Imentl se sprejemajo in vel j A tristopna vrst»:
8 kr., če se tisku lkrat,
19	o
n »i ii n	ii
1® n n n n ^ n Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h, st. 16.
SLOVENEC,
Političen lisi za slovanski narod.
Po pošti	prejeman velja:
Za eeio leto	, . 10 gl. —
za pol leta	, . 6 .. —
za četrt leta	. . 2 ,, 60
kr.
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kpf' za pol leta . . 4 „ 20 ^ ta četrt leta . . 2 „ 10 ti.'.
V Ljnbljani na dom posiljen. t velja 60 kr. več na leto.	\ •
Vredniitvo je na Stolnem trgu tliš. št. 284.
Izhaja potrikrat na teden in sieer v torek , četrtek in soboto.
0 ljubljanskem „Hainbundu."
„Nons dansons sur un volcan."
Salvandy.
,.Konkordija" se zöve pred kratkim v Ljubljani pod nadzorstvom glasovitega profesorja in širitelja nemške kulture gosp. Ant. Ileinricha osnovano dijaško društvo, kteremu je baje namen, delovati v smislu prusofilov za utrditev veliko nemških idej na tleh slovenskih. Čestokrat se je že v „Slovencu" pisalo o imenovanem gosp. profesorju in ta mož si je pri našem narodu pridobil vse preje nego slaven renomme. po kterem njegovo častiželjno srce hrepeni. Od nekovega dijaka sem Čul nedavno, da je gosp. Heinrich pri vtemeljevanji omenjenega društva povdarjal njegovo važnost, kazoč na nekdanji: „Hainbund", koji so bili sklenili nekteri v istini taleutirani mladi možje nemške krvi v Götting-u na korist in povzdigo svoje domače literature. Nijeden razumen človek ne bode zanikal hasno-vitosti takovih družeb, osobito ne, ako se sme prištevati izobražencem. Pri takovih shodih talentiranih mladih ljudi je podana posameznikom lepa prilika, uriti svoje duševne moči, širiti krog svojih nazorov in idej ter se vne-mati za vse lepo in blago, kar ima sploh člo-večanske veljave. V poštev vzemši to okolnost bi tudi moja malenkost v principu ne imela prav nič zoper društvo „Konkordijo", ko bi se mi stvar sama na sebi ne zdela iz dveh vzrokov važnega premisleka vredna.
Prvič: se mi dozdeva čudno, kako so postali na jeden krat šolske postave paragrafi tako raztegljivi, da se z odobravanjem ali vsaj tihim trpenjem gospod ravnateljevim gimnazijskim Smölejem osnuje tako društvo, osobito
ker so slovenski dijaci v smisli lastne svoje narodnosti hoteč pod gosp. prot. Wiesthaler-jevim nadzorstvom vtemeljiti sebi jednako društvo na podlagi slovenski, dobili prepoved od g. ravnatelja. Zakaj se je to zgodilo, nam navzlic vsemu strogemu premišljevanju ni jasno. Nemško društvo šteje celih 15, reci: petnaest družnikov, in še za te so dale kontingent gimnazija, realka in učiteljsko iz-obraževališče, mej tem, ko bi bilo slovenskega društva udov samo iz V. VI. in VII. gimnazijskega razreda dozdaj že nad petdeset. — Jaz ne vem, če bi storil gosp. profesorju Heinrichu krivico, ako se drznem dvomiti, da se pod ujega protektoratom v društvu imenovanem goji res zgolj izreličavna nemška izobraženost; ipak bodi si že kakor koli hoče, čudno se mi zdi le to, da nemško društvo obstaje, slovensko pak se prepoveduje. Stentorjevim glasom bi bilo treba tu na uho zakričati dotičnim gospodom, koji imajo šolske zadeve v rokah: „Videant consules!"
Iz vsega g. prof. Ileinrichovega delovanja v proklinjanem: „Schweinelandu" se vidi ne-kova terorizacija naše narodnosti, kakor na-vlašč pri mladini, ker so se mu uže drugej povsod izpodbila tla. Ne bodem se motil, ako o gosp. družnikih „Konkordije" puncto njihove duševne zmožnosti nemam previsokih mislij. kajti mej njihovimi imeni se bleste tudi nektera onih očetov, ki so po mestu znani kot propagandisti za Viljemovo in Bismarkovo svobodo in oblast. Čemu je tedaj treba tega društva?
Drugič: ker se mi vidi takovo društvo v slovenski deželi popolnem nepotrebno, ker gosp. prof. Ileinrichovo oko vedno gleda nekam
drugam, akoprem mu dobro tekne naše pšenice kruh, ker je slednjič imenovanega moža ves dosedanji malo ne smešni literarni napor, bil obrnen le na to, širiti: „die deutsche gründliche Gelehrsamkei t", kar je, v šoli priporočujoč svoji stenografični knjigi, objavil sam, rekoč: „I c h b i n d e r e r s t e Theoretiker Deutschlands, und ein jeder Verein würde sich's zur grüs-sten Ehre rechnen, mich nur einen Abend in seiner Mitte zuhabe n", ipak bi mi voščili, da bi se od merodajne strani dala prepoved, naj neha to društvo ter naj si njega udje po drugi poti prisvajajo, po čemer hrepeneti jih uči njihov gospod magister. Jaz nijsem pesimist, ipak pošten domoljub, ki stavi v mladino svojo nadejo. Ker pa gosp. prof. Ileinrichovo postopanje vzburja pošteuo našo mladež in včasih iz majhnih vzrokov se izci-mijo velike posledice, torej vzkliknem še enkrat: „Videant consules!" —
Škorpijon.
Čegavi so župnijski zapiski?
(Konec.)
