o d • o a o « a aaaaoaaaaa cua aaaaaaaace ■ ■ Kartonazne /v-----l tovarne—/r\.......... :ljubljana ddddddddddddee/e ele^Bg eV e e e e <■ e e e e e e e e c e e e e e e e e e e e e e e e e e e e ^ e e e e e e e (Št. 48) Leto 8 Ljubljana, december 1982 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA DS DO V NAKLADI 3000 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TATJANA ČERIN , TEHNIČNI UREDNIK: TATJANA ČERIN TISK KTL - TOZD KARTO -NAŽNA LJUBLJANA ČUFARJEVA I6, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463. . FOTOGRAFIJE: VULIČ, ČERIN (-Srečno novo leto v . aMffiKa Iz vsebine glasila: stran • Materialne razvojne možnosti SR Slovenije 2,3 v letu 1983 4 • Investicijska dela v TOZD „Lepenka” • Adaptacija TOZD ..Kuverta" 5,6 • Upokojili so se.... 7,8 • Ob srečanju upokojencev 1982 8 • Humor, humor, humor...... 9,10 • Rebusi, križanka 11,12 UKREPI IN REZULTATI (Komentar k poročilu o realizaciji ukrepov DO KTL ki ga je obravnaval DS DO na svoji zadnji seji) Povod za sprejem ukrepov je bil dvojen. Prvič: splošna družbena stabilizacijska naravnanost in zaostreni pogoji gospodarjenja v letu 1982 in drugih: nedoseganje s planom DO KTL za leto 1982 začrtanih ciljev, za kar smo menili, da so vzroki znotraj DO KTL ter v odnosih med TOZD in DSSS. Zato je DS DO KTL sprejel program ukrepov za DO in DSSS z nalogo, da TOZD vsaka posebej sprejme svoj program, kar vse naj bi prispevalo k oživitvi proizvodnje, rasti dohodka in čistega dohodka ter doseganju plana DO KTL v letu 1982. Trem TOZD je bo nadaljevanju poslovnih trendov, ki smo jih beležili v prvem polletju grozila izguba. Zato so v TOZD Karto-naža Rakek, TOZD Valkar ton Logatec in TOZD Kartonažna Ljubljana sprejeli predsanacijske programe in ukrepe za odpravo motenj. Kljub temu, da ukrepi delujejo šele dva meseca že lahko rečemo, da bistvenih premikov ni bilo doseženih. To najbolje dokazujejo poslovili rezultati doseženi v novembru, ki po dvigu v oktobru ponovno padajo, (tabela 1) Še posebej se to odraža v TOZD Valkarton in DE-30 v TOZD Kartonažna. Slabi rezultati terjajo globjo analizo in učinkovitejše odpravljanje vzrokov, obenem pa ukrepov ne smemo razumeti kot kampanjsko akcijo ali enkratno zadevo, temveč kot našo trajno nalogo. Zdi se, da je več volje tedaj, ko se ukrepi sprejemajo in manj tedaj, ko bi jih morali vsi skupaj realizirati. To lahko dokažem s temile podatki, (tabela 2) Iz tabele je razvidno, da smo v mesecu oktobru dosegli zastavljen cilj 7.000 ton fizičnega obsega proizvodnje ter 371.000.000 fakturirane realizacije, smo pa v novembru zopet nazadovali in nobene garancije ni, da bi bilo v decembru boljše. Kljub temu, da je največji možni prihranek pri izkoriščenosti materiala je le-ta v oktobru in novembru pod lansko in za 1% slab- ša od z ukrepi načrtovane (1% po-mfeni 30.000.000)din. Kakšen odnos imamo do predloga ukrepov na področju varčevanja z materialom in energijo (obe je RIS pripravil in v 3 izvodih posredoval v TOZD - 5.11.82) je razvidno iz odgovorov, ki so jih iz TOZD posredovali in so priloženi. Lahko bi rekli v glavnem neustrezen in podcenjevalen. Očitno gre v nekaterih TOZD še predobro, predvsem pa po starem in bo potrebno spremeniti ne le obnašanje, temveč zamenjati tiste delavce, ki se še vedno sprenevedajo in ne izvršujejo svojih dolžnosti. Kljub naporom, ki so bili narejeni za poživitev proizvodnje in s tem dvig dohodka in čistega dohodka moramo ugotoviti, da premiki niso takšni kot bi želeli. Letni plan fizičnega obsega proizvodnje je konec novembra realiziran s 95%, izkoristek materiala z 99%, produktivnost z 99%, fakturirana realizacija z 98% (podatkov za ČP, D, ČD še nimamo). Poznamo pa rezultate izvoza, ki so izredno slabi. Za vse to, kljub težavam, ni opravičila, še-posebej če ocenimo, da je bilo vseskozi zagotovljeno, da bomo realizirali izvoz vsaj 75%. Čas je, da se odgovorni v komercialnem sektorju odločneje spopadejo s problemi, predvsem pa povedo kaj je potrebno ukreniti, da se situacija izboljša. Prav tako moramo oceniti obnašanje vseh ostalih dejavnikov, ki so člani izvozne verige. Na manjši obseg proizvodnje niso vplivala naročila oz. pomanjkanje naročil, vzroki za neodse-ganje so prej v pomanjkanju materiala pa tudi v slabi organizaciji dela v posameznih TOZD, ki je še posebej prišla do izraza ob izvoznih naročilih. Ob tem še posebej velja opozoriti ponovno), tako v TOZD kot v DO v celoti, na pomanjkljivo analizo stroškov, na dejstvo da se ne kontrolirajo v proizvodhji normativi materiala, hitro rastejo UKREPI IN REZULTATI....................UKREPI.. (nadalj. z 1 .strani) TABELA 1 TOZD Doseženo 1981 Doseženo I.-VI.82 Doseženo I.-VIII.82 Doseženo povp. sep.okt.nov. I 4:1 n d e k 3:2 s 4:3 1 2 3 U 5 6 7 KARTONAŽA Rakek Obseg proizvodnje 84o t 852 85o 812 96,7 99,8 95,5 Produktivnost 22,88 kg/h 23,18 23,88 23,92 lo4,5 lo3 loo Izkoristek materiala 83,7 % 82,0 82,1 8o,5 96,2 loo 98 1.275 din 81.310 - Fakturirana real. VALKARTON Logatec 36.25o.958 " 39.321.680 38.643.025 42.947.664 119 98,3 111 Obseg proizvodnje 3.o9o t 3.o47 3.o48 3.051 98,7 loo loo Produktivnost 53,37 kg/h 51,o2 51,84 55,oo lo3 lcl,6 lc6 Izkoristek materiala 91,6 % 9o,9 9o,8 9o, 66 1.139.486 98,9 99,9 87,6 99,8 168 J 7. V 07. 1.553.442 din 774.4o7 678. 110 73,3 Fakturirana real. l00.580.317 " lo8.753.958 1o8.327.o74 120.718.850 12o 99,6 111,4 KARTONAŽNA Liubl.iana Obseg proizvodnje 1.4o7 t 1.412 1.347 1.225 87 99,4 9o,9 Produktivnost 12, ol kg/h 12,11 11,97 •11,o7 92,2 98,8 92,5 Izkoristek 79,3 % 79,7 79,3 78,86 99,4 99,4 99,4 Fakturirana real 86.380.976 din 95.673.35o 93.579.789 lo2.562.773 119 97,8 lo9,6 Izvoz 7.390.187 " 6.694.539 7.177.372 4.667.334 63 lo7,2 65 Ukrepi za posamezne TOZD niso bili določeni - določeni samo za DO KTL kot celoto splošni in ostali stroški, ki bremenijo lastno ceno proizvodov, režija ne upada, kar vse pritiska 'na prodajne cene s tem pa se naša konkurenčnost manjša in naročila izgubljajo. Ob vsem navedenem (kar se še posebej vidi iz prilog) bo v TOZD potrebno marsikaj spremeniti (delovna disciplina, odnos do dela in surovin, bolniške, notranje organizacije, bistveno zmanjšanje režije, izkoristek delovnega časa, produktivnost), saj je vse bolj očigledno, da so to vzroki našega nazadovanja. Zdi še, da je že praktično nevaren obseg dobil skupinski egoizem, neobčutljivost ob kritikah za slabo delo, iskanje vzrokov izven lastne TOZD, nespoštovanje samoupravnih aktov (npr. izplačila oz. različno urejene materije v zvezi z OD), zapiranje v tozdovske okvire, ki so celo podprti s sklepi samoupravnih in družbenopolitičnih organov posameznih TOZD. Uspešnost TOZD je neločljivo povezana z delom DSSS in obratno. Zato smo tudi v DSSS sprejeli izredne ukrepe z namenom odpraviti nesoglasje med TOZD in DSSS in odpraviti motnje, ki so ovirale uspešnejše delovanje. Tudi v tem primeru bomo podobno kot v TOZD ostali na pol poti. Nekatere premike smo dosegli, niso pa še prinesli rezultatov Oz. so ti manjši kot smo pričakovali. Nekateri osnutki samoupravnih aktov so pripravljeni za začetek javne obravneve (Sas o združitvi v DO, Spremembe SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sreds"tev za OD in SP), kar pa ne pomeni, da bodo kmalu sprejeti. Nimamo pa kljub dogovoru osnutka sprememb SaS o svobodni menjavi in predloga organiziranosti DSSS, torej aktov, ki so za delo DO KTL izredno pomembni. Zdi se, da je vse preveč zavlačevanja na tem področju pa tudi nepotrebnih izgovo- Projektni timi so bili imenovani in so začeli z delom. Izdelan je bil koncept embalažnega inži-niringa, ter sprejet SaS o sodelovanju z IMKO. Tim za uveljavitev "Direct costing metode" je začel z delom, logično ima težave in ni mogoče pričakovati takojšnjih rezultatov. RFS se je razdvojil na dve enoti in realizirani so bili ukrepi za izboljšanje likvidnosti. O tem glej prilogo. Kljub naporom so TABELA 2 težave z likvidnostjo še vedno precejšne še posebej zato, ker se zaloge materiala ne zmanjšujejo, terjatve stagnirajo, ne narašča pa v pričakovanem obsegu fakturirana