St. 33. ^
V florici, v sohoto <lni* 25. npriln  1903.
Letnik V.
l/li:ij;i vsa' M'k in snlinlo oh
II. in i |in'i||in|iliic /;i 1111• s 1 <i NT iii, '.', un
|<>|). /-.'i ili'/.c|ii ,\ko |i;iilc n.i l;i ilncv:i
jira/.nik i/.iilc <l;in pri'i ul> (> /vn'vr. SI:iin*
pi» 11<tšti |in'j(>m;in ;ili v (inini n;i ilmu
pusiljaii ci'luli'liiii S S, |iul|t'lii(i i K in
»Vlrtlcl.no 2 K. (|..':'<>il;tj:i si> v (iuriri v t<>-
kikani.in S <¦ li \\ ;; i /. v Šolskih iilifah.
.1 i- I Icrsil/. v Nnnskili ulic;ili in I-'1
ban n.-i Vcnliji'vi'in Ickrilisiiu p<> H vin.
GORICA
(Zjutraujo i/.<lniij<»j
I reilništvo in uprHvništvo  sr
iiitlinjatu   v   «.\:troilni   tiskariu»,
ulna  VHturini  n.  4t. 9.
iJnpiüt* j** naüloviti na un-tjnii!vo,
'•plus»- in narociniKi pa n;t upravniätvo
»iiorut«. Ofdasi s«' računiju po petit
vistali in hict'i uko »•' tiskajo 1 krat po
\i vin . 2 krat p.» 10 vin. 3-krat po
H    vin    Akf»   m-   vi-isnrat   tiskajo.   rsisu
liljO   hi-   pu   p.i^uilbl.
I/.dajatelj in odgovorni uiednik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" lodgov. J. AlaruSič).
Na hud pritisek pravičen
odpor.
Zailnjii! .sin" poroeali, kako se jo
godilo slovenskim claiiom c. kr. kine-
tijskega drustva v Gorici pri volitvi 7
odbornil^v dne IS. tek. meseca. Hud
priti«ek je vzbudil energičeii odpor. Vsi
slovenski odborniki in Olani ho ne glede
nh obsloječa politična nusprotslva koj
po končani volitvi enoduSno sklenili, da
se morajo poskusiti in vporabiti vsa za-
konita srodslva v namen, da se ra/veljavi
ta skozi in skozi nepravilna in skrajno
krivična volitev. Prvo tako sredstvo je
utok na c. kr. namestništvo, ki se pa ob
enem priobei tudi naširn zastopnikom v
državem zboru, nj. e. goapodu minitster-
akemu predsedniku in nj. e. gospodu
ministru za poljedelstvo. Ta iitok se glasi :
V i s o k o c. kr.  namestniiUvo!
Proti volitvi 7 članov v glavni od-
bor c. kr. kmetijskega drustva, ki se je
vršila v Gorici dne 18. t. in. za odsek
obsegajoč mestoGorico in okolico, podaja-
mo podpisani društveni člani v zakonitem
roku naslednji
utok:
Kmetovalei v goriški  okolici, v Br- .
dih,   v   vipavski   dolini,   na   Krasu   in v j
gorskih okrajih poknežene grol'ovine go-
riške in gradiške   so se v  novejem času
z vnemo poprijeli napredovanja na kme-
tijskem poJju. Visoko c. kr.  namestništvo
se je tega r^tovo že prepričalo po rono-
gih prošnjah.   ki   mu   od   leta do leta v
progresivnem   številu   dohajajo   iz   vseb
imenovanih pokrajin za podelitev podpor
v razne kmetijske namene.  V vseh vino-
in sadorodnih   pokrajinah so  se ustano-
vile vinarske   in   sadjarske   zadruge.   na
gorskej strani deluje že   nad HO mlekar- ':
skih   zadrug   —   prve   so   si priskrbele ,
svoje d- evesnice in   trtniee, druge svoje
mlekarnice — kmetijska zadruga v Cer-
knem zgradila  si je   celo svoj razumno
opravijeni   „Gospodarski   dom".   Vsa   ta ;
drušlva tekmujejo   med  seboj v napred-
nem delovanji in   povsodi   je   že očitno
poznaJi dobrodejne  uspehe   tega tekmo-
vanja.
C.isto naravno je, da v primeri z
vnemo za kinetijski napredek rase in se
äiri med našim ljudstvom tudi zanimanje
za e. kr. kmetijsko družtvo v CJorici kot
centralo za delovanje na knielijskem po-
Iju, po katerej se širi aJi bi se moral
širiti kinetijski poduk po deželi in se
navadno pretakajo državne podpore v
prospeh posameznim kmetijskim panogani
na raznih deželnih .straneh.
Naravno in samo po sebi razum-
ijivo je zlasti prizadevanje našega Ijud-
4va, da hoče biti v tern druätvu v pra-
'ičnem razmerju  zastopano          to je v '
irimeri s šlevilom Ijudstva, obsežnosti
'jegovega poseslva in doslednih kmetij-
ikib potrebščin.
Nasledek tega bvalevrednega priza-
devanja pa je ta, da »e je začelo v zad-
"J'b. Jetih število dru.štvenikov iz vseh
navedenih pokrajin čvrsto množiti in da
Sft je zla^ti v odseku za Gorico in go-
nško okolico, kjer niso imeli slovenski
posestniki, dasi jih je znamenita večina,
do letos nobenega zastopnika iz svoje
srede, oziroma iz svojih zaupnih mož,
začelo veselo gibanje, to je, da se za-
veani kmetovalci in prijatelji kmetijatva
iz mpata in okolice od tedna do tedna
oglasajo k pristopu, tako da se je od
zadnje seje glavnega odboru, ki je bila
ane 4. sebruarja t. I., do zdaj oglasilo
pri odbornikih stanujociih v Gorici zopet
nad dvajset novih članov, katerih pa
zal nismo mogli oglasiti, ker ni predsed-
ništvo od tistega časa do danes — proti
Jasnemu določilu i? 28. pravil
sklicalo nobene seje.
In danes smo po vsem tem, kar se
J<> dogodilo v soboto dne 18. t. m. pri
vol-tyi 7 novih udov glavnega odbora in
K*r je predsedništvo ukrenilo glede te
oil ve> popolnoma prepričani, da gospod
Predsednik ni sklical   odborove seje na-
laSe za to. da j <" p r e p r e (• i I i m e-
novanji) novih (• I a n 0 v, katerih
5 t e v i I 0 b i b i I o i rn e I 0 0 d I o č i I e n
v p I i v n a i z i d v o I i t v e novih
o (1 I) n r 11 i k 0 v.
Na tem mestu naj mimogrede ome-
nimo, da se je slovenskim članom po
krivdi predsednistva oziroma drustvene^a
urada /.« pri volitvi odbornikov za tu-
kaj^nji odsek, ki se je vrSila za<r#etkorn
ineseca januarja, godila občutljiva kri-
vica. Italijanski člani so narnreč takrat
prejeli tiskana vabila, s katerirni se jirn
je napovedala volitev (I odbornikov. slo-
vennki člani pa so prejeli autn<,'rafirana
vabila za volitev ."> odbornikov. Takrat
so v absolutni večini dn^li slovennki
člani, zapeljani po prejetem napač-
nem vabilu. oddali svojr» glasovniee za •">
odbornikov in nasledek je bil. da so \z-
volili namf'sto ti samo f> odbornikov —
da so bili torej za jednega zastopnika v
glavnem odboru 0 p e h a r j e n i.
Tudi to bodi povedano na tern
mestu, da se pri takratni volitvi ni zah-
tevala od dosiih članov nobena izkaznii-a.
dasi so bila v veljavi isfa <J aStvena pra-
vila, katera veljajo danes.
Po ij 39. in naslednjih društvenih
pruvil, bi se bil moral že davno usta-
noviti odaek za Gorico in goriSko okolico
in ta bi imel pravico voüti ölane osred-
nje.ija odbora po dolocilu ij 41. pravil. —
A naltranih je že mnogo članov za ta
odsek, tod.i predsednistvo, oziroma drn-
Štveni urad — po kojih skrbi so se že
davno ustanovili  odseki v naši Furlaniji
—   nista nič storila   za   to,   da bi se bil
ustanovil tudi tukajšnji   odsek   in   da bi
se bili eventuvalno ustanovili tudi drugi
odseki  na slovenski strani dežele. —
Pač pa je pustilo predsedništvo, da
sta minula po zadnji oduorovi seji dva
mespca brez nohene seje — a nasprntno
je hitelo sklirati druAtvene t'lane iz me-
sta in okolice k volitvi novih 7 odbnr-
nikov -- in to na način, ki je bolj zü-
vratnemu napadu podoben. nego red-
nemu  vabilu.
Priloženo okrožtrco z dne 14 aprila
190H St. 26(i je dru^tveni urad razposi-
Ijal 10. in kakor vse kaže, tudi 16. istega
meseca, kajti posamezni. tn v Gorici sta~
nujoči c'lani so jo prejeli še le v jutro
dne 17. t. m., torej en dan pred
v o 1 i t v i j 0. Ta p o z n a razposiljatev
jasno kaže, da je predsednistvo hotelo
prehvapiti tiste clane, kateri stanujejci
po vaseh obsirne goriške okolice, prvič.
ker jim je odtegnilo priliko, da bi se
med seboj dogovorili 0 tako važnem
opravilu in drugič, ker nekateri niti niso
mogli o pravem času dobiti okro/nice,
da bi se bili mogli deležiti volitve dne
18. t. m. — Kolikor smo mogli doznati.
niso prejeli vabil, č. g. Dermastija. kaplnn
v Solkanu, občina Solkan, občina Kron-
berg, c. g. Klanjšček, vikarij v Goranji
Tribuäi, dež. poslanec, pros Iv. Berbuč.
0 leh smo le slre;>jno izvedeli. a gotovo
je bilo veliko vec takih.
(le so pa pri vsem tem razun ed-
nega ali dveh vsi člani našfga odseka
priAli v Gorico, ila bi se udeležili volitve
—   je   to   uspeh   skrbnosti   goriških od-
bornikov, kateri   so   takoj   v celrtek  H>.
t. m. razposlali na vse strani e k s p r e s-
n a    p i s m a    in ekspresne   sle,   da   so
privabili naše   člane   k volitvi.   In prišli
so tudi  iz najoddaljenej^ih krajev  — ka-
kor smo rekli        razun  1  ali 2  vsi. kar
zopet  spričuje zavednost našega Ijudstva
in njegovo živo   zanimanje   za kinetijski
napredek.
Zbore, pri katerih posamezni odseki
zbirajo svoje zastopnike za društveni
glavni odbor, je smatrati delnim občnim
z b o r o m, ker se tu shaja lahko na
stotine članov, kateri žele izvrševati svojo
volilno pravico. § 43. imenuje te zbore iz-
recno občne zbore. Torej je za sklicevanje
taki h zborov uporabljati določilo i; 3f).
druätv. pravil, po katerem moru biti vo-
litev naznanjena vsaj 15 dni pred do-
tičnim zborovanjem. — V takem posto-
panju, kakoršnega se je poslužilo pred-
sednistvo glede sklicevanja zbora dne
18. t. in., mora vsak trezen, nepristransk
opazovalec spoznati volilno zvijačo
združeno   s   kräenjem   pravil.
Zato je bila med slovenskimi člani
na dan volitve ohčna poparjenost in se
večja razdra/.rnost. ko so zapazili, na
kako strankarsko. slovenskim članorn so-
vražiio staližče se je pontavil druStvoni
predsednik sarn in ž njirn vred celi urad
kmetijskega drustva
Ta pristranost se je očitno kazala
ž" v Hestavi volilne korniaije. Predseduval
je j/redsednik sam g. vitez dr. Pajer. za-
pisovai ali prav za prav beležbe s svinč-
nikom je d^lal drintveni tajnik ,.Pros'1.*-
sore>l Hugues. prinedal je odhornik dr.
Marani in N'^itiriiacije jf poverjeval neki
,.l)ottore>l Pontotti. v červinjan-kem
okraju bivajof italijanski poda-
nik. ka'eri niti ne pripada go-
r i i5 k e rr u od«eku in nima tu vo-
I i I n p p r a v i c e. Ta mož se je najob-
lastnejp vedel. dasi je imel najmanj
pravice stati na «vojem mestu. in slo-
ven«kirn volilcem. kateri so ga v «tvojem
jeziku na^ovarjali, jp zaničljivo odvračal:
„lo no so parlar^ ..suiavo"1. Ta sestava
komisije kaže da je predsednik sloven-
ske člane popolnoma preziral in da je
naln^č1 posUvil v njo take^a moža. kate-
regii nastop je bil že sam na sebi pro-
vokacija za sloven«ke člane. ne glede na
to. da je ta runž z očitnim namenom
popHčeno klical njihova imena in se spo-
zabil celo do insultov. kakoržen je zgoraj
navedeni.
Koliko vrednosti pa naj ima zapis-
nik. na kateri si je s svinOnikom beležke
delal ..ProfVssorP'' Hugues. kateri ne raz-
unip nobene slovenske be&pde, dočim so
nasi volilci govorili. oziroma protestovali
samo po slovenski ? — Ta zapisnik se
ni pisa1 med vc.ütvijo ne prečital koj po
koncani volitvi in dosledno ga tudi ni
nihOe podpisal. Torei sp lahko reče. da
zapisnika o volitvi ni. marveč da ga bode
čptvorica, katera jp vodila volitev 5e le
zdaj skovala in sicer tako. da zakrije
svojp zvijače in celo vrsto nezakonitosti.
ki so sp godile  pri volitvi.
Mi protestujemo z vso odlocnostjo
proti vefodostojno^ti. proti veljavnosti
tega zapisnika.
V okrožnici z dne H. aprila t. 1.
st. 26(). s katero smo bili povabljeni k
volitvi. sklicuje se predsednistvo na >ji|
19., 20. in 21. drustvenih pravil. P. novi
člani ne poznajo in ne morejo poznati
dotičnih doloril, ker ni se nobeden
i L m e (1 n j i h p r e j e I drustvenih
pravil, kakor je bila poprej navada,
da je drustveni urad novim clanom z
doUcno sprej?ninico poAiljal tudi pravila.
Vendar pa so si nekateri člani dva
dni pred volitvijo preskrbeli neposredno
v drustvpnem uradu priloženi iztis drust-
venih pravil in so ga prav skrbno in
natančno prečitali in pretresli; a nikjer
niso nasli določila v njem, da je moral
poprej plačati udnino, kdor hoče izvrše-
vati volilno pravico. Vsak clan, dokler
ni ali prostovoljno izstopil iz drustva, ali
bil z f'ormilnim sklepom izključen. vživa
vse pravice podeljene po pravilih, vštevno
volilno pravico.
Na dan volitve se je baje kazal v
društvenem uradu italijanski iztis pravil
dopolnjen s pisanim dostavkom, 0 kate-
rem pravijo, da obsega tako določllo ; a
slovenskim ö 1 a n c m ae n i n i k-
darobjavilo todoločilo in tako
tudi ne ono, da se mora vsaki clan pri
volitvi predstaviti z izkaznico. Kakor
že omenjeno, ni pri volitvi f> odbornikov
JHnuvarja ineseca t. 1. nikdo zahteval in
nikdo kazal take izkaznice, dasi se je
takratna volitev vržila na podlagi istih
pravil, kakor zadnja dne 18. t. m. Zato
je tudi mnogo naših clariov in tudi ne-
kaj italijanskih, ki so že plačali udnino
za tekoče leto, priälo na volišče brez iz-
kaznice. ker so bili popolnoma uverjeni,
da je ni potreba.
Najbolj kričeč dokaz, kako pristran-
sko in krivično je postopalo dru^tveno
predsednistvo glede sporne volitve, pa
je ta-le:
Na dan pred volitvijo je najet po-
verjenik druätvenega urada — neki Co-
rnel — pobiral pri vseh itali-
janskih in nemških člarih, ka-
teri še niso bili plačali u d-
q i n e, dotične   j; n e s k e   ter   jim
v r 0 ("• e v a I izkaznice. Gosipod od-
boroik Anton Jakončič. kateri je slučajno
to videl in se prwprical iz dotißnega it-
kaza, da se udnina pobira edino le
od italijanskih in nemških članov, je äel
v druSlveni urad in tarn od tajnika „Pro
feflsorea IIu^uö« zahtoval pojasnila 0 tem
postopanju Ta se je odrezal tako-le :
r. I 0 n 0 n ho f a t t 0 a I t r 0 ehe e s e-
guiregli ordini della Presi-
denza". To se je zgodilo 17. t. m. Na-
slednje jutro med 8. in 9. uro je äel g.
c. kr. davkar Kran Gaberšček v dru3t-
veni urad plačat svojo udnino. a ni n»5el
bla^ajnika in rek!o se mu je. da ga da-
nes ne bode. Pozneje po 9. uri je priSeJ
g. Anton Kozem. župan iz Prvačine in
je hotel pbčati udnino za 10 članov
svoje županije. in godilo se mu je prav
tako. In za njim je hotelo 3e mnogo dru-
gih — vaeh skupaj med 40 in öO — opra-
viti svojo dolžnoat. a izvedeli so, da je
blagajnica po predsednikovi
odredbi zaprta in da ostane
ta dan zaprta.
Po tem takem so se italijan-
ski m članom izkaznice po pred-
sednikovi odredbi tako rekoö
vsiljevale, slovenskim članora
pa. kateri so prisli prostovolj-
no. da opravijo svojo dolžnost,
seje to^praesidialiter" zapre-
čilo z očitnim namenom, da se
jim zabrani izvrševanje vo-
lilne pravice.
Blagajniku so vsak dan med tednom
odkazane uradne ure od 9. predpo-
ludne do 1. popoludne. Čeje cn
zadrian. mora biti drugače preskrbljeno
za dotično poslovanje Na dan volitve.
ko se od vseh strani zbirajo člani, je
njegova prisotnost v uradu neobhodno
potrebna ; kajti vsak, kdor pride s kme-
tov v mesto. porabi rad to priliko, bo-
disi da poravna svojo udnino, ali da ai
naroči kmetijskega blaga. ali pa da pre-
vzame in plača naročeno blago. B i a-
irajnik paje bil na dan volitve
zadržan na predsednikovo povelje, ali
kakor je med volitvijo nehotč beseda
ušla društvenemu tajniku : ,Per c 0 n-
chiuso del Co mit a to ristretto".
Sam g. predsednik pa je, ko so ga razni
člani med volitvijo interpelirali : „Zakaj
je danes drustvena blagajna zaprta?'' —
trdovratno molčal; dokaz. da sam
ni mogel opraviciti take naredbe, katera
ni bila nič drugega, nego gola volilna
zvijača, nedostojna drustva, katero nosi
castni naslov ^cesarsko-kraljevsko" in äe
nedostojniša pred sednika italijan-
sko-slovenskega drustva, kateri je ob enem
deželni glavar slovensko-italijanske
dežele.
