" rekle v poslednjem svojem listu. Iz x^liraiiiara 14. aprila. Ko se je razglasilo da wauioivu. uwaoou aicív/ai. \jvmuoixw j jl imwoiuw j w ^ m wa xtjlm b miuc; . t» j. a.. | kš iaúgiaouu . ua und Schonstein." Kje pa se gré v Braslovče? me Njih veličanstvo Maximilijan, novi mejikanski cesar s vprasa „Frasslau" so „Braslovče" mu kažem. „ Za preblago cesarico danes ob dveh popoldan zapustita Božjo voljo! nikdar nikoli nisem drugače čul ko Bra- Miramara. je vse hitelo se poslovit od nju. Ko stopita slovče; pri nas po hribih ne znamo nemški kakor v ladij o 77 No vara" , jima mandrijanske ďeklice peresca vse u tukaj po Vranskem." „Mož! — mu zavrnem — tudi dišečih cvetlic v njo potresajo. Ko odrine ladija, kriči po Vranskem okraji zná izmed sto komaj eden nemški, pa še ta morebiti ne." „Kako da je po vseh teh deskah povi pokajo na suhem in na morji ; godba pa je jela ljudstvo: „Živio Njih Velič, cesar Mejikanski! To- vse čisto po nemški pisano; ali so jih gospodje sami tako žalostno melodijo igrati, da je vsako srce ginjeno za se napravili? Ali je po Stajarskempovsod tako?" ~ Odgovorim mu, da ne povsod, menda samo v maribor-skem in v vranskem okrogu, drugod pa imajo povsod bilo. Kazal je odhod, kako priljubljena sta nam bila novi cesar in cesarica. SreČna! Iz Bistrice na Notranjskeni 18. apr. Danes smo polovico nemškega, polovico pa slovenskega napisa, izročili prošnjo si. vladi ljubljanski, da tudi nam dovoli Kaj je tukaj sam nemški svet? to je čudno res! magajte Po- si, ce si morete u pravi in mrmraje gré proti Frasslau-u". mu rečem. „Z Bogom" mi Tudi „policaj- čitavnico, in smo ji podali pravila gledu druzih slovenskih dobimo dovoljenje. Ker so pevske , narejene po iz-sestric. Nadjamo se, da kmali moči pri nas dobre ordenge" v krčmah so tukaj pri nas na kmetih samo saj imamo vrlega učitelja g. Grbca, ki je že marsiktero za Nemce, saj so čisto nemški pisane, ki jih skor nihče lepo pesem zložil — je družbici s tem dana že glavna podlaga. Udov pa tudi imamo že napovedanih mnogo, ne razume kot sam žandar, kadar pride vizitirat. Ali po takem ni škoda za papir? XT Ptujem na Štajarskem. nam čitavnica. Novice" obširnejše Nadjamo se, da ob povedale, kako G. V. - in Do voljena je tudi svojem času bojo kaj. in to je dokaz, da Sz Ljubljane. nam je čitavnice treba. petek je bil sklenjen deželni 7 zbor kranjski. To je tedaj tretjikrat, kar se je bil zbral in zopet razšel. Tudi ta tretji zbor ni izpolnil Radostni smo sli- deželi mnogo željá, ki jih ima tako važnih in silnih. , ker so, razun ma- Iz Trsta 16. apr da gospod Fr. Remec, tukajšnji duhovnik, vsako Govorilo se je res — mnogo; šali | UH I I I H leto narocuje mnogo primernih slovenskih knjig v Ljub- lokterih imenitnejših reci kaj na vrsto hodile reci ljani, tukaj in da jih dajé, se vé brez dobička, Slovencem manjšega pomena, in čudno je bilo , da marsikak go- v Primorji, ki jih prav radi kupujejo. To like hvale vredno, pa tudi splošnega posnemanja V li w I 1 t -i ft je ve- spod poslanec, ki je molčal v državnem svetu na Du- imel Saj česar zdaj naš slovenski narod naj vec potřebuje, so zraven dobrih učilnic posebno primerne knjige, da se po njih najraje le takrat, kadar se je menilo na neke stanovite naj i o mnogih rečéh, za deželo zeló važnih, imei je domá v malih stvareh obilo obilo besed, pa tudi to čedalje bolj vadi spoštovati ; kar je njegovega 7 m da osebe. Tratil se je čas s nepotřebními prepiri 7 