realizacija. Spričo zaostrenih pogojev na področju finančne discipline (DUR), se dnevno ugotavljajo prioritete plačil, s kratkoročnimi posojili pa premešča finančna nelikvidnost. TOZD se desetdnevno obveščajo o likvidnostni situaciji, mesečno pa o kreditni in investicijski sposobnosti. Obseg kratkoročnih kreditov smo zmanjšali in s tem trendom želimo nadaljevati. Posebej želim opozoriti, da smo premalo naredili na področju pre-struktuiranja kadrov in zmanjševanja režije oz. izboljšanje kvalitete našega .dela. Zato velja temu vprašanju naša nadalj -na pozornost. Spričo dejstva, da ne zaposlujemo novih kadrov (razen tistih, ki so dogovorjeni na koordinacijskem svetu) je možnost ustreznejših kadrovskih rešitev iskati znotraj DSSS in v sodelovanju s TOZD. Iz povedanega, še posebej iz prilog je moč ugotoviti uspešnost v oktobru začetih akcij in ukrepov. Kljub temu, da smo relativno nezadovoljni, vendarle lahko ugotovimo, da so nam ukrepi koristili, ob večjem spoštovanju in doslednem uresničevanju vseh delavcev - ne le tistih, ki so bili poimensko izpostavljeni bi dosegli več. Naloge, ki niso ob začetku decembra realizirane je potrebno končati, ob zaključku leta (treh mesecev veljavnosti ukrepov) pa narediti temeljito oceno, ki bo ob primerjavi doseženih poslovnih rezultatov v letu 1982 s planom lahko še toliko bolj celovita. Doseženo + 1981 Doseženo + ItVI. 82 Zahteve v + ukrepih Doseženo okt./nov. I n d 4:1 e k s 4:2 Obseg proizvodnje 6.976 t 7.130 7.000 t nov. okt. 6.643 -7.095 95 93 Produktivnost (TOZD) 22.56 kg/h 22.26 nov. okt. -23.20 23.08 lo3 lo4 Izkoristek materiala 86,8 % 86,4 87,4 % nov. okt. 86,2 86,3 99 99,8 Izvoz 9.820.000 din lo.482. 59o 191170 nov. okt. 9.672.7o7 7.813.755 98,5 92 Fakturirana realizacija 302.349.000 " 341.215.712 371.ooo.ooo nov. okt. 356.514.622 ,372.552.514 118 lo4 + Povprečno mesečno in za vso DO KTL Tone Florjančič Materialne razvojne možnosti SR Slovenije v 1983 letu V 1983. letu bo uresničevanje nalog na področju gospodarskih odnosov s tujino odločilno opredeljevalo materialne razvojne možnosti v SR Sloveniji tako kot v SFR Jugoslaviji. Visoke obveznosti za odplačilo dolgov v tujini bodo neposredno vplivale na usmerjenost in okvire rasti proizvodnje ter zmanjšanje v SR Sloveniji razpoložljivih sredstev za porabo. Za zagotavljanje najnujnejšega uvoza energije, surovin in reprodukcijskega materiala, odplačilo obveznosti do tujine in v tem okviru zagotavljanje vzajemnosti v vsej Jugoslaviji bo v 1983. letu v SR Sloveniji potrebno povečati izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje realno za 18% tudi z večjim vključevanjem tistih organizacij združenega dela, ki se do sedaj še niso dovolj intenzivno vključile v izvozna prizadevanja.V ta prizadevanja se bodo vključile tudi organizacije združenega dela družbenih dejavnosti. To bomo morali doseči ob ohranjanju realne ravni uvoza iz 1982. leta, z njegovim prestrukturiranjem in predvsem z boljšo izrabo vseh energetskih virov in surovin. S povečanimi prizadevanji in dogovornostjo v vseh okoljih bo ob pravočasnih ukrepih gospodarske politike v letu 1983. možno doseči naslednje materialne okvire: - rast družbenega proizvoda za okoli 1,5%, rast industrijske proizvodnje za 1,5% in kmetijske proizvodnje za okoli 4%; - v okviru politike produktivnega Materialne razvojne možnosti SR Slovenije v 1983 letu (nadalj. z 2. strani) zaposlovanja povečanje zaposlenih za okoli 8500 tisoč delavcev oziroma 1%. Tako se bo na izpraznjenih in novih delovnih mestih skupaj zaposlilo okoli 25 tisoč delavcev, med njimi tudi večje število delavcev iz organizacij združenega dela, ki poslujejo v zmanjšanem obsegu ali z izgubami in se bodo morali usposobiti za nova dela in naloge; - ohranjanje investicij v osnovna sredstva gospodarstva na ravni doseženi v letu 1982; - rast sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo v republiki, vključno s sredstvi za zagotavljanje obveznosti invalid-sko-pokojninskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov ter obveznosti do drugih republik in pokrajin, bo v globalu zaostajala za rastjo dohodka za 40%; - rast sredstev za neto osebne dohodke v globalu za polovico počasneje od rasti dohodkov in za 40% za rastjo čistega dohodka. V tem okviru se bodo osebni dohodki nominalno povečevali samo v odvisnosti od doseženih in izkazanih delovnih rezultatov; - zaostajanje rasti sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se združujejo v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v :odnosih svobodne menjave dela (razen sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov) v globalu za polovico za rastjo dohodka; - rast sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb v SR Sloveniji (neto reputiibški proračun in proračuni občin) do 10,7%, v mestu Maribor pa za 14%. Za zagotavljanje dodatnih poračun-skih obveznosti do drugih republik in pokrajin in najnujnejšo modernizacijo organov za notranje zadeve bomo morali dodatno zagotoviti 510 milijonov din. (Povzeto iz RESOLUCI JE o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v 1983. letu) ALI VESTE? - da ena tona zbranega papirja nadomesti okoli 3,5 m3 lesa; - da je 3,5 m3 lesa približno 0,015 ha gozda; - da je na hektar gozda 220 m3 lesa, kar lahko nadomestimo z 62 tonami zbranega papirja; - da en hektar gozda očisti na leto približno 18 miljonov m3 zraka. Zato zbirajmo star papir in tako ohranimo gozdove in okolje. Nastopanje na domačih mednarodnih in inozemskih sejmih v letu 1982 Med pomembne oblike pospeševanja prodaje spada tudi nastopanje na sejmih. Naša DO je že do zdaj posvečala udeležbi na sejmih v domovini veliko pozornost. V tem letu smo prvič nastopili tudi na inozemskih splošnih in specializiranih sejmih. Sodelovali smo na naslednjih sejmih: Doma - ZAGREB:-"Spomladanski zagrebški velesejem" -" Jesenski zagrebški velesejem" - "sejem gradbeništva" - MARIBOR:-"Intra" transport in skladiščenje -"Sadje 82" -"Mleko 82" - GORNJA RADGONA: -"Kmetijsko živilski sejem" - NOVI SAD:-"Kmetijsko živilski sejem" - SKOPJE: -"Spiošnr sejem" V inozemstvu: LEIPZIG: jesenski "Leipziški velesejem" BUDIMPEŠTA: splošni sejem v organizaciji *Ju-goslavijapublik" SOFIJA: splošni sejem v organizaciji "Ju-goslavijapublik" 2. Jesenski "Zagrebški velesejem" ki je najbolj obiskana sejemska prireditev pri nas smo organizirali s posebnim poudarkom na: - sadnem programu in - valtainer embalaži za tekočine (vino, mleko itd.) V sadnem programu je napravljen v tem letu pomemben napredek. Res je, da smo kasnili z razvojem in predvsem izdelavo vzorčnih količin, ter da nas je pesti- j 10 pomanjkanje primernih embalažnih papirjev, vendar smo le priš- j 11 dlje kot naša konkurenca. Za- radi navedenih vzrokov so bili letošnji prodajni učinki v tem programu manjši kot bi lahko bili j vandar pa postavljena dobra osno- j va za uspešno prodajo tega prog-rama v naslednjem letu. / 3. "Gradbeni sejem" v Zagrebu Za ta sejem smo se posebej pripravili, saj je v programu proizvodnje kartonskih cevi izred-t na konkurenca in slaba izkoriš- J Asprejem poslovnih strank in vodenje razgovorov. To sta splošna sejma z velikim številom poslovnih in priložnostnih obiskovalcev. Razstavljamo zmeraj naš celoten proizvodno prodajni program s posebnim poudarkom na novih izdelkih, ki šele pridejo v prodajni program ali pa so pomembneje modificirani. Ob tem moramo takoj ugotoviti, da je teh novosti, ki bi obogatile naš proizvodno prodajni program ralo. teenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Gradbeništvo beleži naglo zmanjšanje povpraševanja zato je prisotnost na teh sejmih nujna, če upoštevamo dejstvo, da je možno vgrajevanje kartonskih cevi samo tedaj, če so objekti projektirani za njihovo vgraditev. Naš razstavni prostor smo pripravili popolnoma v stilu programa. Sestavljen je bil iz med seboj povezanih kartonskih cevi, po nudili smo dovolj slikovnega materiala z gradbišč, kjer so naše cevi že ugrajevali (Dom Ivana Cankarja) in osnovne tehnične podatke. Obisk je bil razmeroma dober vendar menimo, da bi na sejem v Gornji Radgoni, ki bo v naslednjem letu morali povabiti večje projektantske organizacije, kar bi povečalo obisk in interes za projektiranje naših cevi v nove gradnje. 