Posamezna Številka 10 vlrarjev.
to. 284.
.aaicel"1
V UDtti v шгек 12. decembra 1916.
Velja po poŠti: s
Za oelo leto naprej . , K 26*— n en rneseo „ . , „ 2-20 n Nemčijo oeloletno . „ 29-— sa ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
8« celo leto naprej . . K 24 — H en rneseo „ , . „ 2'—
V	opravi prejemati mejcSno „ 1'8C
SE Sobotna izdaja: =
u oelo leto......K V—
Vi RemčM e oeloletno . „ 9--u ostalo inozemstvo. „ 12'—
Leto XLIV,
Enostolpna peUivrsta (72 ma široka in 3 mm visoke ali n]i
prostor) za enkrat .... po S) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjib naročilih primeren popnat po donoTorn.
Enostolpna pctltvrstipo 60 Tin.
Izhaja vsak dan, lzvremkl nedelje ln praznike, ob &. url pop.
Bedna letna priloga vozni
Ksr Uredništvo je т Kopitarjevi nllol štev. 6/Ш. Rokopisi ee ne vračajo; nelranktrana pisma se ne eas sprejemajo. — Uredniškega telelona ftov. 74. =
I
za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol it. — Rečna poštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 25.511, bosn.-herc. št. 7583, — Upravniškega telelona ŠL188.
Zadnje poglavje.
Ljubljana, 12. dec. 1916.
Nemški državni zbor je sklican danes k izvanrednemu zasedanju. Državni kancler bo podal danes pred parlamentom svetu novo izjavo, ki bo najbrže za cel potek vojne velepomembna. Govoril je Trepov, govoril Boselli — njihovi govori so izzveneli v nadaljevanje vojne in v obete na zmago. Sedaj pa je prišel padec Bukarešta, spremenjen notranjepolitični položaj na Angleškem in v Franciji. Monarha centralnih velesil sta se posvetovala te dni v nemškem glavnem stanu. Zato je čisto umevno, da ne zremo samo mi, ampak cel svet z velikanskim zanimanjem na izjavo državnika orie države, ki ima parlament.
Kakor poroča »Augsburger Abend-fceitung« iz Berlina, govorijo v poučenih parlamentarnih krogih, da bo kanclerjeva izjava, kateri ne bo sledila debata, izzvenela v misel, povedati svetu, da je Nemčija tudi sedaj še pripravljena pod ugodnimi pogoji v smislu prejšnjih kanclerjevih besed skleniti časten mir. In zatrjuje se, da ho kancler ob tej priliki stavil konkretne predloge glede mirovnega pogajanja in glede medsebojnega razgovora vojujočih se strank.
Na vsak način, naj ta velevažna kanclerjeva izjava izzveni tako ali tako, nam kažejo vsi znaki sedanjega položaja na Angleškem in v Franciji, kjer so središča odpora entente, da je prišel sedanji položaj do viška in da. smo stopili v zadnje poglavje te svetovne vojne. Strategični položaj centralnih držav se je po strašni rumunski katastrofi izdatno spremenil v njihovo korist, in sicer ne samo v dejanskem, ampak tudi v moralnem oziru. Ke-daj so že naši na , ki pripovedovali, da smo že popolr,	-podarsko in vo-
jaško uničeni. I	.voricam sta na-
sedle Italija in F	Tisti, o katerih
se je trdilo, da so	toma izčrpani, iz-
mučeni, udarijo kar cez noč s strašno silo v osrčje Rumunije. Države sporazuma, ki tako rade gov6re o končni zmagi, morajo mirno vse to zreti. Težko je plačala Rumunija svoje izdajstvo. A Italijo morda njena zaslužena kazen še čaka.
V dalji vstaja pred nami novo leto 1917., ki bo zaključilo zadnje poglavje o krvavordeči strašni zarji svetovnega požar ja.
Dal Bog, da bi bil kmalu konec tega zadnjega krvavega poglavja in da se bi nam zablestel častni trojni mir.
Slovenci s trdno vero v pravično stvar [ Avstrije čakamo tega častnega miru, a vemo, da ne bo naš mladi veliki monarh svojih zvestih, junaških slovenskih sinoA' izročil izdajalski, zemlje lačni Italiji.
* * *
Nemškoliberalni »Deutscher Kurier« piše: Iz okolice državnega kanclerja nam namigujejo, da bo kancler govoril z ozirom na vojne cilje vlade o tem, kar je potrebno glede brambe in varnostnih odredb za bodočnost za dosego zagotovljenega nemškega miru. Tudi o nameravani ustanovitvi Velike Bolgarije in o srbskih in rumunskih odstopi tvah bo govor. Dalje se glasi, da je poslala srbska vlada določeno ponudbo. Načrt skorajšnje mirovne konference se omenja tudi v zvezi z zasedanjem zbornice . Poročajo tudi, da bo podana v zbornici važna izjava glede uprave po zaveznikih zasedenega ozemlja.
Včerajšnji »Pester Lloyd« je dobil iz Berlina naslednje brzojavno poročilo: Poučeni krogi zatrjujejo, da je namen predčasnega sklicanja parlamenta, dokumentirati voljo in željo po miru. Dogodek z Rumunijo naj dokaže četverosporazumu in ljudstvom četverosporazuma, da je nadaljnje prelivanje krvi brezkoristno. Vsi zvezni knezi se bodo udeležili zasedanja zbornice. Pripovedujejo tudi o izmenjavi brzojavk med predsednikom Wilsonom in cesarjem Viljemom, in sicer iz časov i :• čred padcem Bukarešta.
X X X
Berlin, 11. dec. Bavarski kialj je nenadoma odpotoval v veliki glavni stan k nemškemu cesarju; istočasno so bili tam tudi državni kancler, državni tajnik Zimmermann in grof Haertling, kar je, kakor se sodi, v zvezi z nepričakovanim sklicanjem nemškega državnega zbora.
Opozoriti se mora, da je pred nekaterimi dnevi bolgarski ministrski predsednik Radoslavov napovedal, da se bodo v srednjeevropskih parlamentih v kratkem naznanile važne in vesele reči. Tudi na to se zdaj misli. Seje državnega zbora se bodo najbrže udeležili vsi vodilni ministri nemških zveznih držav; 11. t. m. so imeli skupno sejo pod kanclerjevim vodstvom. To se različno razlaga. Vsekakor je današnja seja državnega zbora zelo važna, važnejša, kot se more to sklepati po poluradnem obvestilu. Kanclerjeva izjava nasproti Američanu Haleju, da je Nemčija za mir še vedno priprav-
ljena, je ostala na Angleškem neznana. Očividno je Lloyd George preprečil, da bi jo bili Angleži čitali: Noben angleški časopis ni smel v njej poročati. Pač pa kanclerjevega govora angleški
javnosti e bodo mogli prikrivati. • ♦ •
Ameriški veleposlanik Gerard odpotoval z dobrimi nadami.