Pri volitvi se je zabranilo glasova-
nje vsem tistim, kateri so se predstavili
brez izkaznice, ne glede na to, ali so že
plačali udnino za tekoče leto ali ne, in
d»si so imeli vsi v»bilo k volitvi pri sebi
in so nekateri celo opravicili s pobot-
nico opravljeno plačilo in med njimi
znani možje, udje glavnega odbora kme-
tijskega drustva, dostojanstveniki, kakor
n. pr. gospodje profesor Ivan Berbuc, od-
vetnik dr. Tuma, župnika Blaž Grča in
1. KolavčiČ, župan podgorski A. KlamMč,
c. kr. šolski svetnik Štefan Križnič, ces.
svetnik Fran Vodopivec in dr., katere
predsednik sam prav dobro poxna kot
društvene člane; — vse to ni ni<5 po-
magalo: Brez izkaznice ni smel nibče
vložiti svoje izkaznice v urno. Druätveni
clan gosp. Franc KlanjSček, vikarij v Go-
renji Tribuši, pozvan po ekspresnem
pismu od strani naših odbornikov, je od-
äel od doma ob 3. po polunoči, pregazil
strnio, s 8nogom pokrito pot iz Tribute
do Čepovana in se pripeljal potem v
Gorico, se predstavil tu volilni komiaiji
s pobotnico z dne 16. tekoöega
meseca, katero je prejel po-
prejänji dan, ne da bijej bila
prložena tudi izkaznica — pa
nibil dopuščen kvolitvi. Si j© li
možno inisliti 5e krivičnejše postopanje?
Novi člani, ki so bili sprejeti v aeji
glavnega odbora dne 14. sebruarja t. I.:
Pervačina občina, Anton Kozem, žnpan,
Jožef Gregorič, Alojzij Stanič, Jožef Orel
iz Pervačine in mnogo drugih, so bili po
3 12. driiStvenih pravil dolžni plačati
udnino za tekoče leto tekom prvih treh
meseeev :/o|Pga društvenišlva. Ta doba
pa ni bila potekla še nobednemu izmed
njih. docim so z vzprejemom v druMvo
zsdobili vse pravice pravib članov in
vpndar so bili odklonjeni.
/a italijanske člane pa je bilo že
drugače preskrbljeno, da so tudi tisti.
kateri do »'ne volitve niso inieli 3e iz-
kuznice, — da so jo dobili med volitvijo.
iNaj povemo en sam slučaj in po njem
naj *e sodi. kako se je sploh godilo.
Predstavil se je volilni komisiji clan Be-
nedetto Morpurgo, kateri je plačal ud-
nino. pa ni imel izkaznice. Na Joticno
vpražanje jo odgovoril: „Non la ho, ma
hi vado cercare" in jo odšel. V tajni-
kovi uradni sobi je imel ta dan vse, polno
posla znani glavni sotnnlnik ,,(.iorrierö
Friulano" Seppenhol'l'er; hodil je
ven in noter in se ponasal, kakor l»i bil
v svoji uredniški sobi. Ko je stopil Mor-
purgo iz dvorune, mu je t>il Seppenhoth r
takoj za petami. V hišni veži sta nekaj
med seboj pošepetala in kmalu potem
je stal gosp. Morpurgo zopet pred volilno
komisijo oborožon z izkaznico ter je
vložil svojo glasovnieo v urno. Ta do-
godek je vzbudil živahno ogorčenost med
našimi prisotnimi člani in vsak si ga je
tolmaeii po svoje. Še le, ko so nam za-
nesljive osebe poročale o pomenkovanju
Morpnrga s Seppenhollerjem v veii, 90-
ilili smo, ne da b; se nam bilo bati kake
zmote, kaj se je zgodilo.
Po tern slučaju je tudi lahko soditi,
kaj je imel žurnalist SeppenhotVer ta
dan opraviti v tajnikovi sobi in koliko
takega opravila je omagal
Še bi lahko našteli nekatere ne-
pravilnosti, ki so se godile v škodo in
krivico posameznim volilcem ; toda zašli
bi predalee v podrobnosti, katere ne
morejo alednjič nič drazega dokazati,
nego to, kar smo tu zgoraj vže v obilni
nieri dokazali da je bila namreč cela
volitev z dne 18. t. m. konglomerat sa-
mih nepravilnosti in zvijač, kojih vsaka
zase. temveč pa celota vseh skupaj tvori
nicnost volitve. Omeniti nam je h koncu
samo še enega dejstva, katero najjasneje
razkriva in osvetljuje skrajno stran-
karsko stališče, na katero se je
pri tej volitvi postavil društveni pred-
sednik, gosp. dr. vitez Alojzij Pajer-
Monriva. Zastopal je namreč pet čla-
nov in dosiedno glasoval petkrat:
1.  za se kot clan,
2.  kotdeželni glavar za italijansko kme-
tijsko solo,
3.   v   isti   lastnosti    za   slovens ko
kmetijsko Solo,
4.   kot    predsednik    odvetniške    zbor-
nice in
b. kot predsednik političnega
d r u s t v a ..Union e>(.
Prvima dvema glasovoma nimamo
nič oporekati ; s tretjim oddanim glasom
pa je deželni glavar osvedočil svojo ne-
prav ienost. ker je zh Solo, katera ra-
prezentuje kmetijske interese naše de-
želne strani, glasoval proti nam; z
glasovanjem ad 4 je predsednik odvetni-
äke zbornice razodel svojo netaktnost
in brezobzirnost, ker je za korpo-
racijo, v kateri so združeni tudi sloven-
ski odvetniki, glasoval v smislu svoje
stranke in slednjič je, posluževaje se
svoje pravice, kot predsednik italijanskega
politične.ga drustva „Unione1'. javno
pritisnil pečat pristranosti n a
vse svoje poatopanje v sporni
volitveni zadovi.
Slednjič morarno äe posebno nagla-
sati, da predsednik dr. yitez Pa-
jer-Monrivaniimel niti pra-
vice, sklicati člane gorižkega
odseka v volilni zbor, kakor je
nima sploh društveno predaed-
ništvo in to iz naslednjih razlogov:
Po prehodnih določilih, zapopadenih
koneem $ 48 novih društvenih pravil,
bila je naloga drustvenega predsedništva
— kakor hitro je vlada potrdila ta pra-
vila — preskrbeti, da se ustanove novi
odseki po določilih zadnjega poglavja
istih pravil.
Po § 41. imajo ti odseki pravico
voliti clane osrednjega odbora po dolo-
čilu § 19. Ker imajo pa ti odseki svoje
predsednistvo. katero ni identično z druät-
venim, urnevno je satno ob sebi, da ima
eclino odsekovo predsedniatvo
pravico, sklicati avoje člane t zbor k
volitvi člauo/ osrednjega odbora. To
dqlocilo je dejansko že obve-
ljalo in se izvršilo v n a ä i Fur-
la n i j i, kjer so ustano vljeni
odseki izvolili svoje zastcp-
nike v osrednjem odboru. Do-
siedno se inora izvrsiti tudi
v naäem okraju.
Iz predstoječega je jasno razvidno,
da je druStveno predsedrtištvo glede od-
seka za Gorico in gorižko okolico
1. zanemarilo ali morda tudi name-
noma opustilo izvräitev prehodnih novih
druatvösiih pravil in
2. segniväi v delokrog odseka, ki se
ima se ustanoviti, prestopilo meje Mvojega
podroija ter s tt»m ocitno krsilo pravila.
Opirjije se na vse navedene razlo^e,
stavimo podpisani oilborniki in elani c.
kr. kmetijskega društva
p r e d I o g:
Visoko c. kr. namestnistvo naj bla-
govoli razveljaviti volitev 7 ülanov za
osrednji odbor 0. kr. kmetijske^a drustva
v Gorici, izvr^eno dne IS. tekocega me
set-a in oimbrAe odrediti, c-esar treha, dn
se osrednji odbor dopolni po dolooilih
^ 19.. 40., 41 , 42. in 4S. dni^tvenih
pravil.
V Gorici. 20. aprila 1903.
Anton Jakoncie. deželni poslanei1; Anton
Klančit1, deželni poslane", 151a/. Griia, de-
želni po'lanee; dr. Henrik Tuma, deželni
poslanec; dr. Dragotin Treo, odvolnik;
dr. Hiidoll Gruntar; Leopold liudau, c. kr.
dvorni svotnik; dr. Alojzij Franko, odvet-
nik; dr. And. Pavlica; And. Gubrscek; Ant.
I'eeenko; Anton Krušič; Kran Gabršček,
c. kr. davkar v p.; Josip Music, posestnik;
Ivan Simčič, posestnik; za ,.Vinarsko in
sadjarsko drustvo za Hrda v Gorici": A.
Jakončič, ravnatelj, A Koren, J. Orel, J.
Šušmelj. J. MozeliO; za ,. v inarsko in snd-
jarško drustvo v Prvačini": Albert Suš-
melj, predsednik, V. Gregorič; za občino
PrvatJino: A. Kozem, Josip Pmnožič, Jo-
žet Gregorič, Alojzij Stpnič, Peter Ker-
ševan, Ivan Kersevan; Kajmund Znider-
šič. za „zavarovalnico goveje živine"',
in „hranilnico in posojilnicou v Renčah;
Anton Merljak, za občini Renče in Gra-
diriče in za se; Pavel P.ihor; Josip Pahor;
Franc Hebat; Franc Stepančič; Andrej
Merljak; Andrej Peric; Franc Nemic; An-
ton Šavnik; Ivan Savnig; Janez Nemec;
Jožet' Vidmar;   Ivan Drut'ovka, posestnik.
Do pi si.
Iz Sv. Križa na Vipavskem.  —
(Kratek odgovor na   dopis iz V e I.   Ž a-
b e 1 j v „Primorcu" St. 16.)
Vsako toliko časa se obelodani kak
dopis iz Vel. Žabelj, a skoro noben ni
brez „Žabeljske*' b a h a r i j e in iz te
izvirajočega zaničevanja Sv. Križa. Tako
je tudi z dopisom, z dne 5  t. m.
Prvi stavek trdi, da ,.n a š ^žabeljski)
kmet se zaveda svojega revnega
p 0 1 o ž a j a", a proti koncu dopisa za-
ničljivo očita nam ,.menažo" od ka-
pucinov. Kako se to vjema!
Resnica je, da je malo krajev po
Vipavskem, ki bi imeli toliko baharije, a
poleg te tudi preveč dolgov na svojih
zemijiščih, kakor jih imajo Vel. Žablje
kljubu zaporednim dobrim letinam v pri-
meri s sosednimi kraji.
Dragi sosedje! Ako se zavedate
svoiega revnega položaja, zavedajte se
tudi, da baharija in revno stanje ne
gresta skupaj, ampak napravljata do-
tičnike le s m e s n e. Vel. Žablje so po-
stale res samostajna fara, doslej še brez
župnika, ker nadäkofijski ordinarjat še
ni razpisal službe, kajti zadeva je komaj
rešena in taka strašna sila tudi ni, da hi
se morala fara z ne :">00 ljudmi, kar raz-
pisavati. Vprašanje je, koliko župnikov
se bode poganjalo za najnovejšo laro v
na.ši deželi. Kdor pozna razmere v Vel.
Žabljah, ne bode se pulil za boro „faro".
Smešno je podtikati vaškima „žu-
panoma" krivdo, da ni se razpisana farna
služba; grdo pa, sumničiti koga, da bi
prosil, da bi ostala nova fara še dalje
nekaka ,,podružnica" Sv. Križa. Ta bode
shajul odslej boljše in ložeje aam brez
dosedanje „podružnice". Hvala Bogu, da
je vendar enkrat dovršena ločitev. Že-
limo iz srca, da bi tudi vam tako ugajala
ločitev, kakor upaja nam ter da bi bili
ločeni in aamosvoji zadovoljni in mirni
brez vednih hujskarij. Hodočemu žabelj-
skemu župniku pa želimo, da bi mu ža-
beljski pobalini v znani „naprednosti"
ne napravljali podoknic 7, oslovskim ri-
ganjem ter da bi mu ne razbijali vrat
pri vrtu, kakor so delali sedanjemu vne-
temu in miroljubnernu vikarju.
Znanim Žabeljskim „oprtnjakom"-
naprednjakom pa svetujemo äe, naj puste
na miru svetokrižke mentne pravice, ka-
terih nima zajamčenih nd Napoleona,
ampak od naših cesarjev, katerih imena
niso vredna, da bi se blatila po čeljustih
žabeljskih laži-naprednjakov. Pustite nas
v miru, kakor puščumo mi vas, kajti
dorna imate dovolj Bmeti, ako jih hočete
pometati.
Verujemo dopisniku, da je bila v
Vel. Žabljah neka oscba „obsedena",
a ta ni klerikalka, ampak daleč znana
predsednica „oprtnjaakim" zbororn. To-
liko razprtij ni bilo v Vel. Zabljab, dokier
ni priäla tja pred leti „flora" y hlačah
in i^e hujäa polovica v krilu. Škandali
no tarn na dnevnem redu in se|prenaäajo
tudi v soseščino. Dopisnika pozivljemo,
da jih v časopisu ožigosa, aicer storimo
mi kaj tacega. Na svidenje!
Krod, 20. aprila l*KKi. V predzad-
njein „Primorcu' z dne 10. aprila I. I.
napmlel me je dopisnik iz Starega sela.
('•es, iia rujem proli bralnemu druAtvu
islotam. Koliko je v tern dopisu resnice,
naj pojasni sledeča
i 7. j a v a:
Podpisana občinska za,stopnika ob-
<>ine Kred sva na zuhlo.vo g. učitelja Iv.
Ivančič-a v Kredu povprasevala pri vseh
hišah v StariMii selu zaradi dopisa v zad-
njem ..Primorcir' z dne 10. aprila 190.'?,
v katerem se očita imenovanemu g. uči-
telju. da skuša razdirati bralno društvo
v Starem selu in sva izvedela sleilece:
Nobeden vprasanih ni rekel. da bi
ga bil g. učitel) Aunhil pr>li ,,bralneiiHi
drustvu" v Starem selu ali mu sploh
odsveloval, naj  ne pristopi  k druAtvu.
V    sprtčbo   tegn   naj in   laslnorocni
podpis
J. U r ha n č i č.                1. S k o č i r,
staresina.                        podžupan.
Taki so dopisi iz nase obcine ^naj
bodo že nu.slovljeni iz Kreda, Starega
sela ali Horjane) ž(» delj časa v „Soči''
in ,.Primorcu-v, v katerih se javno blati
občina in odlicni njeni člani pred sve-
tom. Dopisnik pljuje v lastno skledo. Ph
vsake reci je enkrat konec; inera je /<l
več kot polna. N«j ne mi^li dopisnik. da
mu bodemo slu/.ili i nadalje v nakovalo,
da bode po nas mlatil. Tudi ljudstvu se
gabi tako počenjanje, zato take dopise
ogorčeno obsoja.
Naj si zapomni dopisnik, da je ob-
rekovanje tudi po državnih postavah
kaznjivo dejanje. Vftegne jo skupiti, da
jo bode pomnil celo življenje. ker pra-
vica še ni zaspala na svelu in je sled-
njič le ona zmagovalka.
Da sem bralnim društvom splob
odkritosrčen prijatelj, to dopisnik prav
dobro ve, saj me je videval 18 let o\>
vsaki ,.Besediu v kobaridskej čitalnici kot
požrtvovalnega, delnjočega člana.
Vzrok, du nisem ud tuk. bralneg 1
društva je med drugimi posebno ta, ker
nisem se pozabil vdarca, ko ste mi pred
2 letoma z lažnjivim obrekovanjem na-
nieravali škodovati nn mojej elužbi in
slednjič ker se vsakemu značajnemu člo-
veku gabt prestopati prag hise, kjer se
je skovalo in se se vedno kuje toliko
lažnjivih dopisov iz  naže obcine.
Ivan   I v a n c i č,
uciU'lj-votlitflj.
Politični pregled.
Notranji polltični položaj.
Danes imajo na Češkem velevažen
shod, v katerem se bo dolooila nadaljna
taktika mladoče^kih državnih poslancev
v dr/avnem zboru. Sklepi tega shoda
bodo od prevelikega pomena za nadaljni
razvoj na^ega parlamentarnega življenja.
Da sklepi tega shoda postanejo lahko
osodepolni za nas parlainent, 0 tern nikdo
ne dvorni. Ako bi se na tern sliodu skle-
nilo, da morajo mladočežki poslanci priceti
koj z obstrukcijo, potem bi zadal tak
sklep našemu parlamentu najbrže smrlni
udarec. Sicer sodili po dosedanjih to-
zadevnih porocilih, se bode sklep današ-
njega shoda najbrže glasil tako, da se
tudi za nadalje prepusti mladočeškemu
klubu da po svoji providnosti uravna svojo
taktiko tako, da bode najbolj vstrezala
koristim Oeškega naroda. Kakor receno,
na izid tega shoda radoveden je danes
vsak avstrijski politik in radovedna je
tudi vlada sama, in posebno pa dr. Körber,
kateremu se na tern shodu prav lahko
prekrižajo njegovi računi.
Državnl zbor.
V  torek se je prvikrat po velikonoč-
nih praznikih zopet zbrala k posvetovanju
in sklepanju naša poslanska zbornica. V
ti seji je vzprejela zbornica predlog  po-
litično socijalnega odseka, da je nedeljski
počitek v predilnicah   določiti na H6 ur,
pocitek ob praznikih  pa na 24 ur, kakor
tudi predlog gospodarsko političnega od-
seka, da se konzulatom poveri obširneja
protekcija  nad   izseljenci   in   da   se   di-
plomatičnim zastopstvom pridodajo   teh-
nični,   trgovinski   in   poljedeljski   agenti.
Zbornica je potem   sklenila,   da   bo pri-
hodnja seja dne   28.   t.   m.   se   sledečirn
dnevnim   redom:   1.   Poročilo 0 odpravi
službenih kavcij državnih   uradnikov;   2.
Poročilo 0 reforrnizborničnegaposlovnika.
S premembo poälovnega reda ne bo nlč.
V   torkovi   seji   poslanske  zbornice
je   bil,   kot   znano,   sprejet   predlog,   da
pride razprava 0 zborniškem  po.-slovnem
redu fie le kot   druga   tocka   na   dnevni
red torkove seje.   'S tern  sklepom   je pa
baje za dalje časa pokopana razprava o
premembi   poslovnika.   Dunajska   „Zeit"
ve o tern poročati aledeče : Zdi se, da je
žo sklenjeno, da se reforma o zborniäkem
poslovniku   za   s(!daj    sploh    od-Uavi    z
dnevnega   reda,   s   čirnur  je   usoda   od-
sekovih predlogov vže započatena. Vlada
je   že   izpočetka   nameravala(?)   zavleči
stvnr ad calendas graeeas, ker hoče prvir
pn'pnu'iti v/nemirj(Mij<i dnhov pred rn<c-
pravo lako vaznih zadev, kakor je hh
godba in proracun, in ker se opravi^eno
boji, da se po sprenuMiibi poslovnika v
zbornici v najkrajätMn casu osnuje trdna
zborniska večina. — Seveda, nekatere
stranke ne bodo /.adovoljne s to pre-
membo, tembolj ker so ravno tern potorn
hotele priti v trdno v<fčino, ki bi pa ne
bila — slovanska. Z nacrtom, ki ga j»>
baje v tej zadevi sklenila vlada, so ptt
seveda /adovoljne kolikor toliku vse.
manjse stranke.