Če rečeno ob kratkem posnamemo, raz-vidimo, da cerkev je vsled določbe občnega cerkvenega zbora tridentinskega in najvišjih svojih pastirjev župnijske zapiske vpeljala in čez poldrugo sto let spisovala; še le potem si je država sama prisvojila pravico o teh zapiskih določevati in jih nadzorovati; bistveno so ti zapiski ostali kakoršni so bili prej, le v obliki so se nekoliko spremenili. Tu sem spadajo tudi določbe državljanskega zakonika o vpisovanji zakonov v župnijske poročne bukve in o nezakonskih otrocih. Cerkev hotela je v
Iz Carigrada.
L. P.! Danes sem v Carigradu vse dokončal, upam, da še dosti dobro, zlasti ako pomislim, da kaka 4 leta Turčija Avstrtiji zlo kljuba; zdaj pa grem v Rim še danes, ako Bog da. Obljubil sem Ti iz Carigrada kaj pisati, naj ti obljubo spolnim.
Današnji Carigrad je bil še za cara Konstantina malo mestice, Bizanc po imenu, ne posebno znano v zgodovini politični in cerkveni, ako izvzemam Teodata strojarja, ki je slovel zarad — krivoverstva svojega. Konštantin je pa hotel prestaviti carski stol bolj v sredo cesarstva, in najpripravniši kraj zdel se mu je Bizanc, ki bi vezal Evropo z Azijo, ter bi posebno lahko širil zapadno krščansko omiko po vztočni Evropi in po Aziji. Zato je to mesto razširil z velikanskimi poslopji, sijajnimi palačami, popolno enakimi onim v Rimu; podelil mu je tudi vse pravice in privilegije, ktere je imel Rim, ter je začel v njem stanovati z vsim
carskim dvorom, okoli kterega se je zbiral ves takratni pozemeljski blišč, ki je povzdigoval Bizanc (od zdaj dalje Konštantinopol nazivan) celo nad stari, pa zemeljskega gospodarstva oropani Rim. Zares se je Carigrad neznano hitro širil, lepšal ter razcvital in zaslovel po vsem svetu, da so velemoži in bogatini vsega rimskega carstva po Evropi, Aziji in Afriki želeli in dihteli, da bi imeli veliko to srečo, ter videli vsaj enkrat v životu svojem zemeljski ta raj ter si nasladili dušo z lepoto, bleskom in leskom njegovim. Slaven je bil toraj začetek novega Rima, kakor so tudi zdaj na-zivali Konštantinopol, in car je že gledal v duhu spolnjene vse svoje upe in srčne želje, ki se niso nikdar spolnile in vresničile, pač pa spremenile v britko nasprotje. Namesto da je Carigrad omika! Azijo, potegnil je od tam v Evropo samovoljno vlado, turško divjačnost, azijsko barbarstvo, ki je žugalo in pretilo, da pogoltne vso Evropo, in ktero bi bilo prav gotovo pogoltnilo in spremenilo v turško drajno, da ni bilo na vztoku vitežkih Poljakov, na za-
padu pa cerkvenih glavarjev papežev. Brez teh bi skor gotovo še zdaj čamela in zdihovala vsa Evropa v bledi in morilni svetlobi turškega polomesca, kakor zdihujejo in čame nekteri krščanski narodi še dandanes v večno sramoto sebičnih krščanskih vlad.
In zahvala Evropina za toliko neskončno dobroto, da je ni pogoltnil mrzki Turčin, ka-košna je? Strmite nebo in zemlja nad peklensko njeno nehvaležnostjo; Turke podpira, Poljake preganja, papeža hoče po vsi sili končati, iu gotovo zato je od Boga obsojena, da jo gazi od Turčina še ljuteji vrag, dokler se ne spozna in ne spreobrne.
Zakaj pa so se toliko lepi nameni Kon-štantinovi spremenili v toliko strašno nasprotje? Ker je vztočno earstvo neprestano utesnovalo in po vsi moči v sužnost devalo katoliško cerkev. Ze Konštantin je mnogo deloval v cerkvenem okrožju, pa on je bil za krščanstvo ves vnet, deloval je v cerkvenem duhu, toraj ni škodoval; ali nasledniki njegovi so bili ve-
vsih rečeh, v kterih je le mogla, državi vstreči, in je te določbe radovoljno sprt jela, ob enem pa varovala svoje lastue veliko stareje določbe. Tudi potem še, ko je cerkev v Avstriji dosegla svojo svobodo, je nadaljevala svoje župnijske zapiske, dasi ji je bila država za časa njenega tlačenja nektere rubrike vsilila. Pa vest ji ni ^prepovedovala teh rubrik spolnovati, zato je iz ljubezni do miru in ker državi rada pomaga v vseh rečeh, ki so narodom na korist, reč tudi po konkordatu pustila pri miru, kakor pred konkordatom, pod Bachom ravno tako kakor pod Schnierlingom, pod Belkredijem kakor pod Taaffeom.
Ko se je pa 1. 1868 državljanski zakonski zakonik od 1. 1811 zopet pouovil in se je dovolilo, da se v posebnih primerljejih zakon sme skleniti tudi pred deželno gosposko, česar po državljanskem zakoniku dosedaj še ni bilo, nastalo je vprašanje, kako naj se taki samo pred posvetno gosposko sklenjeni od cerkve pa ne pripoznani zakoni v večni dokaz vpisujejo tudi v javne knjige. Bila je velika nevarnost, da se vname prepir med cerkveno in deželsko gosposko. Če bi bili fajmoštrom za-povedali tako poroko vpisati v župnijske poročne knjige, treba se je bilo bati, da bo odgovoril: „Poročne bukve so cerkvene bukve, ktere država rabi za svoje namene in ktere cerkev tudi radovoljno toliko časa uraduje za njegove potrebe, dokler se nič zopervestnega od nje ne zahteva. Zoper vest bi pa bilo, če bi se zahtevalo, da naj katoliški duhoven s svojim podpisom v poročne knjige zapiše zvezo, ktere cerkev za zakon ne pripozna; naj se tedaj ne zahteva, kar se dovoliti ue more, če je v Avstriji res svoboda vesti."