»Vossische Zeitung« poroča iz Amsterdama: Veleposlanik Gerard se vrača z dobrimi nadami v Berlin. Ne misli, da bi prišlo med Združenimi državami in Nemčijo do razkola. Zimmermannovo imenovanje dokazuje, da Nemčija resno želi izogniti se sporov z Ameriko. Na Gerarda je posebno vplivalo, ker je Wilson izjavil, da ne bo podvzel nobenega koraka, predno ga ne bo za to pozvala kaka vojskujoča se stranka.
Združene države in vrrašanje miru.
Washington, 11. dec. (K. u.) Neki zelo visok uradnik je izjavil, .da niso Združene države stavile nobene posredovalne ponudbe in nobenega mirovnega predloga in da tega tudi v bližnji bodočnosti nc nameravajo, če se v svetovnih dogodkih kaj posebnega nc zgodi.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 11. dec. (K. u.) Podpredsednik Szasz otvori sejo ob 10. uri 50 min. predpoldne.
Glede na čestitke zbornice, izražene kralju potom ministrskega predsednika, je došel sledeči brzojavni odgovor: »Ob priliki zavzetja Bukarešta izraženo poklonitev ogrske poslanske zbornice sem sprejel z velikim zadovoljstvom. Gojim trdno vero, da nam bo zagotovilo to novo zmagoslavje moje armade in hrabrih zavezniških čet našemu orožju končno zmago v veliki, od naših sovražnikov nam usiljeni vojni. Zvestoba in naklonjenost ogrskega naroda napolnjuje Moje srce z odkritosrčno radostjo. Za v prisrčnih besedah izraženo poklonitev pošiljam zbornici iskreno zahvalo. Karel.«
Zbornica vzame odgovor na znanje.
Nato preide zbornica k prvi točki dnevnega reda: Proračunski provizo-rij do konca junija 1917.
Poročevalec posl. H e g e d ti s poudarja, da je predloga zgrajena na podlagi proračuna iz leta 1914/15. Izvajanje finančnega ministra v finančnem
odseku nam dajejo razveseljiv dokaz gospodarske sile Ogrske, ki je prenesla ogromno težo vojne. Predlaga, na; zbornica predlogo sprejme.
Posl. Vizony se izreče v imenu stranke iz 1. 1848. in v imenu neodvisne stranke proti predlogu. Tudi poslanec Gabrijel Ugron (ustavna stranka) izjavi, da bo njegova stranka glasovala proti predlogi.
Tudi govornik ljudske stranke poslanec Molu a r je proti predlogi, ker ne zasluži sedanja vlada zaupanja.
Posl. grof Teodor Bathyany se izjavi v imenu Karolyjeve stranke proti indemnitetnem predlogu. Govornik se dotakne poljskega vprašanja. Obžaluje, da je postal tako velik in krasen načrt o uresničenju samostojne poljske države tako brezploden in pogrešen.
Govornik prekine opoldne svoja izvajanja in jih nadaljuje popoldne.
Izjava Tisze v zbornici.
Budimpešta, 11. decembra. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da je napovedana za jutri ob čisto nenavadni uri 5. popoldne seja zbornice. In sicer bo govoril ministrski predsednik Tisza o zelo važnih vprašanjih in ▼ istem smislu ko* nei~ški državni i»— cler.
Došlo po sklepu lista.
Avstrija, Nemčija, Bolgarija in Turčija ponudile svojim nasprotnikom mir!
Dunaj. Ravnokar se uradno razglaša: Ko je bila leta 1914 Avstro-Ogrska primo-rana zagrabiti za meč, se ni za to odločila, da bi hotela ona napadati ali si kaj pridobil'., ampak je to storila le v bridki samoobrambi, da se za bodoče obvaruje zahrbtnih napadov. To je bil namen in cilj monarhije v tekoči vojski. V zvezi z zvestimi zavezniki je Avstrija uničila namene sovražn'kove. Čveterosporazum je izgubil mnogo ozemlja, dočim je naš odpor nezlomljiv. Sovražniki nič več ne morejo upati nas premagati in tudi se jim nikdar пз posreči nas izstradati. Svojim vojnim ciljem se v tretjem letu vojske nso približali. Brezuspešen in brezkoristen je zato nadaljnji boj za nasprotnike, nasprotno smo mi in naši zavezniki vspešno zasledovali svoj cilj: da smo odbili napad, da smo se ohranil* in smo dobili de'na jamstva, da nas v bodoče ne bodo mogli ogrožati na naši eksistenci in mirnem razvoju in od teh naših pridobitev ne bomo nikakor popustili. Na'Jal'evanie morilne vojske, v kateri se «cii-crosoorazum ne bi približal svojemu
namenu in v kateri bi sovražnik vedno več človeških življenj in blaga unič'1, bi bilo le zločin na civilizaciji. Prenričanje in upanje, da bi znalo prodreti enako prepričanje tudi v nasprotnem taboru, je pripravilo dunajski kabinet, v popolnem soglasju z ž njim zvezanimi državami do misli, da pod-vzame odkr't in lojalni poizkus, da doseže razgovor z nasprotnikom v ta namen, da se doseže mir. V ta namen so danes vlade Avstro-Ogrske, Nemčije, Turčije in Bolgarije na dotičnih mestih pooblaščenim zastopn'kom, katerim je poverjeno varstvo državljanov sovražnih nam držav, izročile cnakoglaseče se note, ki razlože, da smo pr'pravljeni stopiti v mirovna pogajanja z nasprotnikom. Ti zastopniki so naprošeni potom svojih vlad to sporočiti sovražnim nam državam. Istočasno se je to sporočilo sv. očetu, ki je naprošen, naj podpira to delo za mir, in nevtraln'm državam. Avstrija in njeni zavezniki so o tem podali vnovič dokaz svoje miroljubnosti. Na nasprotnikih je sedaj pred vsem svetom izpričati svoje nazore. Za nadaljevanje voj-
ske bi bil odgovoren svojim narodom čve-terosnorazum.
Tozjadevno nota se glasi v nemškem prevodu.
Najstrašnejša vojna, katero je svet kdaj videl, divja že dve leti in pol. Ta katastrofa, ki jo skupna tisočletna kultura ni mogla odvrniti, zadela je človeštvo v njegovih najdragocenejših pridobitvah, ki so bile ponos Evrope začetkom 20. stoletja ter jih je polož'la v prah Avstro-Ogrcka in njeni zavezniki Nemčija, Bolgarija in Turčija so v tej borbi dokazale nepremagljivo moč, pridobile so nad mnogo močnejšim nasprotnikom mogočne uspehe. Nepremagljivo stoje njihove črte pred ponovnimi sovražnikovimi napadi. Najnovejši napad na Balkanu smo h'tro in zmagoslavno porazili Zadnji dogodki dokazujejo, da tudi nadaljnje nadaljevanje vojske ne bo moglo zlomiti njihovega odpora, ampak da je splošni položaj tak, da smejo pričakovati nadajlnjih uspehov. Za obrambo svojega obstoja in svojega narodnega razvoja smo bili prisiljeni poseči po orožju. Tudi slavna
dejanja naših armad na tem niso ničesar izpremenila. Vedno smo bili trdnega prepričanja, da naše pravice in upravičene zahteve niso v nasprotju s pravicami drugih narodov. Ni nam na tem, uničiti nsi« nasprotnike. V zavesti svoje vojaške in gospodarske moči, pripravljeni usiljeni boj, ako treba, do skrajnosti nadaljevati, obenem pa z željo preprečiti nadaljnje prelivanje krvi in napraviti konec strahotam vojne, predlagamo, da se skoro prično mirovna pogajanja. Predloge, ki jih bomo k tem pogajanjem prinesli in ki nameravajo čast, obstoj in svobodo razvoja naših narodov zagotoviti, tvorijo po našem prepričanju sposobno podlago za vpostavo trajnega miru. Ako bi kljub tej ponudbi za mir in spravo boj trajal še dalje, tedaj smo z nami zvezanimi državami pripravljeni voditi boj do konca, odklanjamo pa pred človeštvom in zgodovino slovesno vsako odgovornost za to.«

Napredovanje v Rumuniji. Obramba Karpatov.