Demunstracijo v Belemgradu
Preteklo nodeljo je kakib 200 trgov
skih pomoCnikov v IJelerngradu priredilo
burnt* demonstracije proti naredbi vlade,
vsleil katere so trg. pomoOniki stavljeni
pod zdravniško nadzorstvo ter da mora
vsaki od 11 jili izročiti svojo fotogralijd
redarstvu. To naredho so najvec pro-
vzrocili ttiji trg. pomorniki, ki zanasajo
razne nečedne bole/ni med domace trg.
pomočnike in med katerimi je mnogo
sumljivih elementov, ki pribajajo v Srbijo.
Zaradi tega pa je bilo tudi med uV
mui,^, ranti mnogo nemskih. madjarskih
in židovskih elementov, ki so domarine
h'ijskali na izgrede. Kmalu je prišlo do
tolikili nemirov na javni ulici, da je 1110-
ralo nastopiti vojastvo z orožjem v roki.
Za srbski narod značilen pa je
ta le dogodek, ki se jr pripetil v neki
ulici, kjer je bila največja gnječa de-
monstrantov. Ondi je zapovedoval neki
častnik svojemu mo^tvu. Iz množice so
se cY:uli klici: ,,Proč s poltoijo ! Živela
srbska vojska!" Častnik ukaže množici,
da se ima raziti v petih minulah. V tern
trenutku za^ne brcati in skakati konj
jednega vojaka in častnik zakliče vojaku:
„Pazi, da katerega ne pohodi !"' Te be-
sede so imele mogot'en asiinck. Ljudstvo
je urnebesno vzkliknilo: „Živela na«5a
vojska ! Bratje razidimo se ! Tudi vojaki
so naSi bratje in ako oni pazijo, da se
nam ne zgodi hudega, bodimo pazljivi
tudi mi proti njim!*' — !n to je resilo
položaj, ki bi bil postal lahko nevaren
V pelih minutah je bilo vse mirno.
Delavski ustar.ki na Nizozemskem.
V tej mali državici se vr3e veliki
dogodki. Vyi delavski stanovi po celi
državi stopajo v sploSni veliki štrajk pod
geslom odpora zoper nove postave, na-
perjene proti štrajkorn. Najprej wo začeli
štrajkati delavci na ladjah, ki imajo v
svojih rokah do malega ves trgovski
promet, ker dovažajo od morja po k«-
ualih v mesto vse blago. Ako ne de-
lajo ti ljudje, stoji ves promet po to-
varnah in skladiščih. Temu štrajku se j»
pridružil ^trajk železničarjev, ki so izdali
parolo: ,.Po celi Nizozemski no srne vo-
zili noben vlak!" Tern žtrajkom pa so
se pridružili še drugi in generalni strajk
se bliža. Vsled tega stoji država pred ve-
liko krizo. Vlada skuša z vojaStvoni
vzdržali železniSki promet in nizozemske
viake straži vojastvo. Ali žal, niti v vo-
jaStvo nima vec zaupanja. Po razmii
krajih se vrše spopadi, med katerimi je
vedno več ranjenih. Po vseh lukah in
mestih počiva delo, v::e, kolodvore straži
vojaštvo. Vlada hoče v celi državi pro-
glasiti obsedno stanje, a vodje delavcev
pozivljajo klfi. na mir, da ne dajo povoda
vojastvu za nastopanje. lnozemski vlwki
prihajajo redno, a notranji železni^ki
promet počiva. (Jd 2.r).()00 vojakov, ki
imajo služiti, jih je ve.č tisoč na dopustu,
a najtežavneje je, ker se vlada na pešct»
in mornarico ne more zanesti.
Macedonskl dogodki.
Rusija zahteva, da se morilca kon-
zula Ščerbine, Ibrahima, predno se ga
usmrti, konlrontira z ono osebo, ki ga
je baje nagovarjala k izvršenemu zloöinu.
Je pač tako, kakor so prerokovali razni
listi, da Turčija nikdar ne izvede relorm.
Sedaj prihajajo narnreč iz Carigrada vesti,
da je sam sultan izgubil tako nado. ka-
tere ni morebiti nikdar imel. Poročila iz
Carigrada pravijo ludi, da se sultan jako
boji, da bodeta morali poseči v mace-
donske   razmere   z   orožjern   Avstnja in
Rusija.
' Iz Cetinja prihajajo poročila, da sta
bila v Skadru napadena in ranjena dva
kristjanska člana novega sodiäöa.
Te dni prišla 30 med svet iz tur-
äkih virov poročila o novih veöjih spo-
padih med ustaäkimi četami in med tur-
Skimi vojaki. Ali ta poročila so tako
hudo po turško pobarvana, ,da jim živ
krst nes verjame. Poroča se namreč iz
Soluna, da je v nedeljo popoludne v
gorah med Osmanje in Strumico doälo
do hude bitke med ustafii in 'ned
lurškirni četami. östaäev da je bilo ka-
kih 300. Po ten poročilih bi bil trajal
boj več ur in bi se bili ustaši ^e le proti
večeru umaknili. Zdaj pa pride najlepäe.
Poročila pravijo namreč, da je bilo v
tem boju 50 ustasev ubitih, 70 pa ra-
njenih. Turkov pa je bilo ubitib le 7, a
ranjonih  10.  Dalje  se  poroöa iz istega
vira, drt jft v Kadovištu f>00 uslasflv na- |
pad1', HO   tiirskih   vojakov   in da je bilo |
po  dolgotrajnein   bojevanjii   uhilili   le 9 j
Turkov,  u   padlo   «la   j«1  HO uslasev. Na j
prvi polled je loroj   ra/.vidno,   da   so ta
poročila ali i/,misl|ena, ali pa. da jo mo-
ral bi!.i izid teh bojev vo.s drugatfen, nego
prt tau, Kakor bi  ga hoteli imeti Turki.
V   Bolgariji   ho   I»mjr»   jako  nevoljni
na ruskc konzulo   zaradi   krivih   poročil
o Macodoneih, katora   posiljajo v Petro-
grad.   Zaradi   toga   jo,   kakor so porora
angleskemn listu „Time*", odslo iz Varne.  !
osem bivdih bolgurHkih easlnikov,   da bi
pomorili ruske konzulo, nahajajoče se v
Maeedoniji. Oponiniti moramo,  da takim
porocilorn ho ne sine preveč verioti, kor
jo znano, da bi   Anglo/.i   radi videli,   da
nastane mod   Bolgnrijo  in  Kimjo nespo
razunilionjo in «la so   naliajnjo v lUlga
nji angli'/'ki emisarji, ki sknvjij hujskajo
Bolgaro proti  Kiisom.
V   Varni  jo  bilo   to   dm   ukraacnih
iz arzonala 700 <>()<)  patron in  10 pu-,k.
To dni ho jo zbralo SO Bnlgarov,
ki so pod vodstvorn hiv' h bolgarskih
častnikov, oboro/.oni s piiSkmni r< , etir-
kaiTii zapustili Bolgarijo lor se podali v
Mac'donijo, da so tain pndruzijo niaoe-
donskim ustaškim i:elam. Na čepicah, ka-
tere nosijo, stoji zapinano: „Svohola ali
smrt". Da so pa lake čote v Bolgariji
Jaliko /birajo, no da bi jim tega branile
bolgarske oblasti, jo par znamenjo, da
je vso probivalstvo Bolgarije na slrani
macedonskih u.slasev, tor da je bolj,';irski
vladi popolnoma ncmofjofie zabraniti tako
gibanje.
Sploh postajajo na Balkarin razmere
od dm» do dno bolj novarno, kar doka-
zujo tudi to, da so Albanci v zadnjih
dneh na dveb mostih prestopili srbsko
mejo tor srbsko straže pomorili.
1'osebno v hudi nevarnosti so na-
hajajo zdaj kristjani v Stari Srbiji in v
Albaniji. Hos jo, da jo poslala Turčija
mnoßo vojaStva tjo. kjor so ji zdi. da bi
biia nevarnost največja. ali Albanci po-
pibali so jo drugam in so nahajajo po
gorovju. Stevilo oboro/.enih Alfoancev so
ceni zdaj na 70.000 mo/.. Ti ljudjo so
zdaj ne pečajo z drugim, nego s pn/.iga-
njom kristijanskib vasi in z ropanjom.
Porta poslala jo sieer le tretjo komisijo
v Albanijo, da bi Albanco pregovorila k
mini in rodu, ali tudi ti trotji komi-
siji so albanski prvaki od^ovorili, da
nočejo in nočejo nič slisati o rotormah.
Še hujže. Ko je odäla trotja komisija v
Carigrad, razposlali so albanski prvaki
manifest, t.iskan v turäkem in albanskom
jeziku, pu vsob krajih in vaseh celo Al-
banijo, ki se tako-le ^lasi:
Hratjo! Albanci!
Sultan nas jo prodal in izdal. On
hočfi izrocitt naSo domovino kristjanskim
psom. Tujec so pripravlja. da nas pod-
jarmi s silo. 'I'ega pa ne smemo nikakor
propnstiti. Zato vsi pod orozjo in bra-
nimo se proti vsem. I*ri prvom poskusu,
naperjonom proti nain, pa moramo ka-
znovati najproj podpibovalco, nahajajoco
so v nasi hisi, na našib tlob in ti so Srbi!
Domače in razne novice.
IiiitMiovaiijo. — Policijski kancelist
j?. Venceslav Scha m a n e k je imenovan
za policijskega olicijala. — Za policijsketfa
kancelista jo imenovan titularni orožniški
stražmešter j». Ivan V r o d a u k. — Za
sodnega kancelista v 1'azinu je imeno-
van Bože Sadič, mornaricni nadglednik.
Smrtii» kosa. — V Bolaju pri Co-
rovljab v Istri jo umrl g. Adol Kitrnor,
oskrbnik na poaestvu kneza Auersperga.
Kako so voiulai- najivni noka-
tori ^»spodjo ncitolji. — V zadnji
Stevilki „Soee" je prijavil odbor „Ajdov-
ske podružnice učit. druslva za tforiški
okraj" neko izjavo, v kateri so nekako
nuduje, ker mu nisino od^ovorili, odkod
in kakojedobila „Gorica" neko poročilo
o zborovanju omejene podrnžnice, o ka-
terem trdi odbor, da je neresnicno. Za
božjo voljo, gospodjo učitelji, kako mo-
rato biti tako najivni, da kaj takega od
nas zahtevate. Ali ne veste, da je to
uredniSka tajnost, katere nredništvo, ako
je količkaj pošteno ne sme izdati. Akoje
„Soča" tudi zj. kaj takoga sposobna, da
izdaja uredniške tajnoati, to je pač njena
styar. JVIi kaj takega ne moremo storiti.
Sicer pa, ko že omenjate g. naducitelja
v Oseku Antona Beleta, in pravite, da
ni hotel on podpiaati izjave, v kateri je
oilo rečeno, da je „Gorica" lažnjivo po-
ročala, vprašamo Vaa: Zakaj ni hotel g.
Bele podpisati izjave? To dejstvo, da ni
hotel g. Beie podpisati izjave, vzbuja pri
nas sum, da je bilo mogoče naše poro-
cilo o Vagem zborovanju vendarlo res-
nično, kar bi nam bilo pa zares jako
2al. Povemo Vam pa S« jodonkrat, da je
resnica, da goap. Bele ni spiaal omen-
jenega poroöila in da sploh ni bilo naše
uredništvo v nikaki   dotiki z g. Beletom
glede omenjonoga poročtila Sploh pa j«
na^o mnonjo, da bi bilo riajbolje, ako bi
Vi to /adovo puslili pri rniru, kajti iz In
riavodoncga jo mzvidno, da stvnr bolj
ko mo jo incAa, bn|j smrdi.
,,KI<'|n»t«'i' v (äospoNki iiljci" klo-
pi'ta daljc. — Glodö nakupa nokatorib
poslopij v (iorici od Htrani sloTonskib
zasobnikov, odgrtvs>rili smo že zailnjič
kar smo irnoli odi^ovoriti. Zato pa nas
klepotčovo klepetanjo in zavijanje v xad
nji Hl(»vilki ,.Sočo11 prav nič ne zanima.
Kor so ](k, pa klopotoc iz Gosposko ulico
zagtial pri tej priliki tudi v „Centralno
posojilnico" in pa v neko „klerikalno
zadrugo1' in jo mod drugim rokol, da so
dr. Sii'Hersir bs)ji za svoje tisočako, ka-
toro jo zalnlkol v „(iontralno posojilnicov\
povomo klopotcn in sicer na njogovo
jozo in /alosl, da so nima dr. ŠustorAič
za Hvojf» tisočake, katoro jo zalolkol v
,.(iontraliif' posojilnico", prav nič bati,
kor jib sploh v ,.(.ontralni posojilnici"
ni. La/.njivemn in podlomu klopotcn pa
bodi povodHiio, da no siiuio, da so no
nabnja v ,.(!f»ntr»*lni posojilnici*' nobon
dr. Sustorsu'-ov tisoöak, nego da jf res
nica, da inia ,.(ionlralna pos&jiiniau'1 vo
liko tisocakov svojoga donara naloionili
v donarnih zavodib v Ljubljani, pri ka-
torib  ima bosodo  bas  isli  dr. Šualoršič.
(jlodc ,.klerikalno zadru^o"' pa omo-
nimo, da nam jo dobro znano. kaj vse
jo poskusil noki falot. da bi jo oskodoval.
Ta falot poconjal jo narnroc tako reöi,
ki so sp žo likalo v resnici kazonskih
paragrasov. Ni izkljur'ono, da prinesi*rno,
ako se nam bo zdelo potrebno, vse to
ob svojom c'-H•-¦ 11 na dan. da sv*'t izvo,
kako vrste Ijudje in kako moraine pro-
piilico bi liolrle nositi pri nas prvi zv<>-
uec ter zaHtupati na Gorižkem slovonsko
javno mnenje.
Mostni  prorarun   za   1.   I!Hi;{ jo
zadobil Najvišjo pr»trjfinjo.
Itfdarsko zarit've. — Kedar prvega
ri'dn Jože Badin postal jo rodarski nad-
/.ornik. Za redarja I. roda jo imenovan
Maksimiljan  Vodnpivec.
Xajdeno reri. — Jo/.e Vižintin iz
St. AndreJ.a je našel velikonočno soboto
na žolozniskem kolodvoru zlato uro z
voriu'o. lzrocil jo je Atandrežkemu žu-
panu, a ta pa jo jo oddal na tukajšnji
policiji.
Tatvina.          V   noči   od torka na
srodo so mlrli tatje v Milnerjevo vilo.
Gospodarjev ni bilo dorna. Tatje so po-
brali nkr vrednostnih predmetov, <5li
potem v klrt se tarn dnbro napili in od-
nosli  potem zdrave pete
in zopot tatvina. — V sredo po
not'i so ulomili tatje v vilo Amalijf na-
bajajoco se za Bažonerji. Tatje so iskali
donar; ker pa toga niso našli, postali so
nejevoljni in ohladili si so jezo s tern,
da so polomili in poškoilovali pohištvo.
Nekaj vina so v stoklenicah vendarlo
na$li, da si so mogli X njimi ugasiti Aejo.
Škoda, katero so napravili na pobištvu,
j<» so  precej  velika.
Pmnniiba {»ONt'stl. — G. Anton
Pečenko, trgovoc v Gorici, je kupil Hi-
naldinijevo hiAo v Verdijevi ulici poleg
dosedanje svoje.
Dr/olnl odbor razgla^a: Oddaja
so naprava pohistva. ki jo potrebno za
opremljenje uradov deželnega bipt.teč-
nega urada. Vabijo so izdelovalci po-
hištva, ki se nameravajo potezati za na-
pravo teh i^.delkov, da vložijo svoje po-
nudbe deželnemu odboru do HO t. m.
ter naj določijo cene in dobo, kedaj jim
bode mogoče to pohižtvo izročiti. — Po-
drobna pojasnila o kakovosti in množini
potrebnega pohištva in dotičnega dela, se
razvidijo pri deželnem stavbinskem uradu.
I/prod HodiSoa. — Na zatoženi
klopi so sedeli te dni Trebižan Alojzij in
France in Kalin Anton iz Ajdov^čine.
Obtoženi so bili, da so pri nekem plesu
dne 28. decembra 1902 Franceta Vodo-
pivca tako pretepli, da so ga pripravili
ob levo oko. Obsojeni so bili vsi trije in
sicer sta bila obsojena prva dva na štiri
mesečno, a Kalin na šest  meseeno ječo.
Vhodel je v nedeljo, kakor se go-
vori, neki vojak, čevljarja Štefana Ko-
mela z Grčine. Podati se je nior»! vsled
tega v bolnišnico usmiljenih bratov.
Nevarni zobje. — V Dornbergu
nastal je med mladeniči prepir. Med pre-
pirajočimi bii je tudi brat 28 letnega Jo-
žefa VodopivcH. Ko so se lantje apopadli,
hotel je Jože Vodopivec braniti svojega
brata. Pri tej priliki ga je pa nekdo tako
hudo vgriznil v levo roko, da mu je
tri žilice pregriznil. Vodopivca so pri-
peljali v lukajSnjn bolnišnico in je nje-
govo zdravstveno stanje šo precej opasno.
Sainoinor. — V torek okolu 9. ure
zjutraj se je zaprl „Piccolov" dopisnik,
Anton Petris, vstranišče inse vstrelil
z revolverjem v sence. V tistem hipu je
šel minio hiäe duhovnik, katerega so
ljudje poklicali   k   nesrečnemu samoino-
rilou. Nil j« toliko se pri zavesti, da je
na vprasanjo namignil, da ho hooe spo-
vodati, kar mu sovoda ni bilo mogoče.
Pronosli so ga v bolnisnico. I)o danes ni
Se umrl.
N'oHn^a, Vol. teden je padel z
zvonika v Sv Križu H loten deček ter
se lako poskodoval, da je vsled te^a umrl.
Na otroko so le promalo pazi!
Slam» in inraz tor kajonjo proti
njiina. — Že prod Vel. nočjo je bila
nekaj dni po nižinah slana, ki je prov-
zročila sicer škodo, a le majhno. Dne
19. aprila pa jo bila po nižinah v i-
p a v s k e d o I i n o tnočna s I a n a in se
hujsi m r a z, ki sta provzročili^ veliko
Skodo na sadnem drovju in trti. Že večjo
Akodo jo zabranilo procoj^njo knjenje.
Skoda, da se ni kadilo šo veliko bolj.
Dno 20. aprila jo bila i^e hujša slana,
a nokoliko manjši mraz. Toplomer jo
ka/.al  v vrtu H   pod  ničlo.
Iz Sompasa nam pišojo V no
neljo in pondeljok smo imoli jako hudo
slano. Skodo je napravila voliko Posebno
voliko skodo jo napravila pri črosnjah
in pri krompirju, t. j. pri glavnem pri-
dolku uhsiAriih posesinikov. Veliko škode
jo napravila tudi na trtab, po»ebno pa
na onih, kojo so pokazale že zarod, tako
da ni pric'akovati voc dobro letine. I)a
bi le to zadosčalo, a bati so je §e bujega,
kar pa Bog ne daj!
