PISMA BRALCEV
V Polju pasji lajež kali odnose
V uredništvu sc je oglasila sta-novalka bloka s ccste V iz Polja. Potožila je zaradi pogostcga laježa dveh psov soscda, ki živi v svoji hiši tik ob bloku in Zaloški cesti. Povcdala je, da lajcž nc moti le nje, tcmveč rudi vse druge stano-valce, šc posebno one, ki imajo okna ob njcgovem dvorišču. Nji-hov hišiu svet se je že poskušal pogovoriti z lastnikom in stvar urediti, pa ni bilo nič od tega. Kaj torcj storiti, da bodo stanovalci bloka, med njimi so tudi bolniki, ostareli in otroci, imeli mir in lahko počivali pri odprtih oknih?
Težko jc svctovati za rakc in podobnc primere, ki jih je iai v naših sosedskih odnosih kar ve-liko in še posebno med stanovaki individualnih hiš in lam, kjer se stikata vaško in mestno noseljc, kot v tetn primeru. Načini, kako tak problem rcšiti, seveda so. Naj-lepši je, čc se da po starem reku, da lepa beseda lcpo mesto najde. So pa žal tudi ljudjc, ki so gluhi za lepo besedo in jim je sprtost s so-sedi večji užitek kot prijateljstvo in sožitje. Poskusiti in poskušati pa je le ueba z lepo besedo, vanjo vložena človekova energija je naj-bolje naložena. Vendar, če beseda nc zaleže, če izražene želje hišnega sveta ali skupnosti stanovalcev ne naletijo na razumevanie, je po-uebno poskusiti na poravnalnem svetu v krajevni skupnosti. Porav-nalni svcti so se že dobro uveljavili in poravnajo številnc sosedske spore, da ne gredo naprej na so-dišča. Čc tudi poravnalni svet od-dosov ne bo uredil, bo treba stvar urejaii na sodišču in seveda šc prej preko mestne inšpekcijske službe. Nckateri ne marajo tako dolgih poti. Poskusijo z lepo besedo in dobro voljo, če ta ne zalcžc, za-siiupijo ali drugačc pokončajo ži-vali. Seveda jc to kruto in najbolj ncpravilna oblika reševanja pro-blema. Pes jc vendar žival, on ne vc, ali z laježem koga moti in ne ve, če koga z njim razveseljuje. Krivec za neznoscn lajež jc člo-vek. Saj pravijo, da se pravo žlaht-nost psa ne mcri po pasmi, ampak po žlahtnosti njegovega lastnika, prijatelja.
Razveseljivo je, da imajo stano-valci bloka pravšnjo mero potrp-ljenja, zato bi raje svctoval last-niku obeh psičkov. Svetujem mu, da ne zavrže kar tako dragoceno-sti, ki jo ima v sosedih, pa čeprav oni živijo v bloku in nc v njcgovi podobnih hišicah. Če bi bil na njegovem mes:u, bi premaknil psa in uredil vse pouebno, da kužka ne bi imela vzrokov za lajež in da ne bi nikogar motila. Potrudil bi se, da stanovalcev, sosedov, ne bi tudi z ničemer drugim motil. Če pa bi bil kdaj hrup nujen (žaganje drv, mešanje betona, ipd.) bi sta-novalce soscdnjcga bloka o tem predhodno obvestil in jih prosil za razumevanje.
Naše življenje jc žc samo po sebi kratko in napehano s polno pasti, od bolczni do drugačnih tra-gedij. Le zakaj bi ga potcm še grenili s takšaimi odnosi! Zakaj ne b; čim bolje izkoristili priložnosti in življenje živeli čim bolj človc-ško, saj ga konec konccv živimo le toliko, kolikor ga živimo kot Iju-
d>c-                                             S. G