Na rumunskem bojišču je ob reki Jalomiti došlo do novih bojev. Gre za spopade z močnimi sovražnimi zadnjimi četami, ki skušajo na tem za obrambo ugodnem odseku ustaviti zasledovanje. Vendar pa vsa poročila soglašajo v tem, da rumunska armada nima več tiste sile, da bi se mogla že ob Jalomiti, torej le nekaj ur vzhodno od Bukarešta, uspešno postaviti v bran ali celo organizirati močno proti->fenzivo.
Veliko število ujetnikov, topov, stroj-aih pušk in drugega vojnega materijala, ki je padel v zavezniške roke, je znak, da je rumunska armada tako udarjena, da se ne tnore že v par dneh zopet urediti in postaviti v bran. Zato je pričakovati, da se bodo Rumuni trdovratno uprli najprej šele za reko Buzeu. Ob Jalomiti gre najbrže le za to, da bi nekoliko zaustavili naše hitro prodiranje; da se jim pa tudi to noče posrečiti, je razvidno iz dejstva, da so naše čete pri Receanu že prekoračile Jalomito.
Previden poveljnik vodi zasledovanje, ki se vrši sistematično. Močne bolgarske čete so prodrle čez Donavo pod mestom Silistro in so obenem z našim prehodom pri Receanu prekrižale namero Rumunov, da bi nas ob Jalomiti zadrževali dlje, kot je nam prav. Vendar pa mora tudi zmagovalec napraviti red med svojimi vsled velikih bitk in imeti v redu tudi dovozni aparat. Dalje se morajo čete po 14dnev-nih hudih naporih vsaj nekoliko odpočiti. Izguba časa, ki nastane vsled tega, je le navidezna, ker bodo čete po počitku tem bolj krepko mogle zopet udariti na sovražnika.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. decembra. Uradno:
Bojna skupina maršala pl. Mackensena.
Zvezne sile prodirajo kljnb slabemu vremenn, slabim potom in kljnb novemu sovražnemu odpora na nekaterih mestih. Avstrijske in nemške sile ■o pri Receanu (severnovzhodno Bukarešta) priborile prehod čez Jalomito.
Vojna skupina generalnega polkovnikanadvojvodeJožefa.
Rusi v Karpatih kljub težkim krvavim izgnbam, ki so, če se nizko ceni, znašale v zadnjih tednih vsaj 30.000 mož, vedno in vedno brez uspeha napadajo naše postojanke.
Armada generala pl. Arza je odbila v obmejnem odseku severnozahodno Očne zopet več napadov.
Pri armadi generala pl. KBvesza so se na obeh straneh ceste Valeputna— JaKobeny, kjer sovražnik, odkar se je pričela njegova razbremenilna oienzi-va, posebno vztrajno naskakujo čete generalov pl. Habermanna ln pl. Scheu-
chenstuela, kakor tndi v prostora severno Tartarskega prelaza so se ljnto bojevali. Vse žrtve Rusov so bilo zaman.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. decembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Ras je tudi včeraj severno Tartarskega prelaza, v gozdnih Karpatih in v odseka Bistrice severnozahodno Jako-beni, v Muncelulu (gorovje Gyergyo) in na obeh straneh doline Trotosnl napadal z močnimi silami, a brez vsakega nspeha. Nemške patrulje so med sunkom severno Smotreca ujele 14 mož iu zaplenile eno strojno puško.
Bojna črta maršala pl. Mackensena.
Zasledovanje armad naleti na nekaterih mestih na odpor, katerega smo zrnšilL Premikanja izvajamo kljnb tema, da lije dež, da so tla zmehčana ln da so mostovi zrušeni, kakor se Je nameravalo. Zopet smo več tisoč mož ujeli.
Berlin, 11. dec. zvečer. Uradno:
Na erdeljski vzhodni bojni črti so se Izjalovili močni ruski napadi, ki niso vplivali aa naše hitro napredovanje ▼ Veliki Vlaški.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 11. dec. Uradno:
V	Dobrudži zelo slab topovski ogenj. Naše čete so zasedle celo donavsko obrežje med Tutrakanom in Črno vodo.
V	vzhodni Vlaški zvezne čete brez odmora prodirajo dalje.
Rusko uradno poročilo.
9. decembra. Zahodno bojišče. Pri trgu Telikly južno Drisviatskega jezera je ogenj naših strojnih pušk sestrelil neko nemško letalo, ki se je, ko je padlo, prekucnilo; nekoliko je poškodovano. Letalca in opazovalca smo ujeli. Naši poizvedoval-ci so južno Pomorzanov pri vasi Koniuchy prekoračili žične ograje, brez šuma so napadli straže neke sovražne stotnije, nekaj mož so z bajoneti pomorili, večino pa ujeli. Pri Svistelnikih delujejo živahno poizvedo-valci. V gozdnih Karpatih je ponehal boj za višino pet vrst južno Javornikaj naši oddelki so se umaknili v svoje jarke nazaj.
Rumunsko bojišče. Zahodno in južno Valeputne smo naoadli sovražnika, ga vrgli z dveh višin, ujeli tam 500 mož z 10 častniki in zaplenili šest strojnih pušk, dva metalca bomb in en top. Ponovni napadi sovražnika pet vrst jugozahodno vasi Sulta so nas nrisilili, da smo morali popustiti višino ,ki smo jo bflf prejšnji dan vzeli. Na obeh bregovih Csobancsa napreduje naše prodiranje. Na Vlaškem se rumunske čete pod tramim sovražnim pritiskom umikajo proti vzhodu. V zvezi z umikanjem Rumunov se tudi naše čete umikajo na levem krilu.
Vhod v Bukarešt.
Frankobrod, 11. decembra, V Bukareštu so ostali Peter Carp, Marghiloman in mnogo uglednih članov protivojne stranke, kakor tudi nizozemski in ameriški poslanik. Prvi se je pripeljal v mesto nadporočnik pl. Dewitz s štabnimi častniki, potem ko je došlo pismeno potrdilo župana, da je mesto izpraznjeno in da se ne bodo upirali vhodu zavezniških čet.
Rusko-rumunska bojna črta na Erdeljskem ogrožena.