Umrli kardinal in nadškof dunajski je res tudi tako ravnal in z okrožnico od 20. maja 1858 določil: „Župnijske, krstne, poročne in mrtvaške bukve se opirajo na cerkveno določbo in so lastnina cerkvena; zato se v tiste brez vednosti in privoljenja škofovega ne sme sprejeti noben pristavek in nobena sprememba. Če bi tedaj državna gosposka župnijam naravnost poslalakako določbo ali poročilo, treba je to nemudoma poročiti mojemu višjemu vikarijatu."
Tudi nova zakonska postava od 25. maja 1868 je to sprevidela in razpor med cerkveno in državno gosposko skušala s tem odpraviti, da je v II. členu določila: Politična okrajna (ali srenjska) gosposka zapisuje v posebno knjigo zakonska oznanila in poroke, ki se pri
čidel katoliški veri nasprot, skriti ali očitni krivoverci, toraj so posebno skušali postavljati škofe svojih misel in svojega duha; najrajše so kar kakega zvestega uradnika svetskega stanu izvolili ter za patrijarha carigradskega posvetiti dali.
Kaj se zamore od takih neprostih Očakov pričakovati, vsak zna in Kadar pa so ca-rovali krivoverski carji in teh je bila večina, takrat je bilo joj in gorje pravovernim škofom in patriarhom, malo bolje kakor pod Turkom v prvih časih. Neprestano so jih preganjali, odstavljali, nasprotne volili, da sta bila skor vedno dva živa patriarha, ako ne v Carigradu oba, vsaj na enem sedežu, časi so bili clö po trije Za carjev Konstanta in Valenta so imeli mir judje in celo ajdje, samo katolici so se proganjali na vso moč, prav kakor zdaj po vsi Evropi. Sv. Bazilij popisuje one čase nekako tako-le: „Škofije in boljše duhovnijc se dele za veče hudobije; kolikor hujši je kdo, toliko gotovši postane škof i. t. d. Lepo življenje je odpravljeno, zdaj je popolna pro.stost za greli
nji gode, in daje iz teh zapisnikov oklicne in poročne liste, ki imajo pravico javnih pisem. Tak poročni list mora okrajna (srenjska) gosposka fajmoštrom ženina in neveste dati uradno. Ta določba je odstranila vso nevarnost razpora. Posvetna gosposka je imela lastne zapisnike o zakonih pred njo sklenjenih in pravico spisovati iz njih uradna spričevala, ki so imela veljavo javnih pisem. Država je tedaj imela, kar je potrebovala; ravno tako tudi ljudje, ki jih je to zadevalo. Dotična postava pa je ozir jemala tudi na duhovnike, kterim se je vsled nje naznanjalo, da dotični osebi pred državo veljate za zakonski. Ce bi bila država pri tem ostala, kar ji ni bilo ravno nemogoče, bi zarad župnijskih knjig ne bil vstal noben prepir.
Prav po nepotrebnem pa je postavi od 25. maja 1. 1868, ki je ozir jemala na javne koristi, pa ob enem zadvrževala javni razpor, 1. julija 1868 nasledoval drugi ukaz, ki obsega prav nepotrebne reči in je pričel borbo, ki so jo rodoljubi že odstranjeno mislili. Ta določba § 23. drž. zak. 1. 1868, št. 80, se glasi: Duhovni pastir, ki so ga zaročenci prosili, da bi jih poročil, mora vsled uradnega spričevala, poslanega mu od uradnije, v poročne knjige, kterih spisovanje mu je naročila posvetna gosposka, redoma zapisati ter rubrike vestno izpolnovati, in v opazki zapisati osebe z imenom in opravkom, pred kterimi je bil zakon sklenjen.
Vsled tega nepotrebnega ukaza se je vnel v nekterih deželah prepir, kterega se je bila postava od 31. maja srečno ognila. Pravim, da ta ukaz je bil nepotreben; saj ima država pri svojih gosposkah svoje lastne matice o zakonih, ki so bili sklenjeni pred njo in imajo dovolj poroštva, da je vse v redu in da taki zakoni ostanejo razvidni. Ljudje, ki jih ta ukaz zadeva, brez ugovora dobe potrebne zakonske liste, ki so veljavni tudi za okrajno politično gosposko, ki omenjene zapiske spisuje. Čemu naj tedaj fajrnošter take zakone zapiše tudi v svoje župnijske zapiske? Ali morda zato, da so vse poroke zapisane v eni knjigi katoliškega župnika? Pa potem bi bilo treba tudi pred judovskim rabinarjem ali protestantovskiin pastorjem sklenjene zakone zapisati v glavno knjigo katoliškega župnika; tega pa država po pravici ne bode zahtevala, če zamorejo tedaj v eni fari biti troje neodvisne poročne bukve, ene pri katoliškem župniku, ene pri protestan-tovskem in ene pri judovskem duhovnem pa-
stirju, v ktere vsaki zapisuje le tiste zakone, ki so bili vpričo njega sklenjeni, zakaj bi ne mogle biti tudi četrte pri okrajnem glavarstvu?
Ali pa so morebiti z zapovedjo, da mora katoliški duhoven v poročne knjige zapisati tudi pred c. k. okrajnim glavarjem sklenjene zakone, hoteli duhovnike katoliške siliti, da morajo s svojim podpisom za zakone pripoznati zveze, ki po njihovi vesti niso nobeni zakoni? Pa o državi, ki se tako slovesno poganja za svobodo vesti, se ne more misliti, da bi to svobodo dejansko na ta način izvrševala in katoliškim duhovnom jemala to starodavno pravico, ki jo je protestantom in judom kot novo pridobitev še le podelila. Kaj je tedaj vzrok te določbe? Jaz ga ne vem, pravi učeni škof Fessler, to pa vem, da z ministersko določbo od 1. julija 1868 se bo brez potrebe o župnijskih zapiskih vnel boj, kterega se je državna postava od 25. maja srečno ognila. Prav sično to obžalujem zarad domovine, ki ima, kakor vsak ve, vojskovati se z mnogimi drugimi hudimi zaprekami. Kdo bi namreč ne obžaloval, da se te zapreke pomnože z borbo, ktera se cerkvi vsiluje, ker se od nje zahteva, da naj stori, kar jej je nemogoče, dasi tega ne zahteva nobena javna korist, še dozdevna ne? Časniki so tudi poročali, da ministerstvo je kar naravnost po političnih uradih duhovnom poslalo svoje določbe o župnijskih zapiskih in krstnih listih po smislu ukaza svojega od 1. j ul i j a 1868. Vsled tega bodo morali duhovniki ravnati ali zoper določbe svojih od Boga postavljenih škofov ali pa zoper določbe vladine. V kako slabe okoliščine pridejo tedaj katoliški duhovniki in kolika nevarnost je, da v javnih zadevah vsled tega nastane velika zmešnjava.
