Postom« plačane v gotovim Leto LWV. V Llubllanl, v sredo, dne 16. januarja 1929
Št. 13
2. izdata st. 2 om
Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS
mesečno U Din potleino 150 Din celoletno 300 Din
za Inozemstvo
mesečno 40 Din nedei)ska izdaja celote no v Jugo-slavtn IVi Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I Sloip. petli-vrsta mali oglasi po l'30 In 2 D.večM oglasi nad 43 mm v.Sine po Dtn 2-SO, velllcl po 3 in 4 Din, v urednlkrmdelu vrstica po 10 Din □ Pri vcicm o naročim popust
Izide ob 4 zfuiraJ
razori pondeDKe in dneva po prazniku
Ureanišivo /e v Hopllaoecl ulici šl. 6 111 Kokoplat se ne vračalo. nnlranklrana pisma se ne apre/emalo U reanlšiva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 232»
Političen lisi sa slovenski narod
Uprava te v Kopitarjev! ui.ši.O ■» C ekovnl račun: C/uhi/ana štev. I0.6S0 In 10.349 za tnneiole. Saiafevošl.7363. Zagreli št. 30.0U. Praga In Dunal št. 24.797
Kdaj bo boljše!
Tako se sprašuje marsikdo, ko se s težavo fn trudom prebija skozi življenje. Kajti v resnici trdo in težko je pri nas življenje in vendar bi moglo biti vse drugače, ker bogastvo Jugoslavije nt bajka 2al pa tudi ni bajka, da to bogastvo ne more priti do veljave, ker je pri nas gospodarstvo neorganizirano. V tej neorganiziranosti je tudi izvor vsega zla m da to zlo odpravimo, treba pogledati resnici z odprtimi očmi v obraz in se ne ustrašiti niti ene konstatacije, pa naj bo še tako žalostna. Toda najprej je treba pravilno ugotoviti diagnozo bolezni, potem je šele ozdravljenje mogoče. Najprej je treba sebe in vse vzroke zaostalosti spoznati in ugotoviti, potem je šele mogoče, vsa zla in -se napake odpraviti. Če pa presojamo stvari tako kakor so, potem moramo ugotoviti to-le:
Naša trgovinska bilanca je letos in tudi že lani visoko deficitna. Izvažamo meso, živino, les, moko, skratka živila tn surovine, uvažamo pa fabrikate in polfabrikate, ki so dražji. Izvažamo surovine in dobivamo iste izdelane nazaj. Z drugimi besedami se pravi to, da ima od našega materiala tujec glavni dobiček in tega plačamo mi.
Zato pa je tudi pri ..as življenje tako težko. Delavec in kmet ne dobita pri nas za svoje delo toliko ko drugod. Ljudje žive zato slabo, ne; -itnerno slabše ko v drugih deželah. V glavnem žive ljudje le od kruha in krompirja. Na glavo se konsumira v Jugoslaviji na leto 289.3 kg kruha in samo 19 kg mesa. In vendar je Jugoslavija dežela, ki imo toliko živine, da fo lahko izvaža.
Naravna posledica tega je, da se ljudje izseljujejo. Okoli 20 000 Jugoslovanov gre vsako leto iz države, da si služi v tujini svoj kruh. Vsi ti dvigajo tuje gospodarstvo, vsi ti bi mogli pri nas dobiti kruha, če b! bilo naSe gospodarstvo res organizirano. Ker pa to ni, moramo reči, da je za nas naravnost sreča, da gredo ljudje v tujino, ker mnogi od njih izdatno podpirajo svojce doma in ponekod je pomoč izseljencev tako velika, da so plačani vsi kmetski dolgovi V mnogem je tudi zasluga teh izseljencev, da je naša plačilna bilanca vendarle aktivna.
Ena najtežjih posledic naše gospodarske neorganiziranosti je, da so vsa največja podjetja v tujih rokah. Vsled tega trpimo v trojnem oziru. Tujec gleda naravno samo na to, da izvleče čim več dobička. Če pri tem od prevelikega izsekavanja trpi celota ali vse to njega ne briga. Ves čist5 dobiček teh podjetij gre v tujino. Sto in sto milijonov, ki so pridobljeni pri nas od naših naravnih zakladov, odhajajo vsako leto v tujino, da tam dvigajo gospodarstvo, mi pa ostanemo praznih rok. Če pa hočemo dobiti denar za dvig svojega gospodarstva, moramo plačevati ogromne obresti, garano im garamo, a ne pridemo na zeleno travco, ker ima dobiček od naše železne rezerve, les in rude, samo tujec. A pri tem doživljamo še tretjo izgubo. Tuji kapitalisti povečini nimajo nobenega srca za našega delavca in zato ga plačujejo mnogo slabše, kakor pa svoje delavce v drugih naprednejših krajih Evrope. Da pa ni naš delavec nič slabši kakor so drugi, to so dokazali vsi naši izseljenci, ki dobivajo v tujini iste plače, ko francoski, nemški Ln drugi delavci. Žalostna resnica je, da pride naš človek do dobrega zaslužka le, če se izseli.