Curih, 11. dec. »Tagesanzeiger« javlja: Armade osrednjih velesil, ki nadaljujejo svoje prebitje v smeri iz Ploestija proti Buceu, so že pričele cepiti sovražne armade. Pričakujejo, da bo rusko-rumunsko bojišče na Erdeljskem obkoljeno in še večjih presenečenj.
Do Sereta!
»Petit Parisien« poroča: Rumuni se umikajo proti Seretu, kjer jih bodo sprejele močne postojanke. Za seretsko črto, ki se razteza od Galaca do erdelj-ske meje, preurejajo čete, ki so se med umikanjem zmedle.
Ali se bo sovražnik tudi iz Dobrudže umaknil?
Berlin, 11. dec. Petrograjski list »Vjedomosti« pripravlja javnost na možnost, da se bodo Rusi v Dobrudži umaknili do Donave.
Lngano, 11. dec. Uradna petro-grajska poročila, da bodo umaknili Rusi svoje levo krilo, potrjujejo tudi zasebne vesi, ki javljajo, da bodo generalu Saharovu podredili drugo bolj uspešno nalogo kot sedanjo v Dobrudži. Pariški vojaški kritiki se pečajo posebno z odsekom pri Brajli.
Rumuni beže v civilni obleki.
Stockholm, 11. decembra. Rumunsko vojno ministrstvo v Jassv objavlja nasled-
nji poziv: Naša umikajoča armada potrebuje, da se zbere k novemu odporu, nove obleke. Prebivalstvo se zato poziva, da da takoj vso razpoložljivo obleko na razpolago vojaškim oblastem, ki jo nujno rabijo. Vsak količkaj uporabljiv kos obleke je dobro došel. Če prostovoljni darovi ne bodo zadoščali, se bo odredilo prisilno rekviri-ranje.
Po zanesljivih vesteh ee daje rumun-skim vojakom na razpolago civilne obleke, da se rešijo ujetništva. Rumunsko vojno vodstvo je od sporazuma dobavljeno municijo nakopičilo zahodno od Jassy. To municijo vozijo sedaj na povelje Berthe-lota čez Prut v Rusijo. Rumunska armada izgubi s tem zadnjo možnost, da brani domovino.
Dosedanja ruska pomoč Rumunom ne zadošča.
Sofija, 11. decembra. Ujeti rumunski štabni častniki pravijo, da ruska pomoč ni zadostna. Nikjer ni kaka večja ruska skupina nastopila. Večji oddelek so poslali Rusi, da bi branil Bukarešt, a ob spodnjem Argesu je izgubil skoraj vse ljudi; kdor se je še rešil, zdaj beži. Rusiji ni šlo za to, da reši Rumunijo, marveč da oslabi sunek nemških, bolgarskih in avstrijskih čet proti črti ob Seretu. Bojna črta se je skrajšala za 600 km.
Seja rumunske zbornice odgodena.
London, 10. decembra. (K. u.) »Times« poročajo iz Jassija: Na 8. t. m. določeno sejo zbornice so odgodili. Iz Bukarešta prihaja vedno več beguncev, tako da že primanjkuje živil.
Rumunski kralj bolan.
Curih. Zasebno se poroča, da bo rumunski kralj Ferdinand poveril vlado re-gentstvu, ki se bo izročilo velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, ker je bolan. Sporazum pa pritrdi temu le, če bo Rusija jamčila, da bo vojaško Rumunijo rešila.
Sarrail v Škripcih.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. decembra. Veliki glavni
stan:
10. december Je bil zopet dan težkega neuspeha sporazama v boja, v katerem Je nastopil sovražnik z zelo znatnimi tonovskiml in tndi pehotnimi silami. Na trdovratnem odpora nemških in bolgarskih čet so se izjalovili vsi napadi Francozov in Srbov med Dobro-mirom in Markovom. V bojih za višine vzhodno Paralova se je posebno odlikoval vzhoclnopruski polk št. 45.
Berlin, 11. dec. zvečer. Uradno:
Krvavo in brez nspeha so se v ovinka Črne zrušili aovi napadi Srbov ln Francozov.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko balkansko poročilo.
10. decembra. Ljuti topovski boji so se bili 9. decembra posebno pri Bitolju in ob Dojranskem jezeru. Južno Serresa so angleške čete vzele še več turških postojank .
Srbsko nradno poročilo.
9. decembra. Snežni metež in megla ovirata vsako resno podjetje.
Bolgarsko-nemški uspeh pri Bitolja.
Sofija, 11. decembra. Na macedon-skem bojišču so bili Sarrailovl napori brez uspeha. Vzhodno od Bitolja so nemško-bolgarske čete s protinapadom pridobile na ozemlju.
Razdelitev sovražnih čet na makedonski bojni črti.
Vojni poročevalec »Az Esta« poroča iz bolgarskega glavnega stana:
Bolj pravilno bi bilo, ako bi se namesto južnomakedonska bojna črta imenovala južna balkanska bojna črta, ker ne gre ta bojna črta od obrežja jezera Prespa pa do Strume, ampak se pričenja pri Jadranskem morju in se vleče do Strume. Ta fronta se deli na dva dela: na albansko in južnomakedonsko. V južni Makedoniji se bori 57. francoska divizija, ki sestoji večinoma iz cuavov in črncev. Pri Obzirini se dotika francoske divizije ruska brigada, ki so jo svoječasno izkrcali v Marseille, ali so jo pozneje prepeljali v Solun. Bojna črta Srbov se naslanja pri Garlišovu na francosko bojno črto. Na prostoru med levim bregom Vardarja in Dojranskim jezerom stoje angleške divizije. Ententne čete štejejo, tako se sodi, okoli 350.000 rnož. Bolgarsko - nemška bojna črta pa je ncomajljiva ter se more smatrati položaj v južni Makedoniji kot ugoden.
Dva velike irsnsporioa parnika
bra in 3. decembra potopili dva 5000 do 0000 ton obsegajoča parnika, ki sta vozila vojno blago. Oba parnika sta bila oborožena. Spremljali so ja rušile!.
Nad 10.000 ton uničenih.
ii&ilin, 11. dec. Uradno: Naši podmorski čolni so na vzhodnem Sredozemskem morju 23. novem-
Grški kralj »Min mmm
Haag, 11. decembra, »Daily Telegraph« poroča iz Pireja: Kralj Konštantin mobilizira. Čete so že odšle v Tesalijo. Vlada pošilja municijo. Zdi se, da je Laris-sa središče razdeljevanja orožja. Vlada je že zaplenila vse vozove za armado. Rezervisti po vaseh so že dobili povelje, da morajo takoj pod orožje, kakor hitro bodo zapeli cerkveni zvonovi. '
Atene, 11. decembra. (K. u— Reuter.) grskecia vira se čuje: Kr?'' '< da umakne tri polke iz Teealije in da prepusti straženje Korintskega preliva kakor tudi mostu pri Kalkisu francoskim torpe-dovkam.