4. "INTRA" Maribor To je sejem transporta in skladiščenja. Na njem sodelujemo z valpaletami in transportno embalažo, ki jo proizvajajo: - TOZD "VALKART0N" Logatec - TOZD "KART0NAŽA" Rakek - TOZD "TIKA" Trbovlje in - TOZD "EMBALAŽNI SERVIS" Koper. Sejem je dobro obiskan. Med sejmom so organizirana razna predavanja o notranjem transportu, uporabi mehanizacije in posodob-1janju skladiščenja. BAGDAD: splošni sejem v organizaciji "ju-goslavijapublik" TEHERAN: splošni sejem v organizaciji 'Slovenija papir" Najpomembnejša sejma pri nas sta vsekakor zagrebški spomladanski in jesenski velesejem. Sodelujemo na obeh v paviljonu št. 2 kjer imamo tudi verjetno najlepše urejen razstavni pros- j tor, primeren tako za predstavitev naših izdelkov kot za 1. Na letošnjem spomladanskem "Zagrebškem velesejmu" so poleg splošne predstavitve naših izdelkov dali poseben poudarek "TIKIM" paletam in "TIKIM" transportni embalaži. Zanimanje je bilo vzbujeno vendar smo bili preuranjeni. Proizvodno in funkcionalno materiali niso bili dovolj atestirani in uspeha iz te akcije zaenkrat ni. Zato moramo ugotoviti, da si na ta način dobre reklame vsekakor ne delamo. Premajhna je bila tudi povezanost ob tem izdelku med RIS-T0ZD TIKA Trbovlje in komercialno službo. 5. "MLEKO 82" Maribor "SADJE 82" Maribor To sta specializirana sejma, za katera pripravimo samo vzorčno razstavo in prospektni material. Značaj obeh sejmov je bolj regionalen in obisk temu primeren. Kljub vsemu smatramo, da je naša udeležba upravičena saj tudi tukaj v času sejmov (nadalj. na 4. str.) Nastopanje na domačih med -narodnih in inozemskih sejmih... Investicijska dela v TOZD ..Lepenka” TRŽIČ (nadalj. z 3. str.) Leče organizacija raznih predavanj in ogledov in je prav, da opozorimo porabnike na naš proizvodni program. 6. "Kmetijsko živilski sejem" Gornja Radgona To je specializiran sejem, ki se je hitro uveljavil. Obisk domačih in tujih razstavljalcev in obiskovalcev je ogromen. Pomemben pomen ima tudi v razvojnem smislu saj mu posvečata tako republika kot federacija posebno pozornost. Na tem sejmu razstavljamo predvsem potiskano embalažo, transportno embalažo, celotni sadni program in embalažo za vino. 7. "Kmetijsko živilski sejem" Novi Sad Sejma se že tradicionalno udeležujemo vendar z manjšim razstavnim prostorom. Obisk je zelo velik saj je to center živilsko predelovalne industrije z ogromnimi potrebami po embalaži. Poseben poudarek dajemo predstavitvi potiskane in transportne embalaže ter embalaži za sadje. 8. "Splošni sejem" SKOPJE Na tem sejmu razstavljamo splošen program, ki temelji na potiskani embalaži, tekstilnih uten-zilijah, biro opremi in izdelkih iz plastike. Sejem je pomemben za južno Srbijo, SAP Kosovo in SR Makedonijo ter SR Črno Goro. 9. Jesenski sejem v Leipzigu DDR To je največji sejem v državah SEV-a. Obiskujejo ga in razstavljajo vsi pomembnejši proizvajalci iz Vzhodne in Zahodne Evrope. Jugoslavija je močno zastopana. Sejem je pomembna vez sodelovanja in sklepanja poslov predvsem z vzhodno evropskimi partnerji, ki manj prakticirajo obiske v lastnih državah oz. podjetjih. Razstavljali smo v organizaciji "Jugoslavijapublik", ki je organiziral razstavo več jugoslovanskih organizacij na enem mestu in sicer na nevera sejemskem prostoru tehničnega dela sejma. Mi smo predstavili program: - potiskane embalaže, - tekstilnih utenzilij, - kartonskih izdelkov, - sadni program in - biro program. Obisk našega razstavnega prostora je bil razmeroma skromen. Zato smo več časa porabili za obisk perspektivnih kupcev in dobaviteljev repromateriala iz klirinškega področja. Ugotavljam,o,.da samostojne razstave zi, naš program r.e pridejo v poštev, da pa je obisk sejma in ptieležba v sklopu SOZD ali druge organizacije vsekakor za ponoviti. 10. Budimpešta, LR Madarska V organizaciji "Jugoslavijapublik" smo na splošnem sejmu v Budimpešti predstavili program: - potiskane embalaže, - sadni program in - embalažo za žive in očiščene piščance. Zanimanje je vzbujal predvsem sadni program vendar bi moral biti material vodoodporen. Ma- darska bi to embalažo rabila za izvoz sadja predvsem v prekomorskem transportu. Potiskano embalažo proizvajajo v glavnem sami in je ne uvažajo. Potencialno je računati tudi z izvozom embalaže za piščance. 11. Sofija, LR Bolgarija Tudi na tem sejmu smo sodelovali v okviru skupnega razstavnega prostora z ostalimi jugoslovanskimi proizvajalci. Razstavili smo transportno in potiskano embalažo. Med sejmom smo se udeleži.! i t.udi razgovorov pr i našem kupcu transportne embalaže preko zastopnika "INTERTRABE", vendar tudi ob tem obisku ni prišlo do zaključka posla o katerem tečejo razgovori že leto dni. 12. Bagdad, Irak Razstavljali smo prav tako skupaj z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci brez prisotnosti našega komercialnega delavca. To je bil informativni prikaz s ciljem testiranja zanimanja kupcev za naše proizvode. Potrebe je zbiral in informacijo sestavil predstavnik "Jugoslavijapublik" vendar- bo odziv na naš nastop viden šele v prihodnosti. 13- Teheran, Iran Razstava je bila organizirana v okviru SOZD "Slovenijapapir". Zanimanje za naše izdelke je bilo relativno majhno kljub temu, da smo predstavili ves, za izvoz in področje plasmana primeren program. Letošnji plan sejmov je bil sicer večji kot smo ga realizirali, realizacija pa sicer bistveno večja kot leta poprej. Ob tem moramo poudariti, da smo vodili izredno skrb o stroških nastopanja, kar je tudi neposreden vzrok, da se vseh predvidenih sejmov nismo udeležili oziroma nismo poslali na sejem tudi svojega predstavnika. Skrajševali smo tudi prisotnost na sejmih tako, da je bil naš predstavnik prisoten le v najbolj obiskanih tržnih dnevih. Ugotavljamo, da so predstavitve na sejmih in razstavah poslovno nujne in ekonomsko opravičljive. Uspeh le teh pa je odvisen od naše priprave nanje in vsekakor od delavcev, ki našo delovno organizacijo predstavljajo. Kirm Jože POPRAVEK V 11.številki GLASILA sta se v prispevku "Svečana seja delavskega sveta ob 85-letnici DO KTL" vrinili dve neljubi napaki. Svečana seja DS DO je bila 19. novembra in ne 28. novembra in med našimi gosti ni bilo tovarišice Tine Tomlje, predsednice skupščine mesta Ljubljane. Za napaki se bralcem opravičujemo! Uredništvo Že pred leti planirana rekonstrukcija TOZD "LEPENKA" Tržič je sedaj v polnem razmahu. Grade se objekti, vzporedno pa se pripravljajo temelji za postavitve novih strojev in posterjev. V lanskem letu so se začela pripravljalna dela za investicijo, ki naj bi omogočila sproščen začetek glavne investicije, da bi s tem gradnja lahko hitreje napredovala tovarna pa neokrnjeno obratovala. Začela je gradnja nadomestne trafo postaje kajti obstoječa ni imela za perspektivo ustreznih kapacitet. Dalje hidrocentrala s katero bi z vzposobljenjem stare turbine tovarna lahko samo pridobila eno tretjino celotne potrebne električne energije. Dalje objekt čistilne naprave s katero bi končno vodne odplake ne osnaževale reke Bistrice obenem pa bi se odplavljeni delci papirnih vlaken vračali nazaj v papirno maso, kar predstavlja tudi velik prihranek. Vsi trije objekti so v končni fazi, tako trafo postaja že obntuje, ostala dva objekta pa bosta izvedena do konca leta. V letošnjem letu v mesecu juniju je Skupščina občine Tržič na osnovi projektov, ki jih je izdelal Arhitekt biro Kranj in Industrijski biro Ljubljana izdala odločbo o gradbenem dovoljenju za rekonstrukcijo in izgradnjo objektov KTL TOZD "LEPENKA" Tržič in s tem zeleno luč v izvajanje. Po razpisu za najugodnejšega ponudnika - izvajalca je bil izbran "IMOS" SGP Tržič, ki je gradbena dela izvajal tudi že v I. fazi. Na industrijskem platoju ob reki Bistrici in strmem področju hriba, ki je dostopen preko mostu se nizajo objekti, ki naj bi po izgradnji objektov in o-premi s stroji ter ureditvijo okolice tvorili zaključeno celoto temeljne organizacije "LEPENKA" Tržič. V težnji, da bi se izgradnja izvedla do postavljenega roka. to je september 1985 se dela na posameznih objektih odvijajo sledeče: 1. Lepenčna hala v katero bo postavljen nov stroj -lepenčni avtomat je v surovem zgrajena in pokrita tako, da se bodo lahko vsa dela nadaljevala tudi preko zime in s tem dosegla željen zaključek gradbenih del. 2. Objekt za pripravo mase ki je bil gradbeno zahtevnejši objekt bo služil za transport papirnih odpadkov dalje postavitvi dveh pul-perjev in ostalih postrojenj in je dolgotrajen do tretje faze, pokrit z začetkom notranjih instalacij. 