K vsem tem nedostatkom pa pride še neverjetno odiranje kmetov v južnih pokrajinah in zapravljanje bogatih naših ljudi v tujini. Velik del teh bogatinov, zlasti na jugu, je pridobil svoje premoženje le na ta način, da je oškodoval državo in narod. Da pa je škoda popolna, zapravljajo ti ta denar po francoskih kopališčih, nalagajo svoj denar v tujih bankah in ovirajo doma, da bi prišli naprej ljudje, ki bi res skrbeli za pravo organizacijo gospodarstva.
K vsem tem nesrečam pa je prišlo še naše nesrečno strankarstvo, ki je privedlo do tega, da je bila naša uprava vedno bolj slaba in da nismo prišli naprej, kakor je pravilno ugotovil v svojem manifestu naš kralj.
To so na kratko oni glavni vzroki, da ne pridemo naprej in tu je treba zastaviti vse sile. Organizacija gospodarstva je glavna naloga, iti nas čaka in to čim preje bomo to nalogo rešili, tem preje se nam bo tudi dobro godilo. Vsak naj se vedno sprašuje samo to, kaj treba storiti, da bo vsak od nas imel nekaj od naravnih bogastev naše države ln potem bo prišlo tudi delo, da bodo ta bogastva dvignjena, tn siccr tako, da bomo imeli od tega dobiček tudi mi, nc pa samo tuji kapitalist.
Toda zavedati sc moramo pri tem, da bo
Proračun bo znižan za petino
Seja vlade - Uredba o organizaciji dri. sodišča sprejela - Novi ministri prevzeli svoje posle
Pred podaljšanjem prijateljske pogodbe z Italijo
Nov prosvetni zakon
Belgrad, 15. jan. (Tel. »Slov.c) Današnja seja ministrskega sveta je trajala od pol 6
do 7. Finančni minister ftverljuga je obrazložil sestavo bodočega proračuna. Večji del seje so zavzela posvetovanja o proračunu. Sklenilo se je, da bodo gledali na to, da se proračun zmanjša, iir sicer, če mogoče, za približno 20 odstot. Dalje se je sklenilo, da bo finančni minister podal posameznim ministrstvom natančna navodila, po katerih naj se ministri ravnajo pri sestavi preračuna. Vsi ministri bodo sestavili proračune po gotovem načrtu.
Belgrad, 15. jan. (Tel. Slov.«) Pravosodni minister dr. Srskič je sprejel načelnike in se z njimi posvetoval o tekočih zadevah. Mnogo so razpravljali o sestavi bodočega državnega sodišča. V tem oziru so že stavljeni predlogi svčtnikov, ki pridejo na ta mesta. Predsednik državnega sveta je izdal naredbo na vse svetnike državnega sveta, da naj se delo pri tem vrhovnem sodišču kar najbolj pospeši in naj se reši vsak dan vsaj pet aktov.
Ministrski svet je sprejel uredbo o organizaciji državnega sodišča, kakor jo je predložil pravosodni minister Srskic. Uredba je
bila sprejeta. Zakon se je takoj poslal v drž. tiskarno in bo v najkrajšem času dotiskan.
Belgrad, 15. jan. (Tel. Slov.) Poštni minister in zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi je bil danes dopoldne v predsedni-štvu vlade, kjer je v navzočnosti predsednika vlade, generala Petra Živkoviča prisegel. Po prisega je dr. Kumanudi takoj odšel v zunanje ministrstvo, kjer je prevzel resor. Nato je takoj sprejel šefe, potem pa odšel v svoje ministrstvo, kjer je sprejel načelnike. Pozneje ga je v zunanjem ministrstvu obiskal italijanski poslanik Galli in se razgovarjal z njim o podaljšanju prijateljske pogodbe med SHS in Italijo, katere besedilo mora biti gotovo do 21 januarja. Kakor smo zvedeli, sta določena za premislek dva dni.
Prav tako je danes prišel v Belgrad novi trgovinski minister dr. Želimir Mažuranič. Vpisal se je v dvorno knjigo, nato pa je v predsed-ništvu prisegel. Po prisegi je odšel v trgovinsko ministrstvo. Ob navzočnosti dosedanjega zastopnika trgovinskega ministra in ministra za socialno politiko dr. Drinkoviča je prevzel posle. Enako je prevzel posle zastopnik ministra za agrarno reformo kmetijski minister doktor frangeš.
Atmosfero zaupanja treba ustvariti!
Izjava zastopnika Rotschildove banke g. Roberta Portersa
Robert Porters, zastopnik Rotschildove banke v Londonu, je pojasnil novinarjem namen svojega prihoda v Belgrad tako-le:
Prišel sem, da kot vaš stari prijatelj nekaj za vas storim in upam, da se mi bo to tudi posrečilo Poznam vaš narod še iz vojne dobro. V Rusiji sem bil kot oficir angleške vojske detaširan k ruski vrhovni komandi. Tam sem sodeloval z vašimi odličnimi oficirji: pokojnim Lontkijevičem in s tedanjim majorjem Mičičem. Bil sem z vašimi v Do-brudži in tam sem se naučil ceniti vaše ljudi kot borce in organizatorje, ki se znajdejo v vsaki situaciji.