London, 11. decembra. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz Rima: Po zasebnih poročilih iz Aten se izvajajo na cesem Grškem obsežne vojaške priprave; rekvirirajo voze in konje. Nad Atenami so razglasili vojno stanje. Ve-nicelistov ni več videti. Ječe so prenapolnjene. »Times« poročajo iz Syre: V Atenah je mirno. Vojaške priprave se nadaljujejo. V Atenah in okolici so zbrali 20.000 mož. Poslaniki sporazuma so zahtevali, naj se jim naznani, kaj da to zbiranje pomeni. Grški ministrski predsednik Lambros je odgovoril, da so zbrali vojake zato, da morejo vzdržati fed. Pričakujejo, da predloži sporazum noto, ki bo med drugim zahtevala, naj izpuste ujete Venicelovce. Vladni listi pišejo, da bo nota tudi za-hetvala, naj se odstrani sedanje ministrstvo. Splošno se sodi, da bo kralj te zahteve odklonil in da bo odpotoval v notranjo deželo. Vladno časopisje priznava, da so zaprli 1600 Venicelovcev. Atenski župan in 188 drugih oseb Je obtoženih veleizdaje. Naselbine sporazuma zapuščajo Atene. Francozi so odpotovali na Kreto.
Dnevno povelje vojnega ministrstva. —■ Venizelovo pismo.
Lugano, 11. decembra. Iz Aten se poroča: Dnevno povelje vojnega ministra pozdravlja v kraljevem imenu čete in se jim zahvaljuje za zvesto izpolnjevanje svojih dolžnosti proti sovražnikom dinastije ter konča z upanjem, da bo vihar samo prehoden in da bo domovina pod vodstvom ljubljenega kralja in ustave doživela nove srečne čase.
Listi objavljajo Venizelovo pismo, ki so ga našli pri zaprtem generalu Karakasu. Venizelos navdušuje generala, naj vztraja, Gibanje proti atenski vladi podpira ententa in kraljeva avtoriteta je popolnoma padla, Stara Grška bo vsled blokade prisiljena, da se podvrže. Potrebno je, da se takoj izvrše storjeni sklepi in brez ozira, uničijo vse zaznamovane osebe, naj bo kdorkoli hoče. Ta objava je povzročila veliko ogorčenje proti Venizelu.
Brezžična postaja opuščena.
Turin, 11. decembra. »Stampa« poroča preko Pariza, da so kralju zveste čete opustošile tudi prostorne brezžične agencije v Atenah.
Vojska z Kalijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. decembra:
Neizpremenjeno.
Italijansko uradno poročilo.
8.	decembra. Na tridentinskem bojišču je zapadel sneg; naše čete so bile zato omejene le na male boje poizvedovalnih oddelkov. Na Krasu intenzivno delovanje s topovi; dasi je deževalo kot ob vesoljnem potopu. V minuli noči smo odbili v odseku severno Hudega Loga poizkušeni napad.
9.	decembra ob 4. uri popoldne. Na tridentinskem bojišču so topovi v odseku Ad-iške doline močnejše gromeli. Z dobro merjenim ognjem smo razbili dolgo krdelo s pratežem med pohodom na strminah zahodno prelaza Santo. Na julijski bojni črti je streljanje s topovi ponehavalo. Na celem bojišču neugodno vreme.
10.	decembra. Močan sneg je v gorskih odsekih motil delovanje topništva, ki je pa tudi včeraj posebno močno streljaio vzhodno Goricc in na Krasu.
Novi vpoklici v Italiji.
Lugano, 11. decembra. Kraljevi dekret pooblašča vlado, da takoj rekrutira letnik 1898. in odredi novo prebiranje vseh, ki zadnji dve leti niso bili potrjeni.
Nezadovoljnost z vojno politiko v ItalijL
Lugano, 11. decembra. »Corriere della Sera« ugotavlja, da se v Italiji pripravlja notranja ofenziva. Nameravajo vreči Bis-sollatija in Sonnina, se znebiti narodne vlade in skleniti mir, ki bi bil za Italijo poniževalen. List opominia vojski zveste
poslance, naj v tem nad vse kritičnem trenutku krepko nastopijo proti takim nakanam varovancev Avstrije in prijateljev Nemčije.
Veliki izgredi v Padovi in Romagni.
Karlsruhe, 11. decembra. »Neue Zii-richer Nachrichten« poročajo, da so bili Padovi in v Romagni veliki izgredi, ki jih je moralo vojaštvo potlačiti. Do sto vojakov so ustrelili, ker niso hoteli streljati na ljudstvo.
Vibarni prizori v italijanski zbornici.
Curih, dne 10. decembra. V včerajšnji ' seji italijanske zbornice je interepeliral poslanec Bonardi glede eksplozije smodniš-nice v Aleesandriji. Trdil je, da ni pri tej nesreči izgubilo življenja samo 50, ampak 500 ljudi.
Državni podtajnik Alfieri izjavi, da ne more odgovoriti na neko vprašanje glede obrambe pred letali pri dinamitni tvornici v Censio.
Poslanca Vinaj in Tosti di Valminuto nastopata proti prehumanemu postopanju z vojnimi ujetniki in grajata njihovo nezadostno zastraženje. Ujetniki pripadajo k armadam, ki stoje s svojimi strašnimi koncentracijskimi tabori in barbarskimi bojnimi sredstvi izven mednarodnega prava.
Državni podtajnik Alfieri poudarja, da je enake misli kot omenjena poslanca. Za strožje zastraženje in ostrejše postopanje z avstrijskimi ujetniki je vse preskrbljeno. O latinski sentimentalnosti ni sedaj več duha ne sluha. Ujetniki so sedaj razdeljeni v nekaj velikih koncentracijskih taborov. Zastraženje je tako strogo, da je vsak poizkus bega nemogoč. Od 123 pobeglih ujetnikov je bilo prijetih 119. Od marca dalje ni noben ujetnik več zbežal. Na vsak najmanjši prestopek sledijo težke kazni.
Nato govori socijalistični poslanec Lucri. Zavrača izjave vlade. Četverospo-razum bi moral o tolikokrat potom centralnih držav izproženih mirovnih pogojih razpravljati. Marsikateri intervencijonist ne veruje več v tako zmago. Francoska zbornica se je uprla vpoklicu komaj 181etnih mladeničev. Povsod se dela na uničenje. Govornik poudarja, da, če razstavljajo Italijani v izložbenih oknih avstrijske z železom okovane buzdovane, se razstavljajo
Ea v dunajskih izložbenih oknih italijanska odala.
Pri tej opazki pride v zbornici do velikih kravalov, katere uprizorijo časnikarji, ki v znak protesta zasramovanja laške armade zapustijo časnikarsko tribuno.
Vojni minister Marrone poudarja, proti sumnič^nju, da se bojujejo italijanski vojaki z nelojalnim orožjem. Barbarsko in nenumano orožje vporablja samo sovražnik.
Predsednik poziva poslanca Luccija, naj prekliče svojo obdolžitev.
Kravati se nadaljujejo.
Po enournem premoru izjavi predsednik, da je poslanec Lucci s svojimi besedami drugače mislil. Zato umakne svojo obdolžitev.
Poslanec Lucci pove tudi sam, da vzame svoje besede, ki so se napačno razumele, nazaj. Govornik konča svoj govor, da se duše padlih vojakov onstran strelnih jarkov v znamenju človeštva objemajo.