5. Skladišče goriva z zaščitnim bazenom, ki je po spremenjeni lokaciji postavljeno v bližino kotlarne je premagalo fazo zahtevnega temeljenja - se betonira in bo v primeru znosnega vremena gradbeno dograjeno do konca januarja 1985. 4. Obratna delavnica je nov objekt, ki nadomešča sedanje nemogoče prostore. Samostojen objekt je zgrajen do tretje faze in pokrit, kar spet omogoča nadaljevanje del preko zime. 9. Kotlarna ostane v obstoječem objektu v katerega se postavijo novi kotli in pripadajoča postrojenja. Dela so v teku s težnjo za dosego roka dovršitve 19-marec 1985. 6. Vratarnica je objekt, ki zaključuje kompleks ob vhodu. V njem je poleg vratarja instalirana telefonska baza in ureditve za ostalo posredovanje. Gradbena dela so v surovem zaključena. 7. Družbeni objekt postavljen na novo lokacijo je v fazi gradnje zaklonišča in (nadalj. na 5. str.) Investicijska dela tečejo Investicijska dela v TOZD »Lepenka” Tržič (nadalj. z 4. str.) ADAPTACIJA TOZD KUVERTA kletnih prostorov, kjer se z vso silo teži dograditi še pred zimo ploščo nad celotno kletjo. V tem objektu je situirano namreč zaklonišče, garderobe s sanitarijami, družbena pnehrana, laboratorij - priprave dela itd. 8. Ureditev okolice je predvidena povezava in izvedba vseh komunalij celotnega kompleksa, kanalizacije, meteorne in fekalne vode, instalacija požarne vode-hidranti, kinete za razvode vroče vode in elektrike, javna razsvetljava, telefonije itd. Vzporedno pa so predvidene utrditve površin platojev, asfaltiranje cest z robničenjem in zelenice. Trenutno so ta dela izvedena le delno in sicer le ob že zastavljenih objektih ostala kompleksna dela pa se bodo izvedla pomladi po končanju gradbenih objektov. Pri zasledovanju terminskih planov ugotavljamo, da v glavnem sledimo rokom investicije, čeprav se pojavljajo često tudi vprašanja kritičnih materialov, netočnosti in nesolidarnosti posameznih proizvajalcev, kar pa skušamo na rednih operativnih sestankih sproti reševati. Ob skupnem prizadevanju odpravljanja tekoče problematike upamo, da bomo z ustrez no upornostjo dosegli pričakovan rezultate in uspeli to veliko investicijo izpeljati do konca. Zgradba, v kateri se danes nahaja naša temeljna organizacija "Kuverta" je bila zgrajena leta 1923 in je služila skladiščenju žita. "Kuverta" se je vselila v to zgradbo leta 1934, takrat je bila stavba tudi ustrezno preurejena, montirani so bili stroji izdelavo kuvert, napeljana je bila tudi centralna kurjava, s kotlom na premog. Podstrešje se služilo skladiščenju kuvert. 1 Tako je bilo vse do leta 1947, ko so bili pisarniški prostori preseljeni v pritlične prostore, kjer so bila do tedaj stanovanja. Nekaj let kasneje, leta 1953., je bila zgrajena na zahodni strani garaža in bunker za špirit. Dve leti kasneje je bila na vzhodni strani prizidana veranda, spodnji del je služil za tiskarno, zgoraj pa je bila ročna konfekcija. Zgrajene so bile garderobe in kopalnice. Leta 1962 je bilo kupljeno še stanovanje v prvem nadstropju, ki je bilo preurejeno v pisarniške prostore, celotno pritličje pa je bilo preurejeno v obratne prostore. Zgrajena je bila podzemna klet s cca 1000 m2 površine. Del podstrešja je preurejen v ročne delavnice, napeljano je tudi novo centralno ogrevanje s kurjenjem na tekoče gorivo. Takšna je ostala zgradba vse do danes. Zaradi nenehnega tehnološkega napredka in vse večje proizvod- nje ter ne nazadnje velikega izvoza je postalo nujno, da zgradbo ponovno preuredimo, saj za proizvodnjo 230 milijonov kuvert na leto, prostori, takšni kot so bili, nikakor niso več ustrezali. Prav tako so bile dotrajane vodovodne in elektro instalacije, podstrešje funkcionalno neizkoriščeno in tudi streha je puščala. Zato so bili lansko leto naročeni projekti za izdelavo adaptacije celotne zgradbe. Izdelali so jih v "Razvojno projektnem centru v Idriji". toplarno, nadalje nove vodovodne instalacije z vsemi predpisanimi hidranti, elektro instalacije, prezračevanje, instalacije za transport odpadkov, tudi nova kanalizacije je že v zaključni fazi. Zamenjana so že vsa okna, za spomlad preostane še ureditev fasade. Vendar pa je potrebno do takrat opraviti še nešteto drobnih del in pri tem upoštevati, da stroji v "Kuverti" ves čas obratujejo in da tudi delavcem v proizvodnji ni lahko, ko okrog njih "razkopava" zgradbo kakšnih sto izvajalcev adaptacije. Po dolgotrajnem pridobivanju soglasij vseh inšpekcijskih služb in po pridobitvi gradbenega dovoljenja, smo letos, koncem avgusta pričeli z .adaptacijskimi deli. Za izvajalca je bilo izbrano "SGP" Grosuplje, kot najugodnejši ponudnik te dokaj zahtevne adaptacije. Zakaj zahtevne? Ker mora kljub vsem gradbenim, instalacijskim in obrtniškim posegom proizvodnja čim bolj nemoteno teči. Ker je rok za dokončanje del kratek, in sicer pol leta za izvedbo del v predračunski vrednosti 3,5 milijarde starih din, pa tudi zaradi zimskega časa, ki prinaša svoje težave. Naj naštejem nekaj glavnih del, ki bodo opravljena: Zamenjana bo strešna konstrukcija in streha tako, da bo celotno podstrešje nekoliko dvignjeno in s tem po celotni površini funkcionalno izkoriščeno. Zgrajeno bo novo tovorno dvigalo na zahodni strani zgradbe, in sicer iz kleti do podstrešja. Nova nakladalna rampa v pritličju bo opremljena hidravlično dvigo-valno mizo. Nakladalna rampa na vzhodni dr ani zgradbe bo razširjena, nad njo bo nadstrešek. Urejene bodo garderobe in sanitarije, ki že dolgo niso bile več ustrezne. V teku so tudi vsa instalacijska d dela, to je napeljava centralne kurjave, ki je že priključena na Matjaž Zupančič IZ ZADNJIH SEJ DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE Delegati delavskega sveta so sprejeli naslednje ugotovitvenene sklepe: - ugotovitev sprejema Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev med DO KTL in DO IMKO, - ugotovitev sprejema Samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa med DO KTL in SOZD Slovenija papir, - ugotovitev sprejema Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za razširitev proizvodnje kartona v'DO Papirnica Količevo, katerega sta sprejeli temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana in Valkarton Logatec, - ugotovitev sprejema sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o merilih in pogojih ter postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva (deviz za obdobje 1981-85 SISEOT ter za vse sprejete akte določil podpisnika generalnega direktorja tov. Toneta Florjančiča. Delavski svet je sprejel tudi spremembe in dopolnitve Dogovorov o temeljih družbenega plana občine Ljublja-Center in občine Ljubljana-Moste-Polje za obdobje 1981-85 in za podpisnika imenoval generalnega direktorja tov. Toneta Florjančiča. Iz zadnjih sej delavskega sveta... (nadalj. z 5. str.) Po.ugotovitvi, da temeljne organizacije in delovna skupnost niso imele pripomb na predlog Pravilnika o spremembah pravilnika o poslovanju finančne službe je bil tudi ta pravilnik sprejet. Ker je potekel mandat tovarišu Sašotu Škrlepu v skupščini Posebne izobraževalne skupnosti tiska in papirja je delavski svet na osnovi soglasij vseh temeljnih organi zacij imenoval novega člana in sicer tovariša Toneta Prašnikarja iz TOZD Kartonažna Ljubljana. Tovariš Florjančič je podal poročilo o izvajanju programa ukrepov delovne organizacije za poslovanje v zoženih pogojih in za izboljšanje poslovnih rezultatov, ki jih je sprejel delavski svet v