Državne gosposke so to čutile, zato so se skrbno ogibale vzbuditi prepir zarad župnijskih zapiskov. Iz nobene škofije ni bilo slišati, da bi bila gosposka duhovščini v tem oziru delala kako silo, samo pri nas, kakor smo že slišali, g. Vesteneck povdarja, da duhovniki kot spi-sovatelji župnijskih matic so njemu podložni, g. Fladung pa je bil mesca avgusta ranjemu fajmoštru Lesjaku na povelje deželnega predsednika vzel cerkvene matice in izročil jih g. kaplanu. Imata li omenjena gospoda prav ali neprav, vsakdo lahko sam razsodi. Vlada duhovnikom zamore vzeti le to, kar jim je dala; matic cerkvenih pa duhovniki niso jeli spisovati na povelje vladino, ampak na povelje
in hudobije, vsak živi po željah svojega srca; cerkve, šole, vse je ostrupljeno, zato se pravoverni boje vsega, ter zdihujejo rajše po hišah in puščavah, ter Boga pomoči prosijo. Kdor se za resnico in pravico poganja, se stavi pred sodbo, se kaznuje, zapera ali prežene na tuje. Tako se je zgodilo samemu sv. Gregorju Na-ziauskemu, ki pa se ni zmenil za trpljenje, temuč je potem še srčneje delal v večjo čast božjo". Ko sem bral ta popis sv. Bazilija, sem si mislil: Glej, prav do dlake enako se godi zdaj po Evropi. Pa takrat je prestalo preganjanje, tudi zdaj bode, samo stanovitni bodimo vsak v svojem stanu, na svojem mestu; za viharno nočjo vzhaja toliko lepše solnce. Pa bodi dosti od krščanskega Carigrada, še kaj o turškem Stambulu.
Popisoval ga ne bom. ker je popisan v Jeranovem popotvanji po Jutrovem ; pa zapisal bom take reči, kterih drugi niso. Od Črnega morja sem prišel v Carigrad; lega njegova je prelepa, zlasti pomlad opanljiva; dokler človek i pregleduje s parabroda cvetečo okolico Evro-
pejsko in Azijsko, uacifrane hiše in palače raznih barv in podob, tanke minarete (stolpiče) turških mošej, narod v oblekah menda celega sveta, švigajoče barčice do goljatov vojnih pa-rabrodov, dobiva visoke zaumene o tem Sultanovem bivališču, ter misli, da ima pred seboj kako mesto, kakoršno je kterikrat bral popisano s prav živo orijentalsko fantazijo. Ali že prva stopinja na sulio v mesto ga popolno prepriča, da je vse, kar se vidi, zgolj prevara, čista sleparija. Carigrad in menda vsa vztočua (turška prav gotovo vsa) mesta so sodomska jabelka, pobeljeni grobi. Ceste in ulice so po manjih mestih ali polne prahu ali pa strašnega blata; po večih, kakor v Carigradu, Drinopolju, so tlakane sicer, pa navadno kar z nekakimi plošastimi skalami in popolno neenako, pa še tu pa tam manjka pogosto kake ploše, ktero je kak Turčin izkopal in vzel, ker je ravno enake potreboval v svoji kuči, in če človek ne gleda neprenehoma pred se, kam bo stopil, kmalo se pogrezne v jamo, v prah, blato ali | lužo, kakoršno je bilo ravno vreme, ter si
cerkveno, vlada je le omenjenim maticam dala privilegij javno veljavnih knjig. Ta privilegij jim zamore zopet vzeti; to se pravi, ona sme določiti, da matične knjige spisovane od kakega ji neljubega duhovnika pred njo nimajo veljave, in da za ta primerljej spisovanje za vlado veljavnih pisem, ki jih sicer duhovnik opravlja, kakor poročne, krstne, mrtvaške liste, spisovanje vojaški službi podvrženih itd., izroči komu drugemu. A ta bi moral napraviti lastne take knjige, za cerkev pa bi moral duhovnik nadaljevati od cerkve zapovedane matice; če bi se pa kdo drug hotel poslužiti prejšnjih, od njega spisovanih cerkvenih knjig, moral bi se obrniti do duhovnika, da mu dovoli poslužiti sc matic cerkvenih. Mislimo, da duhovniki zoper to nič ne bi imeli, ker s taksami od vlade za omenjene liste jim dovoljenimi, je slabo plačan trud, ki jim ga spisovanje vradnih reči prizadeva. Za občno korist pa je gotovo bolje, da ostane, kakor je bilo doslej, in da se reč mirno poravna, ne pa s silo, kakor se hoče pri nas delati!
s Srbijo in črnogoro ter dogovorila se ž njima o razdelitvi evropejske Turčije. Vstajniki so zažgali dve turške ladije, ki ste bile naloženi z rajžem sladkorjem in petrolejem za turško armado. Vojaki turški so se začeli poveljnikom svojim ustavljati, ker jim že 20 mescev ne plačujejo uobene dnine.
X francoski skupščini je 27. t. m. volilna postava dobila še večo večino nego v prvem posvetovanju. Vsi pristavki radikalcev so bili zavrženi.
