' --A,. ■ xsrt mamam. List Slovenskih delavcev v ^Ameriki. «i W. Y.. Tinrtwr tb* Act Co ltTt. TSLSFO* PlflJUUfS: 187» MeT91 NO. 7L — ftTKV. 71. xbw roar, tubsdat, march m, 1997. — v torzk. ss. suSca. iw7. toujmb — LBTHIK XV, Iz delavskih krogov. železniški vslužbenci, 47,000 po številu, nameravajo štrajkatl Taftova kandidatura. Bodoči predsednik. SENATOR FORAKER BODE SKALO IZKOPAL BOJNO SEKIRO. Valužbenci pri gradnji panamskega Ker je Taft doma iz Ohio, ga bodo prekopa zahtevajo povišanje plače. štrajki v bostonu Chicago, III., 26. marca. Nad 47 tiso*"1: članov unije železničarjev je gl&sovalq. naj-li štrajkajo a.i ne, da si izboljšajo položaj. Izid glasovanja se ni znan, vendar pa ni dvomiti, da je večina glasov za štraji velikanska. Kakor se zatrjuje, je glasovalo 9U odstotkov vslužbencev 49 železnic za lUrajk. Nadaljne konference z železnicami se ne bodo vrii.e in tudi vsako ponujeno posredovanje se je odklonilo. New Orleans, La.. 26. marca. Delavski zastopniki, kteri so dt»speli semkaj iz Paname, naznanjajo, da zahteva 1500 vs u/ibencev železnice na pananwkern preko po vem ozemlju povišanje plače. Ako se jim v to ne privoli, bodo svoje sluibbe ostavili. •Boston, Mas-,. 26. marca. Xad 6000 uiiijt&Lh voznikov v B»>stonu in okolice zahteva, da se jim poviša p aca 7-a na teden in zniža delavni čas za p>l ure na dan. .Vk«i >e njihovim zahtevam ne ugodi, l»oilo pričeli dne 8. aprila Štrajkati. Karih 2000 krojače v zimskih su-kenj, ki delajo v 100 delavnicah, pričelo je včeraj št raj k al i. da tako i ap»»s ujejo pri}x>znanje unije. ---o- POROKA NA MEJI MED DRŽAVAMA NEW YORK IN VERMONT. Zakonska dvojica je stala na meji in dva duhovna sta jo poročila. Whitehall, X. V., 25. marca. Včeraj doptludiie sta se Jos. Chalmers in Emily Norton v Kast Bay poročila tako. >la sta stala na polju bas na meji, ki loči državi New York in Vermont. Poročila st:i ju dva duhovna, jeden na nevvy«irškej, druiri pa na vermontskej strani meje. Oba prosila, da bi ju poročili na newyorškej strani, kjer je ženin do-•n a. Toda newyorski duhoven ne more za Vermont veljavno poročiti, kar velja tudi o vermontskem duhovnu za New York. Pri poroki si a stala tako, da je bil ženin v državi New York in nevesta v Vermontu. dočim sta bili njuni roki. kteri so jima zvezali, bas na meji. Jeden duhoven je izročil moža ženi, drugi pa ženo možu. Poroka je sedaj veljavna za obe državi. — PRVA ŽRTEV SOLNČARICE. Vročina je letos zahtevala prve žrtve v Pittsburgu, Pa. Pittsburg, Pa.. 25. marca. Vročina, ki je nastala minnli petek tako nepričakovano, je že zahtevala svoje prve žrtve. Nek delavec se je pri delu vsled vročine onesvestil, dočim se je na ulici onesvestila neka ženska. Oba so odpeljali v bolnico. Policaji so ar?(ovali 13 dečkov, ker niso zamogli prenašati vročine in so se Šli kopati v umazano vodo reke Allegheny. Moyer, Haywood & Pettibone. CaldweJl, Idaho. 26. marca. Sodnik Wood je včeraj odklonil predlog, vsled kterega naj bi se obravnava proti Moyerju, Haywoodu in Petti-bonejuv ki so oixlolzeni umora gover-nerja Steunenlberga, vršila v kakem drugem county ju. Obravnava se bode vrši a v Boise, kakor se je prvotno nameravalo. Dam pričetka o-bravnave se določi v ponedeljek. Pred majem najbrž« ne pride do obravnave. namenjen ŽID«, otroki ali pa v Ameriko vzeti, in roine cene na: FKAfS SL, Hew Yarfc, N. Y, ker tu bodel najpoStcneje In najbolje poatreSen. Fr. Sakscr je primaol zastop-ašk vseh užitnih parobrodaih druik tam gotovo imenovali kandidatom. FORAKER KLJUBUJE. Washington, 26. marca. Agitacija za vojnega tajnika Tafta kot prihodnjega predsedniškega kandidata republikanske stranke je postaia že tolika, da se političen položaj v njego-vej domovini — v Ohio — vedno bolj izboljšuje v prid vojnega tajnika. — Vsled tega smemo pričakovati, da bo država Ohio prihodnje leto svojej delegaciji za (konvencijo republikanske stranke naročila, naj glasuje za Tafta, kot predsedniškega kandidata. Ako bode temu tako, potem odpade kandidatura senatorja Forakerja, o kterem se že sedaj zatrjuje, da bode končno kandidaturo Tafta (podpiral. Za sedaj pa senator Foraker še ni postal krotafi Ln je skienil še nadalje se boriti, dokler ne pridobi ohijsko delegaeijo za to. da imenuje njega kandidatom pri nacijonalnej konvenciji. Osveta železnic radi pfotiželezniške agitacije. RAZNE ŽELEZNICE SO SKLENILE, DA NAMERAVANIH POPRAV NE BODO IZVRŠILE. Pri tem trdijo, da je temu vzrok sovražna postavo daj a. ERIE IN PENNSYLVANIA. Lastniki železnic postajajo dan od dne bolj besni, ker vidijo, da se je ljudstvo Ikončno izkoriščanja naveliča o in da postavodaj raznih držav ni mogoče več podkupiti. Kadi tega so trusstijani sklenili ljudstvo po možnosti jeziti, kar mis ijo, da dosežejo najpreje s tem, ako opuste vsa izbolj-sevalna dela. tako da zgubi na tisoče de avcev delo. S to osvetno vojno je v minolem tednu pričela Erie železnica, ktera je odredila, da se z izboljševainimi deli v vrednosti $10,000,000 preneha. V soboto je odslovila tudi New York, New Haven & Hartford železnica vse jH)lno delavcev, ker so tudi tam z izboljševainimi deli prenehali. Ta dela bi bila pri tej železnici vredna 20 milijonov dolarjev. Sedaj je to storila tudi Pennsylvania železnica, ki je nameravala izvršiti za" $23,000,000 izboljšanj. Ta udarec je namerjen proti državi Pennsvlvaniji, ktere postavo-daja je sprejela zakon, vsled kterega že ezniea za potnike ne sme več računati nego po 2 centa za vsako miljo vožnje. Temu vzgledu bodo naravno sledile tudi Baltimore »S: Ohio, Ikakor tudi New York Central železnice. LETNI DOBIČKI KORPORACIJ. Razdelitev dividend se vrši v aprilu. Iiazne konjxwaeije . bodo v aprilu izplačale svojim delničarjem dividen-de ia obresti, in sicer v skupnem znesku 135 milijonov dolarjev. Sto in sedeminosemdeset korporacij je do-sedaj naznanilo dividend za $79,001,-783 in 380 nadaljnih (korporacij izplača za $53,642,222 obresti. Z ©žirom na dividende zavzema prvo mesto Union Pacific železnica, ki izplača $11,765,341; potem slede: Southern Pacific $5,015y867; St. Paul $4,639,800; New York Central $2389,-230; Chicagq, Rock Island & Pacific $1,122,714; Southern Railway $6,446,-231; America^ iSmelting & Refining Co. $1,750,000; American Sugar Refining Co. $1,575,000; General Electric Co. $1,304.244; American Tobacco Company $1,180,337; Cora Products Refining Col $1,130,983 itd. Ogenj iz pepela. Najnovejša iznajdba. ANALFABET JOHN ELLMORE V PENNSYLVANIJI JE IZUMIL TEKOČINO, KI BODE NADOME ŠČALA PREMOG. Vsled tega bode cena premogu takoj padla, ko pride ta tekočina v splošno rabo. PEK MU POMAGA. Altoona, Pa., 25. marca. Tukajšnji čevljar John Ellmore, kteri nima niti za $200 premoženja, je izumil neko snov, ktera je vredna milijarde dolarjev, ako pride v splošno rabo in ktera bode nadomeščala rabo premoga, oe-gar cena mora potem pasti. Dasiravno se Pennsylvania železnica ne zmeni mnogo za to iznajdbo, je vendar znano, da je že sedaj v velikem strahu, ker je ta železnica lastnica mnogih premogovih rovov. Ne da bi Ellmore poznal kemijo in kljub temu, da ne zna niti pisati, se mu je posrečilo izumiti tekočino, s ktere pomočjo gori tudi premogov pepel, ako se to tekočino polije po pepelu. Tako nastali ogenj je mnogo bolj