septembru letošnjega leta. Posredovano je bilo tudi pismeno poročilo. Delavski svet je poročilo sprejel in ga dal v obravnavo delavskim svetom vseh temeljnih organizacij. S posebno pozornostjo naj ga obravnavajo predvsem temeljne organizacije, za katere je bil izdelan predsanacijski program in sider Valkartop, Kartonažna in Kar-tonaža. Te seje delavskih svetov naj bodo še v mesecu decembru. Na osnovi predlogov planskih komisij TOZD in planske komisije delovne organizacije je delavski svet sprejel nekatere temeljne elemente plana delovne organizacije za leto 19ti3 in predlog začasnega financiranja delovne skupnosti skupnih služb za prve tri mesece 1983, ki je izračunan na osnovi sredstev DS SS v zadnjem tromesečju 1982. Po obrazložitvi generalnega direktorja je dal delavski svet^. soglasje k predlogu za oblikovanje kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije, katerega posreduje v razpravo vsem temeljnim organizacijam in delovni skupnosti. Razprava traja do 20. januarja 1983. Poškodbe pri delu januar-november 1982 Dne 5o. novembra 1982 je bilo v DO KTL 25o2 zaposlenih. Poškodovalo se je 145 delavcev, se pravi vsak 16. delivec. Vsak poškodovani je v povprečju boloval 15 delovnih dni. Težjih poškodb je bilo 9 od teh so se 5 zgodile na poti na delo, in sicer se je ena končala s smrtjo. Če primerjamo 11 mesečno razdobje letošnjega leta z lanskoletnim, vidimo da se je skupno število poškodb zmanjšalo iz 165 na 145 (za 12%), od tega so poškodbe na delu padle iz 126 na 121 (za 4%), poškodbe na poti pa iz 59 na 24 (za 58%). Tako se je zmanjšala tudi pogostnost in sicer 'iz 7,2 na 6,5 (za 12,5%). Resnost poškodb je porasla v TOZD Jelplast, Lepenka in Papirna konfekcija (15o, 54,7 in 14,6 Zakon o stanovanjskih razmerjih in njegove novosti Poškodbe pri delu jan. - nov. 1 982 dni). Dvignila se je iz 11,6 na 12,9 izgubljenih delovnih dni na eno poškodbo. Vzroki 145-poškodb v e-najstih mesecih so naslednji: 1. nezanesljivost, nesmotrn način dela - 53 primerov 2. nepazljivost delavca, sodelavca - 48 primerov 5- kršitev predpisov o varstvu pri delu - 11 primerov 4. pomanjkljivost na objektih, napravah - 9 primerov 5. poškodbe nastale na poti na oz. iz dela - 24 primerov. V primerjavi z letom 1981, ko je bilo v DO KTL 179 poškodb, bo do konca leta 1982 predvidoma le 16o poškodb, kar bo za lo% manj, s tem pa bo tudi pogostnost poškodb prvič v zadnjih sedmih letih pod sedem procentov. Janez KOPAČ ZAKON 0 STANOVANJSKIH RAZMERJIH IN NJEGOVE NOVOSTI V Uradnem listu SR Slovenije št.35 z dne 11.10.1982 je bil objavljen novi Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki prinaša več novosti s področja urejanja stanovanjskih razmerij . V tem sestavku vas ne moremo seznaniti z vsemi spremembami, opomnili vas bomo le na najvažnejše spremembe, ki bodo imele posledice tako v naših samoupravnih aktih s področja urejanja stanovanjskih vprašanj, kakor tudi za posameznike, ki so nosilci stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih. NOVOSTI: 19.člen: Šteje se, da je imetnik stanovanjske pravice nehal uporabljati stanovanje, če ga ni uporabljal več kot 6 mesecev; dosedaj je zakon določal dobo 12 mesecev. 38.člen: Rok za vložitev zahtevka za varstvo pravic na Sodišče združenega dela je iz naslova stanovanjskih razmerij 15-dnevni in ne več 30-dnevni. 59.člen: Določilo tega člena omogoča stanodajalcu, da odpove stanovanjsko razmerje imetniku stanovanjske pravice, če stanovanjska površina dvakrat presega površino, ki jo določajo samoupravni akti stanodajalca (TOZD, ki je dodelila stanovanje). Seveda mora v tem primeru stanodajalec priskrbeti novim okoliščinam primerno stanovanje. V praksi bo to pomenilo,da bo TOZD, če ugotovi,da ima delavec dvosobno stanovanje,ki je last TOZD, delavec pa je sam brez otrok, temu delavcu dosedanje dvosobno stanovanje zamenjala za manjše npr.garsonjero . Določilo zakona, da ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice enake pravne posledice kot zakonska zveza, smo upoštevali že v naših Pravilnikih o reševanju stanovanjskih vprašanj. Vendar ob tem opozarjamo, da pravna izenačenost izvenzakonske skupnosti z zakonsko zvezo pomeni, da bo v primeru,da se taka izvenzakonska skupnost razdre, dotedanji uporabnik (oseba, ki je živela z imetnikom stanovanjske pravice) lahko pred sodiščem uveljavljal pravico do imet-ništva stanovanjske pravice, enako kot razvezani zakonec. 36. člen: S tem členom je do-ločeno, da se razpis za dodelitev stanovanj objavi za vsako stanovanje (po velikosti) ločeno. Tako se bo ločeno objavil razpis za garsonjero in ločeno za dvosobno stanovanje. Prosilec se bo prijavil lahko samo na en razpis in sicer na tistega, ki razpisuje stanovanje, ki po velikosti ustreza njegovi družini. 37. člen: Pomembna novost je v tem, da se sklepi s področja stanovanjskega reševanja, lahko realizirajo šele po dokončnosti in pravnomočnosti sklepa oz. odločbe. V praksi pomeni to, da se ne more dodeliti prostega stanovanja, če še ni izdan pravno močen sklep oz. odločba.Sklep oz. odločba je pravnomočna, če je nihče ni izpodbijal z ugovorom oz.zahtevkom za varstvo pravic v roku 15 dni oz.če jo je, dokler niso izrabljene vse pravne možnosti. Ob tem pripominjamo, da lahko delavec ugovarja tako na prednostno listo kot na sklep o dodelitvi stanovanja. ce je izpodbijana prednostna lista, se ne more do pravnomočnosti prednostne liste izdati posameznih sklepov o dodelitvi stanovanja. 4 7 .člen: Stanovanjsko razmerje ni več le odnos med stanodajalcem in občanom, ki poseduje stanovanjsko pravico, temveč da ta odnos vključuje še skupnost stanovalcev in stanovanjsko skupnost. V praksi pomeni to,da mora občan pred prevzemom stanovanja imeti pravnomočno odločbo o dodelitvi stanovanja, podpisati izjavo, da bo uporabljal stanovanje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti stanovalcev in vplačati lastno udeležbo. Pred podpisom izjave o načinu uporabe stanovanja, mu mora skupnost stanovalcev vročiti samoupravne splošne akte o načinu uporabe stanovanja in ga pozvati,da mora podpisati pristopno izjavo v roku 15 dni, sicer izgubi stanovanjsko pravico in stanovanjsko razmerje ne nastane. Stanovanjsko pravico izgubi tudi,če se po vselitvi spremeni samoupravni splošni akt o načinu uporabe stanovanja,dosedanji imetnik stanovanjske pravice pa v roku ne podpiše pristopne izjave. V poglavju o kazenskih določbah pa zakon predvideva de-narno kazen do 20.000,- din za občana: - ki sklene pogodbo o zamenjavi stanovanja brez soglasja stanodajalcev; - ki po prenehanju stanovanjskega razmerja ne izroči stanovanja stanovanjski skupnosti oz. lastniku; - ki ne obvesti stanodajalca , o sklenitvi pogodbe o pod-stanovalskem razmerju; - ki sklene podstanovalsko razmerje za celotno stanovanje, kakor tudi,če ne zagotovi podstanovalcem ustreznih higienskih in drugih življenjskih pogojev. To so le nekatere predvidene kazenske določbe; zakon vsebuje še ostale, tako tudi, kazni za prekrške s strani organizacij združenega dela, . kakor tudi za občane,ki kot lastniki stanovanja v družinski stanovanjski hiši ne oddajo praznega stanovanja. Glede na spremembe iz Zakona o stanovanjskih razmerjih je potrebno spremeniti naše Pravilnike o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, tako da bomo imeli v letu 1983 reševanje stanovanjskih vprašanj usklajeno tako z Zakonom o stanovanjskih razmerjih kakor tudi z že sprejetim Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. D.V. PREDSTAVLJAMO VAM ... DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE "EMBALAŽNI SERVIS" V mesecu decembru je prevzel naloge poslovodnega delavca v temeljni organizaciji "Embalažni servis" tovariš Vilijem Pečarič, diplomirani inženir metalurgije. V kratkem razgovoru mi je povedal naslednje: "Svojo dosedanjo delovno dobo sem pričel kot predavatelj na srednji šoli v Trstu, jo nadaljeval v tovarni dušika v Rušah in nekako zaklju čil v tovarni "Tomos" v Kopru, kjer sem delal na različnih delovnih mestih. Bil sem vodja proizvodnje v livarni, pomočnik direktorja