da ni bilo v zboru edinosti, brez ktere nikakor ne more biti đobrega vspeha. Vlada razun občinske postave ni storila letos nobenega druzega predloga. Tako moremo svoje upanje in svoje želje zopet odložiti do druzega zbora. Bog daj, da bodo tedaj časi in okolinosti ugodnejše ! Pa zopet smo v letošnjem zboru čutili veliko napako, da štenografični zapisniki ne izhajajo tudi v slovenskem jeziku, da bi ves naš narod, ki te zapisnike plačuje, brati mogel, kaj se v deželnem zboru godi, ker „Novice" kot tedensk list, ki je vrh tega še namenjen vsem Slovencem, celó na drobno ne more po-pisovati vseh razprav. Pa čutili smo tudi zopet živo potrebo še druzega nemškega časnika v Ljubljani, ker vrednik „Laib. Zeitung" popisuje po svoje in v duhu svoje soglasne stranke zborove obravnave. To so dokazale že unidan „Novice", to je ponovil v svojem „Eingesendet" v 87. listu „Laibach." tudi dr. Toman, dokazavši, da je celó napak bilo, kar je o njegovem govoru bilo povedano iz poslednje seje; tudi dr. Blei-weisov govor o bolnišničnih zade vah je zopet tako napravljen, da prosti bravec, ki ni sam slišal ali ne bere zapisnikov, res more misliti, da je poslanec Deschmann kaj „temeljito" svojo reč opravičil in da je njegovi stranki celó brez vsega napenjanja pravda obveljala. Kako sistematično vredništvo „Laib. Ztg." vse, kar je narodovega, ali celó na kratko motovilo deva ali pa popolnoma prezira, vidi se pa zopet jasno iz tega, da naznanilo zavoljo ustanovitve matice slovenske, ki je vendar ena najvažniših stvari za našo deželo, ker so jo nam presvitli cesar sami dali, in ki je saj več vredna kakor na dolgo in široko popisováni „Turner-Krànzchen", je iz „Novic" moralo na Dunaj potovati v „Gen. Corr.", da potem še le, ko so dunajski in drugi časniki jo omenili, je po dolgih ovinkih priro-mala — v „Laib. Zeitung"!! Naj iz tega samega sodi svet: ali ne potrebujemo še druzega nemškega časnika, ki je pravičen naši deželi, in ki bi tištim, ki ne beró slovenskih časnikov, razjasnil sto in sto reci. — Deželni poslanec gosp. Luka Svetec, dozdaj c. k. okraj ni adjunkt v Kočevji,^pride v ravno to službo na Brdo (Egg ob Podpeč). Ceravno visocega spošto-vanja vrednega možá službeni poklic pelje na drugo mesto, si občine kočevske morejo vendar v svesti biti, da nikdar ne bode zabil kraja, ki si je ga za zastop-nika in zagovornika v deželnem zboru izvolil. — V pondeljek so prvikrat začeli mestni po-streščki (Dienstmánner) svojo službo; imajo svojo posebno obleko. Imeli so že prvi dan precej opravila. S komur koli smo govorili, vsak je hvalil te postrež-ljive, domaće ljudi, ki za maj hen denar natanko in zanesljivo opravijajo vsakoršno delo. Trebalo bi, da se okliče tarifa in njih stališče. — Gospodičina Josipina Haasfieldova iz Celovca , ki je v saboto z veliko pohvalo dala svoj prvi koncert vreduti, napravi svoj drugi koncert jutri v ce-trtek, 21. t. m., v dvorani čitavnični, ktero jo ji v ta namen vodstvo rado prepustilo in pri kteri jo bode podpirala čitavnica. Program, od konca do kraja vrlo zanimiv, je ta-le: 1. Kdo je mar? Veliki kor dr. B. Ipavca; poje zbor čitavnični, spremlja ga gospodičina Tinica Pleiweisova. 2. Largo in Allegro iz Sonate Es O. 7. L. v. Beethoven o ve; na klaviru igra gospodičina Josipina Haasfieldova. 3. Graničar, poslo-venil France Cegnar; deklamuje gospodičina Ema Tomanova. 4. a) Etude Chopinova, b) Pesem brez •besedi Mendelssohnova; na klaviru igra J. Haasfieldova. 