intenziven, nego oni od najboljšega premoga, kakoršnjega rabijo pri topi jen ju rudnine. Včeraj je Ellmore s svojo iznajdbo v kleti eksperimentiral pred časniški-mi poročevalci. Pri tem je pomešal šest delov pepela in jeden del premoga, ktero zmes je polil s svojo tekočino. Kmalo za tem je nastal bel, izredno vroč ogenj, kteri je drugo uro bil bolj vroč, nego prvo. Dve žličici Ellmorove tekočine, ki veljata 25c, se dene v tri galone vode, s ktero se potem polije tri četrt tone pepela, k te rem u se primeša četrt tone premoga. To da več vročine in traja dalj časa, nego jedna tona premoga, pa naj že bode trd ali mehek. Velike tovorne lokomotive Pennsylvania železnice požgo na ravnem vsako uro jedno tono in na neravnem o-zemlju vsako uro po šest ton premoga. Ta količina se lahko z novo iznajdbo pomanjša od 60 do 75 odstotkov, dočim se parna sila z istodobno poviša za 20 do 25 odstotkov. Obrtni zvedenci so prepričani, da bode Ellmorova tajnost vso obrt povečala, in da se bode sedaj še tajin-stvena tekočina kmaJo na debelo izdelovala. Ellmore ni imel dovolj denarja, da bi za mogel svojo tajnost patentirati in si najeti odvetnika, kajti on zasluži le od $10 do $12 na teden. Star je že 57 let. Z denarjem mu je poten} pomagal dr. Hoy, kteri je iznajdbo pre-skuševal 30 dni in potem prosil našo in canadsko vlado za patent. Dobičke si bodeta delila. Ellmore je čuval svojo tajnost 25 let. Izročil mu jo je njegov oče, toda ne popolno. Ellmore je izumil tudi neko ploščo, ki prepreči raztegnitev železniških relsov in ki provzroči, da relsi še enkrat toliko časa trajajo, nego običajno. To iznajdbo je hotel prodati ne-kej železnici, toda s ponujeno mu svoto ni bil zadovoljen in tako je ostal siromak. Njegova druga iznajdba je bila aparat, s kterega pomočjo se je lahko rešiti iz vsake goreče hiše. Ta aparat se lahko nosi v žepu in tudi ako se potem skoči raz strehe najvišjega poslopja v globočino, se zamore sredi pota (med streho in zemljo) ustaviti kar v zraku, ali pa švigniti nazaj na streho. To je dosegel s stisnjenim zta-kom. SVOJO MATER UMORIL. Sina so kot umora sumljivega zaprli. San Francisco, Cal., 26. marca. V North Oaklandu, Cal., so včeraj našli v njenem stanovanju umorjeno 64 let staro Marto Soderburgovo. Truplo, ki je bilo le deloma oblečeno, je bilo skrito v omari. Vrat je prerezan in jedna noga je skoraj popolnoma odsekana. Morilec je hotel truplo najbr-že razkosati in potem posamezne kose vreči v zaliv. Kot groznega čina sumljivega so zaprli sina umorjene žene. Minolo sobot^je prišel pijan domov in se je z materjo prepiral. Zamorski merilci 10 ZAMORKA MATILDA -WILSON V VTRGINUI JE ODREZALA DEČKU GLAVO. i V Georgiji je skušal zamorec Arthur Butler umoriti dečka. SOSEDJE SO GA REŠILL Richmond,. Va., 26. marca. Za-morka Matilda Wilson je včeraj nekemu 14 let staremu zamorskemu dečlku s kuhinjskim nožem odrezala glavo. Ottia trdi, da so jej to sosedje ukazali. Augusta, Ga., 26. marca. Zamorec Arthur Butler je moral v ječo, ker je skušal nekega osemletnega zamorskega dečka umoriti. Svojo žrtev je najpreje do nezavesti pretepel, nakar je skušal otroka obesiti. Že je pritrdil dečku vrv okrog vratu in ga potegnil kviško, ko so sosedje otroka rešili. Cemu ga je skušal umoriti, ni znano. Le malo je manjkalo, da lopova niso linčali." Francija in Maroko. Izkrcanje čet. FRANCOSKE ČETE SO ZASEDLE MAROKANSKO OBMEJNO MESTECE UDSCHDA. Vlada zahteva zadoščenje radi umora dr. Mauchampa. NEMŠKE INTRIGE. Pariz, 26. marca. Vsled umora francoskega državljana dr. Mauchampa v Maroku, je postalo marokansko vprašanje zopet akutno. Poslanci departe-menta Saone et Loire, kjer je Mau-ehanip doma, bodo danes vlado inter-pelirali. Ministerstvo se važnosti te zadeve popolnoma zaveda in je pripravljeno vse pojasniti. Včeraj je zbornica sklenila, da se mornarični vojaki v Tangeru izkrcajo in da druge čete zasedejo mesto Ud-sehda v Maroku. To mesto ostane toliko časa v francoskih rokah, dokler morilci dr. Mauchampa ne bodo kaznovani, dokler njegova rodbina ne dobi odškodnine in končno, dokler ma-rokanska vlada ne plača velike svote denarja za ustanovitev dobrodelnega zavoda v spomin na dr. Mauchampa. Vojaške oblasti v Algieru so dobile brzojavni ukaz glede odposlanja okupacijske vojske v Udschdo. Francoske zahteve se nemudoma naznanijo sultanu v Fezu. Vlada je sedaj poslala vsem vlastim noto, s ktero poj a snuje položaj. Francoske čete bodo takoj prekoračile ma-rokanske meje pri Tlemsenu. Okupacijsko vojsko bode vodil general Liau-tey, poveljnik v južnem Oranu. Vse francosko časopisje zahteva, da vlada energično nastopi proti Maroku in vedno natančneje dokazuje, da je Nemčija pripravila umor Mauchampa. General Baillou, ki je prestavljen od 20. kora, je povodom slovesa po-vdarjal, da pride prej ko slej do vojne z Nemčijo in da bode imela Francija priliko, zopet dobiti Alzacijo in Lo- UKRADENEGA OTROKA NAŠLI. Šestletno deklico iz Ohio so našli v gorah Kentucky j a. Lexington, Ky., 25. marca. Včeraj je Thomas MoCleland v Lee City v gorovju eountyja Wolfe našel 61etno hčerko svojega brata, ktero so nepoznani lopovi ukradli starišem v New Lexingtonu, O. Deklica je že pred par meseci zginila in ker so bila vsa iskanja zaman, so jopkončno obžalovali kot mrtvo. Dekletce so lopovi izpostavilii v Lee Cty, kjer je potem add Nichols za njo ležne jepebliko. Tegucigalpa padlo. GLAVNO MESTO REPUBLIKE HONDURAS V ROKAH NICARAGUE. Hondurski predsednik Bonilla se namerava še upirati. ZELAYA GOSPODAR POLOŽAJA Washington, 26. marca. Poslanik repu'blike Nicarague je dobil po noči od predsednika Zelaya brzojavno poročilo, da je nicaraguajska vojska zasedla Tegucigalpa, glavno mesto republike Honduras. Puerto Cortez, Honduras, 26. marca . TorpniČarka Zjed. držav Marietta in nacaraguaj^ski topničarki Ometipe in Jaeinto so se mudile minolo so soto v Trujilio, Honduras. Semkaj je dospela iz Ceibe hoaidurska topni čarka Tatumibla. Managua, Nicaragua, 26. marca. — Ko so Nicaraguajci zasedli hondursko mesto Choluteettj. 90 zaplenili tam 1500 pušk, nmogo streljiva in drugih vojaških potrebščin. Mnogo ranjenih Nicaraguajcev, katere so Homdurci vjeli še predno je predsednik Bonilla zbežal, so obesili in truipla barbarski razmesari.i. Washington, 26. marca. Semkaj se brzojavlja, da je ubegli hondurski hondunslki predsednik Bonilla svojo vojsko reorganizoval in da se namerava še nadalje upirati Nicaragui. • • » Caracas, Venezuela, 26. marca. — Semkaj se jaVIja, da so v Panombiji sedaj boji na dnevnem redu. Kje je ta kraj, ni zaznamovano na zemljevidu, vsekako je kaka obmejna naselbina, kjer je pričel general Pena'osa z revolucijonarnim gibanjem proti vladi predsednika Castra. VOJNA RADI GLAVARJEVIH KOSTI. Seminole - Indijanci žele maščevati skrunitbo groba svojega glavarja. Johnstown, Pa., 25. marca. Porotniki v Dale countyju, Florida, so se v minolem tednu bavili z obtožbo proti J. T. Flournoyu iz Johnstown a, kterega so obtožili, da je ukradel iz groba kosti slavnega glavarja Semi nole-Indijancev, Tom Tigerja, kteri je bil pokopan pri Evergladesu. Vsled tega so sedaj Seminole-Indijanci za-pretili z vojno. V Floridi živi nad 600 Seminole-Indijancev, kterih beli niso nikdar za-mogli podjarmiti. Vsi ti Indijanci so prisegli, da bodo nastopili bojno pot ako se kosti tekom jednega meseca ne vrnejo v Florido. Flourneya bodo tukaj aretovali in prisilili, da bode indijanske relikvije vrnil Seminolem. Washingtonska vlada bode storila vse, da ugodi željam Indijancev in tako prepreči proliva nje krvi. Nezgoda na morju. Seattle, Wash., 23. marca. Parnik Northwestern, bivši "Orizaba" od Ward Line, se je na južnem koncu »toka Touche pri Alaski potopil. U-tonil ni nihče. cene. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.25 ........... 50 kron, za $ ,20.40 ............ 100 kron, za $ 40.70 ............ 200 kron, za $ 203.00 ............ 1000 kron, za |1014.00 ............ 5000 kron. Poštarina je vitete pri Mi vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« te« vinarja odbitka. Kaše denarne poiiljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. . Denarje nam pozlati j« najpriliž-neje do $25.00 t gotovini ▼ priporočenem aH regiztrovanem pizmn, večje zneeke po Domestte Postal Money Oidet att pa Hov York Bank Draft. FRAKE 8AKSER 00., 1M Greenwich •104 ft. Neganjanjo čifutov na Romunskem. KMETSKI NEMIRI NA RUMUN-SKEM POSTAJAJO VEDNO RESNEJŠI. Naperjeni so proti čifutskim, kakor tudi proti pravoslavnim posestnikom. PLENIT VE. Dunaj, 26. marca. V Jassvju in v večjem delu Rumunske je v nedeljo vladal mir, kajti mobilizacija rezervistov, ktero je vlada odredila, je bila uspešna. Neugodne so pa vesti, ki prihajajo iz Bukovine. V gorovju pri Bo-ružanih čakajo kmetje na čifutske begune, ktere napadejo in oplenijo, kakor hitro pridejo preko meje. V okraju Dorogoj so se pripetili nadaljni nemiri in v Alessandriji so domačini požgali in oplenili vse čifutske hiše. Bukarešt. 25. marca. Četa rezervistov je pri Alessandriji ustavila vlak druzih rezervistov, na kar so vojaki skupno oplenili in požgali neko eifut-sko sinagogo ter vse židovske in grške prodajalnice. Potem so vojaki odšli v bližnje gozde, ker se je bližala konjiča. Sofija, Bolgarska, 26. marca. Iz Ru-ščuka se brzojavlja, da so tamkaj kmetje požgali deset vasi in da je požare iz Ruščuka dobro videti. Ruščuk je na južnem bregu Donave v Bolgariji. Na severnej strani Donave je ru-munsko mesto Gjurgjevo. S tem so nastali nemiri v novem delu Rumunske. kajti dosedaj so se vršili le v Mol d a vi. Sedanja ustaja je pred vsem agrarnega pomena. Čifuti morajo seveda trpeti pri tem radi tega, ker so oni največ krivi, da je agrarni položaj tako slab. Kmetje ne pustošijo le čifutske, temveč tudi posesti domačinov. Bukarešt, 26. marca. V okrajih Roman, Pntna, Jassy in Potočani trajajo plenitve nadalje. Kmetje požgo vse, kar jim pride pod roke, ko se pa pojavi vojaštvo, beže. Konzuli v Jassy so naprosili oblasti za pomoč tujcem. Vlada je odredila mobilizacijo nadaljnih štirih polkov za Jassv, kjer je že 12,000 vojakov. Vse prodajalnice v mestu so zaprte. Do 50,000 kmetov se sedaj pripravlja na napad na mesto. V mestu se dele manifesti, s kterimi se izjavlja, da je vlada odgovorna za nemire, radi česar se ljudstvo poživlja, naj si samo izpo-sluje pravice. V Nanolossi vlada prava anarhija. Iz Cfalaca se poroča o krvavem boju med kmeti in vojaštvom, ker so v nedeljo vojaki umorili 25 kmetov. V okraju Vaslui vladajo kmetje, kojih vodje se imenujejo sedaj "generali". Slednji pobirajo po vseh vaseh davke. Avstrijski vojaki so v Ženaci aretovali par rumunskih vojakov, ki so prodajali plen. Položaj postaja vedno bolj resen. V Bacessu je 2000 s puškami oboroženih kmetov napadlo sotnijo vojakov in slednji so morali bežati. Tem povodom je padlo 40 kmetov. Vas Zinnico so kmetje požgali. Vojaštvo, zlasti pa rezervisti, se brati s kmeti in jim deloma tudi pomaga pri plenitvi. RAZSTRELBA V GLEDIŠČU. V Indiani je bilo tem povodom 24 osob ranjenih. Greenfield, Ind.. 26. marca. V tukajšnjem gledišču Bijou nastala je včeraj panika), ker se je v drugem nadstropju pripetila razstre.ba, pri kterej je bilo 24 osob ranjenih. Predstava se je ravno pričela, ko se je ipripetila raastreliba, nakar se je stena za odrom podrJa. Visi gledalci so hiteli k vratim. Kako je nastala raz-strelba, ni znano. Velik požar. Spaitansbuig, S. C., 26. marca. — V okraju tovarn tukajšnjega mesta je nastal včeraj velik požar, ki se je razširil ipo 25 oralov velikem zemljišču. Zgorelo je kaciih 50 stanovanjskih hiš. Gašenje je bdlo skoraj nemogoče. Škodo Be niso cenili. Vesti iz Rusije. Protest kozakov. RUSKA VLADA BODŠ MORALA DUMI POJASNITI SVOJE STALIŠČE. Predlog ustavnih demokratov glede odprave vojnih sodišč. ZOPET V TAVRIČESKEM DVORCU. Petrograd, 26. marca. Včeraj se je duma zopet zbrala v Tavričeskem dvorcu, kjer so podrti strop velike dvorane za silo popravili. Poslanec MaJakov je v imenu ustavnih demokratov predlagal, da se imenuje komisija, ktera naj odpravi zakon, ki določa, da morajo vojna sodišča sumarično soditi politične jetnike. Predlog naj postane 24 ur potem, ko bode sprejet, zakon. Malakov je povdarjal, da se mora ministerski predsednik Stolvpin sramovati. ako oprošča vojnim sodiščem, ali ako jih celo priporoča. Vsakdo ve, da so ta sodišča krivična in da njihov namen ni druzega. nego moriti sovražnike vlade. Vse stranke, celo oktobristi in ko-zaki. so se izjavili za ta predlog, le člani reakcijonarne stranke so nastopili proti predlogu. Zastopnik kozakov je potem v svojej narodnej noši odšel na govorniški oder in izjavil, da se ruska vojska sramuje činov, ktere mora vsled vladine zapovedi izvrševati. Ta na-top ustavnih demokratov bode vlado prisilil, da pojasni svoje stališče in naznani, se li bode udala večini dume ali jo pa razpustili. Cerkev iz jednega drevesa. Santa Rosa, Cal., 22. marca. Tukaj so zgradili veliko baptistovsko cerkev iz jednega samega drevesa. Drevo je bilo velikansko in znano pod imenom "redwood". Iz nje^a so izrezali vse potrebne tramove, deske za stene, pod, strop in >treho in vrhu tega je ostalo še mnocro vozov lesa, ko je bilo veliko poslopje dogotovljeno. Cerkev je visoka 70 čevljev in v njej je 300 sedežev. V dvorani pod cerkvijo je 80 sedežev. Poslopje je dolgo 80 in široko 35 čevljev. KRETANJE PARNIKOV. Dospati imajo: Turkestan iz Hamburga. Bosnia iz Hamburga. Tropic iz Hamburgaj. Campania iz Neapolja. Wuerzburg iz Bremena, Zeeland iz Antwerpena, Kaiser "Wilhelm der Grosse iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Astoria iz Glasgowa. Cretic iz Genove. Georgic iz Liverpoola. Hamburg iz Genove. Teutonic iz Liverpoola. Koenig Albert iz Genove. St. Laurent iz Havre. Pallanza iz Hamburga. Graf Waldersee iz Hamburga. L'lieania iz Liverpoola. La Lorraine iz Havre. Erny iz Trsta. Frankfurt iz Bremena. Columbia iz Glasgowa. l^a Bretagne iz Havre. Celtie iz Genove. Krooniand iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama. Kaiser "Wilhelm IL iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Friedrich der Grosse iz Bremena. S avonia iz Reke. Odpluli so: Kronprinz Wilhelm 26. marca v Bremen. Odpluli bode: Oceanic 27. -marca v Liverpool. Main 27. marca v Bremen. La Provence 28. marca v Havre. Zeeland 30. marca v Antwerpen. Etraria 30. manca v Liverpool. Philadelphia 30. marca v Southampton. Cretic 30. maraa ▼ Genovo. lin* -mi NARODA" tiskovno druitro Fit AN K SAK^ER, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906. Ca leto velja list za Ameriko ... $3.00 " pol leta . ............ 