razvoj nega inštituta, njegov direktor ter direktor poslovne enote v Go-rizii. Ko sem se vrnil v Koper, sem se odločil, da si zaradi omejenih mož riosti osebnega razvoja v "Tomosu" poiščem zaposlitev izven njega in tako sem tudi po razgovoru z občinskimi družbenopolitičnimi delavci, prišel v "Embalažni servis." (nadalj. na 7. str.) Predstavljamo vam........... (nadalj. z 6. str.) Urednik: "Kakšni so vaši prvi vtisi o temeljni organizaciji?" Tov. Pečarič: "Embalažni servis" ima zagotovljen obstoj, saj s svojimi proizvodi pokriva predvsem regionalne potrebe. Tržišče je torej tukaj, želim le, da bi z dodelavo proizvodov izboljšali ponudbo. Proizvodni in skladiščni prostori so zadovoljivi, tako da delamo v normalnih delovnih pogojih. Preskrbljenost s surovinami je trenutno normalna pa tudi naročil nam ne manjka. Največji pro- • blem so prodajne cene, kajti ostati na letošnjih cenah pomeni minus za nas, tržišče, posebej še zunanje, pa zahteva še nižje cene. Želel pa bi vključiti "Embalažni servis" tudi v zunanje tržišče, saj izvozne možnosti v maloobmejnem prometu so. Tov. Pečarič-direktor TOZD »Embalažni servis”, Koper Naša temeljna organizacija je tako majhna, da si ne more privoščiti dodatnega zaposlovanja režijskih delavcev, zato si moramo ta področja dela razdeliti, novo zaposlovanje proizvodnih delavcev pa bi bilo mož no samo ob novih investicijah. Kadrovska zasedba torej ni najbolj idealna, vendar menim, da prenos prodajnih in računovodskih nalog iz temljne organizacije v delovno skupnost ne bi bil dober, saj kot sem že rekel, mi zadovoljujemo predvsem regionalne potrebe, ki pa bi jih bilo iz Ljubljane težko slediti. Moja želja je, da bi čimpreje spoznal tudi tehnologijo naše papirne in papirno-predelovalne panoge, vse temeljne organizacije v okviru delovne organizacije in se tako lažje vključil v delo." Urednik: "Hvala za razgovor in veliki uspeha pri vodenju temeljne organizacije!" T.C. Dopisujte v glasilo naše delovne orga -nizacije!!! UPOKOJILI SO SE V letošnjem letu se je upokojilo večje število delavcev naše temeljne organizacije "Kartonažna". Da ti delavci ne bi odšli v pokoj, brez vednosti naše širše delovne sredine, smo sklenili, da se jim s tem prispevkom v našem glasilu, zahvalimo za njihovo dolgoletno delo, s katerim so prispevali k razvoju naše temeljne in delovne organizacije, ter jim zaželimo, da bi tudi v pokoju našli zaposlitve, ki jim bodo dajale vesele trenutke in osebno zadovoljstvo.' Delovno enoto 10- "potiskano embalažo" so v letošnjem letu zapustile naslednje dolgoletne sodelavke: Viktorija Baranja, Ema Gombač, Vera Marter , Marica Valenčič in Marija Žetko. Bile so marljive in vestne delavke, ki so takšen odnos do dela prenašale tudi na svoje mlajše sodelavce. Tovarišica Žetko je delala v litografiji, kot nakladalka pri»ofset strojih, zadnja leta pa na delih in nalogah "medfazna kontrola". Njena sodelavka, tovarišica Ema je bila vlagalka na knjigotiskar-skih strojih. Tovarišici Marter Vera in Viktorija Baranja sta delali skoraj na vseh delovnih mestih in to od ročnega obtrgo-vanja izsekov do vlaganja ali pakiranja na lepilnih strojih, dolgoletno delo pa je vplivalo na njuno zdravje in tako sta zadnja leta prav iz tega razloga delale skrajšan delovni čas, in sicer na,nalogah "prebiranje končnih izdelkov" . Vse od leta 1947 je bila pri nas zaposlena tovarišica Valenčič, njeno delo pa je bilo planiranje. Svoje znanje je prenašala na mlajše sodelavce in-bila vzgled vsem, ki so delali z njo. Delovna enota "navite embalaže" se je poslovila od osmih sodelavcev. Dve od njih, in sicer tovarišice Marija Bonča in Štefka Kušar sta bile v naši tovarni kar petintrideset let, obe pa sta opravljali različna fazna dela. Kar osemindvajset let sta se z nami družila tudi sodelavca Alojzija Čaleta, medfazni kontrolor in Franc Zelič, ki je delal na nalogah "interno skladiščenje orodij". Tudi tovarišica Veronika Kaštrun je bila z nami šestindvajset let, ne dosti manj pa tudi Ivanka Šircelj, Marija Kruc in Marija Zavodnik, ki so delale različna fazna dela v tej enoti. S svojim delom so prispevali k rasti proizvodnje in uspehom, ki smo jih v teh letih razvoja dosegali. Iz delovne enote 30 - "tekstilne cevke" je odšla v pokoj delavka Alojzija Bernard, dolgoletna do-delavka, ki je opravljala dela in naloge "PK delavke". Spominjali se je bomo kot vestne delavke in dobre tovarišice, ki je bila vedno pripravljena pomagati. Delovna enota 5o - "vzdrževanje" se je poslovila od dolgoletnega sodelavca Franca Pirca, ki je kot visokokvalificiran ključavničar izvajal najzahtevnejša dela, in sicer generalni remont na TS strojih, izdelava raznih naprav, bil je tudi iz-menovodja mehanične delavnice, zadnji dve leti pa je načrtoval zamenjave olja. Vsa ta leta je bil skromen, marljiv, vestno je o- ' pravljal vsa dela, od najbolj zahtevnih do enostavnejših, ki so mu bila zaradi bolezni dodeljena. Tovarišica Silva Hrovat je bila vse od leta 1954 zaposlena v naši tovarni, kot vodja odpreme je vestno izvrševala svoje naloge v delovni enoti 80 - "transport in skladišča". Na svojem delovnem mestu je bila prijazna in dostojna, vedno pripravljena pomagati sodelavcu. Poslovil se je tudi tovariš Franc Pirc, voznik viličarja, ki je bil zaradi svoje bolezni invalidsko upokojen, star komaj osemin-tideset let. Vsem skupaj še enkrat hvala in obiščite nas! Sodelavci TOV. DORICA IVANOV Z decembrom letošnjega leta je odšla po 35 letih neprekinjenega dela v TOZD Kartonažna Ljubljana DE-30, v zasluženi pokoj tovarišica Dorica Ivanov. Na poslovilnem srečanju smo jo vprašali kako so ji tekla leta, ki jih je prebila med nami. V živem spominu je ohranila tovarno izpred toliko let, zlasti pa pogoje dela, ki so bili neprimerno trši. Nikoli ne bo pozabila prvega dne, ko je čeprav še dekle brez vseh delovnih izkušenj, morala priti na delo v tretjo izmeno in kako dolg, je bil ta dan. V proizvodnji je ostala deset let. Nekaj časa je delala kot poenter-ka, vsa ostala leta pa je prebila na delovnem mestu planerja. Iz svojih dolgoletnih izkušenj pa nam je zaupala, da pogreša tisto enotnost, navdušenost in pripravljenost pomagati vsakomur, ki je bila, pa se je z leti nekam izgubila. Zahvaljujemo se ji za njeno delo ter ji želimo na novi poti vse najboljše, predvsem pa obilico zdravja. Gvido Eberlinc ACCETTO Vera Accetto Veri, poenterju iz DE-20, TOZD "Kartonažna" Ljibljana je prenehalo delovno razmerje, zaradi upokojitve, v začetku meseca decembra. Obiskali smo tovarišico Vero na njenem delovnem mestu in ji zastavili nekaj vprašanj. "Tov. Accetto Vera, koliko časa ste zaposleni v KTL? " "V Kartonažni tovarni sem zaposlena polnih 35 let in to vseh petintrideset v delovni enoti 20." "Kako se spominjate prvih dni dela v KTL? " " V Kartonažno tovarno sem prišla z petnajstimi leti in to leta 1947. Spominjam se tovarne , bila je takšna, kot je bila objavljena na fotografiji v 9-10 številki "Glasila KTL". Takrat so bili delovni pogoji veliko slabši kot sedaj. Začela sem kot delavka v proizvodnji, nakar sem bila po dvanajstih letih dela v njej premeščena na dela poenterja, seveda po uspešno opravljenem internem tečaju." Upokojili so se.......... (nadalj. z 7. str.) "Kako je bilo z zaposlitvijo v letih po vojni? " "V teh letih je bilo zelo težko dobiti mesto za učenje v gospodarstvu, zato sem bila kar vesela, ko awm dobila delo kot delavka. S tem, ko sem delala, sem dobila tudi živilske karte, kajti z prehrano je bilo tedaj težko. Tudi za udarniško delo sem prijela." TOV. VERA ACCETTO "Ali so sedanji delovni pogoji boljši? " "Sedaj je veliko bolje saj se delovni pogoji iz leta v leto izboljšujejo, prav tako varnost, prehrana med delom in ostalo." Po tem kratkem klepetu smo tov. Veri Accetto zaželeli, da bi v zasluženem pokoju v krogu svoje družine, še dolgo uživala, ter da bi nas večkrat obiskala. Sodelavci OB SREČANJU UPOKOJENCEV 1982 V soboto, 18.12.1982 so se ob 14. uri zbrali na letošnje srečanje upokojeni sodelavci KTL ter udeleženci NOV in člani Zveze borcev. Srečanja so se udeležili