To moje mišljenje so potrdile tudi poznejše izkušnje, ko sem prišel z vašimi ljudmi v stik po vojni. Za mene je posebno zadovoljstvo, da smem med svoje dobre znance šteti tudi sedanjega finančnega ministra dr. Šver-ljugo, ki sem ga spoznal na Dunaju kot direktorja Eskomptne banke iz Zagreba.
Poznal sem vas, toda nisem vas poznal še v vaši hiši. Srečen sem, da vas poznam sedaj tudi tako.
Zal pa nismo mi vedno dobro o vas obveščeni in zlasti ne finančniki in bankirji.
Om precenjujejo vsa poročila o vaši državi z veliko opreznostjo in realnostjo. Sami pa veste, kakšna poročila se nam vse ne pošiljajo. Atmosfera nezaupanja je bila glavni vzrok, da še ni bilo sklenjeno posojilo, za katero se je pogajal vaš prejšnji finančni minister dr. Bogdan Markovič.
In tudi sedaj zavisi vse od vas. Najprej morate ustvariti atmosfero zaupanja in imeli boste povsod v svetu prijatelje, zlasti pa pri nas v Londonu in v Ameriki. V silo vašega naroda in v njegovo voljo, da ostane skupaj, nihče ne dvomi. Toda bili so politiki, ki so ta lep vtis kvarili.
0 svojem bivanju v Belgradu pa je dejal: Prišel sem v stik z zastopniki vaših finančnih krogov in zadovoljen sem z informacijami, ki sem jih dobil, o vsem tem pa moram poročati v Londonu. Tam je potrebna ista atmosfera zaupanja. Zaradi tega ostanem tu še več tednov in ko bom imel kake nove interesant-ne podatke, jih bom javil v London. Ni treba, da vam še enkrat govorim o svojih osebnih simpatijah. Še enkrat pa vam moram reči: Ustvarite atmosfero zaupanja in imeli boste povsodi prijatelje!
1218 km novih železnic zgrajenih
Belgrad, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Od I. 1919 do 1928 se je v naši državi zgradilo okrog 1218.8 km železniške proge. Za to se je porabilo 1.615,234.441-78 Din. Po posameznih pokrajinah so razdeljene investicije tako-le: Srbija 366.4 km v vrednosti 775,785.368 05 Din. Južna Srbija 227 km v vrednosti 126,723.283 09 dinarjev. Bosna in Hercegovina 82.1 km v vrednosti 55,643.666.60 Din. Vojvodina 37.5 km v vrednosti 84,575.637-51 Din. Hrvatska in Slavonija 445 km v vrednosti 461,884.226 Din. Slovenija 35.5 km v vrednosti 51,063.600 Din. Dalmacija 23.3 km v vrednosti 59,585.624-86 Din.
Razen tega so ostale proge, ki so še nedograjene: Kraljevo—Kragujevac 56.3 km, stala je 182,472.242-43 Din). Raška—Kosovska Mitrovica, Prokuplje—Kuršumlija, Bitolj—Pri-zren—Priština—Drenovac, Trebič—Bileče, Ra-štelica—Bradna, Belgrad—Pančevo, Rogatec— Krapina, Bakar—Bakar pristanišče, v dolgosti 341 km. Stroški za dograditev so proračunani na 1.209,731.693-87 Din. Na ta račun se je doslej plačalo 318,663.731-70 Din. Povprečno stane vsak kilometer novo zgrajene proge 1 milijon 325.048 Din.
Intenzivno delo v gozdarskem ministrstvu
Belgrad, 15. jan. (Tel. jSIov.c) V četrtek prične komisija za lovski zakon z delom. V gozdarsko-rudarskem ministrstvu sta dve stalni komisiji, in sicer za lovski zakon in za gozdarski zakon. Prvi predseduje pomočnik glavnega ravnatelja Milorad Jovanovič. Člani so vsi uačelniki in šefi odsekov. Druga komisija preskuje dolgoročne pogodbe, ki so se skie-
treba veliko delati, silno veliko delati, ie hočemo res priti naprej. Nič se ne udajati praznim sanjam, temveč zaupati samo v lastno delo tn potem se ne bo treba več spraševati-kdaj bo boljšel
nile s sarajevskim gozdarskim ravnateljstvom. Ker so vsi ti zakoni, ki se sedaj v gozdarskem ministrstvu izdelujejo, zlasti velike važnosti za Slovenijo, se napeto pričakuje, kakšno bo končno besedilo teh načrtov.
Zvedeli smo, da se v gozdarskem ministrstvu pripravlja ukaz, na podlagi katerega se bodo vpokojili tisti, ki so bili v disciplinarni preiskavi in tudi tisti, ki v disciplinarno preiskavo niso prišli.
Spahov brat komisar sarajevske oblasti
Sarajevo, 15. jan. (Tel. :9lov.<) Za komisarja sarajevske oblasti je imenovan Fehim Spaho, brat Mekmeda Spaha. Svoje posle je prevzel danes.