Vojni ministeur Marrone poudarja, kako zelo napreduje izdeljava vojnega ma-terijala.
K sklepnemu govoru dobi besedo ministrski predsednik Boselli. Govornik prosi poslance, naj umaknejo vse predloge o dnevnem redu, razen predloga poslanca Camera, ki izreka ministrstvu zaupnico. Vlada se strinja z dnevnim redom, kjer se proklinja kruto tlačenje Belgije od strani Nemčije in kjer se želi osvoboditev Belgije. Boselli izjavi, da ne bo sporazum prej orožja položil, dokler ne bo osvoboditev belgijskega naroda zagotovljena.
Pri poimenskem glasovanju sprejme zbornica predlog poslanca Camera, s katerim se izreka vladi zaupnica. Proti glasuje samo 45 poslancev, med temi samo trije do štirje nesocijalisti.
Boji D9 zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. decembra. Veliki glavni etan:
Bojna skupina kraljeviča R n p r e t a.
Na obeh bregovih Somme je topništvo močnejše delovalo. Sovražni ogenj se Je pomnožil od opoldneva dalje tudi na pozorlšču severnovzhodno Relmsa.
Berlin, 11. dec. zvečer. Uradno:
Medtem ko Je bilo danes na bojišču ob Somme mirnejše, se je topniški boj na vzhodnem brega Moze zopet pričel.
Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
Obsežue naše razstrelbo na Butte
ois (Argonl) so razrušile znatne dele francoske postojanke. Na vzhodnem bregu Moze so naši težki lopovi obstreljevali jarke in sovražne baterije. Na pozorišču pri Verdunu smo z obrambnim ognjem ln v zračnih bojih sestrelili sedem sovražnih letal.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francozi po angleškem vzorca.
Genf, U. decembra. Pod Poincarć-jevim predsedstvom sta se zadnja dva ministrska sveta pečala s preosnovo vlade in vrhovnega poveljstva in z ustanovitvijo stalnega vojnega sveta po angleškem vzorcu.
Joiirejev naslednik.
Curih, U. decembra. Kakor izve »Neue Ziiricher Zeitung«, bo namestu generala Joffreja imenovan za francoskega generalissima najbrže general Petain.
Kdo bo sledil Briandu.
Genf, 11. dec. »Petit Journal« poroča, da se že pogajajo, kdo naj bi sledil Briandu, Imenujejo se: Cochin, Combes in Gues-de.
Poglbelj »Suffrena«.
Genf. Pogibelj »Suffrena« je v Franciji povzročila veliko žalost. Listi opozarjajo, da se je ladja pri Darda-nelah hrabrejše borila kot angleške križarke. Nastop »Suffrena« proti utrdbi Kum-Kale je rešil angleško križarko »Vengeance«. Agence Havas pravi, da je štela posadka potopljene ladje le 654 mož. »Petit Parisien« pa, da je štela 726 mož.
Francozi nameravajo božične počitnice podaljšati, ker premoga ni.
Bern, 11. decembra. (K. u.) »Journal« piše o pomanjkanju premoga: Mestni svet v Millan (Averou) je sklenil, da uvede nakaznice premoga. Francosko časopisje predlaga, naj se božične počitnice zelo
podaljšajo, ker premoga ni.
* * *
Novo angleško ministrstvo.
London. (Kor. ur.) Reuter poroča, da bo štel kabinet le pet članov vojnega sveta, ostali ministri se bodo pečali izključno s svojimi ministrstvi. Veliko važnost pripisujejo dejstvu, ker pripada ministrstvu sedem trgovcev.
London. (Kor. ur.) »Sunday Times« pišejo, da so nekoliko razočarani radi sestave nove vlade. Lloyd Georges je zamudil lepo priliko. Dežela potrebuje vlado dejanja. Če bi bil ministrski predsednik dovolj drzen, da bi bil gledal pri osebah le na njih sposobnost, bi lahko računal na odkrito podporo zbornice in dežele, a odločila je zopet politika. Najvažnejših ministrstev glede na vojsko niso kot v Nemčiji zasedli strokovnjaki, marveč amaterji.
Novi angleški ministrski predsednik zbolel.
London, 11. dec. (K. u.) Reuter: Ministrski predsednik Lloyd George se je močno prehladu in ne more zapustiti svoje hiše. (Če gre za »politično« prehlaicnje, Reuter ne pojasnuje, a mogoče je. O. u.)
Dnevne nov ce
-f Deželni odbor kranjski Je poslal povodom zavzetja Bukarešta sledečo brzojavko Njegovemu Apostolskemu Veličanstvu: Njegovemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu cesarju Karlu na Dunaju. Vzradoščen po zavzetju sovražne prestolice Bukarešta, prosi patriotično prebivalstvo kranjsko, Vaše Veličanstvo blagovoli premilostivo sprejeti najspoštljivejše častitke naše dežele. — Na to je prejel deželni glavar dr. Ivan Šusteršič brzojavko: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo se najmilostiveje zahvaljuje za patriotični izraz povodom zavzetja Bukarešta. Po Najvišjem povelju baron Schiessl.
+ Cesar Karel se je odpeljal 11. t. m. ob 11. uri 10 min. z dvornim posebnim vlakom z Dunaja v Budimpešto. Spremljata ga prva dvorjana knez Montenuovo in grof Berchtold, generalni pobočnik princ Lobkovic, veič po-bočnikov in dvornih uradnikov. Danes na torek dopoldne se bosta poklonili cesarju Karlu ogrska magnatska in poslaniška zbornica. Na Dunaj se je odpeljal cesar iz Budimpešte danes popoldne.
— Prvim dvorjanom cesarice Cite je imenoval cesar grofa Aleksandra Esterhazya in mu istočasno podelil dostojanstvo tajnega svetnika.
-f- Prva seja hrvatskega sabora bo v četrtek 14. t. m. ob 10. uri dopoldne. To bo obenem tudi svečana žalna seja za pokojnim hrvatskim kraljem Francem Josipom I. Izza predsednika sabora bo govoril ban, nato pa povrsti vsi načelniki strank.
+ Visoko odlikovanje duhovnika.
V priznanje zaslug pri vojaški bolnici v Škofji Loki je podeljen častni znak
uw№us uaao 1ШИСШ« u«	■ "»"'j" i-u^i jc jiuunjvn	«"»"
da Mešali (Champagne) in pri Vauqu- | II. razreda Rdečega križa na traku
hrabrostno svetinje preč. g. Karlu Če-rinu, uršulinskemu špiritualu v Skofji Loki. Castitamo!
—	Sodna razprava proti dr. Frideriku Adlerju, morilcu Sttirgkha, se ne bo izvedla že januarja, marveč kasneje. Višje deželno sodišče je namreč ugodilo deloma pritožbi proti izgotovljeni obtožnici in odredilo, naj se o duševnem stanju dr, Ad-lerja izjavi fakulteta.
—	Odlikovana je bila gospa dr. Žižek iz Idrije s srebrno častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo. Imenovana gospa deluje od začetka vojske kot prostovoljna bolniška strežnica v ljubljanski deželni bolnišnici.