1.50 ta Evropi, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 " " " Četrt leta...... 1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve ____žteviiki._. •GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLA8 NARODA" ("Voice of the People") (ssued every dnv, except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.00. Published by the iLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 -en tov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po M neyOrder. P t spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nnm tudi prejšnje bivali-"č" naznani, da hitreje najdemo t aslov-lika. Dopisom in pofiiljatvam nare ite viblov: ♦'Gins Naroda" t09 Greenwich Street, New York City. , Telefon 127» Rector. Skrb za republiko. Dan za dnevom se nam sedaj dokazuje. ba bode naša domovina v ve-likej nevarnosti. ako se že.eznice še nadatje regulirajo. Po mnenju teh pro rokov mora republika propasti, ako železnice ne smejo več storiti ono, kar hočejo. Ako se tolmači republiko tako, da sme vsakdo, v kolikor je za to sposoben. početi kar hoče, dasiravno s tem škoduje drugim in Čestokrat tudi eplošnosti, ipotem imajo lastniki železnic prav. Vendar pa moramo dvomiti, ja-li boj pojedinca proti vsem, a.i pa vseh proti pojedincu pravi pomen republike. Z ozirom na železnice imallo skoraj vsi jasno Inenje. T<*la samohotnost ni lastna le finančnim velikanom in vodjem prometnih sredstev. To je karakterističen značaj v>e naw- dežele. Vsakdo alkuša t i ran izo vat i 'ter se vtikati v pravice družili in potem tudi splošnost neče jemati v puštev pravice jx>samezui-kov. — Ifadi tega imamo pa zakone, kteri tJamod.dmViH) pojedinca vedno omeje. Tako imamo države, v kterih se ne sme piti: dry.avq v kterih se ne sine kaditi k- toltak gotove vrste, ne pa drugi. liadi teira imamo ludi mesta, kakor Fort Dodge, Iowa, kjer morajo Kimei radi celibata plačevati kazni. K:' li tega m' čcst«fcrat si »rišem od-vzemo otroci, ne da bi jih zam<>gli d.si»iti nazaj, tii^li če j«- njihovo stanje izUdj^a o. To je nasilje mase proti jiojedineem. Potem damo pa tudi pojedineom pravico postati tiranom. Ako se našim jKdieij*kim sodnikom poljubi ne-kak v svojo korist in za Tak ložaj gotovo ni idealen, ker ne odgovarja nalenu ustanovitve republike, ker vedno se množeče na-silstvo ijiojedlneev nikakor' ni republikansko. Konstantin Petrovič Pobjedonoscev. Krvavi spomini na carja Aleksandra III., bomba, ki je pogodila velikega kneza Sergeja in drugi dogodki so bili jačji. nego ruski absolutizem. Sedan ji ear je prepričan, da se žanr ;e j;:''.rtvn ; Itliti ono. kar je bilo preje smatrati nem jgočim in tako je |>>li'.-. i najslavnejši manifest ruskimi ljudstvu — ustavo. S tem je bil vpliv in sistem Konstantina Pet r< . *n* i P ;bjedon« seeva za vedno unč« h. To se je zgodi o dne oktobra in -ednj je Petrovič mrtev. Zaman je -kiišal (pokojni vrhovni pni: rat- r svetega sinoda ustaviti tok svetovnega napredka, kteri se ni oziral nanj. Napredek je bil v Po-bjodom scevih očeh nekak destilat uničenja i i nesreče za — ljudstvo. "Cegar odala roke, (ker se je bala, da izgubi svoje gospodstvo), m da ni ovirala na vse možne načine vsaki napredek. Nikolaj I. je posal svoje divje ko-zake, da uduši ogiski boj za svobodo — a to ne morda dunajskemu dvoru na ljubo, ampak iz asinih vzrolkov, v strahu, da bi mogla uzda desjMitiz-liia odjenjati. Napoleon III., cesar Francijq ki je bil v m'adosti republikanskega mišljenja. boreči se za svobodo na barikadah in cestah Rima, je posal po laži in krvavem državnem prevratu — cesar Francije. Krimska vojna lfv>4—1856 je Rusijo popolnoma ponižala in car Nikolaj 1. je bi, takov strašljivec, da si je sam vzel življenje, zastrupivši se. (Ta trditev je težko v soglasju z zgodovinsko resnico Op. ured.) Človek more delovati kaj za splošni >st le tedaj, ko se je naučil živeti iz proš osti v sedanjost. Le tafco je usposobljen za delo za — bodočnost. V letu 1858 je bil Napoleon III. prisiljen po Orsinijevih ibombah, da je nastopil za svobodo ljudstev v Italiji. Ali zastonj — ljudstvo je ostalo izdano vzJ ic Garibaldiju, MazzLniju in drugim in vzlie vsej krvi in žrtvam. Ali — ironija! V letu 1864 se je ta konservativna, nazadnjaška in mračnjaška Avstrija z despot ič no Prusijo nastopila za takozvane tlačene narode pod Dansko — v Šlez-vik-Holštajnu! Oni., 'ki so imeli doma dovolj sužnjev, so hoteli osvobo-jevati druge! V Getu ISti.'J pa vidimo zopet poljski narod v boju za svobodo. Car Aleksander li. je sicer odpravil tako- menovano last nad osobo in je osvo-wxlil kmete iz suženjstva plemenita-šev, ali napravil je potem iz njih sužnje države. V tem času nastopa v Nemčiji prvikrat osoba voditelja delavstva LassaWa, ki je začel Ikrčiti ;>ot novemu velikemu socijaHnemu gi-lauju. Na bojiščih »pri xvrljevem (iradcu in Sadovi je avstrijski nazadnjaški konservatizem za dobil prvi smrtni udarec. V Evropi pa je na- Vrvica. KVa-nooeki spisa. Quy d« Maupaaeaat. 'i* le o m listnici in veestrandko se je- »gibalo, če jo bode Prek že kedaj vi^el ili nikdar ve6,- . ^ "Bdkio Matj«m U ^i tafi aro^V. je govoril. 4 * Kajti nobena rečni tako hud^ kakor «e se pride vsl^d -o^i ob dobro imert- V malem mestu G. je -bil semenj. Na vseh • estah je "bilo polno kmetov in -kmetic, ki so si obljubljali dobre kupčije. Počasnih koralkcrV so stopa;! i možje. Njih telesa so bila sklonjena, noge vpogrijene; čitalo se jim je z obraza, videlo ua celem telesu, kako jih teži trudapolno kmetsko delo. Če tudi so bili vsa 'bolj praznično oblečeni, vendar njih odelo ni kazalo ravno preveč blagostanja. Na motvozih so vlekli za seboj kravo ali tele. Njih žene so stopale za živino in jo od časa do časa udarile po hrbtu z vejico, ktere so se držali tisti, da bi pospešile njeno bojo. Ob rokah so jim visele široke čajne, iz kterih so zijale zvedavo fkure ali race. Suhih teles so bile te ženice, a držale so se boilj ravno nego njih možje in hodile so -nekoliko živahnejših korakov. Opravljene so bile v domače suikno, a na glavi so imele svilnate robce. Sem in tja jih je prehitel kak kmet-ski voz, -na kterem so sedeli možakarji in ženice, tki so se držale lestvic ob strani, da jih ni voz preveč pretresel. Na G—škem trgu je že bilo vse črno ljudi in živali. Vse je bilo na-mešano: volovdki rogovi, klobuki možakov, kučme starcev, robci žena in deklet. Vriščeči glasovi kupcev in mešetarjev so se mešali z vikom žensk, smehom kakega veseljaka, ki je bril norce, rezgetanjem konj in mu-kanjem goveda. Trščanov oče je ravno prišel na trg — ko je zajpaziA na tleh pred seboj konee vrvi. Skop, kakor je bil^ jo je sklenil takoj pobrati^ češ, po sedmih letih vse prav (pride. Z veliko težavo se je sklonil, ker ga je vedno po udih /trgalo. Ko jo je pobral in jo ravno skrbno pničel skupaj zavijati, je zapazil, da ga ig£eda s praga svoje hiše stari sedlar Matjau. Pred leti sta se ineka'j tožarila in se od tedaj še nista pobotala. Trščamovega očeta je bilo malo sram, da ga je videl sedlar brskati po tblatu radd konca vrvi. Naglo je skril vrvico pod svojo suknjo in 'jo potem skrivaj vtalknil v hlačni žep; nato se je še nekaj časa delal, kakor ibi kaj iskal tpo -Leh, česa pa ne more najti. Potem pa je odrinil dalje na trg. sklonjen od bolečin v dve gubi. 