Belgrad, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Prosvetno ministrstvo je odpustilo veliko število nekvalificiranih moči na srednjih šolah, in sicer takih, ki niso položili diplomskih izpitov. V prečanskih krajih je odpuščenih 18 suplen-tov. Prosvetni minister je izdal stroge nared-be za svoje ministrstvo. Prepoveduje se kuhanje črne kave, sprejemanje zasebnih obiskov. Obiski so dovoljeni samo ministrom, pomočnikom in načelnikom. Nadalje smo zvedeli, da se pripravlja nov zakon o enotnem šolstvu za celo državo. Ta zakon bo v bistvu dosedaj veljajoči srbski zakon o ljudskih šolah, ki se z malimi spremembami razširi na vso državo. V ministrstvu zbirajo statistiko vsega učiteljstva v naši državi, zlasti pa tistega, ki ga plačuje država iz proračuna tega ministrstva, dodeljeni so pa ali zasebnim ali javnim ustanovam.
Soglasje vseh komponent potrebno
Zagreb, 15. jan. (Tel. >Slov.<) >0bzor< piše, da je potrebno za moč države popolno soglasje komponent, ki tvorijo državo. Pri nas se je mislilo, da je centralizem sam na sebf sposoben, ustvariti to mišljenje. Ta temelj je bil napačen. Duhovna enotnost ni pogoj, ampak posledica. Zato je popolnoma nerazumljivo, kako je belgrajski tisk mogel tolmačiti zakon o zaščiti države in razpustitvi strank na ta način. Popolnoma napačno je, smatrati vse slovenske in hrvatske stranke za razpu-ščene, ker to ne odgovarja duhu kraljevega proglasa, ki jasno naglasa, da smatra slovenski in hrvatski narod kot državna naroda. Zato je dr. Natlačen s polno pravico izjavil, da se SLS ne smatra kot plemenska stranka, nego kot predstavnik slovenskega državnega življenja.
Pocenitev živinske soli
Belgrad, 15. jan. (Tel. >Slov.<) V petek bo upravni odbor državnih monopolov uredil zadevo o preskrbi cele države z živinsko soljo po znižani ceni, tako da se bo sol prodajala po 1.20 Din kilogram, kakor jo plačujeta Bosna in Hercegovina. Za rešitev te nujne zadeve so se svoječasno zavzeli ljubljanski in mariborski oblastni odbor, po svojem zastopstvu pa Jugoslovanski klub. Sedaj je min. Frangeš odposlal dve komisiji, da sta nakupili sol v inozemstvu. V Turčiji sta nakupili 25.000 ton morske soli, v Romuniji pa 40.000 ton.
Belgrajske vesti
Belgrad, 15. jan.
Danes je prišel v Belgrad bivši zagrebški župan Heinzel. Njegov prihod je v zvezi z imenovanjem komisarja zagrebški občini. Kakor znano, gre boj med Ileinzlom in Srkuljem
Oeneral Uzun-Alirkovič je reaktiviran in imenovan za pomočnika III. arinadne oblasti.
Danes se je zglasila v Belgradu depu-tacija okrajnega zastopa in občine Gornja Radgona. Bila je pri finančnem ministru in dosegla, da tamkojšnji davčni urad ostane. V deputaciji so bili načelnik okrajnega zastopa Lajnšič, župan Boecio in industrij. Bouvier.
Nekatera ministrstva nameravajo uvesti deljene uradne ure od 8 do 12 in od 2 do 0.
Ker je bilo dosedaj zelo veliko število predlogov, kako naj se izdela pravilnik za pomoč pasivnim krajem, in so bili pri tem zaposleni zdravstveni, kmetijski, gradbeni in socialnoakrbstveni ministri, ter niso bili soglasni, se je sestavila posebna komisija, ki bo pravilnik enotno sestavila.
Predsednika vlade generala Petra Živkoviča je danes obiskal pravoslavni patriarh Dimitrije.
Pri predsedniku vlade je bil predsednik finančnega odbora dr. Stojadinovič. Predsednika vlade je prosil za mnenje, kaj je s finančnim odborom, ker določa finančni zakon, da finančni odbor deluje tudi po razpustu skupščine. Stojadinovič ne zastopa nobenega mneniu. marveč ie hotel dobiti o stvari sami samo pojasnilo. Finančni odbor ne more več obstojati, ker je narodna skupščina ne samo razpuščena. ampak jo ukinjena tudi ustava in sploh vse parlamentar. ustanove in odbori.