—	Padli častniki. Praporščak Pe-tcrlin Albin, 27. dom. pp.; poročnik Scherling Tomaž, 27. dom. pp.; praporščak Sever Franc, 9. lov. baon.; poročnik 26. črnovoj okr. pov. Keržišnik Fr.; kadetni aspirant 23. dom. pp. Starovaš-nik Viktor; poročnik 23. dom. pp. Vr-hovec Anton.
—	Imenovanje. Za polkovnika je imenovan naslovni polkovnik Jakob Razlag.
Draglnjske podpore deželnim vpo-kojencem. Vsled izrednih, po vojski povzročenih razmer je deželni odbor sklenil podeliti vsem onim osebam, ki uživajo iz deželnih sredstev na temelju bivšega pragmatičnega službenega razmerja v deželni upravi pokojnine, vdovnine, sirotinske preskrbnine in miloščine do najvišjega letnega zneska 3000 K ter so v resnici revne in potrebne, enkratno vojno dra-ginjsko podporo, ki se določi za vsako upravičeno osebo na 200 K. V svrho podelitve označene podpore imajo opravičene osebe vlagati svoje tozadevne priglasitve, opremljene s potrebnimi izkazili o revnosti in potrebnosti pri predsedstvu deželnega odbora.
—	Umrla je v Zagrebu dne 10. t. m. soproga intendanta hrvatskega najodnega gledališča dr. Vladimirja pl. Treščec-Branjskega, v starosti 36 let,
—	Profesor Oton Ivekovic, znani hrvatski umetnik, se je odpeljal v ponedeljek, dne 11. t, m. v vojni tiskovni stan na rusko bojno črto. V glavnem armadnem stanu bo portretiral cesarja Karla. Do Božiča se vrne Iveković zopet v Zagreb.
—	Vinska letina na Kranjskem, Letošnja vinska trgatev je že davno končana, vino je že povrelo. Vsled velike poletne vročine in ker je bilo poletje subo, je grozdje izjemoma hitro dozorelo ter smo imeli prav zgodnjo trgatev. Zgodnje vrste (portugalska) so dozorevale že v prvi tretjini seotembra, ostalo pa se je začelo trgati proti koncu septembra tako, da je bila v prvi tretjini oktobra že vsa trgatev končana. Pridelek je bil tako kvantitativno kakor tudi kvalitativno sreden. Na Dolenjskem, kjer ie kakih 8800 hektarjev vinogradov, se je pridelalo približno toliko kot lani, vendar je kakovost vina dosti boljša. V vipavski dolini (s približno 1000 hektari vinogradov) je tudi kakovost boljša, množina oa dokaj m?niša kot lani ter se je nridelalo nekako 15.000 do 20.000 hI vina. Ce'i pridelek Kranjske se sme računati na 16.000 do 17.000 hI vina. Manjši pride'ek vina na Vinavskem, delom.? tudi na Dolenjskem je povzročilo pomanjkanje delavcev, osobito oa še pomanjkanje žvepla, v nekaterih krajih pa trajna poletna suša. Ker se je žveplo prepozno in v manjši množini nakazalo vinogradnikom, je ples-noba nanravila mnogo škode. Plesnoba se vsled suhega vremena skoro nič ni pojavila. Cene moštu so bile na Vipavskem, ki je v največji bližini fronte, 1 K 60 v do 2 K 40 vin. za liter. Kupcev je bilo obilo in je gotovo cel letošnji pridelek do malega raz-pečan.
Preskrba prebivalstva s prešiči, oziroma z mastjo. Glasom sklepa »Deželne komisije za ureditev prometa z živino na Kranjskem« pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani z dne 22. novembra t. 1. se je določila za občine, v katerih večje število občanov nima lastnih prešičev ter so navezani na nakup masti, določena množina (kontingent) prešičev. Tem kontingentira-n i m občinam, s katerimi je sklenilo »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani« kot izvršilni organ omenjene »Deželne komisije« posebne dobavne pogodbo, bo dobavljalo »Deželno mesto« določeni kontingent prešičov vsak mesec, dokler bo trajala sezija za prešiče. Dobave na ta kontingent se žo vrše. Kontingentirane občine so se pogodbeno zavezale preskrbovati masti potrebne občane z mastjo, bodisi da koljejo občine prešiče v lastni režiji, bodisi da jih prepu-ste zanesljivim mesarjem za zakol, pri čemer so občine po pogodbi odgovorne za pravilno razdelitev masti in mesa, bodisi da posameznikom odkažejo žive prešiče. Kontingcntiranih občin je 130 na Kranjskem. Prebivalci kontingen-tiranib občin — take občine so itak same razglasile, da imajo kontingent — naj se obračajo srlede prešičev in masti
edino le na svoja županstva, kajti »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine« prebivalcem kontingen-tiranih občin vobee ne smo dovoljevati nakupa prešičev za zakol. Ako bi določeni kontingent nikakor ne zadostoval, se bo po možnosti zvišal na pravočasno zahtevo občine. Prešiči iz kontingenta pa se morajo porabiti izključno za civilno prebivalstvo, no pa za vojaštvo ter je občina naravnost odgovorna za to, da ne bo civilno prebivalstvo prikrajšano. Vojaštvo dobiva prešiče posebej. Prebivalcem nekon-tingentiranih občin, ki v resnici rabijo prešiča za preskrbo z mastjo ter nimajo lastnih prešičev, pa dovoljuje »Kranj. dež. mesto za dob. ki. živ.« v Ljubljani na utemeljeno, po domačem županstvu potrjeno prošnjo nakup prešičev po svojih zaupnikih. Ljubljana je kontingentirana občina ter dobavlja za Ljubljano »Kranj, dež. mesto za dob. ki. živ.« prešiče ljubljanskim mesarjem v okviru določenega kontingenta; večje Število prešičev pa bo dobavilo tudi mestni aprovizaciji. Ljubljančanje se imajo pre. skrbeti z mastjo in svinjskim mesom pri mesarjih. Dovoljenj posameznim Ljubljančanom za nakup prešičev za zakol v splošnem tedaj »Kranj. dež. mesto za dob. ki. živ.« ne more dovoljevati. »Kranjsko dež. mesto« ima od 3. 10. 1916 nakupni monopol za prešiče za zakol na Kranjskem ter je vsak nakup prešičev za zakol po 3. 10. 1916 brez dovoljonja »Deželnega mesta« pa min. nar. z 8. 5. 1915, št. 115 drž. zak. strogo kaznjiv. — Kranjsko deželno mesto za dobavo klavno živine v Ljubljani.
— Goljulije v sarajevski mestni aprovizaciji. Že zadnjič smo poročali, da so se godile v sarajevski mestni aprovizaciji velike goljufije, ki so oškodovale občino za milijone. Krivce — mestne in državne organe — so zaprli in izvedli preiskavo zalog. To je imelo jako ugodne posledice. Našli so toliko meke, da so mogli nemudoma znižati ceno krušni moki od 1 K 04 na 70 vin. kilogram in ceno moki za kuho od 1 K 10 na 88 vin 1 kg. V enaki meri se je zn'žala tudi cena kruhu.