Angleška je z delnicami sueškega kanala, ki jih je kupila od egiptovskega kralja, omenjeni kanal skoro čisto spravila v svoje roke. To vzlasti Francosko vznemirja in nekteri poslanci so hoteli vsled tega ministerstvo francosko že vreči. Posebno ostro zoper to piše „Nord", organ ruske vlade, ki meni da te reči ue sme vravnati angleška vlada sama, ampak v porazumljenji z drugimi vladami.
Izvirni dopisi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. dccembra.
Avstrijske dežele, minister Lasser neki namerava mesca februarja izstopiti iz službe in prevzeti pred-sedništvo upravne sodnije. Njegov naslednik bode boje baron Kellersperg. Tako se iz dr-žavnozboruih krogov poroča „Času."
V Trstu se bode policija za 50 mož mož in 3 inšpektorje pomnožila. Ker javna nevarnost prihaja čedalje veča, se državni zbor menda ne bo branil dovoliti za to potrebnih stroškov. Mestni zbor na eni strani izmetava denarje, na eni pa stiska, kar se da; za zidanje pompierske kavarne, v kteri naj bi stalno prebivala gasilna straža s svojimi družinami, dovolil je 200.000 gld.; da bi pa kaj prihranil, se pa morajo precej po polnoči ugasniti svetilnice, ki razsvetljujejo uro novi mestni palači. Kdo bi se čudil občinstvu, da se takej varčnosti posmehuje?
Ogerski zbor bode te dni končal dolgo-čašno budgetno razpravo, ki se 10. ali 12. t. m. prične v gosposki zbornici, kjer hoče opozicija krepkejši stopiti na noge, kakor v zbornici poslancev.
Vnanje države.
Ta jugoslovanskega bojišča se poroča, da se bode tudi Itumunska sklenila
še nogo zlomi ali vsaj spahue. Celo na Peri, krščanskem predmestju Carigradskem, kjer menda vsa Evropejska kultura stauuje, so stranske ulice take, da še osel zariga, ko mora vanje itd., iu velika ulica ima koglast tlak, po kterem ne bi mogli prašiti se evropejski gospodiči in gospodične. Za snaženje cest in ulic se skrbi samo v Carigradu, pa še tukaj le napol, gosposke in imenitne ulice se snažijo, bolj samotne se še kterikrat pometo, pa smeti se puščajo na kupeh, ubožna predmestja pa čisti in pere deževnica, ktera o plohah pridere prav velika, ker kanalov nimajo, ter pobere vso nesnago, večkrat celo drva, les in sploh vse kar je ravno na ulici naloženega, in ljudje v to vodo še pomečejo nesnago, čepinje itd iz hiš, da vse naprej vleče; dostikrat pa vse to tudi na ulicah popusti, ker je preslaba ali pa ploha prehitro jenja, ali pa se zajezi in plane po bližnjih kletih, podkoplje zidove itd.
(Dalje sledi.)
Iz K^juliljane. 30. nov. (Oživimo se!) Prišel je zimski čas, sneg in mraz sta zaprla človeku naravo in ga silita bivati doma ali blizo doma, tedaj se prične vse drugo, namreč društveno življenje. I)a zimsko življenje ni dolgočasno, ni enolično, zato si je umni človek že priskrbel različnih pripomočkov, med kterimi so v prvi vrsti društva. Ta imajo zlasti pozimi spolnovati svojo nalogo in jo tudi spoluujejo, kjer je med udi še kaj živahnega duha, še kaj življenja.
V Ljubljani se ne manjka takih društev. Imamo namreč več narodnih in nemčurskih, ki bi imela v prvi vrsti skrbeti za duševno zabavo svojih udov. Res se je gibanje že nekoliko pričelo, vendar pa ne toliko, kolikor bi bilo želeti zlasti pri narodnih društvih.
Nekaj let že si nemčurski zmaj, zavedajoč se, da mu v Ljubljani čedalje bolj tal zmanjkuje, ni upal prav rogovoliti in razsajati; zato so nemčurska društva večidel spala, le sem ter tje je bilo slišati o kakem „knajpovauji." Nemčurski zmaj se je namreč potuhnil in skril glavo, boječ se, da, če bi jo pokazal, bi mu jo utegnil slovenski duh streti. Ko pa le ui bilo noge, ki bi mu bila stopila na vrat, jel je počasi zopet vzdigati glavo in skonca previdno in plašno, potem pa vedno drzneje ozirati se po sovražniku. In zdaj, ko tega sovražnika vedno le še ui, ko marveč zapazi, da je nemčurski duh pod mogočnim krilom jel se zopet razširjati in slovenskemu tla jemati, prej
društev različne vrste in različnih namenov, ali kje so, kaj delajo? Zima se je že pričela, a nobeno društvo še ni obljubilo gotovih zabav. Čitalnica naša bo, kakor vsako zimo, gotovo tudi letos napravila več „besed", plesov, večernih zabav, toda skušnja nas žalibog uči, da besede, če je program še tako mikaven, našega občinstva ne vlečejo v čitalnično dvorano. Zakaj ne? Mislim, da mi bo vsak pritrdil, če rečem, da zato ne, ker so preresne, ker se pri njih ne je, ne pije, ne kadi. Dandanes je svet prematerijalen, zraven duševnega vžitka mu diši tudi telesni, to kažejo Silve-strovi večeri in „Sokolova" maškerada pustni torek, pa tudi „Sokolovi" večeri, ki so bili že z začetka vselej jako živahni, potem pa so prenehali tako, da jih več let skoro nič ni bilo. Vsled tega si je zlasti naša mladina iskala drugih krajev, več udov je z društev izstopilo in dandanes bi bilo pravo Ilerkulovo delo spraviti jih vse v prostore slovenske čitalnice nazaj.