Novi minister Mažuranič
Dr. Zelimir Mažuranič je bil rojen 1.1882. v Zagrebu in je najmlajši sin že pokojnega dr. Vladimirja Mažuraniča, predsednika banskega stola in predsednika Jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in vnuk pesnika in bana Ivana Mažuraniča. Njegov brat Božidar Mažuranič je oficir naše mornarice in je bil mnogo let ordonančni oficir Nj. Vel. kralja. Mažuraničeva sestra pa je hrvatska pesnica Ivana Brlič-Mažuraničeva. Dr. Zelimir Mažuranič jc študiral v Zagrebu in kasneje na Dunaju, kjer je 1. 1003. pozdravil skupno z drugimi jugoslovanskimi dijaki kralja Petra kot bodočega jugoslovanskega kralja. Po dovršenih juridičnih študijah je postal odvetnik v Zagrebu, ker je bil odvetniški stan najbolj svoboden. Vsi zagrebški listi povdarjajo izredne juridične sposobnosti novega ministra ter naglašajo njegove odlične zveze s francoskimi in zlasti angleškimi finančnimi krogi. Posebno pa naglašajo, da so bili posli dr. Mažuraniča vedno absolutno čisti, kar se je zlasti izkazalo ob priliki številnih transakcij, ki jih je izvršil Mažuranič po naročilu francoskih, angleških in nemških finančnikov. Zato brez dvoma, da bo imenovanje dr. Mažuraniča za trgovinskega ministra zelo dobro odjeknilo v tujini in nadejati se je, da bo sedaj še lažje prišlo do zunanjega posojila.
Vsi hrvatski listi tudi naglašajo, da je bil dr. Zelimir Mažuranič vedno zaveden Hrvat ter zato ne prikrivajo svoje zadovoljstvo nad njegovim imenovanjem.
Rad, in dem. stranka prijavljeni
Predstavniki bivšega radikalnega glavnega odbora so vložili v smislu novih predpisov na opravo mesta Belgrada prijavo, v kateri prosijo, da se d ivoli narodno radikalni stranki in glavnemu odboru, da delujeta še nadalje v mejah sedanjih zakonov. Obenem so predložili seznam članov glavnega odbora z g. Aco Sta-noievičem na čelu, kot predsednikom stranke. Priložili so tudi novi štatut stranke, ki pa je ostal stari. Na merodajnem mestu jim je bilo rečeno, da se imajo politična društva prijaviti tamo v mestu, kjer je njihov sedež in da ni potrebno, da okrajni in oblastni odbori vlože posebne prijave.
Tudi demokrati so vložili slično prijavo, v kateri prosijo, da se še nadalie dovoli obstoj njihovemu klubu na Terazijah, ki se sedaj imenuje »Meščanski klub«.
Vprašanje uradniških redukcij
Po sklepu vlade se imajo uradniške redukcije izvršiti na ta način, da bodo reducirani v prvi vrsti samo nekvalificirani uradniki. Iz tega stedi, da bo v Sloveniji zelo malo, ali sploh nič uradnikov reduciranih, ker so v Sloveniji skoraj vsi uradniki brez izjeme strokovno in moralno dobro kvalificirani. Največje spremembe pa bodo v Južnih krajih, po raznih ministrstvih ter zlasti v Bosni, Hercegovini in Vojvodini. Tudi v zagrebški oblasti ne bo dosti sprememb, kakor naglašajo zagrebški listi.
Vovi šef kabineta v socialnem ministrstvu
Za šefa kabineta v ministrstvu za socialno politiko bo imenovan g. Ioe Matošič, urednik »Hrvatskega doma«. Dosedaj je bil šef kabineta dr. Avgust Juretič, zaslužen delavec za napredek kršč. socializma med Hrvati.
Delavski sindikati v Snboiici razpuščeni
Subotica, 15. jan. (Tel. >Slov.<) Policija Je zapečatila prostore neodvisnega delavskega sindikata, organizacijo pa je razpustila. Zaplenila je list »Organizirani Radnik«, ker je pisal, da se bo obrnil na Društvo narodov in svetovni forum.
Ninčičev list zaplenjen
Veliki Betkerek, 15. jan. Ninčičev list >Borac Ninčičeve frakcije« je policija zaplenila, ker je ugotovila, da vsebina lista, ki je bila v prodaj L ni bila v skladu z Vsebino izvoda, ki se je predložil državnemu pravd-ništvu v cenzuro.
Lov na slovenske otroke
Po vsem slovenskem Krasu prirejajo te dni Italijani za šolske otroke slovesnosti »Befane«, nekako božično obdarovanje. Pri teh priložnostih se predstavljajo otrokom in starišem tudi fašistični poglavarji, predvsem tržaški fašistični tajnik Cobolli-Gigli .(Kobal) in centurio Gra-zioli. Gre jim za to, da dokažejo slovenskim staršem, kako ljubi fašizem njihove otroke. Gra-zioli je v Sežani vabil stariše, naj pridno pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo in v vrtec Lege, kjer se naučijo le kreposti v imenu vere in domovine. Otrokom pa je naročil, naj nadaljujejo po poti ljubezni in spoštovanja do velike domovine, kakor želi »Duce«, ki tako zelo ljubi otroke Italije. Cobolli-Gigli jih je pa opominjal, naj nikar ne sledijo tistim, ki jim hočejo iz zahrbtnih namenov dopovedati kaj drugega, kakor da fašizem jim hoče le dobro. Edino s spoštovanjem domovine in vere ter s fašistično miselnostjo, ki navdaja danes ves ital. narod, bodo otroci postali zelo dobri državljani. Podobne •i_______»i-: „„ KM* Sa v nivari T rtlrvt Scmcptni
HVlcwiwii	— -------7--— r---—r---
na Krasu. Storjah. — Timeo Danacs et dona ferentes (Ne zaupam Danajcem, čeprav nosijo darove).