Iz Sttnji'la nam pi5ejo: Slana je
pri nas zadnie dni uničila sadje. trtnega
zaroda ne veliko. ker ni ie po^nal.
Zgodnje bele trte so osmojene. rRefo3ku
m trpol 5e nikake skode. — Orehi so
popolnoma končnni. — Su^a je provzro-
čila tudi pri nas pornanjkanje vode Toda
v Stanjolu in Kobdilju je ^e vedno ne-
nokolikt» izvirne vode. Slabeje je o.skrb-
Ijena z vodo Hruševica. Tu je sicer več
zasebnih vodnjakov, pa le eden obeinäki.
— i'red desetirni dnevi se je dogodilo v
HruSevici nekaj posebnega. Kakor je
Mojzos po božjern povelju priklicai iz
skal«1 Uraelcem v pašcavi vode. tako je
tudi v Hru^evici nek mladenič Sei v
svojo senožet odJaljeno od vasi kakih
22 m v smeri proti Avberiu tik tržažke
ceste, udaril s kladivom in železom po
skali, odlopil tako kos kamns od skale,
in nastal je mot-an izvirek, ki daie kakih
14 hi vodo na dan že 10 dni. L'stno iz-
ročilo pravi, a nihče se ne spominja, da
je bil vže nokdaj tarn studenec. Dal Bog,
da ne usahne v su^i ta velik božji dar !
Bohliijska želoznica. Dela pri
predoru bohinjske železnice med Pod-
brdom in Bohinjem napredujejo jako
vrlo. Dosedaj je prevrtanega že polovica
predora, natnreč od bohinjske strani 1834
m, od podbrdske strani pa 14S3 m. Torej
skupno 3317 m. L)olgost celega predora
pa bode znašala b'H14 m.
Poskus poljutijo. — V pondeljek
je pose^tnik Suli^oj Anton iz Kanala po-
veril f>7 letnemu Stergarju Jožefu pok.
Blaža iz Podlake 9 volov. da jih žene
v Gorico in jih tarn izroči g. Fogarju.
Prišedši v Gorico pa je S. izrocil Fogar-
jovemu agenlu samo 8 volov. dočimje 9.
odgnal v neki hlev in ga kasneje po-
nujal v prodajo mesarju llicherju. llicher
pa ni hotel vkupiti vola. Kmalu so pa
prišli Ster^arjevi zli nameri na sled in
so Stergarja zaprli. Vola pa je dobil g.
Fogai.
Kap. — Nekega kremarja s Kranj-
skega, ki je prise! v Hrda po vino, je
zadela včeraj na Oslavju kap in je ostal
koj mrtev.
Ka/pisujejo se 1 »rostori, usta-
novljeni od vis. deželnega zbora v spo-
min ranjkega deželnega glavarja Nj. E.
grofa Franca Coronini za brezplačno
zdravljenje v prvi morski kopelji v Gra-
dežu štirih ubožnih žkrotuloznih ali ra-
kitičnih dečkov ozirorna deklic te dežele
za letošnjo dobo kopelj. — Prošnje, ki
morajo biti opremljene l mnenjem ob-
činskega zastopstva, spričevalom o cep-
ljenju koz in spričevalom o pristojnosti
prosilcev v kako občino Goriške in Gra-
diške, kakor tudi so spričevalom uboštva
in zdravniškirn spričevalom bolezni pro-
silcev, naj ae vlagajo pri dež. odboru do
15. maja t. 1.
Oddelek društvu veteraiiov v
Kaimijah bode imel veselico v Skriljah
dne 2i\. t. ni. pri g. Fr. Kravosu žt. 91.
Vabilo k veselici, katero priredi
bralno drustvo „Narodni dom>l v Skr-
bini v nedeljo dne 3. maja 1903. na
okrašenem dvorišču gostilne g. lv. Ada-
mič-a s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav
predsednika. 2. Volarič: „Pomlad1', poje
domači mežan zbor. 3. „Slovenska himna",
svira godba. 4. Pl. Zajc: „Zrinski Fran-
kopanka", poje domači inožki zbor. ö.
Broš: „Na obalih jadranskega morja",
izvaja tamburaški zbor iz Konina. 6
Sattner: „Na planine", poje domači
možki zbor. 7. „Jadransko morje", godba.
8. Brož: „Slava Slovencem", izvaja tam-
buraüki zbor. 9. ^Vesela družba*, poje
mesan zbor. 10. „V boju, godba 11.
Veseloigra: „Pri pu^:a?niku". 12. IMes.
V«ak plesni komat 20 vin Začetek veselk-e
točne ob Vjt uri popoludne. Vstopnina
k venelici 40 v, sedeži prve vrflte 80 v,
drugo vrate BO v. V slucaju »labe^a vre-
me.na preloži mt veselica na prihodnjo
nedeljo majnika. Nadejamo se, da ae prva
veselica naže^a bralnega društvt ^Na-
roilni dorn' sponose prav dobro, ter pri-
cakujemo in za jedno najuljudneje va-
bimo naše rojake iz v^eh bližnjih vasij
in občio.
Odbor.
Kandidatjo za inestne in <le-
žolnozborhke volitve v tr/aškl »ko-
lici. — I'oliticno drustvo „hJinosf* je
postavilo za kandidate pri mostnih de-
žolriozborskih volitvah, ki se bodo vrAile
v nedeljo dne 2(j t. m., sledeee goapode
in sicer: Za prvi volilni okraj Antona
Sancina - Drejača pok. Matoja. trgt)vca
v Skednju; za dru^i rolilni okraj dr. Oto-
karja Bybara, odvotnika v Trstu : za trotji
Tcjiiini okrai dr. Gu^tava Gregorina od-
vetnika v Trstu: za četrti volilni okraj
Ivana Gordola, c kr. uradnika v Trstu;
za peti volilni okraj Ivana Gorjupa, po-
sestnika na Opčinah, in za sesti volilni
okraj dr. KJvarda Slavika, odvetnika v
Frstu.
Hartmanov oratorij „Sv. Fran-
čišek" v Ljiibl.janl je v sredo v stolnici
dosegel nepričakovano sijajen vspeh. Za-
nimanje je bilo uprav velikansko. Ne le
s Kranjskega. tudi iz aosednih dezelä je
prislo toliko poslušalcev, da si videl v
sredo v Ljubljani vae polno tujcer Stol-
nica je bila tako natlačeno polna, da v
resnici ni mogel nihče več noter, Videli
smo poleg presv. škofov ljabljanskega in
tržažkega. poleg eksc. g. deželnega pred-
sednika. dež. glavarja in drugih prvih do-
stojanstvenikov tadi odlične goste iz
drugih večjih sosednih mest. Ljubljana
je ta dan privabila obilo prijateljev umet-
nosti. ne le slovenske, ampak tudi nem§ke
narodnosti. ne le katoličanov. ampak tudi
protestantov. kateri so z globoko res-
nostjo poslašali divno skladbo skromnega
frančiaka.ia, proizvajano od slovenske
„Glasbene Matice*4.
To je umetniäki uspeh, katerega se
odkrito radujemo in častitamo vsem, ki
so pripomogli do tako sijajne izvršitve.
Natančnejše poročilo o tern priobčimo
prihodnjič.
(tsnikarskl sestanek. — V sredo
dopolndne se je vršil v ljubljanskem
„Katoliškem domu"4 sestanek krščansko
minlečega časnikarstva. Navzočih je bilo
okolu 70 gospodov. V predsedstvo so se
soglasno izvolili gg. dr. Lampe, g. Ko-
roäec, g. Fajdiga, g. Kompare in g. Roz-
man. Sklenilo se je ustanoviti Časnikarsko
društvo za jugoslovanske pokrajine ter
so se tozadevni načrti odobrili. Daljša
debata je bila tudi pri poročilih o mej-
sebojni zvezi našib listov, o dopisovanju
in o agitaeiji za slovensko krščansko ča-
sopisje. Stvar časnikarskega drustva bo
izvršiti dana navodila v prospeh narodne
in krščanske zavesti med Slovenci. Na
vrsti je bilo tudi poročilo o neznosnih raz-
merah, pod katerimi trpi hrvaäko ča-
sopisje, ter se je ob velikem odobravanju
sprejela tozadevna Jdr. Lampetova re-
solucija, katera se tako-le glasi:
Ker imajo Hrvatje in Slovenci po
svojem prirodnem sorodstvu, po kulturnih
težnjah in sedanjih političnih razmerah
slične in skupne potrebe, katerim morejo
ustreči samo i vzajemno podporo in s
skupnim delom za ojačenje svoje kulturne
sile na polju kulturnem, gospodarskem
in socialnem — izraža sestanek kržč.
sloven, časnikarjev željo, da pride med
rodoljubnim hrvaškim in slovenskim no-
vinstvom kot enim izmed najmočnejžih
današnjih činiteljev v borbi za svobodo
in edinstvo hrvaškega in slovenskega na-
roda, čim najprej do čim ožjega pri-
bližanja, da morejo uspešneje skupno
izvräevati naloge, katere časnikarstvu
povsod nalaga duh nove dobe.
Ker se pa na HrvaŠkem na ne-
čuven način zatira svoboda narodnega
tiska in domoljubno časnikarstvo naj-
hujše preganja, in ker je svobodna beseda
narodnega tiska eno najuspeSnejäih
sredstev, s katerim se izraža volja ljudstva
— zato sestanek slov. katol. öasnikarjev
rado8tno in srčno pozdravlja ta pokret
in borbo hrvaških opozicijonalnih strank
za ustavna prava in izpremembo seda-
nega tujega in nazadnjaškega zistema v
Hrvaški, ter pozivlja vse pravično, zlasti
vse bratsko slovansko časopisje, naj daje
pravični in težki borbi hrvaškili rodo-
ljubov vso mogočo moralno podporo.
Slaua v Italiji. — Tudi v Italiji
je napravila slana zadnje dni velikansko
skodo. V Puliji se ceni ta Skoda na 20
miljonov lir.
Listica upravul^tva.  —  Č. g. J.
B. v R. Od 1. jan. t. 1, —
_.
Koliko ftivaiik sc vn\>\ iih dan.
— Nrkdo j<> i/.rmunii, da so pontbi im
dan na celem svetu 256 milijonov äivank.
Kako so Njxr/iift prlslnost di-
jamnntH. — N'ad'in. kitko ^po/nati prist-
no*t dijamanta. je jako jednostaven.
Vzamf1 so namnv ko>č»'k papirja tor so
nnpravi na njom s svinfnikom piko. Na
to so poL'loda piko skozi ilijamant. Ako
<<•• vidi kozi dijamant pilra, kakorSno so
jt> napravilo s svinenikorn, potom jo go-
tuvo dn jo ilijamant priston. Ako so p:i
vidi na papirjti mosto jedne več pik ali
pa ako so vidi, mosto jedno piko vtv
("rtic, jo znamonjo da dijamant ni pristen.
Abocodc rn/nili narotlov. — Vre~
bivalci Sandviskih otokov imajn v svoji
ahot'odi 12 rrk. Hirmanei IS. Italijani '20.
Hon^ulci lM. /idjo Sirci in lv»lth\jci po
'2'2, stari H mei 2'.\, Grki 2!. Slovenoi 2;'),
Xonici. Ni/.ozonu'i in An^leži po 2t>,
Hrvafjo in Spanjoloi po 27. Arabi 2S,
IVr/ijanci ."{2. Goor^'ijoi .'Jf>, Armonoi MS.
Kusi 11, a stari Moskovčani eelo 4S crk.
Nfkatori i/toeni narodi imajo celo do
;">0 črk v svoji aboeedi.
Xajvisjo ležoOH žclrznira to
zomljo. — Pro#a poruvansko želoznico
..Korrocnrril Central do Peru*' je danos
mijviSjp ložoča želoznica na zemlji. Na
toj progi «f- pripeljeS v osmih urah iz
tropii;no},'rt podnebja v krnjo z večnim
sno.ufom. Tudi glode tohniških težkoČ pri
iz^ratibi je ta železnica jedna najzanimi-
vejših ti ura svota. Dolgost prot,e znasa
od mosta Callav do Orage 222 kilomotrov,
a stro^ki pradnje znašajo 180 milijonov
LliL za vsak kilometer približno 800 tisuc
u'ld Strmec znaša 1.2/j motrov pri kilom .
in zadnji predor, ki je v viSini 47SO me-
trov t. j. v višini najvisje gore v Evropi
Montblanc, je dolg 2400 metrov. Ta žo-
h-znioa toco ob propadih. ki so globoki
nad 100O metrov. Na nekem kraju so je
mcgla proga le na ta način izpeljati. da
ce jo za noko reko nalašč zgradil tnnol
in sc je voda odpeljaia skozenj. da je
I'ilo moc po suhi strugi graditi progo.
Lokomotive na tej železnici kurijo s pe-
trolojem.
Fran Wilhelm urivaja.juei i'a) od Frani
WiUiflisi. U'k;tj-iiarja. c. in kr. ilviiriu'ga /ala!»at»*lj;i
v XiM.-ikirch^ii (Spod:ijo avstrijsku), *>> dobiva v
\5"h Ifkarnah v zavitku po K 2. — avstr. vt-lj.
Kjer ni zaloge, poäilja se dirfktno poätni ^nvuj
s 15 zavitki za K 2400 franko na v*e avstrij.
uir-Tsk».- puštne poätajf. V /nak pristnosti je od-
t.».:j<-n na vsakeru zavitku grb trga NeuiikircLeii
(niMin  Kirchen).
Krojaška mojstra             (
Čufer & Bajt J
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v nisi g. J e r n e j a K o p a č a    I
izdeiujeta                      I
vsakovi'stne obleke za mo*ke -
po mcri, bodisi fine  ali pa |
priproste.                  i
Priporočata sesvojim rojakom
v Gorici in na deželi, posebno pa I
č. duhovsčini za obilna naročila.  i
Odlikovana delavnica!
ant7krösi^~
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se si. občin-
slvn v mestu in na dežeii,
posobno čč. dnhov.sčini. —
Ima bo^ato zalogo bla^a
vsako vrste in za vsaki stan,
tor opozarja na ravno do.^lo
svežo pomladansko blago,
iHslni izdelok goto7)ih oblck
in»površnih sukenj. Cette
/trnv solidtie!
Teodor Slabanja,
srebrnr,
v Gorici, ulica Moroli 12,
priporoca precast, duhov^t'ini za
izdolovanjo cerkvonih posod in
orodja. Pripravo cerkvonega o-
rodja olajšujo rovnim cerkvarn
s torn, da tiajo tudi na obroko.
Obroko si pa preč. p. n. gospod
naročevaloc   sani   lahko   določi.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoča častiti duhovScini in slavnemu
obcMnstvii v mestu in na doželi svojo
trpovino jedilno^a blapa n. pr. kavo :
Santos, Sandomin:o. Java. Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo. Korfü
istorsko in dalmatinsko. Petroloj v zaboju
Sladkor razno vrste. Moko St. 0 1. 2, 3
¦4, b. Voč vrst riža. Miljsveče prve in
dniK'o vrste. namreč po l/j kila in od i
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v II. Histrici. Zveplenke družbo
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdicovira
mlina v Kranju in z Jochmann-ovo^a v
Ajdov^Oini. Vse blago prve vrsto.
Po pošti so razpošilja   v   zabojčkih
najmanje po r> K?. na vse  kraje.
)    Sadjarsko in vinarsto drnstvo
h          za J3rda v Qorici
T  Prodaja   naravne   in   prstno
»)   briske  pridolko  j>o   /iiutiuIi
r                        ceiiah.
»1             Zalofja pristnih vin:
r   burgundeca,   rizlinga, modre
Jj           frankinje in drugih.
k  DESERTNA VINA.
Y           Sedež družtva je:
I  Gorica. ulica Barzelilni št. 20.
Anton  Pečenko
Vrtna   ulica 8 (iOKK'A Via Giardino 8
pristna    bela
in črna   vina
iz   vipavskih,
furlanskih,
briskih,   dal-
f   matinekih  in
isterskih   v i
nogradov.
Dostavlja n;i dom in   nupoSilja  po   žHcz-
.lici   na   vac   krajc   avslrs)-cpi'rskc   monarhijc   ?
sodih (id   sir»  litrov   naprcj.   Na   zahtcvo   poüilja
tudi nzorcc.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Jakob Miklus,
trgovec z lesom in opeko, zalo^a
vsakovr.stnega trdega in rnehke^'a
koroskeKH in kranjskega lesa tor
pohištva, rakev (trug), vinskih po-
sod, stiskalnico za vino in sadjo
vsake velikosti
v Pevmi,
za Soškm mostom, p. Gorica,
priporoca p.   n.   občinstvu avojo
bogato    zalo^o,    za^otavlja   naj-
hitrejšo postrežbo   in jako  nizke
cene.
Dnjo|/|V   Spoiuiiijiijf4k so o vsaki
llUjaiVI. .„.Juki „šolskr«-a doma".
„Ceniralna posojilnißa"
v Gorici,
rt'olstrnvana zadruga z omejnno zavezo,
sprcjfnia hranilne vloge, kal*-rr o
brt'stujc po 4'/n p «»In in o s c t> n o;
iH'vzdiiMH'iH' ohrcsti pripisujr koiicc Ida
h glavnici. Hcnlni d;ivt'k pla^njc poso-
jilnica saina.
l)ajt> posojila udoin na oscbni
krcdit po 6"/,,  in  na vknjižbo po 5'/'•„>¦
SprrjiMiia Llane /. ^ I a v n i m i d c-
lcii po !ilK) K in i. o pr H v i I n i in i
d cIc ž i po 2 K.
Otvarja ölanoin tcko^c raiMiin-,
katiTt« obrcsluj»1 po dogovoni. Za nala-
ganjc in vrjuV'injc so na ra/polago po
ložnicf r. kr. po^tnc liraiiüniic, lako da
je mog(Mxc poslati dcnar lire, po^lnih
stroäkov.
Uradne ure so vsak delavnik od 8 12.
ure zjutraj In ob pondnljkih In čclrlklh
tudi popoludno od 2   4 v ullul Vetturlnl 9.
V Ddlikovaiei sotaerassken
atelije-u
Anton Jerkič,
v Gorici,
Gosposka ulica St. 7
(Iru^i) nadstriipji1
izdolujojn ho vna v folo^raf-
sko slroko npadajoča dela v
najmode neJHom Alilu in no-
prokosljivo nalančnosljo po
jako zmornib conab ;  pripo-
roca so tudi   v  izd(?lovanjo
kmjčvnih  in  drugih  raz
o/i'duir, ki so priznaiw hot
naj/cpšr.
Z odlicMiim MpOhtovanjem
s(^ pripoi%(-(v'a
Ant. Jerkič,
fotoyial'.
-s        Pri svetem Antonu Padovanskem                \J
PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst. Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi so bog.ata izbira piaiirt. ilalmatik, pluvial, liunu'ial, rokclov
kvadratov, kolarjcv Leo, prsnikov, misalov, hrevirjev, ritualov, (.litirnov in
iicštcvilno nabožiiili različno lino vczanili knjij^, sveruikov, križcv, svctihiic,
keliliov, ciborjcv se srobrno kupo.