'Naglo se je izgubil v kričeči množici, razburjeni od dolgotrajne kupčije. Kmetje so tipali živaihno, odhajali in zoij>et prihajali; v vednem strahu, da jih kdo ne ukani, se niso mogli nikdar odJočiti; poskušali so čitati resnico iz obraza prodajalčevega in z vso zvijačo iskali napak na živini, samo da bi ceneje kupili. Že ruske so postavile pred-se svoje čajne in jerbase in izvlekle perutnino. ki je ležala na Cleh z zvezanimi nogami, izbuljenih oči j in škrlatastih grebenov. Mirno so poskušale kupcevalke, o-stale pri zahtevalnih cenah, ali pa se odločile - Medtem se je pojedina nadalje- teli dan je klepetaj.-o svoji pove- I sti Pripoved al jo je na emti Jju- vafla. Ko so se že vsi sejmaiji nasitili in pričeli zalivati z vinom okusno pečenko, se je prikazal pri vratih orožnik, ki je vprašal: "Ali je tukaj Trščanov Urh iz Pod-•brega? "Tukaj sem/' je odgovoril Trščan, Iki je sedel na dolenjem koncu mize. "'Pojdite z menoj na županstvo'% je nadaljeval orožnik. "Župan hoče z vami govoriti*' Ves presenečen in vznemirjen je iapitt Trščanov oče na en dušek svoj kozarec vina, se dvigni^ pričel stopati še bolj sklonjen nego zjutraj, ka(jti po vsakem počitku ga je še bolj trgalo, in (neprenehoma govoril: ''Že grem, že grem!'* iče tako lairati, da se poštenega č.oveka spravi ob dobro ime!" Toda vse mu ni nič pomagalo. Ni-kdo mu ni verjel. Nato je poklieal župan Matjana, ki je ponovil in vzdržal svojo trditev. Celo uro -sta se prepirala Tršča« in Marjan in kričala drug na druze-ga. Nato so preiskali Trščana, toda ničesar niso naisli. Ivo je videl župan, da »ničesar ne doseže, je odpusti! Trščana in mu povedal, da bode javil celo zadevo dr žavnenm pravndštvu. Hitro se je raznesla ta novica. Ivo je stopil Trščan na cesto, se je vse trlo oko.u njega. Vsakdo ga je iz-praševal, ta resno, oni v šali, toda nikdo se ni hiudoval nad njim. In starec je vsakemu pripovedoval o vrvici, toda nikdo mu ni verjel. Vse se je smejalo. Vsi so ga ustavljali in tudi on je ustavljal vsaJkega znanca in mu pripovedoval svojo -povest in svojo jezo na Matja-novo hudobnost, in obračal svoje žepe), da bi pokazal, da nima ničesar. "Presneto znaš ciganiti!" se mu je odgovarjajo. TrŠčam pa se je jezil, obupaval, da mu nihče ne veruje, in vedno ponavljal svojo povest, da bi dokazal svojo •nedolžnost. Stemnilo se je. Čas je bilo odriniti. S tremi sosedi se je ipodal na dem, ki so ga srečali, v gostilni voznikom, ki eo popivali, in celo v nedeljo pred mašo in po maši ni dal nikomur miru. Celo popolnoma neznane* ljudi je ustavljal in nadlegoval s svojim pripovedovanjem. Sedaj je bil pomirjen; toda nekaj, sam ni vedel kaj, ga je še dražilo. Zdelo se mu je, da se mu ljudje posmehujejo, če jim pripoveduje o listnici Ljudje še niso bili popolnoma prepričani o njegovi nedolžjaosti. Za hrbtom ga obirajo, se mu je zdelo. Prihodnji torek je šel ua trg v G-., samo da ibi zopet govoril o najdeni listnici. Matjan je stal v vratih, ko je šel Trščan mimo, in se mu pričel smejati, Zakaj? Ogovoril je Sodarjevega Martina, ki ga pa niti ni hotel do konca poslušati,. temveč ga sunil v trebuh, mu rekel "cigan" in se obrnil. Brez sape je obstal Trščan, vedno -bolj vznemirjen. Zakaj ga je imenoval cigana? Ko je pri Jordanu sedel za mizo, je zopet pričel svojo staro pesem. Neki kmet- iz Hot-emaž mu je zabrusil : "Beži, beži, stara navada! Poznam jo, tvojo vrvico i' * Trščan je jeeJjal: "Toda saj se je vendar našla listnica." A oni ga je zavrnil: "Molči, dedec! Jedem jo najde, drugi pa prinese. Saj se poznamo." Trščaino je bilo kakor bi ga bil kdo na led posadil. Sedaj je razumel. Dolžili so ga, da je on pustil listnico nazaj prinesti po svojem sokrivcu. Hotel je ugovarjati. Toda vse o-mizje se mu je smejalo. Ni mogel več dalje jesti in sredi kosila jo je odkuril med občnim za-smehom. Vrnil se je domov. Sram ga ie bilo in jeza ga je dušila tembolj, ker je uvidel, da mu nikakor nc bode mogoče dokazati svoje nedolžnosti. Krivična sumnja ga je zadela v srce. Znova je pripovedoval svojo povest in jo vsak dan podaljšal z novimi ugovori, ki jih je iznašel ponoči, ko ni mogel spati in nepix-uehoma prisegal in se veril, da je nedolžen. Toda čim bolj se je opravičiva1, tem manj se mu je verjelo. "Laže, kot pes iteče", se je govorilo za njegovim hrbtom. Čul je to^ in grozno ga je peklo. Od dne do dne je bolj hiral. Šaljivci so si pustili pripovedovati I>ovest o "vrvici" in ji toliko verovali, kakor se veruje staremu beraču, kadar govori o vojskah, v kterih je) bil, in o junaških činih, s kterimi se baba. Koncem decembra je legel. Okolu sv. treh kraljev je umrl. Še ko se mu že mešalo, je še vedno zatrjeval svojo nedo.žnost in jecljal: "Kratko vrvico... vrvico... tukaj-.e je, gospod župan..." ov atoIMko Q= podp. društvo svete Barbare a Ztodlnjene države Severno Amerike, Sedež: Forest City, Pa. i at januarja 19CK3 v driavi -Q-0- ODBORNIKT: Predsednik: JOSIP Z ALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN" TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". POZOR ROJAKI 1 Pred nekoliko leti ustanovilo se je Slovenslto-Hrvatsko idra-vtede, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vam dobro znaaega vrlo izkušenega zdravnika Dra. J. E. Tbompsona, vsled česar je eden najzanesljivejših zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zdravišču zdravijo se vse še tako zastarele akutne, znotranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni Zastrupljeaje krvi - Sifilis - izzdravi se v najkračjem času in popolnoma. Ako Vam je toraj potrebno zdravniške pomoči, idite a'i pa pišite na to zdravišče, kjer bodete gotovo našli najboljšo zdravniško pomoč in vso za Vaše zdravje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku ter pisma naslovite natanko tako: ' Slovensko=Mrvatsko Zdravišče DR. J. E. THOMPSON, 334 West 29th Street, New York, N. Y. Zdravišče je odprto ob delavnih dnevih od 9 zjutraj do 5 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 predpoldne do 3 popoldne. Zdravju najprimernejša pijača je L BI 3 V PI V O ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkeja hirala. Kadi teja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. Leiffy pI"vo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travcikar-ju 6102 St Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O, POLLETNI RAČUN gl. urada od" avstr. slov. bol. podpornega društva t Frontenac, Kansas. .........,$5581.70 jimi j a Ostanek ........ Dohodki od 30. 31. dec. 1006..... do 1030 J 6 Skupno.......$6611.86 Skupini izdatki od 30. junija do 31. dee. 1906____$ 741.19 1PIRUHE pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa naj'hitreje, nsj= vestneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica ; 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj poši jam 100 kron avst. velj. za $20.40 s poštnino vred. Ostanek koncem 1. 1906____$5S70.67 Ostanek v smrtninski blagajni ..................$ 519.25 Dohodki za smrtnino...... 1434.50 Skupno.......$1953.75 Skupni izdatlki 77^50 Ostanek koncem 1. 