Zamudilo se je mnogo, a vse še ue. Zato zdaj ua noge! Naj naša društva napuo vse moči, naj po izbranih in pogostih zabavah in veselicah vabijo prebividce na-se, drugo naj se skuša z drugim v tem koristnem tekmovanji. Moja misel bi bila ob kratkem ta:
Vsak teden se mora podati našemu občinstvu kaj, kar ga mika, če ne po dvakrat, vsaj po enkrat. To bi nikakor ne bilo pretežko. Slovensko gledišče že imamo skoro vsak teden, temu naj pomagajo vrsteč se čitalnica, „Sokol", pevsko društvo in če treba tudi „glasbena Matica." Tako bomo imeli vsak teden lahko po dve prav mikavni in živahni veselici, pri kterih občinstva gotovo ne bo manjkalo. „Sokol" bo boje pričel svoje „večere" že v saboto iu nadjamo se, da jih bo redno nadaljeval. Naj se še druga naša društva vstopijo ž njim v vrsto, potem ne bo treba našim ljudem drugej si iskati zabave in duh slovenski se bo okrepčal ter navdal zopet srca onih, ki so za našo reč že bolj mlačni postali.
Tedaj oživimo se, poženimo zastalo kri živahneje po žilah. Ko bo nemčurski zmaj videl, da smo se zdramili, bo zopet zlezel v kot, kjer je njegov naravni prostor. Na delo, narodna društva!
kot potisnjeni in skrčeni zmaj zopet steza ude in maha okoli sebe. Nemčurska društva se oživljajo, zlasti za „požarno brarnbo" (Feuerwehr) skriti „Turnverein" je pogledal iz-za ograje in skuša zopet spraviti se na noge. Od letošnjega pozimskega časa, v kterem misli napraviti več zabavljic, se nadja toliko okre-vauja in moči, da si bo upal že poleti iz mesta ven na kmete trosit nemčursko kulturo. Ravno tako se zbirajo „brambovci" pridno in srkajo tujo kulturo v se pri zabavljicah, ki so po vsem polne Slovanom nasprotnega duha. Vrh tega kazino vabi z različnimi zapeljivimi sredstvi svoje k enakim zabavam, konstitucijsko društvo bo gotovo tudi pridno zborovalo pri polnih čašah in vtrjevalo svoje v svojem duhu. Vrh vsega tega je nemško gledišče, ki tudi skrbi, da seme tujstva tako hitro ne zamre. Kratko rečeno: nemčurski živelj bo imel, kakor je videti, dosti hrane čez zimo, tedaj bo oslabel, ampak upa celo okrepčati se.
Kako pa slovenski duh! Kakor smo že rekli, ne manjka se nam v Ljubljani slovenskih
S'#. .Vlarihora, 29. nov. (Brandstetter.) Državni zbor je celjski kresijski sodniji v tajni seji dovolil, da sme prijeti in zapreti Frica B r a ud s t e 11 e r j a, državnega poslanca okraja mariborskega in ptujskega. Že pred nekimi mesci se je govorilo, da Brandstetter in Seidl sta pri svojih špekulacijah veliko zgubila, in da ne bosta mogla odvrniti grozovito jima pro-tečega kraha. Najlepše pri vsem tem je to, da je vrana vrani skljuvala oči. Pred nekimi dnevi je namreč, kakor se pripoveduje, potekel obrok nekterih menjic izdauih na ime Seidlovo. Te menjice so se poslale g. Seidlu, da bi jih izplačal; a Seidl je spoznal, da so ponarejene in je to naznanil sodniji, ki je pričela preiskavo proti Brandstetterju. Ker je pa Brandstetter državni poslanec, iu se poslanci med zborovanjem brez privoljenja zborovega ne smejo prijeti, se je morala sodnija prej še obrniti do državnega zbora, ki je pa njeni prošnji pritrdil, ker je Brandstetter v nekem privatnem pogovoru neki spoznal, da je menjice ponarejal. Takih ponarejenih menjic je sodniji neki naznanjenih za GO.OOO gold. Ob enem je sodnija prosila dovoljenja, da sme g. Brandstetterja ne med preiskavo zapreti, ker je skušal samega sebe ustreliti, pa se je le obstrelil, ker je bil še o pravem času zasačen. Državni zbor je tudi to dovolil, iu ker ga zarad rane njegove
niso mogli precej prepeljati, zavarovali so ga v njegovem posestvu pri Mariboru, v soboto pa so ga odpeljali v Celje, kjer bodo že skrbeli, da si ne bo kaj žalega storil in razsodbi sodnijski se umaknil.
Krall Brandstetterjev zadeva neki tudi državo za GO.000 gold., ki mu jih je bila dala na račun za rudo, ki jo je v njegovih rudo-kopih naročila. Pravijo, da se je za ta znesek na imetje njegovo intabulirala na prvem mestu. Najhujše pa je to za mariborske nemčurje, ki pri Braudstetterju zgube veliko denarjev; ker sta Brandstetter in Seidl najhujše psovala in pestila Slovence, zato sta pri teh ljudeh veliko veljala in od njih dobila, kolikor sta hotela. Zdaj sprevidijo, da so ravnali nespametno, ker so jima toliko upali, a da je rovanje zoper slovenske svoje soprebivalce krivično — tega ti ljudje menda tudi zdaj še ne spoznajo. (Sliši se, da se je Brandstetter poslanstvu odpovedal.
Vred.)
■z lfiiina. 24. nov. piše naš rojak, č. g. Valentin Lah, kije nekaj časa bival v Bosni pri oo. trapistih, potem v Drinopolji med Bulgari, od koder se je čez Carigrad podal v Rim, kjer se pripravlja za misijon na iztoku, to-le: Srečno sem došel od Carigrada do An-kone in od ondot v Rim, kjer sem nekaj reči že ogledal. Posebno me zanima Koloseum, Panteon pa cerkev sv. Klemena, v kteri sem včeraj ogledoval malarije na zidu, ki so nektere tudi Cirilove. Pisanje o Carigradu sem začel v Carigradu, nekaj reči zapisal na potu po morji med grškimi joniškimi otoki, dokončal pa v Ilimu*). Kaj počnete v Ljubljani? Dolgo že nisem bral avstrijskih časnikov in ne vem nič, kaj Avstrija misli z Bosno? Turška je, dokler sem bil v Drinopolju, neprestano pošiljala vojake in kanone po železnici v Bosno, vsaj 100.000 mož in 200 topov. To ni samo zoper kristjani, mora slutiti kaj več. Pa morala bo odnehati, ker denarjev nima in še dolga ne more narediti (ker ji nihče nič ne posodi. Vred.), brez denarja pa bo vojske kmalo konec. Druzega bi se ne bal, samo Rusa v Bulgariji se bojim, pa bo že Bog obrnil, da bo prav. Udom bratovščine sv. Cirila in Metoda pa je zdaj posebno treba moliti. Leta 187G se bo v Turčiji gotovo vse premenilo, da bi le koristilo sv. veri katoliški.