Jedina zalog-a za colo Primorjo kipov o vsnkovrstni velikosti
in kvaliteti, umetiiiško dclo v roiiKiiiskcm karlonti, priporuiMjivili posohnu
za vlažne cerkve.
Zaloga svoč iz čistopa čobolncga voska kakor tudi nusaiii'
sverc I. in II.  vrste,  podob.  venccv, kri/rcv in  svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdolovalnica palm iz uiiictnih cvctlic in vsakovrstnili
drugih del spndajočih k ho^orastju, izvršijo se vezenja (ricanii) iiajliuejša
za zastave, jire^rinjala i. dr.
Popravlja   se vsakovrstno   stvari za cono,-----               ---------—
—                 ¦------pri  Kojej jo izključona vsaka konkurenca.
NaroL'ilvc se izvršijo torno in hitro.
Iff^s"   Ob nedeljah in prazuikili je prodajalnica zaprta.   r^W
Z odliaiim spoštovanjem                               AntQn j   Vogri6>
5.^-.^-^ ^-^ —^-^ ^. ^„  ^ ^______^ ^________^ ^_______^ .________   _ ^     i
\clik;i    /aloi^a    sivalnih    strojev   is.ikr   \ rslc   /a   sivilje,
krojiuV in čcvljarjc.
Edino zastopstvo
Pffafovih sivalnih strojev,
katori*so svetovnoznani natrpožnosti in dobroti, tor
so najsposobnejši za vsako vrsto del, kakortudi za
vozanjo, rekamiranje, so odini, kiso jamčijo za 10 let.
Konkurenca je pri Das izkljräna in nemopča!!
V zalogi imamo tudi
BURSKA DVOKOLESA
angležke „Helikal Premifir", in „Regent'.
(Jena je od ISO  K  na|>r oj.
Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese
vsake vrste. Knmat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 v. Edina
meh. delavnica za popravo sivalnih strojev indvokoles.               4^
Za ohilmi n.'iiocl.u) hc prijjorocat.'i si. olxJinslvn  ikI;ui;i                                  jP
Saunig- & Dekleva,   Äs8
ulica Munlcipio St..  I.       ^ T U3
Št. 33.
V CioricL v sohoto <ln<» 25. npriln  1903.
Letnik V.
l/liaja vs:i' I'ck in solioto dli
II. in i 11 i'i •< 11 •< >l 11 it i* /.a iih'sIci Irr id, .'{. uri
|n|i /;i ili'/.i'ln Ako |i;uli- na l;i ilni'V.'i
|ir;i/.nik i/iilc ilan [»(¦•*) ol> li /.vrtvr. SI;iih¦
|iii |io>ili liii'ji'iii.in ali v (iuiici n:i ilmn
|i(isilj;in < • < ¦ I o 11 • J11 <» K \, (miIIi'Iiio i Km
(Vlrtlrllio .> l\. l'rml:i|;i it v (iulicl V t<>
bakaman Sell war/ v Šolskih iili<"il".
.1 c I I f is i I /. v i\iinskili ulirah in '•''"
ban na  \Cnliii'vcin  tekališrtu |"> * vin.
GORICA
(VimViiio izdanjc.l
1 r«*«tništV4» in upravnlštvo <»»*
naliajata v i,\ a r ii d ii i I i sk jrn i>,
ulna   Vfttiiriin  Ii.  št. 9.
iJopiHc y nasloviti na uri'dniStvo,
'>?la»i' in namenim» pa na upravni4tvr>
»(i(jrii-f«. ()^la»i «»• račuinjii po petit
vrhtali in »hit akn Hf tiskajo 1-kral po
12 vin . 2 krat y» 10 vin.. 3 krat po
h vin. Ako bf vriikrat tiskajo, rathi-
niju   at-   po  pogixlbi.
Izdajalelj in odgovorni urednik Josip Marusif:.
Ti-ku  „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSic).
Na hud pritisek pravičen
odpor.
Zadnjič srno porocali, kako se j*'
godilo slovonskim Olanorn c. kr. kme
tijski'tfii društva v (Jorici pri volilvi 7
odbornikov due IS. lek. meseca. llud
urilisck je vzbudd energieen odpor. Vsi
sSiivcnski odborniki iit clam so neglede
na obslojpca pnlilic-riit nasprolslva koj
no koni/ani volitvi enodüAno sklemli. il.it
H(- rnorajo poskusili in vporalnti vsa zu-
konita srvdstva v namen. da se razveljavi
ta skozi in skozi nepravilna in skrajno
krivirna volitev Prvo takd sred-4vo je
utnk na c. kr. namestnistvo, ki se pa ob
enem pri(»lx':i tudi nasim zastopnikorr v
drzavem zboru, nj. e. gospodu minitster-
skctii ii [»rcd-t'tlnik ii in ri| e. gospodu
ministru za poljedelstvo Ta utok se ulasi :
Visoko v. k r.   nam es t n i s t vo '
Proli volitvi 7 rlanov v flavin <>d-
bor c. kr kmetijskeira dru-lva. ki *t> y
vršila v (loriri dne Is t in /a ods.-k
(»11 < (• ^' it j n č mesto Gorico in okolico, podaja
inn podpisani drustvem rlani v zakonitem
roku  naslednji
u t (» k :
Kmetovalci v goriski okoliei. v Hr
dih, v vipavski dolini, na Kra^n in v
Uorskih (ikrHjili jioknt'AtMH* v,'1""'1^'!"*' k'1'-
ri^kc in ^radi^k»» so s<» v novejcin ('h-u
z viHMiio poprijHi nH|)rfdovanja na kin»1
Iijskrm [jolju. Visoko c. kr nHincstniAtvo
se jc U'\in mdovo žc prepriralo \\o mno-
^i}) prošnjtth, ki tnu od l»'ta d<^ leta v
proK'rt'sivnciii številu ilohajajo i/. vseh
mu'riovanih pokrajin /.a podelitev [indpor
v ra/.ne knietijskt* nrnnen«*. V vst-h vino-
in sadorodnih pokrHJinah so . • tj^lano
vile vinarnke in sadjarskc zadrui;»1 na
tforsk^j strani dcluj«1 if nad 'M) tnh'kar-
skih /.adiii: — prvc so si priskrl"*!»*
svoj»1 drevesnicc in trlnic«». druu'«' svojc
mN'karnic«» — kmclijska zadru^a v Cer-
kneni zyradila si je crlo svoj razuiiino
opravljcni „Gospodar^ki dom". Vsa ta
drustva lekniujcjo m««d scboj v na[ircd-
i-.in dolovanji in p.ivsodi j*1 žt» (»Oilno
poznati dobntdcjnt' nspchc tr^a tckmo-
vanja.
Cli lo naravno j«», da v [»rinicri /,
rncmo za kinctijski naprcdck rast1 in sc
širi mod na-Mii Ijudstvom tudi zaninianjc
za c. kr. kmotijsko »Iruštvo v (Jorici kot
cenlralo za tl<»lovanj«» na kmotijskom po-
Iju, po kateiTJ se širi ali bi «e moral
«iriti kmetij.ski poduk po dežcli in so
HHvadno pretakajo državne podporc v
prospeh posameznim knietijskim pnno^ani
na raznib dožHnib straneb.
Naravno in saino po s(*bi razum-
Ijivo j<^ zlasti priza<l<»vanjo nasc^a Ijud-
atva, da boc-o biti v tpm drustvu v pra-
vičnem razmerju   zaslopano          to jo v
primori s slovilom Ijudstva, obseznosti
nj^ovfj,'a pospslva in do.slednib kin«»tij-
skib potreb.šcin.
Naalodok te^'a bvalovredncfja priza-
uYvanja pa j<» la, da so je začelo v zad-
"j'h lotib slovilo druslvenikov iz vs'^h
navodenib pokrajin čvrsto množiti in da
stt j<» zlasti v odsoku za («orioo in po-
ri^ko okolico, kjor niso imeli slovenski
posoHtniki, dasi jih je znamenita večina,
do lelos nobenega zastopnika iz svoje
»rede, oziroma iz svojih zaupnih mož,
za('(*lo voselo gibanje, to je, da s« za-
vedni kmetovalci in prijatelji kmetiJHtva
iz rnosta in okolice od tedna do tedna
OKlažajo k prislopu, tako da se je od
zadnje seje glavnega odbora, ki je bila
dne 14. (ebruarja t. 1., do zdaj oglasilo
pri odbornikih stanujočih v Gorici zopet
nad dvajset novih članov, katerih pa
žal nisrno mogli oglaaiti, ker ni predsed-
ništvo od tistega casa do danes — proti
J a 8 n e m u d o I o č i 1 u g 28. p r a v i I
skhcalo nobene seje.
In danes smo po vsem tern, kar se
je dogodilo v soboto dno 18. I. m. pri
vol'tyi 7 novih udov glavnega odbora in
kar je   predsednistvo   ukrenilo   jjlede  te
VOlltve,   pOpolllOma  nP«nrJ/".Hni     ri«  «nonnH
la^č za to da j c p r c p r c i' i I i rn fi-
ll o v a n j p ii (i v i Ii (' I a n o v, k a t p r i b
š t p v i I o bi bilo i rn c I o odl or Hen
v p I i v n a i /. i d v o I i t v e novih
o d I) o r n i k o v
Na tern me.stii naj nrmo^redc ome-
nirno, da se je slovcnskirn članom po
krivdi preds<jdnišlva oziroma dni:tveiie_'H
urada /.«' pri volilvi odbonnkm1 z:-t lu
kajsnji odsek, ki se jc vrsila za'etkom
tnpspca januarja. godila občutljiva kri-
vica. Italijanski rlani so narnreo takrnt
orejeli liskana vabila. s katerimi sp jim
1 je napovedala volitev (» odbnrnikov. ^lo-
venski clani pa so prejeli aut"u'rM!iranH
vabila za volitev ,"> oijbornikov. Takrat
so v absolutni veoini do-šli sloven^ki
rlani. /. a p e I | a n i po prejetem napar-
nern vabilu. oddali svojp giasovnic* /.a ¦>
odl)ornikov in nasledek jp bil. da so i/.
volili nanc'^to tj saino ."> odbornikov
da so tjili tore) za jpdneya zaslo|.»nika v
^lavnt'fTi  odlioru  o p e h a r j e n i
Tudi to bodi povpdano na tem
friPrtlu. da sc pri takratni volitvi ni /ah-
tevala od d-išlib rlanov nobena izkaanii-a.
d.nsi >i(^ bila v veljHvi istn drti:lv»'na pra-
vila.  katera v»«ljajo dane^.
I'o i S'.t in naslednjiti društvenih
pr>*viI. bi se bil moral Ae linvno u«ta-
noviti oij-ick /.a Uorico in uorisko okolico
in ta bi imel pravico voliti ^lane o^red
njPL'a r>dt>ora po ilolot'ilu ? \\ pravil —
A nal»ranih je ze mnoijo clanov za tu
odsek, t<> 1 i pri'dMednistvo, jzirori'.a dru-
Atveni urad po kojih *krbi so Me /e
davno ustanovili odspki v naši Furlaniji
—- nista nir storila za to da bi se bil
iHtanovil tudi tukajšnji oispk in d» bi
se bili pvpnttivalno ustari"vili tudi dru^i
f»ils»'ki   na slovenski  strani  deAele   ---
Par pa je puatdo predmedništvo. dn
sta ininula po zadnji odboroTi seji dvn
inesPea brez nobene seje — a nasprotn<<
jp liitelo sklirati drnstvene ilane iz im1-
-la in okolice k volitvi novib 7 odbor-
nikov          in to na nat'in, ki je bolj za-
vratneniu napadu [to.loben, nekio red-
nemu   vabilu.
I'nlozeno okroAnieo /. dne Ii «.[• r11h
1 s»< >M <t L'tiii |e liruštvpiii iirad razpc^si
Ijal I.'), in kakor vse ka/.e. tudi 16 iste^a
inpseca, kajti {>osamezni. tu v Gorii-i sta-
nujot'i rlani so jo prejeli se le v julro
dne I 7. t. in., tore j e n dan p r e d
volitvi) o. Ta p o z n a razpošiljatev
jasno kažp. da je predsednistvo botelo
prehvapiti tiste c-lane, kateri stanujejo
po vasph obšinip i»oriske okolii'p, prvič.
ker jim je odteu?\ilo priliko. da bi se
med seboj dogovorili o tako važnem
opravihi in drunič, ker nekateri niti niso
mogli o pravem času dobiti okro/.nii-e,
da bi se bili mou'li deleiiti volitve cine
IS. t. m. Kolikor smo mogli doznati.
iiiso prejeli vabil. i:. a. DermastijH, kaphn
v Solkanu. občina Solkan, obrina Kron-
ber«, č. K' Klanjšček. vikarij v Goranji
TrihuSi, dp/, poslanec. pro! Iv. Merbuc;.
0 teh smo le skt-ajno izvedeli. a tjotovo
je bilo veliko vet' takib.
(!e so pa pri vsem tem razun eil-
nega ali dveb vsi člani našfga odseka
prišli v Gorico, da bi se udeležili volitve
— je to uspeb skrbnosti iroriškili od-
bornikov, kaleri so takoj v Oetrtek ll>.
t. m. razposlali na vse strani ekspres-
n a p i s m a in okspresne sle, da so
privabili naše člane k volitvi. In prišli
so tudi iz najoddaljenftjsMh krajev ka-
kor smo rekli razun 1 ali 2 vsi, kar
zopet spričuje zavednost našega Ijudstva
in njegovo živo zanimanje za kmetijski
napredek.
Zbore, pri katerih posamezni odseki
zbirajo svoio zastopnike za druStveni
glavni odbor, je smatrati delnim občnim
zborom, ker se tu shaja lahko na
stotine članov, kateri žele izvrševati svojo
volilno pravico. § 4H. imenuje te zbore iz-
recno občne zbore. Torej je za sklicevanje
taki h zborov upnrabljati dolot'ilo if 3f).
drušlv. pravil, po katerem inora biti vo-
litev naznanjena vsaj 15 dni pred do-
tičnim zborovanjem. — V takem posto-
panju, kakoränega se je poslužilo pred-
sednistvo glede sklieevanja zbora dne
18. t. m.; mora vsak trezen, nepristransk
nnainno In/»   nnnxnal!    «^111  —  —------::_x_
Zato je bila rned slovenskimi clani
na, dan volitve obena poparjpnost in Ae
vetjju razdraz*Tio.sl. ko so zapazili, na.
kako strankarriko. slovenskim č-lanotn so-
vražno «taliSee se je postavil drudtveni
prciJsediiik sain in ž njim vre,d celi urad
kiiu'lijskega  druatva.
Ta prKtranovt se je oritno kazala
že v -eitavi voiilne komisije. 1'red-edoval
je predsednik sain \> vitez dr. Fajer, za-
pisoval all prav za prav beležbe s svinč-
nikoni le dHal dru-tveni tajnik ^Prof»*--
sorp" llutfue*. prisedal je odl>ornik dr.
Maram m Ipirilimaoij»1 je poverjeval neki
^holtore" I'ontotti. v červinjan-kern
ok raj u bivajor italijanski p o d a-
nik, kfteri niti ne pripada ^o-
r i s k e ai u o d s e k u in n i rn a t u v o-
! i I n e p r a v i c e. Ta mož se je najob-
lastneje vedel. dasi jp imel najrnanj
pravicp stats na svojem rnestu. in nlo-
ven»kim volik'pm. kateri so ga v svojern
jeziku na^'ovarjali. je zaničljivo odvračal:
„lo no so parlare ,.s c ia v o". Ta »e^tava
komisijp kaze da je pred^ednilt sloven-
skf- ilane popolnoma preziral in da je
nMlasr po^taril v njo takers moža. kat^-
rt'na nas.top jp bil že sam na sebi pro-
Tokacija za slovenske (Mane, ne i^lede na
to. da je ta mož z oditnitn namenom
popHČPno klic-al njihova imena in se spo-
zabil celo do in^ultov. kakorien je zgoraj
navpdeni.
Koliko vrednosti pa n»j inia zapis-
nik. na kateri si je s svinenikom beleike
d»-lal ..Professor*»- HuguPs. kateri ne raz-
ume nobene sU^vpn«kp besede. dociT. so
na<i volilci gororili. oziroma proteitovali
samn po slovernkiv — Ta zapisnik se
ni pisal med volitvijo. ne precital koj po
končani volitvi in dosledno ga tudi ni
nihr** podpisal Tor^j «e lahko reče. da
zapisnika n volitvi ni. marveč da ija bode
četvorica. katera jp vodila volitev 5e le
zdaj skovaia in sii-er tako. da z&krije
svoje zvijače in ceio vrsto nezakonitosti,
ki  so  <e godile  pri  volitvi.
Mi protpstujpnio z vso odločnostjo
proti verodostojnosti. proti veljavno9ti
tPua zapisnika.
V okrožnici z dne 1 i. aprila t. 1.
St. L'rio. s kat»»ro smo bili povabljeni k
volitvi. sklicuje se predsednistvo na iji;
U'., 20. in 21. društvenih pravil A novi
(.'•lam ne poznn]o in ne morejo poznati
dotičnih doloril, ker ni.še nobeden
i z m e d n j i h p r e j e 1 druätvenih
p r a v i I. kakor je bila poprej navada,
da je društveni urad novim članom z
dotiono spreioinnii'o pošiljal tudi pravila.
Vender pa so si nekateri člani dva
dni pred volitvijo preskrbeli neposredno
v diiištvenem iiradu priloženi iztis društ-
veii'h pravil in so g;t prav skrbno in
nntaruno preritali in pretresli ; a nikjer
niso naSli doloöila v njem, da je moral
poprej plac-ati udnino. kdor hoOe izvrše-
vati volilno pravico Vsak ctan. dokler
ni ali prostovoijno izstopil iz druStva. ali
bil z tormalnim sklepom izključen, vživa
vse pravi^e podeljene po pravilih, vštevno
volilno pravico.
Na dan volitve se je baje kazal v
drustvenem nradu itaiijanski iztis pravil
dopolnjen s pisanim dostavkom, o k^tc-
rem pravijo. da obsepa tako določllo ; a
s 1 o v e n s k i m č I a n o m s e n i n i k-
dar objavilo to določilo in tako
tudi ne ono, da se mora vsaki član pri
volitvi predstaviti z i z k a z n i c o. Kakor
že omenjeno, ni pri volitvi ;") odbornikov
januvarja meseca t. 1. nikdo zabteval in
nikdo kazal take izkaznice, disi se je
takratna volitev vrsila na podlagi istih
pravil, kakor zadnja dne 18. t. m. Zato
je tudi ranogo našib Olanov in tudi ne-
kaj italijanskih, ki so že plačali udnino
za tekoče leto, prišlo na voliäöe brez iz-
kaznice. ker so bili popoluoma uverjeni,
da je ni potreba.