Inaja Ulah, kralj Afganov
»progo v letalu zapustil Afganistan in se nase ti v Aman Ulah ie padel,
Aman Ulah s so; Franciji
iman Ulah je padel, ker je bit proti Angliji
London, 15. Jan. (Tel. »Slov.«) V Forelgn Office »o dospele vesti, da je. kralj Amannlah s kraljico prispel s letalom v Kandahar, 100
milj od indijske meje. Smatra se, da bo skušal priti Čez mejo v varen eksil. Po informacijah dobro informiranih krogov je položaj v Kn-buln miren, dasi se vstaši še bojujejo v okolici glavnega mesta. Sedanji kralj, štiri leta starejši brat Inaja ulah je star 41 let. On bi že imel nekoč po umoru očeta 20. februarja 1910 zasesti prestol, takrat pa se je prestolu odrekel v korist stricu Masr ulah kanu. Ko se temu ni posrečilo priti na prestol, je postal kralj Amanulah, ki je proglasil Afganistan za svobodno neodvisno državo, pridigoval sveto vojno in hotel plemena ob indijski meji nahujskati na upor proti Angliji. Ker ae mu plemena niso pridružila, je bil Amanulah poražen in mir se mu je dovolil samo radi mladosti in neizkušenosti. Nato je začel s svojimi reformami, katere pa so kmalu povzročile opozicijo mulahov in k uporu, ki ga je pa Aman ulah kmalu udušil. Potem, ko je Aman ulah prepotoval Evropo in ko je v hitrem
tempu skušal uvesti evropske običaje, pa upora mulahov in državljanske vojne ni bilo več mogoče zadržati. Vstaši so zmagali in tako so se Amanulahove reforme končale s tem, da se je moral kralj odpovedati prestolu. Inaja Ulah je, kakor se govori, ortodoMsen mohamedanec in pod vplivom mulahov. Tudi nasproti Angliji je prijateljskega mišljenja.
Pariz, 15. jan. (Tel. »Slov.«) »Echo de Pariš« poroča, da je pri padcu Aman Vlaha vsekakor sodelovala Anglija. Aman Ulah je bil izrazit sovražnik Anglije in imel celo gotove zveze z mohamedanci v Indiji. »Matin« poroča, da bo Aman Ulah prihodnje dni odredil vse potrebno, da se bo mogel naseliti v Franciji.
Berlin, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Afganistanski poslanik v Berlinu je danes nemškemu zunanjemu ministru dr. Stresemannu prijavil spremembo na afganistanskem prestolu in podal obenem zagotovilo, da se bodo dosedanji prijateljski odnošaji ohranili še nadalje. Zunanji politični lcurz v Afganistanu bo ostal nespremenjen. - ^
Zunanja politika Poljske
Ekspoze ministra Zateskega
Varšava, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Poljski zunanji minister Zaleski je imel danes pred zunanjim odborom sejma svoj napovedani govor o splošnem zunanjepolitičnem položaju Poljske. Odnošaji z Litvo so nezadovoljivi in bi se mogli zboljšati samo s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Kar se tiče Nemčije, vpliva na javno mnenje obeh držav še zelo močno učinkovanje prejšnjega stanja. Poljska pa bi to razpoloženje mogla premagati z ustvaritvijo novih dejstev. V Nemčiji pa vsaka mednarodna akcija Poljske izziva ie vedno nadvse neprijazen odmev, celo če pri tem interesi Nemčije niso direktno prav nič prizadeti To temelji na brezupni nemški propagandi za spremembo nemško-poljske meje, kar bo pa, kakor je upati, v prihodnjem času ponehalo. Pomen nemško-poljske trgovinske pogodbe je razviden že iz dejstva, da že sedaj med carinsko vojno znaša nemški izvoz v Poljsko že tri petine nemškega predvojnega izvoza v veliko carsko Rusijo. Na to, da je dr. Strese-mann pred Društvom narodov sprožil vprašanje manjšin, je Zaleski pristal še enkrat
Pričakuje pa, ra razprava o tem ne bo omejena na vprašanje narodnih manjšin na Poljskem. Nemško-francosko zbližanje nikdar ni bilo Poljski nezaželjeno, ker to ne more vplivati kvarno na poljsko-franoosko zvezo, katera bo še olajšala spravo med Nemčijo in Francijo. Zaleski tudi nikakor ni nasproten izpraznitvi Porenja, vendar Poljska pri tem vprašanju ni neintereeirana, ker vpliva to vprašanje na reparacij ski problem, kakor tudi na vprašanje varnosti. V zahodni in v vzhodni Evropi se ne moreta porabljati dva različna načina mednarodne varnosti. Zadnjo noto, poslano Rusiji, je Zaleski komentiral samo na kratko, poudarjajoč, da soglaša s temeljno mislijo predloga. Poljski pridržki so brez zahrbtnih misli in odgovarjajo staremu stališču poljske zunanje politike v vzhodnoevropskih vprašanjih. Stvar bo, kakor je upati, v kratkem praktično rešena. — Ves govor Zaleske-ga je temeljil na tendencah miru ter je napravil na zunanji odbor sejma brez dvoma ugoden vtis.