1906____$1178.25 Sploano društvo je od 30. j linija do 31. dee. 1906 za bolmno izplačalo ...... Za smrtnino............. RED STAR LINE Prekomorska parebrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenoin * * <* ♦ ♦ ♦ ♦ Philadelphijo in Aniwerpenorc pot ill jim pokszal mesto, kjer je. Skupnega -.premoženja je v j k-bral vrvico; iti prav do doma ni govoril o drugem nego o tej vrvici. Ko je prišel domov, je Še .eze. v vse koče tpod bregom in povsod pri-I>ovedoval o svoji nesreči. Toda nikdo mu mi verjel. Ponoči je skoro abolel same vzne- Drugi dan okolu jedne popoldne je izročil Seničarjev Jaka, hlalpee pri Možini, Fortunat u Prekiu njegovo listnico z vso njeno vsebino. >m- 4\-.m, vstala nova doba - prusko-nemške b,la na.P°tu 12 danes ^^ med hegemonije. Fraucija je bila v letu deV6t° ln deSet° listBica 12 5me" 1S70 poražena in Evropa je bila zo- V kteri ^ ^ pet- pet potisnena v jarm evn>i«ko-rno- ^ kron .m T^ tr^9klh uarbističnega gospodstva. i Je prinese ne- mudoma na ziuipaastvo, ali pa io iz- --i— "i*rrmriwywum __1 *> roči naravnost Fortunatu Prefe u v Najboljše zdravilo za put&o, tr- lSrednji vaš proti nagradi petdeset ganje in revanatizem je RICHTER- kTcm." .JEV SIDRO PAIN EXPMXEE. -e odfc, ^ M ^ k(, Dob.h ga je v lekarnJi po 25« in po nec meeta> tjer « ^ bcfcan. 50 centov. H : -. 1 'blagajni Članov šteje 715. — Umrli so 1 mož in 1 žena; izključen 1 elan. NAZNANILO. Naročene knjige za Slovensko na- ■ rodno čitalnico v Cleve andu, Ohio,; so dospele. Iste so e.anom zastonj na raapolago od 36. marca naprej. Seničarjev Jaka je našel listnieo.; rr- .. ,.. kakor je sam -pripovedoval, na cesti, i ^^ ^ J? f^ I ki vodi iz B. v G. Toda iker ni znal! TI _ ^ cenab « n ^Krovje so vpogtetc - potrebščine fn^i&fi iA-tSik ) t sJedečiini nožtnimi paxuik? k VADERLAND tf»a »ijaita I z Ji i iicn. i KRUCNLAND..... 12760 toa ZEELAND............305 ton, i FtNNLANC..............I27S0 ton dobra •čitati, jo je nesel domov in izročil ^ S°tovo kaJ med njimi, tar ga »trana, pa-tnrtba. Kdor se ni član či- j ^ ^ P^t_^Antwerpcn^^e jcdna_na^kra^ših^m pagnjctngjSifc za potnike IzaO niča je edino drusfcw, ki je za pro- ,drUge delc AvStriie* ipotem P reku, ko mu je njegov gospodar ipovedal, eegava da je. To se je kmalo izvedelo po vsej okolici. Ko je prišla ta novica Tr-ščamovetmu očetu do ušes, se je hitro odpravil na pot in pripovedoval bo-va&eanom, kako da je srečen;, da se je našla listam. ibode zanimalo, talnice, naj sedaj pristopi, ker čital- ritsko, Datead|o t ^eh i* naroda, felainki Itf® XS^ J^j^Sl^SS^^^VSSjgTS nrrKt.fVri ca •nnViA-inin iT Xt- I DHLIP. VCSVa /inifm croi^A vutmAl^ /\k tir__r __n.___1 ™ prostori se -nahajajo v hiši št. 1365 Baat 55th Street, Cleveland, Ohio. M l&bko pri vsakem članu. Alojzij Pire, X. tajnik in knjižničar. PHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington StnWL Glede vprajanj ali kupovanja votnilk listkov se je obrniti n: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. Dearbon Street, CHICAGG--Ceatnry BalTding, SAINT LOUIS. 21 Post Street SAN FSANCBtO — ali na' n^ene zastopnike. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24.jamv>ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tfc St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. hoi 57, Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, m porotnik, 115, 7th St., Calumet, Ifiek. JOSIP PEZDIRC, ILL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. I>ne 8. januarja se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 9 Hrvatov in 50 Ma-cedonoev. Za udarec z lopato šest tednov. Janez Pleško, delavec v Ljubljani, je mož prav hude jeze. Ko ga je dne 20. septembra v Škofijskih ulicah Jožef Hauptinann, ki je imel pri polaganju električnega kabla delo nadzorovati, opomnil, naj bolje dela. ga je ta takoj z lopato po glavi udaril. Pleško dejanje priznava, skuša se le z izmišljenim zagovorom opravičiti, da je Hauptmann v njega kamenje lučal. Za kazen je dobil št-i-t tednov ječe. Hudo se je poškodoval pri zidanju nove predilnice v Ajdovščini delavec Zvokelj u Dolenj pri Vipavi. Padel je - -l tvhe ler obležal. Morali -o 'jra na nosilnicah odnesti in prepeljati v Gorico v lnilnioo. Prst je zgubil v A. i »vsemi v to vareč Janez Vid-e pre vidnost i je >j. kteri mu je rk sreči odi Štiri volke id< Tii Iz Lini To pa Ljubi j j I i ljudje koncem »bruarja pri Dolu v Trnovskem goz-n. Prignal jih je jrlad radi prehude me prav blizu vasi. Gamizijske spremembe 1 1907. V ulnjem ea~u deluje vojna uprava z •liko naglico za ojačenje irarnizij na i?u Av>trije. Pri tem jo vodijo voski in | k ►! i t ir-n i na.zibi. 14. voj na ■ množi na :U> batni jo-ip pride 56. brigada v tudi 28. divizija »e baje pre-Ljnbljane v (iorieo ali Trst. > zgodi ^ele 1. 11M)8. ko dobi a svoj voj, ki bo se*ral od Maribora do Trsta. Ljubljana pa ne osta-. ne brez divizije, temuč se premesti t je najbrž ktera iz. ffalirije. Tudi Oglej dobi ga mižijo. Posebno močno se pomnožujejo garnizije ob srbski meji v dolini Drine. Višegrad dobi celo brigado. ŠTAJERSKE NOVICE. Roparji in požigalci. Iz Rogatca se poroča: Kmet Anton Mlakar iz Koz-mineev. okroj Ptuj. je postal nedavno žrtev roparjev. Roparji so ga napadli v njegovi -amotni hišici. ga smrino-Tievanio ranili in nato oropali 700 K. navili -ii mu pa V ht^o zažgali. Težko ranjeni Mlakar -<■ je z naporom zad-njib svojih sil re^il iz < gnja. zunaj hiše se je pa zgrudil. Ko ljudje prihiteli gasit, rasli so g:i mrtvega. Obesil -e je 141et:ii Ivan Ozmee na Kiuru v ptujskem okraju. Sodi se. da -< je deček igral in poskn»il. kako bi b i". a' o bi -e obesil, naposled je pa I iz :granja nastala resnica. Mariborsko porotno sodišče je ob-so.l:!o ."iTletnega kočarja Jakoba K rana rja zaradi hudodelstva papti n ravno- ti. javnega nasilstva inrtežke telesne poškodbe v šestletno ječo. hrvatske novice. Umor soproge. Peter Kršek je bil obdol/.ern. da je umoril svojo lastno soprogo. Razprava se je vršila v Zagrebu. Izvedenoa sta izjavila, rla je morala žena umreti za zastrupi jen jem z arzenikom, ker so v želodcu dobili 17 centigramo»v arzenika, v drugih delih trupla pa ga j« bilo gotovo še dvajsetkrat toliko. Najbrže ga. ji je podajal v presledkih. Kršek je bil obsojen na 1"> let težke ječe, poostrene s postom in samotnim zaporom na smrtni dan njegove soproge. Ljubezniv mož. Preteklo jesen se je oženil gozdni delavec Simon Aučič iz Vrh polja na Hrvatskem z dekletom iz Babinegrede. Medenih tednov je bilo kmalu konec in mož je pokazal svoji ženi. da je on gospodar, ki ima pravico svojo boljšo polovico pretepati, kadar ga je volja. In Auciča je bila večkrat volja, kakor tudi njegovega očeta. Tu je nekoč žena ušla. Mož in tast sta jo ubrala za njo in jo privedla nazaj. Seveda so zopet padale batine. Mladi ženi ni bilo več prestajati, zato je v pismu naznanila očetu svoj obupen položaj. Oče je prišel ponjo s konjem, ki je oba v diru odpeljal v Ba-bino gredo. Ko sta Aučič in njegov oče o tem izvedela, nabasala sta samokrese in jo istotako na konjih udr-la za begunci. Blizu doma sta jih do-s!a. Počilo je 12 strelov in ranjena je b:la žena Simonova ter oče in konj. Orožniki so aretirali oba napadalca.. Originalna ženitna ponudba. V * Po-kret u * čitamo to-le originalno ženit-no ponudbo: "Učiteljice nekega okraja v Slavoniji so se sklenile