Najbolj kričeo dokaz, kako pristran-
sko in krivicno je poatopalo družtveno
predsednižtvo glede sporne volitve. pa
je ta-le:
Na dan pred volitvijo je   najet po-
verjenik druStvenega urada --   neki Go
mel —   pobiral   pri   vseh   itali-
janskih in nemških člani h, k a-
v r o č p v a I izkaznice. Gospod od-
bornik Anton .iakončic. kateri jo slucajno
to videl in se prepričal iz dotičnega iz-
kaza. da. se udnina pobira edino le
od italijanskih in nemskih člariov, jp sel
v druAlveni urad in tarn od tajnika ,.1'ro-
lessore"' Hujjue* zahteval pojasnila o tem
postopanju. Ta se je odrezal lako-le :
Jo non ho falto altro che ese-
^uirejjl! ordini della Presi-
denza". To s.e je zgodilo 17. t. m. Na-
alednje jutro med 8. in 9. uro je 5el g.
c. kr. davkar Fran Gaberšček v dru5t-
veni urad plačat svojo udnino, a ni nažpl
blaifajnika in reklo se mu je. da ga da-
nes ne bode. Pozneje po y. uri je prišel
g Anton Kozem. župan iz Pivačine in
je hotel plaoati udnino za 10 Clanov
svoje županije. in godilo se mu je prav
tako. In za njim je hotelo še mnogo dru-
tMh — vs.eb skupaj med 40 in JO—opra-
viti svojo dolžnost. a izvedeli so, d a j e
b 1 a g a j n i c a po predsednikovi
odredbi zaprta in da ostane
ta dan zaprta.
Po tern takem so se i t a 1 i j a n-
skirn članom izkaznice po pred-
sednikovi odredbi tako rekoc"
vailjefale, slovenskim članom
pa, kateri so prišli prostovolj-
no, da opravijo svojo dolžnost,
seje to,.praesidialiter' zapre-
čilo z očitnim namenom, da se
jim zabrani izvrševanje vo-
Jilnp pravice.
Bla„'ajniku so vsak dan med tednom
odkazane uradne ure od 9. predpo-
1 u d n e d o 1. popol ud n e. Ce je on
zadržan. mora biti drugače preskrbljeno
za dotično poslovanje. Na dan volitve.
ko se od vseh strani zbirajo člani, je
njegova prisotnost v uradu neobhodno
' potrebna ; kajti vsak, kdor pride s kme-
i tov v mesto, porabi rad to priliko. bo-
| disi da poravna svojo udnino, ali da ai
i naroči kmetijskega blaga. ali pa da pre-
I vzame in plača naročeno blago. B1 a-
trajnik pa je bil na dan volitve
zadržan na predsednikovo poveije, ali
kakor je med volitvijo nehote. beseda
ušla društvenemu tajniku : „Per con-
c h i u 9 o del Co mit a to ristretto'1.
Sam g. predsednik pa je, ko so ga razni
Clani med volitvijo interpelirali: „Zakaj
je danes društvena blagajna zaprta?'4 —
trdovratno molčal; dokaz, da sam
ni mogel opravičiti take naredbe, katera
ni bila nič. drugega. nego gola volilna
zvijaca. nedostojna drustva, katero nosi
častni naslov „cesarsko-kraljevsko" in äe
nedostojnisa predsednika italijan-
sko-slovenskega drustva, kateri je ob enem
deželni glavar slovenako-italijanske
dežele.
Pri volitvi se je zabranilo glasova-
nje vsem tistim. kateri 90 se predstavili
brez izkaznice. ne glede na to, ali so že
plačali udnino za tekoče leto ali ne, in
dasi so imeli vsi vabilo k volitvi pri sebi
in so nekateri celo opravičili s pobot-
nico opravljeno plačilo in med njimi
znani možje, udje glavnega odbora kme-
tijskega druätva, dostojanstveniki, kakor
n. pr. gospodje prol'esor Ivan Berbuč, od-
vetnik dr. Tuma, župnika Blaž Grča in
1. Kolavčic", župan podgorski A. Klaru-ič,
c. kr. ^olski svetnik Štefan Krtžnič, cps.
svetnik Frar Vodopivec in dr., katere
predsednik shva prav dobrc poxna kot
družtvene člane; — vse to ni nič po-
magalo: Brez izkaznice ni smel nihče
vložiti svoje izkaznice v urno. Družtveni
clan gosp. Kranc Klanjšček, vikarij v Go-
renji Tribuäi, pozvan po ekspresnem
pismu od strani naäih odbornikov, je od-
äel od joma ob 3 po po'unoci, pregazil
strmo, s snegom pokrito pot iz Tribute
do Clepovana in se pripeljal potem t
Gorico, se predstavil tu volilni komisiji
s pobotnico z dne 16. tekočega
meseca, katero je prejel po-
prejänji dan, ne da bijej bila
prložena tudi izkaznica — pa
ii i bil d o p u š č e n k v o 1 i t v i. Si je li
možno misliti Se krivičnejže postopanje?
Novi člani, ki so bili sprejeti v seji
glnvnega odbora dne 14. I'ebruarja t. 1.;
Pervacina  občina, Anton Kozem, župan,
•;; 12. druStvenih pravil dolžni plačati
udnino in tekočo. leto tekom prvih tn*h
meseeov svojega druätveniiUva. Ta doba
pa ni l>ila potekla so nobednemu izmed
njih, doeim so z vzprejemom v dru^tvo
zadohili vso pravice pravih Olanov — in
vendar so bili odklonjeni.
Za italijanske Clane pa je bilo že
drngače preskrbljeno, da so tmli tisti,
kateri do dne volitve niso imeli 5e iz-
kaznico, — da so jo dobili mod volitvijo.
Naj povemo en sain slučaj in po njem
naj so sodi. kako se je sploh godilo.
Predstavil so je volilni komisiji clan Be-
nedetto Morpurgo, kateri je plačal uil-
nino. pa ni imel izkaznice. Na dotieno
vprasanje je odgovoril: ,,Non la ho, ma
la vado cereare" in je odsel. V tajni-
kovi uradni sobi je imel ta dan vse polno
posla znani glavni sotrudnik „t.orriere
Kriulano" Seppen hotter; hodil je
von in notor in se ponaäal. kakor bi bil
v svoji uredniški sobi. Ko je stopil Mor-
punro iz dvorane, mu je bil Seppt»nhotlVr
takoj za petami. " Vs hišni veži sta nekaj
med seboj pošepetala in kmalu potem
jo stal ijosp. Morpurgo zopet pred volilno
komisijo oborožen z izkaznico ter je
vložil svojo giasovnico v urno. Ta do-
godek je vzbudil živahno ogorčenost med
našimi prisotriimi člani in vsak si ga je
tolmaeil po svoje. Še le, ko so nam za-
nesljive osebe poročale o pomenkovanju
Morpurga s Seppenhoil'erjem v veži, so-
dili smo, ne da bi se nam bilo bati kake
zmote, kaj se je zgodilo.
Po tem slučaju je tudi lahko soditi,
kaj je imel žurnalist Seppenhofl'er ta
dan opraviti v tajnikovi sobi in koliko
takega opravila je omagal
Še bi lahko naSteli nekatere ne-
pravilnosti, ki so se godile v škodo in
krivjco posameznim volilcem ; toda zašii
bi predaleč v podrobnosti, katere no
morejo slednjid nič druzega dokazati,
nego to, kar smo tu zgoraj vže v obilni
mm dokazali, da je bila namreč cela
voiitev z dne 18. t. m. konglomerat sa-
niih nepravilnosti in zvijač, kojih vsaka
zase, ternvee pa celota vseh skupaj tvori
ničnost volitve. Omeniti nam je h koncu
samo še enega dejstva, katero najjasneje
razkriva in osvetljuje skrajno stran-
k a r s k o s t a 1 i š <j e, na katero se jo
pri tej volitvi postavil drusitveni pred-
sednik, gosp. dr. vitez Alojzij Pajer-
Monriva. Zastopal je namreč pet čla-
nov in dosledno glasoval peikrat:
1.  za se kot clan,
2.  kotdeželni glavar za ilalijansko kme-
tijsko šolo,
3.  v  isti   lastnosti    za   slovensko
kmetijsko šolo,
4.   kot   predsednik   odvetniäke    zbor-
nice in
5.  kot predsednik političnega
društva ,. Union e>l,
Prvima dvema glasovoma nimamo
nič oporekati ; s tretjim oddanim glasom
pa je deželn: glavar osvedočil svojo ne-
pravičnost, ker je za solo, katera ra-
prezentuje kmetijske interese n a s e do-
želne strani, glasoval proti nam; z
glasovanjem ad 4 je predaednik odvetni-
ške zbornice razodel svojo netaktnoat
in brezobzirnost, ker je za korpo-
racijo, v kateri so združeni tudi sloven-
ski odvetniki, glasoval v smislu svoje
stranke in slednjič je, posluževaje se
svoje pravice kot predsednik italijanskega
političnega društva ,.(Jnione'1, javno
pritisnil pečat pristranosti na
vse svoje postopanje v sporni
volitveni zadevi.
Slednjič moramo še posebno nagla-
sati, da predsednik dr. vitez Pa-
jer-Monriva ni imel niti pra-
vice, sklicati tflanegoriškega
odseka v volilni zbor, kakor je
nima sploh društveno predsed-
ništvo in to iz naslednjih razlogov:
Po prehodnih določilih, zapopadenih
boncem § 43. novih društvenih pravil,
bila je naloga društvenega predsedništva
kakor hitro je vlada potrdila ta pra-
vila — preskrbeti, da se ustanove novi
odseki po doloeilih zadnjega poglavja
istih pravil.
Po § 41. imajo ti odseki pravico
voliti člane osrednjega odbora po dolo-
čilu § 19. Ker imajo pa ti odseki svoje
predsedništvo. katero ni identično z društ-
venim, umevno je samo ob sebi, da ima
edino odsekovo predsedniätvo
pravico, sklicati svoje člane v zbor k
volitvi članov oarednjega odbora. T o
določilojedejansko žeobve-
ljalo in se izvršilo v naši Fnr-
laniji, kjer so ustano vljeni
odseki izvolili svoje zastop-
nikevosrednjem odbora. Do-
sledno se mora izvršiti tudi
v našem okraju.
Iz predstoječega je jasno razvidno,
da je društveno predsedniStvo glede od-
seka za Gorico in goriäko okolico
1. zanemarilo   ali   morda  tudi   name-
noma opustilo izvršitev prehodnih novih
2. segniväi v delokrog odseka, ki so.
ima Ao ustanoviti, prostopilo moje svojega
podrooja ter s tem of'tno krsilo pravila.
Opiraje so na vso navodono razlogo,
stavimo podpisani odborniki in rlani c.
kr. kmetijskoija drustva
p r o d I o ij:
Visoko c. kr. namestništvo naj l»la-
govoli razveljaviti volitev 7 c'lanov za
osrednji odbor c. kr. kmetijskega dru^tva
v Gorici, izvrAeno dne 18. iekolega me
seca in čimbrže odrediti, «^esar treba, dt
se osrednji odbor dopolni po določilih
J}?J 19., 40., 41., 42. in 43. druAtvenih
pravil.
V Gorici, 20. aprila 1903.
Anton Jakončič, deželni poslanec; Anton
Klančic\ deželni poslanec; Mia/ GrOa, de-
žolni poslanec; dr. Henrik Tu ma, dežHni
poslanec; dr. Dragotin Treo, odvetnik:
dr. Hudolf Gruntar; Leopold Mndau, c. kr.
dvorni svetnik; dr. Alojzij Franko, odvet-
nik; dr. And. Pavlica: And. Gabršček; Ant.
Pečenko; Anton Kriii^ic; Fran Gabršček.
c. kr. davkar v p.; Josip MiHič, posostnik;
Ivan Simčič, posestnik; za „\rinarsko in
sadjarsko druAtvo za Brda v Gorici": A.
Jakončič, ravnatelj, A Koren, J. Orel, J.
Sušmelj. J. Mozetič; za „Vinarsko in sad-
jarsko društvo v Prvačini': Albert Šuš-
melj, predsednik, Vr. Gregoric; za oböino
FVvačino: A. Kozem, Josip Primožič, Jo-
žef Gregorič. Alojzij Stanič, Peter Ker-
^evan, Ivan Kerševan; Hajmund Žnider-
šič. za „zavarovalnico goveje živine"',
in „hranilnico in posojilnico"' v Rencah;
Anton Merljak, za občini Renče in Gra-
disce in za se; Pavel P»ihor; Josip Pahor;
Franc Hebat; Franc Stepančič; Andrej
Merljak; Andrej Peric; Franc Nemic; An-
ton Šavnik; Ivan Savnig; Janez Nemec;
Jožef Vidmar;   Ivan Drutovka, posestnik.
Dop i si.
Iz Sv. KriŽa na Vipavskem.   —
(Kratek odgovor na   dopis iz V e I.   Ž a-
belj v ,.Primorcu" št. 16.)
Vsako toliko časa se obelodani kak
dopis iz Vel. Žabelj, a skoro noben ni
brez „Žabeljske"' b a h a r i j e in iz te
izvirajočega zaničevanja Sv. Križa. Tako
je tudi z dopisom, z dne 5. t. m.
Prvi stavek trdi, da „n aš (žabeljski)
k m e t se zaveda 3vojega revnega
položaja", a proti koncu dopisa za-
ničljivo očita nam ,^menažo'' od ka-
pucinov. Kako se to vjema!
Resnica je, da je malo krajev po
Vipavskem, ki bi imeli toliko baharije, a
poleg te tudi preveč dolgov na svojih
zemljižčih, kakor jih imajo Vel. Žablje
kljubu zaporednim dobrim letinam v pri-
meri s sosednimi kraji.
Üragi sosedje! Ako se zavedate
svoiega revnega položaja, zavedajte se
tudi, da baharija in revno stanje ne
gresta skupaj, ampak napravljata do-
tičnike le smešne. Vel. Žablje so po-
stalo res samostajna fara, doslej še brez
župnika, ker nadškotijaki ordinarjat še
ni razpisal službe, kajti zadeva je kornaj
reäena in taka straäna sila tudi ni, da bi
se morala fara z ne 500 ljudmi, kar raz-
pisavati. Vprašanje je, koliko župnikov
se bode poganjalo za najnovejšo iaro v
nasi deželi. Kdor pozna razmere v Vel.
Žabljah, ne bode se puiil za boro „faro".
Srneäno je podtikati vaškima ,,žu-
panoma" krivdo, da ni še razpisana larna
siužba; grdo pa, sumničiti koga, da bi
prosil, da bi ostaia nova fara še dalje
nekaka ,,podružnica" Sv. Križa. Ta bode
shajal odslej boljše i" ložeje sam brez
doaedanje „podružnice". Hvala Bogu, da
je vendar enkrat dovršena ločitev. Že-
limo iz srca, da bi tudi vam tako ugajala
ločitev, kakor ugaja nam ter da bi bili
ločeni in samosvoji zadovoljni in mirni
brez vednih hujskarij. Bodočemu žabelj-
skemu župniku pa želimo, da bi mu ža-
beljski pobalini v znani „naprednoati"'
ne napravljali podoknic z oslovskim ri-
ganjem ter da bi mu ne razbijali vrat
pri vrtu, kakor so delali sedanjemu vne-
temu in rniroljubnemu vikarju
Znanim žabeljskim , oprtnjakom"-
naprednjakom pa svetujemo še, naj puste
na miru svetokrižke mestne pravice, ka-
terih nima zajamčenih od Napoleona,
ampak od naših cesarjev, katerih imena
niso vredna, da bi se blatila po čeljustih
žabeljskih laži-naprednjakov. Pustite nas
v miru, kakor puščamo mi vas, kajti
doma imate dovolj smeti, ako jih hočete
pometati.
Verujemo dopisniku, da je bila v
Vel. Žabljah neka oscba „obsedena",
a ta ni klerikalka, ampak daleč znana
predsednica „oprtnjaakim" zbororn. To-
liko razprtij ni bilo v Vel. Žabljah, dokler
ni priäla tja pred leti „flcra" y hlačah
in Se hujäa polovica v krilu. Škandali
so tarn na dnovnem redu in se |prenažajo
tudi v soseščino. Dopianika pozivljemo,
da jih v časopisu ožigosa,  sicer storimo
Krnl, 20. aprila 1903. V prodzad-
njcm „Prinioicir' z dno 10. aprila I I.
napadel mo jo dopisnik iz Starega sola,
res, (la rujem proti bralnomu družtvu
istolam. Koliko jo v torn dopisu resnioo,
naj pojasni slodoca
i z j a v a:
Podpisana obi inska zastopnika ob-
čine Krod sva na zabtovo g. ucilolja Iv.
lvanric-a v Kredu povprasovala pri vsoh
hi^ali v Slarem solu /,aradi dopisn v zad-
njom „Primorci!11 z dno 10. aprila I!H)3,
v katorem s<» očita imonovanemu g. uoi-
toljn, da sku.ša razdirati bralno drustvo
v Starem selu in sva izvedela slodoco:
Noboilon vprašanih ni rokol, da bi
ga bil g, učitolj Aunlal prnti „bralnemu
drustvu" v Starem selu ali mu sploh
odsvetnval, naj ne pristopi   k drustvu.
V spričbo tega najin laslnoročni
podpis
J. U rba n ti c\                1. S k o či r,
staresina.                        podžupan.
Taki so dopisi iz našo občine (naj
bodo že naslovljeni iz Kreda, Slarega
sola ali Borjane) že delj časa v „Sočik<
in „Primorcu"', v katerih se javno blati
občina in odlidni njeni člani pred hvo-
tom. Dopisnik pljuje v lastno skledo. Pa
vsake reči je enkrat konec; mera jo zo
vec kot polna. Nhj no misli dopisnik. da
mu bodemo slu/ili i nadalje v nakovalo,
da bode po nas mlatil. Tudi ljudstvu se
gabi tako počenjanje, zalo take dopiso
ogorčeno obsoja.
Naj si zapomni dopisnik, da je ob-
rekovanje tudi po državnih postavah
kaznjivo dejanje. Vtegne jo skupiti, da
jo bode pomnil colo življenje. kor pra-
vica še ni zaspala na svetu in je slcd-
njič le ona zmagovalka.
Da sem bralnim društvom sploh
odkritosrčen prijatelj, to dopisnik prav
dobro ve, saj me je videval 18 let ob
vsaki ,.Besedi>( v kobaridskej eitalnici kol
požrtvovalnega, delujočega clana.
Vzrok, d:\ nisem ud tuk. bralneg i
drustva je med drugimi posebno ta, ker
nisem še pozabil vdarca, ko ste mi prod
2 letoma z lažnjivim obrekovanjern na-
meravali škodovati na mojej službi in
slednjič ker se vsakomu značajnemu člo-
veku gabi prestopati prag hiše, kjer se
je skovalo in se so vedno kuje toliko
lažnjivih dopisov iz naše občine.
Ivan   I v a n e i (•,
uCitelj-voditi'lj.
Politični pregled.
Notranji politični položaj.
Danes imajo na Češkem velevažen
shod, v katerem se bo določila nadaljna
taktika rnladočeških državnih poslancov
v dr/avnem zboru. Sklepi tega shoda
bodo od prtvelikega pomena za nadaljni
razvoj na^iega parlarnentamoga življenja.