v tako polnem številu, kot zanseljivo že vrsto let ne. Ponavadi je vsako leto ponagajalo vreme s snegom in poledico, no, letos pa je prineslo le dež. Čeprav je ves dan padalo kot za stavo, so že po 12. uri začeli prihajati prvi povabljenci. Do 15. ure se jih je zbralo 260, tako da je naša jedilnica postajala že kar tesna. Ko takole gledamo naše bivše sodelavce, kako radi in v kakšnem številu se odzovejo povabilu dobivamo potrdilo, kako ljudje vse bolj potrebujemo pozornost in topel stik roke, prijateljski objem ali odprto srce, da povemo, vprašamo, potožimo ali tolažimo. Tudi pozdravni govor genralnega direktorja Toneta Florjančiča je izzvenel v prepričanju, kako pravilna je zamisel o organizaciji srečanj, ki jih moramo ljub težkim časom gojiti naprej. OB SREČANJU UPOKOJENCEV 1982 Vsem udeležencem so lep kulturni užitek pripravili mladi pevci otroškega in mladinskega pevskega zboraOŠ "Ledina". Z nekaj najlepšimi borbenimi in revolucionarnimi pesmimi so pozdravili povabljene borce in počastili bližnji praznik JLA, v zabavnejšem delu programa pa je otroški ubor s prisrčno zapetimi pesmimi navdušil mlada in stara srca. Po končanem programu, ob dobri postrežbi kar ni zmanjkalo snovi za pogovor vse tja do 20. ure zvečer. Kar neverjetno je, koliko si imajo ti naši "mladostni" upokojenci za povedat, in to tudi moški! Nekatere predstavnice lepšega spola so kar nekam ljubosumno pogledovale na njih, saj so se nekateri kar raje motili s pogovarjanjem kot s plesanjem. No, večina je bila zelo zadovoljna, ker je po jedilnici odmevala le tiha glasba s plošč, namesto živega ansambla, ki je igral v prejšnjih letih in se ob njegovi glasnosti ni dalo sporazumevati drugače, kot z vpitjem direktno na bobnič. Tisti najbolj vročekrvni plesalci pa so tudi ob glasbi s plošč prišli na svoj račun. Seveda eni bolj, drugi manj. Glavno je, da se je srečanje zaključilo z dobro voljo in z zadovoljstvom večine. To si upamo trditi, saj so nam premnogi ob slovesu z željami po naslednjem snidenju potrdili, da odhajajo od nas za lepo doživetje bogatejši. Ko iz leta v leto organiziramo ta tovariška srečanja, o tem mnogo kaj napišemo v časopis. Pišemo o šolskem zboru, o udeležbi, o vremenu, o razpoloženju in še o marsičem. Vsako leto pa pozabimo na vse tiste, ki nam pomagajo, da povabljenci niso ne lačni ne žejni, da imajo kje pustiti plašč ali da lahko iz zgornjega dela jedilnice slišijo kaj tudi ob zadnjih mizah. Za polne želodce - in to resnično okusne - hrane poskrbi celotna kuharska ekipa s Stojanom Cer-letom na čelu. Da pa se ta dobra hrana in k njej pripadajoča pijača čimprej znajdeta na mizah, skrbi že skoraj stalna sestava ser vir k. Slavka Gerdenova, Šem-sa Jelečevičeva, Saima Para-tušičeva, Boža Smerajčeva in Tončka Kavškova so tako pridne in urne,, da je pot od štedilnika do krožnika res kratka. Hašim Bazaj skrbno pazi na garderobo, brez Romana in njegovega ozvočenja pa si prireditve tudi ne moremo zamisliti. Letos pa je moral s ploščami zamenjati kar cel nekdanji ansambel. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki pomagajo, da srečanja upokojencev in borcev potekajo v zadovoljstvo vseh, se v pričakovanju nadaljnjega uspešnega sodelovanja iskreno zahvaljujemo! Delavci odseka za družbeni standard MALICA - NEKOČ IN JUTRI V maju 1955 leta so člani delavskega sveta Kartonažne tovarne prvič obravnavali predlog, da se 15 minutni odmor podaljša na 30 minut v Sprejet je bil predlog, da se izvede anketo na osnovi katere se ugotovi ali se zaradi podaljšanega odmora plača le 7.45 ur dela ali pa se delovni čas podaljša za 15 minut. Do 16.maja 1956 leta razprave o podaljšanem odmoru ni zaslediti, tega dne pa je delavski svet sprejel sklep, da se s 17.5.1956 uvede polurni odmor in in sicer od 10. do 10.30, s tem, da se pet minut pred potekom odmora pozove delavce na svoja delovna mesta. Sklep je vseboval še pripombo,da se lahko ta odločitev razveljavi če se delavci ne bodo držali pred-r pisanih navodil in bi se zaradi tega v proizvodnji pokazale negativnosti. Na naslednji seji so člani delavskega sveta ugotovili, da se sklep o uvedbi polurnega odmora izvaja. Na seji 10.8.1956 pa so člani delavskega sveta sprejeli naslednji sklep: S 13.8.1956 se ponovno u-vede 15 minutni odmor, ker za polurni odmor ni niti zakonske niti finančne osnove. Tako so v letu 1955 in 1956 potekale razprave za uvedbo polurnega odmora, ki ga sedaj jemljemo kot samoposebi umevnega. Zakaj posegamo v obdobje izpred 26.let? Zato, da bomo ob ukinitvi denarnih bonov za prehrano med delom (v obratu družbene prehrane TOZD "Kar-tonažna") z manj odpora sprejeli uvedbo bonov za malico. Predvidevamo, da bodo v mesecu januarju 1983 ukinjeni denarni boni za prehrano, s katerimi smo lahko namesto malice kupovali kavo, čaj, sokove in ostale napitke in s tem izničili smisel regresiranja prehrane med delovnim časom. O podrobnostih, ki jih bo uvedel nov sistem bonov boste pravočasno seznanjeni. D.V. SREČANJA SO SE NAŠI UPOKOJENCI UDELEŽILI V TAKO POLNEM ŠTEVILU, KOT ŽE VRSTO LETNE... HUMOR...HUMOR.HU IZLET V DRAŽGOŠE V soboto, 23. oktobra je sindikalna konferenca TOZD "Kartonažna" Ljubljana organizirala enodnevni izlet. Krenili smo zjutraj izpred naše tovarne v smeri proti Količevem. Sprejel nas je ing. Lampič direktor temeljne organizacije KS-3 (kartonskega stroja 3), ki nam je razkazal proizvodne prostore in prijazno odgovarjal na naša vprašanja. Najzanimivejši je bil novi kartonski stroj KS-3, katerega skupna vrednost je zaradi inflacije narasla že na preko stopetdesedt starih mil jard dinarjev. Del teh sredstev smo pomagali zbrati tudi mi, s sovlaganjem sredstev in si tako zagotovili stalno dobavo papirja. Todavreme nam ni bilo naklonjeno in kmalu je spet začelo deževati. Postajalo je vse Ipolj megleno, tako da smo ob položitvi ven- Nogometna ekipa "Kartonažne tovarne", ki sodeluje na "Dnevnikovem turnirju" v dvorani na Kodeljevem, je zmagala v prvi tekmi tega tradicionalnega turnirja. 6kipa pa je nastopila v naslednji Sestavi: Rojc Jože, Lasič Slavko, škafar Ivan, Sladič Jovo, Čatovič Avdo, Oražem Zdravko, Jambro-vič Brane, ter Handanovič Devad. ^ nedeljo 19. decembra so v prvem kolu premagali ekipo "CE-IJJIA" z rezultatom 3:1. ^oram reči, da je naša ekipa prikazala dokaj dobro igro, gole za kašo ekipo pa so dosegli: Škafar, Lasič in Jambrovič. Naslednjo tekmo igra ekipa DO kTL v nedeljo 26. decembra. ca, ob besedah tovariša, ki je spregovoril in bil v tej bitki udeležen, imeli priložnost, da si tudi predstavljamo v kakšnih vremenskih pogojih je potekala bitka, le da je bil takrat še sneg in kakšnih dvajset stopinj pod ničlo. Megla se je dvignila le toliko, da smo ugledali "Bičkovo skalo" in vas, ki je popolnoma obnovljena, saj je prvo zmago slovenskih partizanov plačala s požigom, ki so ga izvedli Nemci. V Češnjici nas je čakalo kosilo. Teknilo nam je, kajti večina zjutraj ni nič prigriznila. Ob kozarcu vina in harmoniki se je dvignilo tudi razpoloženje, ki se je stopnjevalo med plesom in petjem . Povratek v Ljubljano se je zvlekel, saj smo spotoma odlagali posameznike, preostali pa smo izstopili pred tovarno. Uspešen nastop eki -pe KTL na „Dnevni kovem turnirju” IZ PLA CILO -10% DO B1Č K A Predsednik delavskega sveta je pod 4. točko razno predlagal naj bi se za Novo leto izplačal dobiček, če za to obstojajo možnosti ter je zaprosil računodovjo za pojasnilo o finančnem stanju v podjetju. Ta poroča, da imamo dovolj sredstev za izplačilo 40% plač iz dobička. Sprejet je bil sklep: Na podlagi razprave, delavski svet sprejme, da se izplača akontacija 40% plač iz dobička za Novo leto. OPOZARJAMO, DA JE SKLEP SPREJET NA 6.REDNI SEJI DELAVSKEGA SVETA KARTONAŽNE TOVARNE, KI JE BILA DNE 27.decembra 1956. LETA. KONKRETNO STANJE V PROIZVODNJI NASE TOVARNE IN UKREPI Normalno stanje je le v oddelku 5,6 in 7, medtem ko so v ostalih oddelkih motnje, ki so posledica različnih vzrokov kot so: pomanjkanje pločevine, padanje naročil tekstilne industrije (mehke cevke), pomanjkanja surovin za potiskano embalažo, prešibka