Prošnjal Mlada gospa brez vsakega sredstva (mož v ujetništvu) tem potom vljudno prosi, naj one priče, katere so jo videle pri njenem padcu na raztrganem tlaku pred kazino v četrtek 25. oktobra ob 6. uri zvečer, sporoče svoj naslov gospei Kaplja, Rimska cesta 23.
Lшш novce.
lj Obisk na prvi državni gimnaziji.
Deželni predsednik grof Attems je včeraj popoldne v spremstvu deželnega šolskega nadzornika vladnega svetnika dr. Bezjaka obiskal prvo državno gimnazijo in prisostvoval pouku v vseh razredih.
lj Iz italijanskega ujetništva se je oglasil našemu uredništvu cand. iur. praporščak Heri Hirschman. Pozdravlja vse prijatelje in znance, — Iz italijanskega ujetništva se je oglasil že mrtvim proglašeni desetnik 27. dom. pešpolka Jakob Goli iz Trnovega v Ljubljani. Ujet je bil pri deveti laški ofenzivi in piše, da je zdrav.
lj Umrl je g. Anton Nadeniczek, inženir v pok,
lj Proda'a iižola. Stranke se opozarjajo, da se prične s prodajo fižola v vojnih prodajalnah za stranke II. do X. okraja v četrtek dne 14. t. m. Podrobnejši načrt prodaje se objavi v našem listu v sredo. Načrt prodaje so I. in deloma II. krušni okraj je bil objavljen v našem listu že v ponedeljek.
Cesar Viljem lastnik velikega križa železnega križa.
Berlin, 11. decembra. Maršal Hin-denburg je danes po običajnem svojem poročilu naprosil cesarja Viljema, da bi smel kot najstarejši pruski aktivni general pruske armade pripeti cesarju Viljemu veliki križ železnega križa. Cesar je maršalu ugodil.
43»
40.' 9ШШ
Vloqe v »Ljudsl-fi poso.ilnici« so popoJnoma va-no naložene, ker posoiiin ca daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
11 o
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
Bezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hranrnth vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
Ceripfl m spndo Ш glavne vojne cilje eoieole.
Mcmekovo, 9. dec. Angleški listi objavljajo dogovor glede Carigrada, ki se je sklenil že aprila. Ruska zahteva po Carigradu ne stoji na enaki stopinji s prvimi vojnimi cilji t. j. z upostavo Belgije in Srbije in osvojenjem Poljske. Dogovor ne pravi, da bi se morala vojna za vsako ceno nadaljevati, dokler Rusija ne dobi Carigrada.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri sin, brat in stric, gospod
loško Ршопе
desetnik pri 17, pešpolka
v nedeljo 10. t. m. po mučni bolezni v 21. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši Iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Spavaj sladko nepozabni sinko, dragi bratec!
Globoko žalnioči ostali.

is& в
Dobro ohranjen siv častniški plašč, vojaška suknja (VVaffenrock), častniška čepica in popolnoma nova »smokintjs obleka. — Poizve se dopoldne v Križevniški ulici 7/1. desno.
Sfjđ| (I Џ&г^Ј! ji Vam plačani, akoVa-B121 ll јШ	šili kurjih očes. bra-
li H il шШ? Т dav:c ln trde koie-
UU ii i&sr У-Ш tekom 3 dni s koreni лттт nmo 'n l>rez ^0'^10 ИННИМИИ —«đfiiB38Ei-«3 ne odpravi
Kia-tJaisam. stvenim pismom
K 1-50, 3 lončki Ki-, 6 lončki v & 6-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Кетепу, Kascbau (iiassa) L, poštni predal 12 42 Ogrsko. 2631
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
16B S9f
vešča obeh deželnih jezikov, ki je več let službovala v knjigovodstvu hranilnice in posojilnice, želi vstopiti v kak denarni zavod. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod »Uradnica« št. 2804.
V najem se vzame če mogoče dobro ohranjen
klavir ali planino
Ponudbe z navedbo pogojev na upravništvo Slovenca pod šifro »M. K.« 2910
Dobro oftra^ene
vreče
se kupijo. Ponudbe na upravo Slovenca. Kupim
malo trgovino
kakoršnekoli stroke v Ljubljani v svrbo zagotovitve skromne eksistence iot invalid.
Ponudbe pod »Trgovina v Ljubljani« na upravništvo »Slovenca«	2918
Kupi se več
dobro ohranjenih
Ponudbe pod „Vreče" na upravništvo lista.
Boiii 1916.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem posebno ugodno nakupil veliko množino juveiov, zlatn ne, srebrnine in vse to le v prvovrstnih tovarnah.
Vsled tega prosim vclecenjene odjemalce, da si pri nakupu božicn h dnr'1 ogledajo osobito briljantne predmete ter se prepričajo o njih najboljši kakovosti.
V nadi, da mi bo mogoče kot strokovnjaku vsakogar kar najbolje postreči, se najvljudneje priporočam
velespoštovanjem
фг-lff
r*
Шк
ч
Liubljana, Woliova ulica št. 3
v hlodih,
Kostanjev les i,
polenih in hlodih
2407
kupim
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
mam* Q,asovirie'
pianine,
Phonola,
električne glasovirje,
Orchestrione
i. t. d.
S. KMETETZ
Ljubljana	Kolodvorska ul. 26.
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica št. 3. Zaloga
izgotovljenih oblek
za
gospode in dečke
2155
plaeufe vedi*o nafvišje cene in sprejema pismene ponudile z navedbo množine lesa in ceEe
JOSIP KRALJ
Ljubljana, Franca Josipa cesta 7.
2 litra namiznega olfa za K 2*40
si na najpriprost. način in brez nadaljnih stroškov pripraviš, če kupiš zavitek = izbranega prvovrstnega =
mahu
K 2-40.
Za različne salato (zeljnate, krompir., fižolove, mešane itd.) je to olje okusnejše od dragega jedilnega olja in zato v porabi že skoro v vseh restavracijah in hotelih. Isto ima blagodejen vpliv na človeški organizem ker pospešuj« prebavljanje in se zato uporablja mnogo v zdravilstvu. — Posamezni zavitek velja po pošti poslan K 2 80; jamči se samo za rekomandirano pošiljatev, ki velja 25 v več.
M. ŠPENKO, prodaja moke in „Islandskega mahu" v Ljubljani Kopitarjeva ul.
niispr., Kat Tiskarne", za ljubljanske odjem, odprto vsak delavnik od 8. do 11. ure dopoldne.


■ВИКЕВД1
sprejema prifaue m
peto 51Л apsžrijslip uajnp ps
---------- ивавивиивииг------------——	. «
jz.ss3BKie хвплшш
I 40 letno 5 's»o amortizacijsko državno posojilo, za K 100 nominale
92 kron.
II. 5 i % dne 1. junija 1922 povračljivi državnoza-kladni listi v zneskih najmanj po K 1.000, za K 100 nominale
96 kron.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje banka hipotekama in komunalna posojila.