Delo francoskega parlamenta
Francoska zunanja politika
Pariz, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je odpravila danes nekatere manjše predloge in začela potem z razpravo o mornariškem programu za leto 1929. Francoska mornarica se bo letos povečala za 69.000 ton. V četrtek se bo začela interpolacijska debata o francoski finančni politiki. Dne 22. januarja pa se bo začela velika razprava o politiki v Alzaciji in Lotaringiji. V senatu se je razpravljalo o interpelaciji senatorja Lemeryja o orientaciji francoske zunanje politike in o francosko-angleškem mornariškem kompromisu. Briand je izjavil, da je takoj pripravljen, odgovoriti na interpelacijo. Senator Le-mery je izvajal, da je bil predlog o ameriških križarkah ameriški odgovor na franco-sko-angleški mornariški dogovor. Američani se smatrajo za misijonarje svetovnega miru. Za Evropo nastane vprašanje, ali prizna hegemonijo Združenih držav. Ce jo prizna, bi bila Ženeva odveč. Briand je izjavil v od-
govoru na interpelacijo, da bi morali ravno najmlajši dogodki zvišati zaupanje v Društvo narodov. Lahko se smatra že za velik napredek, če se vsako leto 52 narodov skupno trudi za ohranitev miru.
Briand je dalje govoril, da je z rešitvijo južnoameriškega konflikta svet lahko zadovoljen. Ze pri zadnjem zasedanju Društva narodov se je predlagala splošna pogodba o razsodišču. Dalje je govoril Briand o tako zvani zlorabi Kellogovega pakta. Predlog Sovjetske Rusije Poljski pomenja vsekakor poklon Kellogovemu načrtu, če ni to morda kaka zvijača. Če pa bi vse obrobne države podpisale z Rusijo protokol, bi se nihče ne mogel pritoževati, če bi nastala v Evropi taka mirovna jamstva. Kellogov pakt niti ne krši Monroe doktrine niti ne vsebuje konkurence za Društvo narodov ali kal tekmovanja med Evropo in Združenimi državami.
Sporazum med
Vatikanom in Italijo?
Milan, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Glasom nepotrjene govorice, ki je danes krožila v Rimu, je bil včeraj zvečer podpisan med Vatikanom in italijansko vlado preddogovor o rimskem vprašanju. Za Vatikan je podpisal dogovor brat berlinskega nuncija Pacellija, ki je že vodil pogajanja z umrlim Baroneom, za palačo Chiggi pa pooblaščeni minister Amadeo Giana. Ta vest pa še ni potrjena.
Bolezen Focha
Pariz, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Šest najme-rodajnejših pariških zdravnikov je včeraj v zdravniškem poročilu ugotovilo stanje obolelega maršala Focha, ki je težko obolel na srcu in na ledvicah. Ugotovilo se je, da je stanje nekoliko boljše, vendar pa da je še nadalje resno.
Pogreb škola dr. Pltugerja
Dunaj, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Danes je bil z velikimi cerkvenimi slovesnostmi pogreb umrlega škofa dr. Pflugerja. Pogrebnih svečanosti se je udeležil državni predsednik Mtk-las. zvezni kancler dr. SeipeL prosvetni minister Schmidt, policijski predsednik Scliober, papežev nuncij Sibilia, odposlanci malteškega reda in vsi avstrijski škofjev
Češki deželni zbor otvorjen
Praga, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Danes se je sestal k prvi seji novi češki deželni zbor, ki obstoja iz 80 izvoljenih in 40 po vladi imenovanih poslancev, med njimi 74 Čehov, 32 Nemcev in 14 komunistov. Sejo je otvoril deželni predsednik dr. Kubat, ki je v svojem nagovoru naglašal, da se po 15 letni pavzi na Češkem zopet sestaja deželni zbor, ki ga čakajo važna gospodarska, kulturna in socijalna dela. Po poslovnem redu je na sejah razpravljanje o političnih vprašanjih prepovedano. Zastopniki stranic so podali programne izjave, Čehi v češkem, Nemri pa v nemškem jeziku. V deželni odbor je bilo izvoljenih 9 Čehov in 3 Nemci.
Moravsko-šleski deželni zbor
Praga, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Tudi v Brnu se je danes sestal deželni zbor za Moravsko in Šlezijo na ustanovno sejo. V deželni odbor je bilo izvoljenih 9 Cehov in 3 Nemci. Češki tovarnar čevljev Bata je oddal svoj glas za češko katoliško ljudsko stranko, generalni ravnatelj železarne v VH-kovicah pa za nemške meščanske stranke.