Da sklopi toga shoda postanejo lahko
osodepolni za naš parlament, o tem nikdo
ne dvomi. Ako bi se na tem shodu skle-
nilo, da morajo mladočeški poslanci pričeti
koj z obstrukcijo, potem bi zadal tak
«kiep našemu parlamentu najbržo smrtni
udarec. Sicer soditi po dosedanjih to-
zadevnih poročilih, se bode sklep današ-
njega shoda najbrže g*lasil tako, da se
tudi za nadalje prepusti mladočeškemu
klubu da po svoji previdnosti ura7na svojo
taktiko tako, da bode najbolj vstrezala
koristim češkoga naroda. Kakor rečeno,
na izid toga shoda radoveden je danes
vsak avstrijski politik in radovedna je
tudi viadasama, in posebno pa dr. Körber,
kateremu se na tem shodu prav lahko
prekrižajo njegovi računi.
Državnl zbor.
V  torek se je prvikrat po velikonosi-
nih praznikih zopot zbrala k posvetcvanju
in sklepanju naša poslanska zbornica. V
ti seji je vzprejela zbornica predlog po-
litično socijalnega odseka, da je nedeljski
počitek v predilnicah   določiti na 36 ur,
počitek ob praznikih pa na 24 ur, kakor
tudi predlog gospodarsko političnega od-
seka, da se konzulatom poveri obäirneja
protekcija  nad   izseljenci   in   da   se   di-
plomatičnim zastopstvom pridodajo   teh-
nični,   trgovinski   in   poljedeljski   agenti.
Zbornica je potem   sklenila,   da   bo pri-
hodnja seja dne   28.   t.   m.   se   sledečim
dnevnim   redom:  1.   Poročilo o odpravi
alužbenih ksvcij državnih   uradnikov;   2.
Poročilo o reformizborničnegaposlovnika.
S premembo poslovnega reda ne bo nlč.
V   torkovi  seji   poslanske  zbornice
je   bil,   kot   znano,   sprejet   predlog,   da
pride razprava o zborniskem   poslovnem
redu še le kot   druga   točka   na   dnevni
red torkove seje.   S tem sklepom   je pa
baje za dalje e"asa pokopana razpravu o
premembi   poslovnika.   Duuajska   „Zeit"
ve o tem poročati sledeče: Zdi se, da je
že sklenjeno, da se reforma o zborniäkern
poslovniku   za   sedaj    sploh    odstavi   z
dnevnega   reda,  s   čimur  je   usoda   od-
aekovih predlogov vže zapečatena. Vlada
stvar ad calondas graecHH, kor hoče prvif-,
propročiti v/nomirjonio, duhov pred rm-
pravo Ih' o vaznih zadev, kakor je na-
godba in proračuii, in kor so opravičeno
boji, da ho po sprornombi poslovnika v
zbornici v najkrajs<Mn O.hhu osnuje trdna
zborniška voitina. — Sevoda, nekatero
stranko no bodo zadovoljne s to pre-
iiHMiibo, tombolj kor so ravno torn potom
hott'le priti v trdno vočino, ki ui pa ne
bila — slovanska. Z načrlom, ki ga jo
baje v tej zadevi sklenila vlada, so pa
sevt'da zadovoljne kolikor toliko vse
maiijSo slranko.
Demonstraoiji) v Belemgradu.
Protoklo uodoljo je kakih 200 trgov-
skih  pomočnikov v Belemgradu prirodilo
burn«1 domonstracije proti  narodbi vlado,
vslcil   katoro so trg.   pomočniki stavljoni
pod  zdravnisko nadzorstvo   tor da mora
vsaki   od   njih' izročiti   hvojo   I'ologralijo
rodarstvu.   To   naredbo   so   največ pro-
vzročili  tnji trg. pomoc-niki,   ki   zanaSajo
razne nočculno bolezni   mod doniače trg.
pomočnike   in   mod   katerimi   je   mnogo
sumljivih elemenlov, ki prihajajo v Srbijo.
Zaradi   tega   pa jo   bilo   tudi   med   de-
mo nslranti   mnogo   nemäkih, ma^jarskih
in   židovskih elementov,    ki so domačine
hiijskali na   izgrede.   Kmalu jo prislo do
tolikih nemirov na javni ulici, da je mo-
ralo nastopiti vojaštvo z orožjem v roki.
Za   srbski   narod    znaeilen   pa   je
ta le   dogodek,   ki   so je   pripetil   v neki
ulici,   kjer  je   bila najveeja   gnječa   de-
monstrantov. Ondi je   zapovedoval neki
častnik svojemu moštvu.   Iz   množice so
se   čult   klici:   ,,Proč s   policijo!   Živela
srbska vojska!" Častnik   ukaže   množici,
da so ima raziti v petih minutah. V tem
trenutku   za^ne   brcati   in   skakati   konj
jednega vojaka in castnik zakliče vojaku:
„Pazi, da icaterega   ne pohodi !"   Te bo-
sede so imele mogočen nčinok. Ljudstvo
je   urnebesno   vzkliknilo:    „Živela   naša
vojska ! Bratje razidimo 36 ! Tudi vojaki
so naši bratje in   ako oni   pazijo, da se
nam   ne zgodi   hudoga,   bodimo   pazljivi
tudi  mi   proti njim!1'   —   In to je rešilo
položaj, ki bi bil postal   lahko    nevaron.
V petih minutah je bilo vse mirno.
Delavskl ustankl na Nizozemskem.
V tej mali državici se vrse veliki
dogodki. Vsi delavski stanovi po celi
državi stopajo v sploSni veliki štrajk pod
geslom odpora zoper nove postave, na-
perjene proti štrajkom. Najproj so začeli
štrajkati clelavci na ladjah, ki imajo v
svojih rokah do malega ves trgovski
promet, ker dovažajo od morja p^ ka-
nalih v mesto vse blago. Ako ne de-
lajo ti ljudje, stoji ves promet po to-
varnah in skladiščih. Temu štrajku se j«
pridružil štrajk Železničarjev, ki so izdali
parolo: „Po celi Nizozemski ne sine vo-
ziti noben vlak!" Tem štrajkom pa so
se pridružili še drugi in generalni štrajk
se bliža. Vslod tega stoji država pred ve-
liko krizo. Vlada skuša z vojastvom
vzdržati želozniski promet in nizozemske,
vlake straži vojaštvo. Ali žal, niti v vo-
jaštvo nima več zaupanja. Po raznih
krajih se vrše spopadi, med katerimi je
vodno več ranjenih. Po vseh lukah in
mestih počiva delo, vse kolodvore straži
voja^tvo. Vlada iioče v celi državi pro-
glasiti obsedno stanje, a vodje delavcev
pozivljajo iste na mir, da ne dajo povoda
vojaštvu za nastopanje. Inozemski vlaki
prihajajo redno, a notranji železniaki
promet počiva. Od 25.000 vojakov, ki
imajo siužiti, jih je voč tiaoč na dopustu,
a najt«žavneje je, ker so vlada na pesco
in mornarico ne moro zanesti.
Macedonskl dogodki.
Rusija zahteva, da se morilca kon-
zula Ščerbine, Ibrahirna, predno se ga
usmrti, konlrontira z ono osebo, ki ga
je baje nagovarjala k izvršenemu zločinu.
Je pač tako, kakor so prerokovali razni
listi, da Turcija nikdar ne izvede reform.
Sedaj prihajajo namreč iz Garigrada vesti
da je sam sultan izgubil tako nado, ka-
tere ni morebiti nikdar imel. Poročila iz
Garigrada pravijo tudi, da se sultan jako
boji, da bodeta morali poseöi v mace-
donske razmere z orožjem Avstrija in
Rusija.
Iz Cetinja prihajajo poročila, da sta
bila v Skadru napadena in ranjena dva
kristjanska clana novega sodiäca.
Te dni prišla so med svet iz tur-
ških virov poročila o novih večjih spo-
padih med uataäkimi četami in med tur-
skimi vojaki. Ali ta poročila so tako
hudo po tursko pobarvana, (da jim živ
krst ne verjame. Poroča se namrec iz
Soluna, da je v nedeljo popoludne v
gorah med Osmanje in Strumico došlo
do hude bitke med ustaši in med
turškimi četami. Ustašev da jo bilo ka-
kih 300. Po tfth poročilih bi bil trajal
boj več ur in bi se bili ustaäi 5e le proti
veceru umaknili. Zdaj pa pride najlepSe.
Poročila pravijo namreč, da je bilo v
tem boju 50 ustaäev ubitih, 70 pa ra-
njenih.   Turkov pa je bilo ubitih le 7, a
vira, <1h je v RadoviShi fi(M) uslasev na-
padlo 30 turškili vojakov in da je hilo
po dolgotrajnem bojovanju iibilih le 9
Turkov, a padlo da jo SO unIhhpv. Na
prvi pogled jo torej razvidno, da so ta
poročila ali izmi>l|(uui, ali pa. dn jo mo-
ral biti izid leh bojnv ves drugacan, ncRo
pa tak, kakor bi «a hoteli imeli Turki.
V   Bolgariji   ho   Itaje  jako nevoljni
na make konzule   zaradi   krivih   porooil
o Macedoncih, katera   pnšil.jajo v Pelro-
grad.   Zaradi   tega   jo,   kakor  so poroOa
angleškemu listu „Time.s", odälo u Varne.
OMPm bivsib bolgarskih častnikov,   da bi
pomorili ruske konzule,  nahajajoce se v
Macedoniji. Oponiniti inoramo,   da takim
poročilom se no sine prevee verjoti, kor
jo znano, d;i bi   Angleži   radi vidoli,   da
r.aslane m<     Bolgarijo  in Kusijn n.;spo
rHzumljenjo in da so   nahajajo v Uolga-
riji angležki emisnni, ki Hknvaj hujskajo
BolgJT« proti Husom.
V   Varni jo hilo   to   dm   ukradenih
iz arzonala 700.000 patron in  10 pušk.
To dni so jo zbralo HO Holgarov,
ki so pod vodstvom bivsih bolgarskih
častnikov, oboro/oni h puSkami repetir-
karni z ustili Bolgarijo ter so podali v
Maecdonijo, da so tarn pridružijo maoe-
donskim ustaškim četarn. Na čepicah, ka-
tere nosijo, stoji zapnano: „Svoboda ali
smrl". Da ho pa take cete v liolgariji
labko zbirajo, no da bi jirn toga branile
bolgarske oblasti, jo pae znamenjo, da
je vso probival.stvo liolgarijc na slrani
macedonskili uslasev, tor da je bolgar.ski
vladi popolnoma nemogoče zabranili tako
gibanje.
Sploh postajajo na Balkarin razmero
od dno do duo bolj nevarno, kar doka-
zujo tudi to, da so Albanci v zadnjih
dneb na dveli rnestih prestopili srbsko
mejo tor srbske stražo pomorili.
Posebno v hudi novarnosti so na-
hajajo zdaj kristjani v Stari Srbiji in v
Albaniji. Re..* jo, da jo poslala Tureija
mnogo vojaštva I jo, kjc*r so ji zdi, da bi
bila novarnost največja. ali Albanci po- ,
pihali so jo drugarn in so nahajajo po
gorovju. Stevilo oboro/enih Altmncev so
ceni zdaj na 70.000 mo/. Ti ljudje so
zdaj ne pecajo z drugh-n. nogo s po/iga-
njein kristijanskih vas in z ropanjem.
Porta poslala jo sieer e trotjo kornisijo
v Albanijo, da bi Aibance pregovorila k
miru in redu, ali tudi ti trotji komi-
siji so albanski prvaki odgovorili, da
nočejo in noeejo nič sliäati o rel'ormah.
be hujše. Ko je odšla tretja komisija v
Carigrad, razposlali so albanski prvaki
manifest, tiskan v turskem in albanskem
jeziku, po vseh krajih in vateh colo Al-
banije, ki se tako-le glaai:
Bratj e! Albanci!
Sultan na« jo prodal in izdal. On
hoče izročiti naSo domovino kristjanskirn
psom. Tujec se pripravlja, da nas pod-
jarmi s silo Tega pa ne smerno nikakor
prepustiti. Zato vsi pod orožje in bra-
nimo se proti vsom. Pri prvom poskusu,
naporjenom proti nam, pa moraino ka-
znovati najprcj podpihovalco, nahajajoce
se v naši hiši, na nasih tleb in  ti so Srbi!
Domače in razne novice.
linenovanjc. — Policijski kancelist
g. Venceslav Schamanek je imenovan
za policijskega olicijala. — Za policijskega
kancelista je imenovan titularni orožniski
stražmešter g. Ivan Prcdau k. — Za
sodnega kancelista v Pazinu je imeno-
van Bože Sadič, mornarični nadglednik.
Smrtua kosa. — V Belaju pri Co-
rovljah v istri je umrl g. Ado I Kiir nor,
oskrbnik na posestvu kneza Auersperga.
Kako so vtMidar najivni ncka-
teri f|f(»s|)odjc ucitolji. — V zadnji
števiiki „Soče" je prijavil odbor „Ajdov-
ske podružnice učit. društva za goriški
okraj" neko izjavo, v kateri so nokako
huduje, ker mu nismo odgovorili, odkod
in kako je dobila „Gorica" neko poročilo
o zborovanju omejene podružnice, o ka-
terem Irdi odbor, da je noresnisino. Za
božjo voljo, gospodje učitelji, kako mo-
rale biti tako najivni, da kaj takega od
naa zahtevate. Ali ne veste, da je to
uredniška tajp.ost, katere nredni^tvo, ako
Jec koHčkaj pošteno ne sme izdati. Akoje
„ooča" tudi za kaj takoga sposobna, da
Jzdaja uredniške tajnosti, to je pač njena
styar. Mi kaj takega ne moremo storiti.
oicer pa, ko že omenjate g. nadučitelja
v Oseku Antona • Beleta, in pravite, da
ni hotel on podpisati izjave, v kateri je
bilo rečeno, da je „Goriea" lažnjivo po-
rodala, vprašamo Vas: Zakaj ni hotel g.
Bele podpisati izjave? To dejstvo, da ni
hotel g. Bele podpisati izjave, vzbuja pri
nas sum, da jo bilo mogoče naäe poro-
eilo o Vaše^ zborovanju vendarlo res-
mčno, kar bi nam bilo pa zares jako
zal. Povemo Vam pa fie jodenkrat, da je
resnica, da gosp. Bole ni spisal omen-
jenpga poročila in da aploh ni bilo naše
^lede omonjofH^a poro/iila. Sploh pa je
naSe rnnoujo, da bi bilo najbolje, ako bi
Vi to zadovo puntili pri miru, kajti iz tu
nnvedoripga jo ra/vidno, da stvar bolj
ko so jo rnoSa, bolj  srnrdi.
,,KI<|M't(M' v lioNpos. . iiliri" klr-
pcta ilaljc. Glf'do nakupa nokaterib
poslopij v (Jorici od strani slorenskib
zanobnikov, ndgovnrili smo Žo zadnjič
kar Mrno imoli od^ovoriti. Zato pa nas
klepetčevo klopetanjo in zavijanje v zad-
nji stevilki ,.Sočo" prav nič ne zanima
Kor ae jo pa klopetec iz Gosposko ulicc
zagnal pri toj priliki tudi v „(lentralno
posojilnico" in pa v neko „klorikalno
zadrugo" in jo mod drugim rokol, da so
dr. Sufitorsir boji za svoje tisočako, ka-
tero jo zatolkol v „C<«ntralno posojilnioo",
povemo klopotcu in sioer na nje^ovo
jozo in žalost, da so nima dr. ŠuStoržič
za svoje tisočake, katore jo zatolkel v
„(lontralno posojilnico", prav nie bati,
kor jib sploh v „(icnlralni posojihiici''
ni. Lažnjivemu in podlomu klopotcu pa
bodi povedano, da no narno, da se no
nahaja v „Centralni poHojilnici" nobon
dr. SuSteraičev tisočak, nego da jo res-
nica, da irria ,.(!ontralna posojilniaa" vo
liko tisocakov nvojoga denara naloženih
v denarnib zavodih v Kjubljani, pri ka-
torih  ima besodo ba3 isti dr. Šuatoršič.
Glodö „kleriknlne zadru^'e" pa ome-
nimo, da nam je dobro znano, kaj vse
jo poskusil noki f'alot, da bi jo oskodoval.
Ta lalot počonjal je namroč take reči,
ki so se Ž6 likale v ronnici kazonskih
paragrafov. Ni izklju^ono, da prinosemo,
ako s«1 iiHru bo zdolo potrebno, vse to
ob svojom casn na dan, da svot izve,
kako vrsto ljudjo in kako moraine pro-
palico bi botelo nositi pri nas prvi zvo-
nec ter zaslopati na Goriskem slovcnsko
javns)  mnonjo.
HoKtni  prorai'un   za   I.   15Hi:{ je
zadobil  Najvisjt* pfttrjs'lijo.
Kodarsko/adrvo. — Redar prvega
n'llu Jožo Madin postal jo rodarski nad-
/(•rnik. Za redarja I. reda jo imonovan
Maksimiljan  \rodopivec.
XajdoiH' rori. — Jo/,e Vižintin iz
St. Andrežaje nasel velikonočno soboto
na želozniskem külodvoru zlato uro z
vorit,'O. Izroril jo je standrežkeinu žu-
panu, a ta pa jo je oddat na tukajšnji
policiji.
Tatvina. -- V noči od torka na
sredo so udrli tatje v Milnerjevo vilo.
Gospodarjev ni bilo dorna. Tatjo so po-
brali vo^ vrednontnib predmetov, sli
potem v klft so tarn dobro napili in od-
nesli  potem zdrave pete.
in zopet tatvina. — V sredo po
noci so ulomili tatje v vilo Amalija, na-
hajajoc'o se za Hažonorji. Tatje so iskali
denar; kor pa toga niso naäli, postali so
nejevoljni in ohladili si so jezo s tern,
da so polomili in poskodovali pohištvo.
Nekaj vina so v steklenicah vendurlo
naSli, da si so mot,Tli ž njimi ugasiti /.ejo.
Skoda, katero so napravili na pohištvu,
j(; so proipj velika.
PrtMiUMiiba poHestl. — G. Anton
Pečenko, trgovec v Gorici, je kupil Hi-
naldinijovo hišo v Wrdijevi ulici poleg
dosodanje svoje.
Di'/vlni odbor razglasa: Oddaja
se naprava pohištva. ki je potrobno za
opremljenje uradov dožolnega hipoteč-
nega urada. \'abijo so izdelovalci po-
hižtva, ki se nameravajo potezati za na-
pravo teh kdelkov, da vložijo svoje po-
nudbe deželnemu odboru do 30. t. m.
ter naj določijo eeiie in dobo, kedaj jim
bode mogoče to pohištvo izročiti. — Po-
drobna pojasnila o kakovosti in množini
potrebnega pohištva in dotič -iega dela, se
razvidijo pri deželneiu stavbinskem uradu.
Izpred HodiŠoa, — Na zatoženi
klopi so sedeli te dni Trebižan Alojzij in
France in Kalin Anton iz Ajdovsčine.
Obtoženi so bili, da so pri nekern plesu
dne 28. decembra 1902 Kranceta Vodo-
pivca tako pretepli, da so ga pripravili
ob levo oko. Obsojeni so bili vsi trije in
sicer sta bila obsojena prva dva na stiri
mesečno, a Kalin na šest mesečno ječo.