5. Romanca iz Meyerbeerove opere „Robert le Diable", poje gospá Leopoldina Gr ego- rice va. 6. Slovanské melodije od Schulhoffa; na klaviru igra gospodičina Josipina Haasfieldova» — Začetek je četrt na osem. Vstopnina60 kraje* nov. dn. ; vstop je ta večer v sak emu, tudi n eu dom prost. — V 20. listu časnika „Beseda", ki izhaja v Pragi, smo te dni brali novico iz Ljubljane, da so dijaki ljubljanske gimnazije prosili, da bi se učili na gimnazii če s kega jezika, pa iz Dunaja še ni privoljenja. Že pred več leti, ako se prav spominjamo, so prosili gimnazijalci naši, da bi se podučevali tudi v českem jeziku* Kako, da se jim ne spolne prošnja, ker mlađemu Av-strijancu, ki pride križem svetá, je na veliko korist, ako razume vse jezike države naše. — Ker že ravno o naših gimnazijskih dijacih govorimo, naj povemo še to novico iz „Laib. Zeitg.", da je 6. razred daroval 8 gold. Gablenzovemu zavodu. Noviear iz domaćih in ptujih dežel. Po ukazu Njih veličanstva cesarja prihodnje leto še ne bode na Dunaji velike razstave. — Preuzvišeni škof S tro s s maj er se je iz Dunaja, kjer je imel 8. t. m. audiencijo pri Njih Veličanstvu cesarju, povrnil čez Pešt domů v Diakovar. — Suselkaje zopet deželni poslanec v doljno-avstrijskem deželnem zboru. — Novi bankovci po 10 gold, se zacnó izdajati meseca maja. — Gosp. Delpiny, že zdavnej znan kot eden naj-izvrstniših avstrijskih časnikarjev, julija meseca začne nov nemšk časnik na Dunaji pod naslovom „Gleich-berechtigung", kteremu bode vrednik g. Abel Lukšic, ki se s svojo tiskamo iz Karlovca preseli na Dunaj. Kmali pride program na svetio, kterega bistveni del je že v naslovu novega časnika odločno povedan. Av-strija pa bode v vsem zvesto vodilno geslo njegovo. — Slovanska čitavnica na Dunaji je dovoljena.— Konec lanskega leta je bilo govejo meso najcenejše v Szeretu na Ogerskem (po 10 nov. kr. funt), najdražje pa v Levovu, I )unaji in Pragi (do 35 kr.) ; trde drva najcenejše v Banjski Bistrici (po 4V2 gold, seženj), najdražje na Dunaji (po 18 do 26 gold.) ; dnina delavcev najnižja v Cortkovu (po 30 kr. brez jedi), največa na Reki po lVs gold.) — Deželnemu zboru štajarskemu je poslanec Herrman izročil prošnjo za napravo realke v Ptujem, kjer se bode napravila kmeti j ska šola. — Tudi v pražkem deželnem zboru slovanski poslanci hodijo trnjevo pot; priča tega je sklep zborov 14. t. m., ki je jasno stvar 0 zvršenji ravnopravnosti jezika v šolah napotil še v prevdarek posebnemu odseku , ceravno so Rieger, Brauner in drugi s krepko besedo skličovali se na pravočutje zborovo! — Govori se, da Miramare in Lakrom prevzame cesar. — Za Jelačičev spominek se zopet nabirajo darovi na Hrva-škem. — Gosp. Perkovac, vrednik bivšega „Pozora" je poviši sodnii obsojen na 8 meseov v ječo ; pritožil se je na stol sedmorice. — Danci so bili poslednji čas ne-srečni; Prusi so jim vzeli 10 Dupelskih šanc in vjeli 51 oficirjev in 2000 vojakov. — Angležka in franco z ka vlada ste si zopet popolnoma prijazne in o političnih zadevah edinih misli. — Nepopisljivo je, s ka-košno slavo v Londonu viša gospoda in narod spre-jema Garibaldi-ta. — V Moldavi in Vlahii se pripravljajo velike homatije. — V Wiesbaden-u je po izgledu belgiške vlade oklicana prepoved, da noben. mládenec pod 18 leti ne s m e v krčmo ; krčmar in mladi gost plačata kazen, ako prestopita postavo. i vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik V Ljubljani.