Nekaj posebnega sem videl po turških in italijanskih mestih, da namreč od jutra do večera možaki nosijo po ulicah za kuhinjo potrebno sočivje, zelenjad, krompir itd. in da vsak svoje blago po imenu razklicuje (kakor pri nas čičarji jesih). Vsaka gospodinja tedaj vse potrebno kupi lahko kar na pragu svoje hiše in ji ni treba hoditi na trg. V tem poslu so pa turški vikači laške že prekosili, ker imajo za vsako ime nekak napev, po kterem ga razkli-cujejo, med tem ko Lahi samo kriče, in po tem napevu že ve gospodinja, kaj se ji ponuja, ako tudi besede ni dobro umela.
Posebnost so tudi brezštevilni osli, ki nosijo ljudi ali pa razne reči na trg v mesto in iz mesta; dostikrat se kar šibe pod svojim tovorom živim ali neživim. Misijonska hiša v Drinopolju obhaja vsako leto dvakrat cvetno nedeljo, ker v začetku šol prihajajo gojenci iz vseh kotov bulgarskih na samih oslih.
Domače novice.
V Ljubljani, 2. decembra. („Sokolsk veter") bo prihodnjo soboto 4. t. m. v steklenem salonu ljubljanske čitalnice.
(Slovenska predstava v gledišči) se bo dievi vršila v slovesno razsvetljenih prostorih
*) Glej današnji podlistek.	Vred.
v spomin Preširnu v opravi iz Zagreba izposojeni. Zato in zavolja času primerne izvrstne igre bo gledišče gotovo polno.
(„Turški list'1) se je stogotil nad nemškim glediščem in zažugal, da ne bo več poročal o predstavah, „ker se letos na nemškem odru ne dela druzega, ko da se privatne osebe smehu razpostavljajo". Zakaj je „turški list" tako hud? Zato, ker je nek igralec, predstavljajoč propadle žurnaliste, izvolil si masko urednika „turškega lista" in je občinstvo to izvrstno misel burno odobrilo. Nas to — se vd — zopet nič ue briga, a notiramo si sodbo „turškega lista" o nemškem gledišči za pravi čas.
[Azije) se od 1. t. m. na železnicah pobira 5%.
(Zarad velikega snega), ki je zadnje tri dni padel po Kranjskem, Štajarskem in Avstrijskem, imajo skoro vsi železnični vlaki izdatne zamude. Na nekterih krajih je vožnja celo pretrgana.
Št. 2954.
Oznanil».
Njih Veličanstvo cesarica so z ročnim pismom, razglašenim v dunajskem časopisu od 13. t. m. razširjenje odgojilnega zavoda za hčere oficirjev, ustanovljenega od Njih Veličanstev cesarice Marie Terezije in cesarja Jožefa II. v Hernalsu priporočili splošni udeležbi in dejanski podpori.
Poživljajo se tedaj vsi, katerim je mogoče k temu patriotičnemu učinu pripomagati, da naj svoje pripomočke oddajo ali naravnost pri c. kr. deželnem predsestvu, ali naj jih tje pošljejo po mestnem magistratu ljubljan skeni ali po dotičnem okrajnem glavarstvu.
V Ljubljani 26. novembra 1875.
C. k. deželni predsednik Widmann. 1. r.
Miloduri za hercegovske in bosniške rodbine.
Iz županije Skedenj pri Trstu poslal in nabral č. g. župnik Peter Martelanec od sledečih darovateljev: Peter Martelanec, župnik 2 gl., Jožef Zakotnik, duh. pom. 1 gl., Jakob Čenčur. učitelj 1 gl. Marija Lozar učiteljica 40 kr. J. S. p. d. p. 2 gl. Jožef Sancin l gl. Janez Sancin 1 gl. Lorenc Godiua l gl. Ivan Sancin 20 kr. Andrej Sancin 1 gl. Franc Sancin l gl. N. N. 10 gl. N. N. 3 gl. Ana Flego 1 gl., Lovrenc Godina 1 gl. Margareta Opeka 1 gl. Mihael Godina 70 kr. J. Lah 20 kr. Marija Cergol 50 kr. Marija Kapec 10 kr J. Možina 20 kr. Antonija Sancin 40 kr. Marija Sancin 10 kr. Urša Sancin 10 kr. N. Flego 24 kr. Johana Mihevčič 30 kr. Jernej Flego 10 kr. Anton Godina 10 kr. Lucija Flego 20 kr. Franc Jenko 50 kr. N. N. 50 kr. Mogorovič 50 kr., Matevž Suman 50 kr. Simon Križmančič 40 kr. Ivana Berbon 30 kr.. Marija Sancin, Romolin 40 kr. Iva Sancin 20 kr. Matija Sancin 50 kr. Franc Sancin 30 kr. Marija Sancin 50 kr. Franc Sancin 20 kr. Urša Godina 30 kr. Marija Kocijancič 1 gl. Martin Godina 20 kr. Jakob Bradač 40 kr. Ana Kienreich 40 kr. Antonija Sancin 20 kr. Andrej Sancin 10 kr. Jakob Godina, Kolence 10 kr. Jurij Godina 20 kr. Antonija Sancin 50 kr. Jožef Sancin 20 kr. N. Sancin 30 kr. Jožef Sancin 50 kr. Jakob Sancin 50 kr. Andrej Kserbo 30 kr. Ivan Sancin 40 kr. Ivan Sancin 40 kr. Iz Velk. Lašč nabral in poslal g. M. Frelih od sledečih darovateljev: Janez Karlin 2 gl. Franc Skulj Brankovski l gl. Janez Somrak 1 gl. Ana Hočevar 1 gl. Anton Ivanec 1 gl. Franc Ivanec 1 gl. Marjeta Ivanec tri srebrne dvajsetice (1 gl. 5 kr.) Janez Je-lenec 1 gl. Jedert Grebenec 1 gl. in nekaj obleke. Franc Oblak 1 gl. Marjeta Jaklič l gl., in nekaj platna. Urša Praznik 1 gl. France Žežek precej obleke. Janez Levstik 90 kr. Urša Gnjida 10 kr. Spela Gruden 20 kr. Mica 10 kr., in nekej obleke. Modic 14 kr. Iz Hömel jc a pri Kamniku: g. Janez Hiti 5 gl. 20 kr. Iz Š m a r t u a č. g. dekan Bro-lih IG gl., in nekaj obleke. Iz Dobrega-
