Nova knjiga
Minoru OZIMA, Jun KORENAGA, Qing-Zhu YIN, 2012: The Earth - Its Birth and Growth, druga izdaja. Cambridge University Press, 164 str.
Pred nami je druga, popolnoma predelana izdaja knjige »The Earth« profesorja Ozime s Tokijske univerze, ki je {ir{i znanstveni javnosti znan po svojih {tevilnih prispevkih s področja geokemi-je izotopov, predvsem žlahtnih plinov. Tokrat sta se mu pridružila {e dva soavtorja.
Izbolj{ane tehnike analiz izotopov so v zadnjih dveh desetletjih pomagale temeljito prevetriti znanje o nastanku Zemlje in izbolj{ati {tevilne teorije ali pa jih povsem postaviti na glavo. Posebnost knjige je, da razvoj Zemlje v veliki meri obravnava skozi rezultate izotopske geokemije. Avtorji izotope pogosto imenujejo geokemični fosili. Tako se lotijo opisa pomena {tevilnih izotopov, kot na primer argona, hafnija, volframa, niobija, samarija in seveda tudi »klasičnih« stabilnih in radioaktivnih izotopov. Z njihovo pomo~jo opi{ejo različne dogodke v Zemljini preteklosti, od nukleosinteze v vesolju, do razlage različnih akrecijskih modelov planeta ter razlage razvoja in razdelitve Zemljinega jedra, razvoja atmosfere in oceanov, lotijo pa se tudi trenutno zelo aktualnih vpra{anj o spremembah klime v geolo{ki preteklosti.
Razlaga nastanka Zemlje temelji tudi na kratkih opisih razvoja metod izotopske geokemije ter kratkih opisih temeljnih referenc, ki so ta odkritja predstavila. Po eni strani so ti zapisi zanimivi, ker so podkrepljeni z neposredno izku{njo prof. Ozima, ki je pri teh odkritjih v veliki meri sodeloval, hkrati pa so zaradi narave knjige, ki sku{a biti kratka in informativna, nekoliko pomanjkljivi in v tekstu kar obvisijo. Knjiga ima zelo lep in natančno izbran referenčni aparat, ki omogoča nadaljnji in poglobljen {tudij teorij o razvoju Zemlje. Da gre res za aktualen pregled literature potrjujejo citirana dela iz leta 2010.
V knjigi, ki se ukvarja z razvojem Zemlje, bi pričakovali, da nas avtorji najprej seznanijo z nastankom planeta od solarne nebule dalje. Toda temu ni tako, najprej opi{ejo osnove toplotne bilance planeta, ta opis pa služi kot osnova za opis pomena izotopov, s tem pa tudi že nakažejo metodo svojega opisa, ki sloni na izotopski geokemiji.
Sledi poglavje o akreciji in akrecijskih teorijah. To se nadaljuje v poglavje o nastanku Zemljine plastovite strukture, sledi poglavje o časovni komponenti tega razvoja in poglavje o vzpostavitvi tektonike plo{č. Posebno poglavje avtorji namenijo razvoju Zemljinega pla{ča ter hidrosferi in atmosferi. Sledi poglavje z zanimivim naslovom »Izotopi kot DNK narave«, kjer se {e bolj podrobno kot v prej{njih poglavjih, lotijo ocene pogojev, ki so na Zemlji vladali v preteklosti, zlasti temperaturnih razmer v ozračju s pomočjo analiz izotopov vodika, kisika, ogljika in žvepla. Obvezno poglavje podobnih knjig je seveda posvečeno Zemljinemu magnetizmu, ki je v tej knjigi zanimivo, ker podajo avtorji nekaj osebnih izku{enj s tega področja. Poglavje o Luni podaja najnovej{a dognanja, ki mečejo nekoliko drugačno luč na razvoj Zemlje in njenega satelita, kot smo jih poznali do sedaj. Ti opisi izhajajo prav iz novej{ih izotopskih analiz elementov v sledovih. In povsem za konec je v knjigi {e poglavje, ki podaja opis naravnega reaktorja Oklo v Gabo-nu ter kratek pogled na vpliv človekovega življenja v mestih na nadaljnji razvoj.
Knjiga sku{a na pregleden način razložiti nastanek Zemlje, od njenih začetkov z akrecijo, do nastanka atmosfere, oceanov ter tektonike plo{č. Pri tem pa ne gre za poljudno pisanje ali pa celo za znanstven esej, temveč za znanstveno naravnan povzetek najnovej{ih dognanj o razvoju Zemlje. Prav zaradi tega knjiga ni povsem enostavno branje, temveč terja nekaj znanja s področja geofizike in geokemije. Morda je ravno zaradi tega dobrodo{lo branje za geologe, ki se lahko na ta način seznanijo z zadnjimi dognanji o nastanku in razvoju Zemlje.
Kot dopolnilno gradivo pri {tudiju knjigo priporočam v branje {tudentom geologije na različnih stopnjah {tudija in seveda tudi vsem ostalim, ki jih zanimajo novej{a spoznanja o nastanku Zemlje in Lune. Knjiga je napisana berljivo in pregledno, z enostavnim stilom, predvsem pa se izogiba matematičnim zapisom, kar jo dela za geologe {e posebej privlačno.
Mihael Brenčič