Dunajska vremenska napoved: Vreme negotovo. na ozemlju pred Alpami zaenkrat južno vremo
Slovenski javnosti
Naši zatirani bratje pod fašistično Italijo krvave iz neštetih ran. Dan za dnevom zapuščajo politični in gospodarski bedneži ne-•rečno grudo is so zatekajo k nam po pomoč hi podporo. In tu začenja za nje nov križev pot. Slovenska javnost ne pozna niti v najširših obrisih te strašne tragike, ki jo preživljajo na naših tleh vedno nove trume teh bednih brezdomovincev. Brez sredstev, strehe in dela tekajo navadno brez uspeha od vrat do vrat zaprtih domov.
Sila je prekipela do vrhunca, pomoč je nujna.
To žalostno spoznanje je izsililo ustanovitev meddruštvenega odbora za pomoč primorskih emigrantov, ki ga sestavljajo po svo~ jih delegatih »Jugoslovenska Matica«, »Slovenska Straža«, »Organizacija jugoslovenskih emigrantov«, »Soča«, »Kolo jugoslovanskih sester«, »Klub primorskih Slovencev« in »Klub Primork«.
Odbor se zaveda, da bo uspela ta podporna akcija le v koncentriranem prizadevanju vse slovenske javnosti in najboljših njenih sinov. Kot prvi svoj korak smatra za potrebno, da se obrne z gorečo prošnjo na vse naše časopise, da otvorijo v podporo nesrečnih beguncev in v znak narodne manifestacije takoj stalno kolekto, kjer naj se tedensko izkazujejo vsi došli prispevki v lajšanje bede in trpljenja tega najbolj preganjanega dela našega naroda. Vsak najmanjši dar pomenja gmotno in moralno pomoč ter izraz solidarnosti našim trpinčenim bratom.
Konferenca srednjeevropskih železarn
Pragaa, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Prihodnji teden bo na Dunaju konferenca srednjeevropskih železarn, katere se bodo udeležili tudi zastopniki poljskih železarn. Konferenca se bo bavila s ponudbo jugosl. drž. železnic, ki hočejo naročiti za prihodnja leta 8000 vagonov železniškega materiala. Dobava naj M se izvršila proti večletnemu kreditu ln proti plačilu v državnih bonih. Nekateri člani železnega kartela zahtevajo posebna jamstva*
Zračna zveza Paris-Belgrad-Carigrad
Pariz, 15. jan. (Tel. »Slov.c) Francoska družba Compagnie Internationale des Navt-gations Aerien je naročila deset Fockerjevihi letal za zračni promet Pariz—Praga—Varšava—Belgrad—Carigrad.
Parker Gilbert bo demisiontrat
Newyork, 15. jan. (Tel. »Slov.«) »Herald Tribune«, ki stoji blizu reparacijskemu agentu, poroča, da bo Parker Gilbert čim najhitreje po končani konferenci strokovnjakov demisijoniral kot generalni agent reparacij.
Litva proti Voldemarasu
Kovno, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Veliko razburjenje zaradi notranje in zunanje politiko Voldemarasa in njegovih diktatorskih metod se je pokazalo na zborovanju treh merodajnlh litvanskih političnih strank, narodnih socialistov, demokratov in krščanskih demokratov. Zahtevalo se je, da Voldemaras uvede demokratično stanje, posebno pa so ostro grajali njegovo zunanjo politiko. Litvi preti, da zaradi trgovinske pogodbe z Nemčijo postane nemška kolonija.
Zaroka norveškega
prestolonaslednika
Stockholm, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Zaroka norveškega prestolonaslednika z nečakinjo švedskega kralja, princesinjo Marto, je v vseh krogih povzročilo veselo pritrjevanje. Obe vladi sta si poslali prisrčne brzojavne čestitke. Prestolonaslednik je včeraj ineognito prišel v Stockholm.
Drobne vesti
Italijanski državni podiajnik Grandi je danes odpotoval v Italijo.
Tirana, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Kralj Zogu je poveril sestavo novega kabineta dosedanjemu ministrskemu predsedniku Kotti.
Pariz, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Pariš Midi«, je škof v Chartresu predlagal pariškemu nadškofu, da se proglasi blaženim general De Sonis, ki je bil rojen 1825, se bojeval 1869 proti vstašem v Maroku, se udeležil obrambe Rima proti Viktorju Ema-nuelu ter bil 1870 pod Gambetto težko ranjen.
Budimpešta, 15. jan. (Tel. »Slov.«) »As Bst« poroča, da bo papežev nuncij v Budimpešti Cesare Orsenigo imenovan za nadškofa v Milanu namesto umrlega nadškofa Tosija. Ta vest je tem bolj verjetna, ker je bil nuncij Orsenigo župnik v cerkvi Sati Fedele, ko je bil sedanji papež še nadškof v Milanu.
Milan, 15. jan. (Tel. »Slov.«) Nastala je zopet nova afera vsled ponarejanja umetnin. Neki sluga pred dvema letoma umrlega gln-sovitega kiparja Medarda Rossa je po smrti mojstra kopiral mavčne odlitke in jih prodal kot originale. Nekatere odlitke je nakupil celo pariški Louvre. Kiparjev sin je vložil proti slugi ovadtev