dobava kartona, neplačani računi kupcev. Kot primerjavo gospodarjenja z obratnimi sredstvi povemo, da je koeficient obračanja 3,33 (to je kolikokrat na leto spremenimo vsa obratna sredstva iz surovin, plač itd. v gotove izdelke, katere prodamo in kupimo nova sredstva za proizvodnjo). Stremeti moramo za tem, da povečamo koeficient obračanja, kar je največ odvisno od tehničnega in komercialnega sektorja. V zvezi z nastalo finančno in gospodarsko situacijo se sprejme naslednje sklepe: - znižati zaloge surovin za cca 50 milj. din, - forsirati proizvodnjo in prodajo tistih artiklov, za katere lahko dobimo denar takoj, - č'm bolj znižati nedokončano proizvodnjo, - čimbolj znižati zalogo gotovih izdelkov, - zaostritev kurza glede plačila odjemalcev. Direktor je ob nastali situaciji opozoril, da smo pri zadnjem izplačilu plač prvikrat koristili rezervni sklad, ker na žiro računu nismo imeli dovolj denarja. Opis finančne in gospodarske situacije v Kartonažni tovarni je povzet iz zapisnika seje delavskega sveta z dne 15.8.1960. Pesimist si bo izpis tolmačil takole: Eberlinc Gvido MALI NOGOMET "Samo izrazoslovje posodobimo, pa nam je prikazana tudi situacija leta 1982." Optimistove besede pa so: "Že pred 22 leti je bilo hudo pa še vedno živimo!" D. V. RADIO ŠKRTALO V današnji novoletni oddaji odgovarjamo na telebatska vprašanja leta 1982. V LETU 1982 NAM JE V OBRATU VEČKRAT PRIMANJKOVALO TISKARSKE "KARBE" TAKO, DA JE PROIZVODNJA NEKAJKRAT OBSTALA. ZAKAJ? Situacija je jasna! Zaradi nejasne situacije preveč "farbamo" en drugega. EN OD VODILNIH DELAVCEV JE DAL IZJAVO, KATERO PA SEDAJ ZANIKA. ALI JE MOGOČE, DA OMENJENI TOVARIŠ TRDI, DA SPORNA IZJAVA NI PRIŠLA IZ NJEGOVIH UST? To je možno, seveda pod pogojem, da tovariš govori skozi nos. NEKAJ POSAMEZNIKOV Z GOTOVOSTJO TRDI, DA SEDIJO NEKATERI TOVARIŠI NA NAPAČNIH STOLČKIH, ALI TO DRŽI? Da, vendar so posamezniki, ki to trdijo le člani inventurnih komisij, ki ugotavljajo da se inventurne številke stolov ne ujemajo z dejanskim stanjem. ALI JE RES , DA IMAJO V TOZD "KUVERTA" NAJDEBELEJŠE KUVERTE (PLAČILNE)? Vsekakor je to res, vendar jih tudi ogromno naredijo (pa tudi prodajo). ALI JE TOČ NA INFORMACIJA, DA SMO V LETOŠNJEM LETU KUPILI 22 STANOVANJSKIH ENOT IN TAKO REŠILI STANOVANJSKI PROBLEM 22 DELAVCEM? Informacija je pravilna; dopolnimo naj le to, da so stanovanjske enote na otoku Cresu in ni pravega interesa za stalno naselitev. SLIŠI SE, DA BOMO IMELI V LETU 1983 NIŽJI REGRES ZA LETNI DOPUST, ALI SO TE GOVORICE TOČNE? Točnega odgovora še ne moremo dati, zagotavljamo pa, da bo regres v letu 1983 višji kot leta 1984. (nadalj. na 10. str.) HUMOR ... (nadalj. z 9. str.) Al.I JE V IMENU RADIA ŠKRTALO KAKŠEN POSEBEN POMEN? Je, izhaja iz .kratice KTL in izraža stanje v katerem se nahajamo: ŠKrTaLo. * - Moja žena govori sama s seboj. - Moja tudi, vendar se tega revica niti ne zaveda. - Kako to? - misli, da jo poslušam. * Že precej prileten moški vpraša prodajalko v knjigarni: - Imate knjigo "Kako osvjiš žensko"? - Pravljice imamo v I.nadstropju. * - Očka, tovarišica je ugotovila, da sta mi ti in mama pomagala delati domačo nalogo. - Kako ji je to uspelo? - Rekla je, da ni mogoče, da bi samo eden napisal toliko neumnosti. * DEFINICIJA Advokat je takole definiral uspešno obrambo na sodišču: Dobra obramba je kot žensko krilo: mora biti dovolj dolga, da skri je najvažnejše, hkrati pa dovolj kratka - da opozori nase! * PROFESIONALNA DEFORMACIJA Zdravnik za otroke je šel na kosilo. Na vrata ordinacije pa je obesil obvestilo: "SEL SEM NA KOSILO. VLNEM SE OB TLEH!" * ŽENA IN POL "Moja žena je čudovita. Vsak večer mi sezuje čevlje..." "Ko prideš iz gostilne? " "Ne, ko hočem v gostilno." * POZNO SPOZNANJE - Mama, to kosilo mi ni všeč. - Tiho bodi in jej. Čez dvajset let boš pa ženi govoril, kakšna odlična kuharica sem bila! Po mnenju sekretariat^ za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6. 6. 1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Prvenstvo TOZD „JELPLAST” v kegljanju Nagradna križanka Med pravilnimi reševalci bo izžrebanih 5 nagrajencev: V mesecu januarju bo prvenstvo DO KTL v kegljanju (na slikik tov. Peternel in Rozman) V soboto 18.decembra je bilo na kegljišču "Doma upokojencev" v Radovljici, prvenstvo TOZD " Jel-plast" v kegljanju za moške in ženske. Vsak tekmovalec je metal po petdeset lučajev in to 25 lučajev na čiščenje. Po dokaj izenačenih bojih na dobro urejenih stezah je med moškimi zmagal Ivan Šolar , med dvema tekmovalkama pa je bila tov. Simona Zupan boljša. REZULTATI: Moški : 1. ŠOLAR Ivan 170 kegljev 2. BOLČINA Zdravko 164 " 3. BJELAJAC Dimitrij 164 " 4. KODEH Štefan 160 " 5. LIKAR Stanko 158 " 6. PERČIČ Milan 158 " 7. ERŽEN Zdravko 157 " 8. CVETKO Janez 139 " 9. MILEK Bruno 130 " 10. VOGELNIK Janez 129 " 11. BOLČINA Zdravko ml. 96 keglj Žensk e: 1. ZUPAN Simona 130 kegljev 2. LIKAR Tončka 120 " 1. nagrada 2. nagrada 3 .nagrada 4 .nagrada 5.nagrada - 500 din 400 din - 300 din - 200 din 100 din Rešitev oddajte osebno ali pa pošljite v zaprti kuverti z oznako "nagradna križanka" 20. 1. 1983 Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ GLASILA ŠTEV. 11/82 Vodoravno: PROSLAVA OB DNEVU, AS, REPUBLIKE, VI, AKANT, MOR, KE,AT0L, TR, BSA, KIRKA, RJ, MIA, ARU, SO, UDAV, TAKT, KOSA, JAMSTVO, RANE, PRAVO, OPAL, DN, 10, PAMET,OKRAS, KRAS NO DAR, ZIT, TO F, RF, ATR, AVTO, 0RA, MARIE, INES, EH, REDKVICA, TARTAR, NI, PECA, P0PLAV-LJENKA, TA, KO RK, RT, PR0, RIDA, PAR, MR, A, DINAR, OVALEN, KV, TT, L, PORAZ, N, SRNA, DJ, ARA, INSEKTICID, BRUNO, KI, STEZA, IKONA,AžBE, ASTI, NOSAN, TRG, BRAILA, AGA, OTMAR, AKRA, VLAK, PARAVAN, NIK0-BARI, NE, EVA, ALVAR0, GT, MALAJKA, TANK, TAGORE, NO, S0ZNAK, ELT0N, NAMAZ, OSP, ISAAC, 'KAOS, RMAN, SREM, SZ, IE, JANTAR, 0SATNIK,JM, ET, MN, AA, AAR, NN, SD, I, SLAVČEK, OBLETNICA, VLAKNO, NAŠE TOVARNE, AED. * Od vseh poslanih rešitev je bilo izžrebanih pet pravilnih rešitev: 1. nagrada 500,- din SIGULIN Marija - D3SS 2. nagrada 400.- din KURE Martina-Kuverta 3. nagrada 300.- din ŽUNIČ Malši - Kuverta 4. nagrada 200,- din SONC Franc - upokojenec,Ljubljana* * Nadgorica 159,61232 Črnuše 5.nagrada 100,- din JAVORNIK Mihaela - Kuverta anagram TONAŽA je KAR pomemben faktor v eni od naših temeljnih orga-nizacij. anagram Ni TRIK, DORE je res no vodilnem delovnem mestu. rebus REBUSI NAGRADNA KRIŽANKA sRJD- GLSk.1 UčGMJA* KISIK evro?. bft.iA.VA, eka\l ZAJc /> >^x UC3AM. JUNAK _\v XV <-x TRGOV- Skl OBlcAJ sušena SVINJ- UGOVOR. rton 0bLOct.| SAMO' wft.es LEDKCJ. bftULAB IGLA ATLET- WA ISCIP- UNA UBRANA « TOP-TMk VRSTA JOStEgA ZENSkO IMG iooo.V^ Klik A SkAND. M. IME PREVAJALEC ŽALI LUNINA SVETLO- BA AMTOM bCfthOD LOTCMII ŽAftko VASILJE- VIČ SLOVAR. RAST L čemi o L6 bc GRS tl SoG-VOJME /LX VRSTA sebeŽA PREBIVAL VELENJA N bo str BR žuželka l Role -CINA PIKOM KRAL1IGS ILIR. ARHE! cev T ORAN- ZAbA ■JE' VE ZERo ETiOT fČSAŠT NASPROTI KARIBDI s PAN I'JA MAŠI -NIST NAČELO VOJAŠKA STOPNJA Po*-čavnik ČE*Kl SKlAtAT TRE L NIK. MZUob STEBRI OST- ROST TEGA LETA Mama, Mati vel TEhNA JUNAK SHAKE SPEAR. DRAME GROFIJA V ANGLIJI PftED STOJNlK SAMOSTA-I HA SEPTEM- BER GORA NA kOROS. RIH-ARb JA k'Opic? OBRAT LA PROIZVOD LbRAVKO PEČAR GRŠKI BOG LJUBEZNI REKA V VOJVODINI VEL^ vAvlevo GLAVN) ŠTEVNIK bOMA^A ŽIVAL IGOR ERKER VRSTA TEKA >lrX ZN\LAVJA MOTA *b' XV* i LE C. IGA ROMANSKA UMETNOST PIJAČA STARIM SLOVAN PASMA PLEME VAŽNO ŽIVILO UČITELJ k)A TA K-VLTETl PETJE O NCČEN\ MADŽAR, PISATELJ /TlbOR/ IZPl -RALNlk S LOVEN. PISATELJ / JANKO/ FRANC ILbEL. Glasbil Ruski P\SA[ELJ /Aleksej) zgur MESTO V bALM.AC DE b/ LOVNj AN Oti PR CBNl PAZNIK SOMVOR NAJVEČ-JA ARTERIJA MaoLTfA- SL SATIRIK JURIČ LE k A V FRANCIJI SKALNI OREL P- I v.. I SO k H ,: % «• amer rt^wiw. (r.hOAft.) IRANSKO N(,MAb. PLEME BOVRŠ. PPCTEK ČAS Sr POSTE-KLEN'NA bCMAČA ŽIVAL FLAMSKI *U K AR GcBtoV " PN kJENMAČ PREGo VOR, REKLO USTANOVI- NCMSki BABILON STVAR. N |V A RIMSKI c.bpo -StAMCl KAft bCLJ CbVAftA I Sr jokanje KAČ l\)ISuk INAVIGA- 1 chski | ZNAK. I PREBIVALEC KAMBODŽE M Xv lastno. LOČNO SESTAVIL IN RISAL ZUPANČIČ