polja: Janez Lahkar 20 kr. Josip Zupančič 20 kr. Janez Stefin 20 kr. Josip Pajk Franjo Jaklič 20 kr. Franjo Zakrajšek 20 kr. Jožef Blatnik 10 kr. Jernej Prelesnik 20 kr. Anton Drobnič 20 kr. Franc Brodnik 20 kr. Iz Čem še ni ka poslal in nabral č. gospod župnik Franc Rome 6 gl. Iz Vrhnike č. gospod Fettih Frankheim 3 gl. Iz Istre č. gospod kaplan Josip Brezovar 2 gl. č. gospod Matej Markič 2 gl. Gregor Bocdon 20 kr. Iz NoveOselice poslal in nabral č. gospod Lavrič 5 gl. 50 kr. Iz Sodra žice: neimenovan 1 gl. Iz Dunaja: Radoslav Urbanija 2 gl. Iz Notranjskega: neimenovan č. gosp. župnik 8 gl. Iz Ljubljane: gospa Paier 2 gl.
Prejšnji izkazi 3284 gl. 13 kr. 1000 frank., skupaj tedaj 3393 gl. 71 kr., 1000 frankov v zlatu in 3 srebrne dvajsetice.
Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo in prosi še milodarov.
Podpiralni odbor tudi naznanja p. n. občinstvu, da je odposlal podpiralnemu odboru v Erceg novi -100 parov novih opank. Ljubljanski podp.ralni odbor: J. N. Horak,	VasoPetričič.
predsednik.	denamičar.
Eksekutivne dražbe.
4. dec. 3. Matija Jančar-jevo in Hove gore (1950 gl.) v Laščah. — 3. Andr. Jagc-evo iz Landola (3331 gl.) v Senožečah. — 3. Lorenc Crkovc-evo iz Zale (1089 gl.) v Ložu. — 3. Fr. Pangršič-evo iz Dobrujn (1207 gl.) v Ljubljani. — 3. Jan. Javernik-ovo iz Dobja v Ljubljani. —
2.	Marije Petelin ove iz Rakitne (1495 gl.). —
3.	Jože Gerjol ovo iz Pristave (3130 gl.), obe ns Vrhniki. — 1 Fr. Ušenčnik-ovo iz Poljan (1980 gl.) v Loki. — 3. Jak Golobič-evo iz Krvavčega vrba (1691 gl.) v Metliki. — 3. A. Dobravc-evo iz Brega. — 1. Marije Jerič-eve iz Zagorice (500 gl.). — 1 Jan. Petelin-ovo iz Krvave peči (1360 gl.), vso v Laščah.
V Andr. Schreyer-jevi
prodajalnici železnega in galanterijskega blaga v špitalskili ulicah je posebno velika zaloga sledečih reči: Posebno lepi nagrobni križi krasno pozlačeni
od 6 do 50 gld. Mlinske žage iz angleškega vlitega jekla. g Tesarske in mizarske žage. Kotli iz kotlovine (kufra), graško delo za vzidati. Kotli iz vlitega železa, držo od 20 do 120
bokalov. Mlinski stekli in grebeni. Šine. podvozi, puže, lenieži in vse druge sorte železa.
Peči in hranilna ognjišča (Sparherde) s kositarja ali vlitega železa. Vratien in ražnji za nje.
Lonci, kožice in vse sorte kuhinjskega orodja. Kositar s cinka za strehe, tudi črni železni kositar.
Vsake sorte pile in rašplje, kline za oble, svedri in vse drugo enako orodje za mizarje in tesarje.
Ključavnice in obešalnice z vsem, bar gre zraven.
Lopate, rovnice. matike, gnojne vile, branji
zobje, coklje, podkovc in verige. Velika zaloga cvekov iz drata in žebljev. Nove ciuientirnnc stalne in decimalne vage
vsake velikosti. Novi cimentirani telitniki (uteži) iz meslnga
v škatljicah mešani. Novi cimentirani telitniki iz vlitega železa
od '/, do 20 kilogramov. Nova literska mera za tekočino iz kositarja,
in za Bullllino iz kositarja ali lesa. Vsake sorte noži in vilice, žlice in zajeiiial-nice (šeflje). britve in škarje, nožiči za peresa, tnse lepo malane, svečniki, možnarji in gladniki, venci iz plelia z rožami za grobove, okovi za mrtvaške trüge, podobe svetnikov za molitvene bukvice iu v okvirih, rožni venci.križci in svetinje, albumi, listnice, sinodčnice, lovske in popotne torbice in denarnice.
Za sv. Miklavža in božič:
Največa zaloga otroških igrač od 2 kr. do 20 gld. na zbir, prodaja se na drobno, pa tudi na debelo trgovcem in kramarjem.
Naročila se izvršujejo po železnici, ali pa po poštnem povzetji, za dobro blago se daje poroštvo. Spoštovanjem
(67-9)	Andrej Schreyer.