omožiti, dasi jim je leta l!H18 obljubljeno zvi--an.jv plač. Ne nadejamo se mnogo od zakonske sreče, toda izmed dveh nesreč je treba izbrati manjše zlo. Med nami so blondinke in brunetke. vitke in močne. Najmlajše med nami dobivajo po 1000 K in med nami so tudi take, ki služijo že 301et . I,epe nismo, ker preveč delamo. Pesne smo. ostalo nam je -amo malo "galgenhnmorja". Oourmanke nismo, poznamo bedo in glad. Stedljive smo, naučile smo se kuhati, šivati in krpati. Kolikokrat smo si same zakrpale čevlje. Tako ne gre naprej! *Eruarten und nieht kom-rnen sehen. sich sohlummerlos im Bet-te dre hen. nach langem Dienst nieht auf \v;irts riicken, das sind drei Dinge zum ersticken !' Prednost imajo resni, pametni možje s staTno sIu?oo. Lahke je tudi Amerikanec, če ,je bogat/' BALKANSKE NOVICE. Srbska skupščina proti avstrijski upravi v Bosni in Hercegovini. Bel-grad, 8. marca. Skupščina je razpravljala o vladni predlogi, naj bi se odpustili agrarni dolgovi v tistih pokrajinah, ki so se priklopil Srbiji z bero-linsko pogodbo. Mladoradikalec Davidovi«" je predlagal, naj se povrne dose-daj vplačani agrarni dolg. Z zadovoljit voin konštatuje, da je Srbija rešila agrarno vprašanje bolje, kakor velika iržava, ki je prišla v dve srbski de-eli ( ?) z velikimi obljubami, a ni do -e taj zagotovila ne svobode ne pravilnosti. in tudi agrarnega vprašanja ii rešila. Na klice z desnice, ktera dr-avn je to, je odgovoril socijalni de-•i ok:at Lapeevie: ' Ne vprašajte, ker !:ik ve.-te. da je Avstro-Ogrska!'' R AZNOTE RO STI. Dinamit se je vnel. Delavci Rima-Mnranv železnih rudnikov so greli 50 1: i h »gramov zmrznenega dinarnita, ki se je razpočil. Delavce je raztrgalo v kose. Blaznost. V Urrazu na Španskem je* zgorela neka hiša. Ko so udrli v goreče poslopje, so našli v neki sobi nezavestnega nekega mladega moža z njegovima dvema sestrama, ki so bili obdani r. ranan i. Ena setra je izpove-lala: Da se preje izveličamo, sklenili smo, da umremo lakote. A ker smo čakali predolgo na smrt, smo zgradili iz pohištva grmado, na ktero smo se privezali in jo zažgali. Budimpešta; 8. m Zastopniki "ntrOfedjatskih narodnosti so se po v sprejemu rumuBŠkega nae-tropo&t^-Metianu pri nauenem minims t po n yj u posvetoval1 o J no-' vi 4§ofski postavi. PosVftqfrali še pred vsem o rumunskih - lfi^dskihj šolah, kterih je 4000. Sklenili; šo, da-bodo dostojno in stvarno obstruirali proti postavi s tem, da se bo v. generalni debati oglasilo 28 zastopnikov nemadjarskih narodnosti k besedi. — Sodnij^ka 'ko-misija poslanske zbornice je razveljavila- mandat rurrunske-ga poslanca Popoviča, češ, da je njegova stranka ilneizmerno agitirala'*, grozila in postopala nasilno. Za ta mandat se poteguje sin bivšega skupnega finančnega ministra Kallaya, Fr. Kal lay. Veliki gorski plazovi O velikem, 1 km širokem in 5 km dolgem gorskem plazu poročajo iz južne Italije na Monte Morso. Plaz se pomika počasi liki lava. Prebivalstvo se zato poskuša rešiti. Kljub temu je pa že ponesrečilo 20 oseb in plaz je podrl veliko število hiš. Nova moda za pse. V Parizu vlada za pse ista moda, kot za njihove gospodarje. Moda zahteva, da nosijo dopoldne psi ogrinjalo iz preprostega, nebarvanega sukna, popoldne pa pla-šček iz boljšega blaga z ovratnikom, okrašenim razkošno z zlatom in srebrom. V njem se nahaja tudi mal žep, v tem pa baptisten robec z uvezenim imenom. Zadnja novost pa so "čevlji* za pse, da jih varujejo prehlada. Trideset metrov globoko padel je pri postaji Mattarello železniški uradnik Schild na neko deblo, ki se mu je udrlo v telo. Nevarno je ranjen tudi na glavi in hrbtu. Obležal je nezavesten ; ko se je zavedel, je pa šel peš še dva kilometra daleč. Upanja, ni, da mu rešijo življenje. Obsodba zaradi roparskega umora. Porotno sodišče v Tarnopolu je obsodilo na smrt 241etnega kmeta Mihaela Jankoiwcza in 30Ietnega kmeta Antona Pokornega, lOletnega Mihaela Pokornega pa v 121etno ječo. Obsojenci so meseca oktobra minolega leta umorili zakonska Samuela in Rozo Rosenbaum s sekiro in jima vzeli 100 kron. Čuden slučaj. Kočijaž Marko Nista v Temešvaru je bil' povožen, in je na potu domov umrl. Njegovemu zetu se je pa sanjalo, da je njegov tast pal in da je njegovo telo vse razmesarjeno. Od strahu je izgubil zato glas. Ko se je probudil, mogel je svojcem le z znaki sporočiti, kaj se mu je sanjalo. O nesreči svojega tasta pa ni vedel še ničesar. Nekaj izrednega poročajo iz Žmana Koza delavca Antoninija je nedavno vrgla štiri kozliče, ki so vsi zdravi in pravilno razviti. Predlanskim je imela dva. a lani tri kozliče, v treh letih torej devet. Poraz belgijske vlade. Pariz, 8. marca. Socijalisti in mladoklerikalci so sklenili v beljrijski zbornici, naj se v vseli rudnikih uvede o sem urni delavnik. S tem je vlada doživela hud poraz, vendar ne odstopi. Vladni pristaši izjavljajo, da je bilo glasovanje dogovorjeno presenečenje, ker pri glasovanju ni bilo 20 članov klerikalne desnice navzočih, sicer bi kaj takega ne bilo mogoče, ker ima vlada v zbornici 80 pristašev, dočimt imajo libe-ralei in socijalisti skupaj le 77 glasov. Glasovanje pa je znamenito le zategadelj. ker se je vladna stranka prvič razcepila v konservativne in demokratične klerikalce. Ako ta razcepljenost ostane, so vladi šteti dnevi. Sprememba v avstrijskem minister- strvu. Dunaj, 8. marca. V političnih krogih zatrjujejo, da justični minister dr. Klein po volitvah odstopi, ker je že dlje časa ibolehen ter se zdravi v Opatiji. Naslednik mu bo član gosposke zboriice dr. Lammaseh, profesor kazenskega prava na dunajskem vseučilišču. Ustrelil se je v Varšavi 171etni sin grofa Potockega. Škof pri italijanskem kralju. Italijanski kralj je sprejel v enourni av-dijenci kremonskega škofa Bonomel-lija. To je prvič, da je škof obiskal dalijanskega kralja v Kvirinalu. Pod Levom XIII. bi kaj takega ne bilo mogoče. Nove topniške brigade v Avstriji. Vsled reorganizacije artilerije se u-stanovita v vsakem avstrijskem vojn dva nova polka, vsled tega pa se tudi ustanovi pri vsakem voju nova artilerijska brigada. Jezuit tat. Pri berolinskem "Flot-tenvereinu" je bil za blagajnika neki jezuit, ki je pobral iz blagajne ves denar in druge dragocenosti ter po-Itt'gnil v Belgijo, kjer se skriva v nekem samostanu. Učitelj izumitelj mišolovke. Učitelj King v Hekra., v velikonočni ponedeljek, 1. apr. 1907 v svoji lastni dvorani na 8. cesti. 'Tem potom vaibimo vse rojake in rojakinje iz mesta kaikor tudi iz oko-' lice, da mas na omenjeni večer polno-' številno posetiti blagovolijo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za možke 25 e., ženske vstopnine proste. _ . , ________ Za fino postrežbo i* doW zabavo ^^^^^tlu?^^ skrrbel bode ODBOR, t—- ' * 1 26-30—3) . . . „ --------- plešaste imam najboljše mazilo po kate- co .. £ ..J-.'L i__i |__1____. iF -i , Iščejo se SPOSOBNI SLOVENCI AH SLOVENKE, da nas zastopajo pri svojem narodu. Prilika za velik in lahek, zaslužek; nikaka sleparija, temveč fina prilika pri dobri in eni največji družbi za prodajo zemljišč v New Yorku. — Oglasite se ali pišite na: Geo. T. Ritchings, Mgr., Room 21, 60 Liberty St., New York. (26-3—1-4) Išče se MIHAEL BUTALA iz Tanče gore št; 52 pri Črnomlju. Pred tremi leti bival je na Calumetn, Mich., ter odšel ne ve se kam. Tu zapušča neko svoto denarja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Joseph Stukel, 205 8th Sit., Calumet* Mich. (19-3—19-4) $ Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino POZIV. Tem potom poživljam ALOJZIJA ZALETEL, doma nekje od Žužemberka, da mi blagovoli naznaniti njegov sedanji naslov. Delala sva tukaj skuspaj in (ker ni mogel dobiti njegov zasluženi denar od dveh tednov, izplačal sem mu ga jaz iz svojega žepa po dogovoru, da istega izterjam od družbe, ktera mi pa ne iaplača, dokler nimaim njegovega no-tarijelnega potrdila, Vsled tega ga prosim, da mi to oskrbi in če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da c „ Dr.'7iiik 1 i- Mc.no zh...... 00 !lr n; k« • i : sickh h v i s*!2 (i0 ali 4 (■; .«!.*•( k) y.n .......» «» Za obilno naročilo se priporoča IVI a.4 i i a. Grillv 1548 St. Clair St. CLEVELAND O. MARKO KOFALT, 249JSo. Front St.,- STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kuynih pogodb, pooblastil ali pelnomoči CVolI-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodoe listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domoyno po najniiji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporpčamo. FRANK SAKSER CO. ROJAKI SLOVENCI PIŠITE PO NOVCT OBZIRNO KNJIGO ZDRAVJE" = Novih 50.000 Iztisov se zastonj razdeli med Slovence iKzisrj-XGkA. katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE'* in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu Je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične]^ bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo On ed ini ozdravi jetiko In sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno. Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: MIKE NOVAK, 1253 Molilen Avenue, Pueblo Colo. Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. 1. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sed.-ij popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočujoč,' ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK.\ Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za | poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: ! DR E, G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St New York N. Y. | Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popohi^ ra J ozdravljenja. v ns Ljru Najboljše in najbolj priporočljivo domače zaj-p.vilo so znane "MARIJACELJSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za ti>te, ki trpe nahlal>eiiižel«.t, ohranieisto kožo, ter ^ l«»či jeden izmed njih in se obrne naravnost proti /upadu. Tam zapazim veliko >kupino grmovja, ktero =-ega kot polotok v pr. .-ij,,. Tan. m. rajo biti tudi potoki in sploh voda. Kaj naj storim? Slutnja mi pravi, da na t erava zadnji nekaj, kar se nanaša na nas. Kam gre io druj, mi je prav vsejedno. ker se vedno oddaljujejo od nas. Ce pa to zxou . kur ta namerava, je lahko veliko vredno za nas. Zato mu sledim. Za četrt ure zgine med grmovjem. Zdaj zapodim svojega mustanga in jaham v .i -u. da >e ne izdani, če bi se on utegnil vrniti. Pridem do gr-n .vja nedaleč ...1 ti-čkc, kjer je on zginil; jaham polagoma dalje, dokler t »i pridem do maieua. kroginkrog z grmovji obdanega zelenega prostorčka, ku ri je obrabe:. - mm* no travo. V moje nmalo veselje zapazim majhen, bi-t. r' ^udeiiček. Kazjahaui in privežem svojega konja tako, da se lahko p': . , p-,., Napijem se sam čiste, bistre vode, potem pa grem v smeri, kjer mislim, da najdem sled. Kmalu pridem do njega in vidim v svoje začudenje, da je jflhalo tod več In if)HPT -p,, ni IM,, riid, ampak prava shojena ]»ot. Pazim se, da ne pridem nanjo. Mogoče kdo straži; v tem slučaju me lahko doseže kaka kroga. Plazi:«. >e vedno vštric i*»ti po grmovju, dokler me ne opozori glasno prhanje. — ..... Daš >e hoče i; plaziti okrog nekega grma, da pogledam, kje stoji konj, ko bli-kovito odskočim. Pred menoj leži nek mož, kteri ima glavo tako m.-d gn. jen . da opazuje lahko vsako gibanje na poti; njega samega pa "mol. V: I. To je v>ekakor straža, kot sem slutil. Iz cega sklepam, da mora biti cela družba. ni niti videl niti slišal. Vrnem se nekaj korakov in grem t. To se mi posreči popolnoma. V petih minutah pre- zmk m ;rog nj I rzi okli Moi 1 >V< pregr MMn V MM k upi iifiacj« popoloow^ ab ee ud f k»t—rib>i lr. MCHTI1JEY1M SHrsPajaExydltHf Kedbinsko zdravilo, katero se rabi t mnogih deželah proti reumatizmo, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, O bolečinam t prsih, proti "Tp glavo- in zobobola. V vseh lekarnah, 25 in r 50 centor. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Samo lOO iztlsov je še na razpolago AMERIKANSKO-SLOVENSKEGA KOLEDARJA, za to leto. .Kdor rojakov ga še nima, naj seže po njem, dokler g* je kaj v zalogi. Upravništvo "Glasa Naroda". £2*" o&mS fe Irretoa irtj SALOON HMOfOraowfcfc Street, oooo NEW YORK oooo ▼ katerem toCia vedno pivo, doma pre Sana in importiraaa Tina* fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... ' Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ............. stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda". AUSTBO-AIEBICAN LINE Regularni potni parni k I "Sofia Hohenberg" odpluje 27. marca. v O* I Jo med New Yorkom, Tratom In Reko. Najpnpravuejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub. ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na pamik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C&> Co., General Agents, 2 Washington St., New York. a ^ J FRANK SAKSER CO., \ PODRUŽNICA «104 ST. CLAIR AVE^ N. EL, CLEVELAND, O. cANTON BOBEK, vodja. Gonipagiiie .Generale TransatlantlQue. (Francoska parobrodna družba.) Pošilja v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje In' najceneje. I enarv.c j oŠiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestae hranilnice Ljubljanske, Prevzema hranil e knjig2 v i/.plačilo ia daje predplačila. PRODAJA PAROBRQDNE LISTKE za vse parob: otluo ru.lbc po i n h exn. li. Potnike i/. Cleveland, C., so e'::.c v Yu:k:i domač i:s';:ž.;ei ec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse % a p t j .:g-.i ii < dve. e : a par m k, kar potnika nič ne velja in je to vehfcc vr *l:;os:i. Dobj se v podružnici * v'^rart ROJAKI, NAROČAJTE SE NA T:I. \S N ARODA", NAJVEČJI D« NAJCENEJŠI DNEVNIKI Za vsebino inseratov ni odgovorno rojaki, inaj{OCaJ 1 r. >r na ae uredništvo niti upravništvo. „ 2o,(K)0 „ „ '•La Loriaine" ,, ,, ,, ................. 1*2,000 ,, 25,0 „ „ '•La Touiaine" „ „ „ ................................„ 12,0W> „ „ '•l.'Aquit ine" „ ,, „ .................10,(-00 „ 1'2, fJ 9.1KX) "La Champagne"........................... <.00 ,, 9,UX> ,, "La Gasco^ne" ............................. 8,000 ,, 9,000 ,, „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebrough Building. Psirnlkl odplnjojo od sedrj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št 43 Norih Kiver, ob Morton St., N. V. TM/l mi O R 0 S 1 BOLNIKOM NA ZNANJE.. Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe eompaniji, tin; «rm!'ivjem. T<» je prepreženo kroginkrog z -divjim jniH.viu prihaja prhanje. Splazim so <«b robu planjave, [> kiik vln..l \ grr. ovje; kljub p/miemu iskanju ne najdem biti torej «lo spretno zakrit. Poleg prhanja slišim tudi i»r znamenje.