Isbodel je v nedeljo, kakor se go-
vori, neki vojak, čevljarja Stefana Ko-
mela z Grčine. Podati se je moral vsled
tega v bolnišnico usmiljenih bratov.
Nevarni zobjo. — V Dornbergu
nastal je med mladeniči prepir. Med pre-
pirajočimi bil je tudi brat 23 letnega Jo-
žefa Vodopivca. Ko so se fantje spopadli,
hotel je Jože Vodopivec braniti svoje^a
brata. Pri tej priliki ga je pa nekdo tako
hudo vgriznil v levo roko, da mu je
tri žilice pregriznil. Vodopivca so pri-
peljali v tukajšnjo bolniSnico in je nje-
govo zdravstveno stanje šo precej opasno.
Sainonior. — V torek okolu 9. ure
zjutraj se je zaprl „Piccolov" dopisnik,
Anton Petris, v s t r a n i šč e in se vstrelil
z revolverjem v sence. V tistem hipu je
šel     tnimn    hifia    slnKrkiinib-      t"'»-«—»    --¦
rik:u. Hil je loliko fip. pri zavesti, da je
na vpraSanje naruignil, da se hone spo-
vodali, kar mu soveda ni bilo rnogočo.
I'renoi-ili so ga v bolnisnico. l)o (lanes ni
^e  umrl.
N'eNrW'a, - VH. toden je padel z
zvonika v Sv. Križu H loten decok ter
se tako počkodoval, <*& jp. vsled te^a umrl.
Na otroko se le prernalo pazi!
Slnna in inraz ter kajenje proti
njiina. — Že prod Vel. nočjo je bila
nokaj dni po nižinah slana. ki je prov-
zrocila sicer skodo, a le rnajhno. Dne
19. aprila pa je bila po nižinab v i-
p a v s k o d o I i n o močna s I a n a in se
iiujsi m r a z. ki sta provzročili veliko
dkodo na sadnom drovju in trti. Še večjo
^kodo jo zabranilo precejšnje knjenjo.
Skoda, da se ni  ka.lilo  sv veliko bolj.
Dno 20. aprila jo bila 3e bujša slana,
a nokoliko manjši mraz. Toplomor je
kazal v vrtu 3" pod ničlo.
Iz Seinpasn narn piäejo: V ne-
noljo in pondeljek srno imeli jako hudo
slano. Skodo je napraviia veliko. Posebno
veliko äkode je napraviia pri creänjah
in pri krompirju, t. j. pri glavnem pri-
delku ubožnih posestnikov. Veliko skode
je napraviia tudi na trtah, posebno pa
na Gnih, kojo so pokazale že zarod, tako
da ni pričakovati več dobre letirie. Da
bi le to zadosčalo, a bati so je 3e bujega,
kar pa Bog ne daj !
Iz Šlanjcla narn piäejo: Slana je
pri nas zadnje dni uničila sadje; trtnega
zaroda ne veliko. kor ni še pognal.
Zgodnje bole trie so osmojene. ^Hefožk"
ni trpol ^e nikako škode. — (Jrehi so
popolnoma končani. — Su.ša je provzro-
čila tudi pri nas pomanjkanje vode. Toda
v Štanjelu in Kobdilju je 3e vedno
nokoliko izvirne vode. Slabejo je oskrb-
Ijena z vodo Hrušovica. Tu je sioer več
zasobnih vodrijakov, pH le eden obcinski.
— I'red desetimi dnevi se je dogodilo v
HrusOvici nokaj posebnega. K«kor je
Mojzos po božjem povelju priklical iz
skalo Lraelmn v puSeavi vode, tako je
tudi v Hru^evici nek mladenič šel v
svojo senožet oddaljeno od vasi kakih
22 m v smeri proti Avberju tile tržaške
ceste, udaril s kladivom in železom po
skali, odlopil tako kos kanina od skale,
in nastal jo niočan izvirek, ki daie kakih
14 hi vode na dan že 10 dni. Cstno iz-
ročilo pravi, a nihce se ne spominja, da
je bil fie nokdaj tain studenec. Dal Bog.
da  ne usahne v su$i ta  velik božji dar !
B(»lilnfj»ka žehznica. —¦ Dela pri
predoru bohinjske železnice med Pod-
brdom in Bohinjem napredujejo jako
vrlo. Dosedaj je provrtanega že polovica
predora. namreč od bohinjske strani 1834
m, od podbrdske strani pa 1483 m. Torej
skupno 3317 m. Dolgost celega predora
pa bode znašala 6314 m.
Poskus ^oljiilije. — V pondeljek
je posestnik Šuligoj Anton iz Kanala po-
veril :')7 letnemu Stergarju Jožefu pok.
Blaža iz Podlake 9 volov, da jih žene
v Gorico in jih tarn izroci g. Fogarju.
Priäedsi v Gorico pa je S. izročil Fogar-
jovemu agentu samo 8 volov. dočimje 9.
odgnal v neki hlev in ga kasneje po-
nujal v prodajo mesarju llicherju. llicher
pa ni hotel vkupiti vola. Kmalu so pa
pri$li Stergarjevi zli nameri na sled in
so Stergarja zaprli. Vola pa je dobil g.
Fogai.
Kap. — Nekega kre^marja s Kranj-
skega, ki je prižel v Brda po vino, je
zadela včeraj na Osiavju kap in je ostal
koj  mrtev.
Kazpfsujejo se 1 prostori, usta-
novljeni od vis. deželnega zbora v spo-
min ranjkega deželnega glavarja Nj. E.
grol'a Franca Coronini za brezplaeno
zdravljenje v prvi inorski kopelji v Gra-
dežu stirih ubožnih škroluloznih ali ra-
kitičnih dečkov ozironia deklic te dežele
za letošnjo dobo kopelj. — Proänje, ki
morajo biti opreinljene z mnenjem ob-
činskega zastopstva, spričevalom o cep-
ljenju koz in spricevalom o pristojnosti
prosilcev v kako obcino Goriske in Gra-
diške, kakor tudi se spricevalom ubostva
in zdravniškim spricevalom bolezni pro-
silcev, naj se vlagajo pri dož. odboru do
lf>. maja t. 1.
Oddi'lek drustva veterauov v
Kaiuu,jah bode iinel veselico v Skriljah
dne 2(>. t. m. pri g. Fr. Kravosu št. 91.
Vabilo k veselici, katero priredi
bralno druätvo „Narodni dom'' v Škr-
bini v nedeljo dne 3. maja 1903. na
okraäenem dvorišču gostilne g. Iv. Ada-
mič-a s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav
predsednika. 2. Volarič: „Pomlad'1, poje
dornači mešan zbor. 3. „Slovenska himna",
svira godba. 4. PI. Zajc: „Zrinski Fran-
kopanka", poje domači možki zbor. 5.
Bros: „Na obalih jadranskega morja",
izvaja tamburadki zbor iz Komna. 6.
Sattner:    „Na   planine",    poje   domači
buraški zbor. 9. „Vesela druiba", poje
me-5an zbor. 10. „V boj"*, godba 11
Veneloigra: ,.Pri puscavniku". 12. [Mea.
Vsak plesni kornat 20 vin Začetek veaelice
točne ob ;VjA uri popoludne. Vstopnina
k veselici 40 v, sedeži prvo vrate 80 v,
drago vr^te BO v. V slučaju slabe^» vre-
mena preloži se veselica na prihodnjo
nedoljo rnajnika. Nudejamo ae, da ne prva
veselica naSega brnlne^a druitva ^Na-
rodni domY< sponese prav dobro, ter pri-
čakujemo in za jodno najuljudneje va-
birno na^o rojako iz v-eh bližnjih vasij
in občin.
Odbor.
Kandidat jo /i niontno in de-
ZolnozborNke volitve v trza^kl oko-
lici. — Politicno drustvo ».Kdinoat*4 je
postavilo za kandidate pri mestnih de-
želnoiborskih volitvah, ki se bodo vr^ile
v nedoljo dne 2B t. m., sledeče gospode
in sicer: Za prvi volilni okraj Antona
Sancina - Drejača pok. Mateja. trgovca
ˇ Skednju: za druyi volilni okraj dr Oto-
karja Rybafa, odvetnika v Trstu ; za tretji
volilni okraj dr. Gastava Gregorina od-
vetnika v Tr."»tu: za četrti volilni okraj
lvana Gerdola, c. kr. urtdnika v Trstu;
za peti volilni okraj Ivana Gorjupa, po-
aestnika na Opčinah: in za sesti volilni
okraj dr. fcidvarda Slavika, odvetnika t
Trstu.
Ilartinanov urttori.j ,.Sv. Fran-
oiiek" \ Ljubljanl je v sredo v stolnici
dosegel nepričakovano sijajen vspeh. Za-
nimanje je bilo uprav velikansko. Ne le
s Kranjskega, tudi iz soaednih dezelä je
prišlo toliko poslusalcev, da si videl v
sredo v Ljubljana vse polno tujcer. Stol-
nica je bila tako natlačeno polna, da v
resnici ni mogel nihče več noter. Videli
smo poleg presv. škofov Ijubljanskega in
tržažkega. poleg eksc. g. deželnega pred-
sednika, dež. ylavarja in drugih prvih do-
stojanstvenikov tadi odlične goste iz
drugih večjih sosednih mest Ljubljana
je ta dan pri^abila obilo prijateljev umet-
nosti. ne le slovenske, ampak tudi oemSke
narodnosti. ne le katoličanov. ampak tudi
protestantov. kateri so z globoko res-
nostjo poslušali divno skladbo skromnega
frančiškana. proizvajano od slovenske
..Glasbene Matice".
To je umetniški uspeh. katerega se
odkrito radujemo in častitamo vsem. ki
so pripomogli do tako sijajne izvräitve.
Natančnejše poročilo o tern priobčimo
prihodnjič.
("'»snikarskl se§taoek. — V sredo
dopoludne se je vršil v ljubljanskem
^Katoližkem domu" seatanek kržčan^ko
mislečega časnikarstva. Navzočih je bilo
okolu 70 gospodov. V predsedstvo so se
soglasno izvolili gg. dr. Lampe, g. Ko-
rošec, g. Fajdiga, g. Kompare in g. Roz-
man. Sklenilo se je ustanoviti časnikarsko
drustvo za jugoslovanske pokrajine ter
so se tozadevni načrti odobrili. Daljäa
debata je bila tudi pri poročilih o mej-
sebojni zvezi našib listov, o dopisovanju
in o agitaeiji za slovensko krščansko ča-
sopisje. Stvar časnikarskega druätva bo
izvršiti dana navodila v prospeh narodne
in krščanske zavesti med Slovenci. Na
vrsti je bilo tadi poročilo o neznosnih raz-
raerah, pod katerimi trpi hrvaäko ča-
sopisje. ter se je ob volikem odobravanju
sprejela tozadevna Jdr. Lampetova re-
solncija, katera &e tako-le glasi:
Ker imajo Hrvatje in Slovenci po
svojem prirodnem sorodstvn, po kulturnih
težnjah in sedanjih političnih razmerah
slične in skupne potrebe, katerim morejo
ustreči samo z vzajemno podporo in s
sknpnim delom za ojačenje svoje kulturne
sile na polju kulturnem, gospodarskem
in socialnem — izraža sestanek kršč.
sloven, časnikarjev željo, da pride med
rodoljubnim hrvaškim in slovenskim no-
vinstvom kot enim izmed najmočnejših
današnjih činiteljev v borbi za svobodo
in edinstvo hrvaškega in slovenskega na-
roda, čim najprej do čim ožjega pri-
bližanja, da morejo uspešneje skupno
izvrševati naloge, katere časnikarstvu
povsod nalaga dah nove dobe.
Ker se pa na Hrvaškem na ne-
čuven način zatira svoboda narodnega
tiska in domoljubno Časnikarstvo naj-
hojše preganja, in ker je svobodna beseda
narodnega tiska eno najuspešnejaih
aredstev, s katerim se izraža volja ljudstva
— zato sestanek slov. katol. časnikarjev
radostno in srčno pozdravlja ta pokret
in borbo hrvaških opozicijonalnih strank
za ustavna prava in izpremembo seda-
nega iujega in nazadnjaäkega zistema v
Hrvaiki, ter pozivlja vse pravično, zlasti
vse bratsko slovansko časopisje, naj daje
pravični in težki borbi hrvaäkih rodo-
ljubov vao mogoöo moraino podporo.
Prestop 70 pastorjev h kntollškl
verl. — Na Angležkem je prestopilo 70
protestantskih  žapnikov h katoliški veri.
Kolik» Aivank   hv   rnb\ nn dan.
-- N»'kilo Jp Urac'unil, iia se porabi im
<lan  na erlern svetu 2f>6 milijonov äivank.
Kalio se spo/nn prlstnost ili-
jamantn. — N'acin. kako spo^nati prist-
nosl dijamaiita. je jako jednostaven.
Vzamo so namreč košček papirja ter st»
napravi na njem s svinenikom piko. Na
to se pou'loda piko akozi dijsmant. Ako
90 vidi skozi dijamant pilra, knkoršno so
jo napmvilo s svinčnikom, potem jo ,tio-
tovo da jo dijamant pristen. Ako so p:i
vidi na papirju mosto jodno več pik ali
pa ako so vidi. mosto jedne pike veC
cTtic. jo znamenje da dijamant ni pristen.
Abecede ra/.nlh uanwlov. Vre-
bivaloi Sanilviskih otokov imajo v svoji
abeeodi I2rrk. Birmanei IS. Italijani 21),
Hon^'aK i lM Ziilj1' Sirri in K^ldojci po
l'2, stari K.mei l'H. CJrki2i. Slovenei 2.").
Nemei. Ni/.i'zonu'i in An.iilezi po 2(i,
Hrv;it|c in Spanjolei po 27, Arabi 2S,
IVr/ijatni ."52, Geor<,'ijci X*>, Armen ei 3S.
lUjsi il, a stari Muskovcani celo i:> Ork.
NVkaleri i/.toeni narodi imajo celo du
f>0 črk v svoji abecedi.
Xnjvihjo h'zt'OH železniea to
zeinljo. — Pro^a peruvansko železnice
..Ferrocarril Central de Peru1' je danes
najviSje iežeea železnica na zemlji. Na
toj proßi so pripeljeS v osmih urah iz
tropienoga podnebjn v krHJo z veenim
snptfoni. Tudi siede tehniških težkoe pri
iztjradbi je ta železniea jedna najzanimi-
vejših trura sveta. Dolgost proge znaSa
od mesta Callav do Orage 222 kilometrov,
a vtroški ^radnje znasajo 180 milijonov
gld.. za vsak kilometer približno 800 thue
2M Strmeo znaša 1 2"> metrov pri kilom .
in zadnji predor, ki je v višini 47S0 mc-
trov t. j. v višini najvisje gore v Evropi
Montblanc, je dolg 24-00 metrov. Ta ie-
IrznicH tpce ob propadih. ki so globoki
n.Md 1000 motrov. Na nekem kraju *e jo
moiila proga lo na ta naein izpeljati. r^
<e je za ncko reko nalašč. zgradil tn,,.-i
in st» je voda odpeljala skozenj. da je
l.ilo m.ič po suhi «trugi graditi progo.
Lokomotive na tej železnici kurijo s pe-
rt lejem.
Frau Wilhelm odvajajoči ea.j od Frana
'lii-lin. kkarnarja. c. in   kr. tlvorm-JH /HlasfiiU'lja
N-'iinkirchtMi (Spodnj^  avstrijskoi, «f dubivn    v
\>.'M  l.-karnati v zavitku po K 2. —   avstr    v.-l).
Kj.t ni zaloge. poäilja se   direktno  postni    /avi'ij
s  lj zavitki za K 2400 franko   na vse  avstrij.
M_'.'rbkc pnštue postaje.  V znak pristnosti  je   tul-
: >:!|cn na vsakem zavitku grb trga   Neunkircbt-i!
chmm)  Kirchfn).
'           Krojaška mojstra            '
| Öufer <fe Bajt |
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
f    v hisi g. J e r n e j a K 0 p a č a    '
\                      izdelujota                      |
- vsakovrstne obleke za mo*ke
| po meri,  bodisi fmc  ali pa I
I                 priproste.
(Priporoöata se svojim rojakom
v Gorici in na deželi, posebno pa  '
.   c. duhovščini za obilna narocila.
Odlikovana delavnica!
ant7krüsic7
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se sl. občin-
Htvn v mestu in na d^želi,
poHobno eč. duliovščini. —
Ima bogato zalogo blaga
vsake vrsto in za vsaki stan,
tor opozarja na ravno doSlo
svožo pornladansko blago,
iHslni izdolek gotovih ohlek
in površnih sukenj. Cene
prav solidne !
I Teodor Slabanja,
i            srebrar,
'    v Gorici, ulica Moreii 12,
I   priporoča precast, dubovse.ini za
(   izdolovanje   eerkvonih   posod   in
orodja.   Pripravo cerkvonega   o-
I   rodja   olajšuje   rovnim   eerkvam
I   s torn, da daje   tudi   na   obroke.
'   Obroke si pa preč.  p. n.   gospod
i   naroeevalee   sam    lahko    doloei.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoca Oastiti dubovščini in slavnoma
občinstvu v mostu in na dežoli svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomin,To. Java, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angolo, Korffi
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor razno vrsto. Moko št. 0, 1, 2, 3
4, b. Voč vrst riža. Miljsveee #prve in
drugo vrste, namree po V« kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršie &
Valenc'ie v 11. Ristriei. Zvoplenko družbo
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičovga
mlina v Kranju in z Jochmann-ovr-ga v
Ajdovseini. Vse blago prvo vrsto.
Po pošti so razpošilja   v   zanojčkih
najinanje po f> Kg. na vse  krajo.
1 Sadjarsko in vinarslo flnijtvo
i           za J3rda v Qoriei
Prodaja   naravne   in   prstne
I  briske  pridelke   po   /nieruili
cenah.
I             Zaloga,  pristnih vin:
burgundeca,   rizlinga.  modre
I         frankinje in drugih.
I  OESKKTXA VIXA.
Sedež dnistvii je:
| Gorica. ulica ßarzelilni št. 20.
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 (iOIUCA  Via Giardino S
priporoca
pristna    bela
in črna   vina
iz   wipavskih,
furlanskih,
urisnin,   aai-
matinskih   in
isterskih   v i
nogradov.
Dotitavlja na dorn  in    r.i/.poSilja  po   žclcz-
.lici   na   vse   krajc   avstroi-^crskf    niunarlnjc   ?
sodih  od   äfi   litrov   naprt'j.   Na   zahtfvo   poäilja
Indi  tizorc*'.
Cene zmerne. Postroiba  poütena.
t Jakob Miklus,
¦   trgovec z lesom in  opoko, zaloga
'   vsakovrstnega trdoga in mohkoga
%   koroškega in  kranjskoga losa tor
|   pohistva, rakev (trug), vinskih po-
^   sod, stiskalnico za vino in sadje
J   vsake velikosti
\         v Pevmi,
' za Soškm mostom. p. Gori-ca,
1   priporoča p.   n.   občinstvu  svojo
*   bogato    zalogo,    zagotavlja   naj-
\   hitrejčo postrežbo  in jako  nizke
J                    cene.
Df|jr||/|f   Spominjajt«' se o vsaki
nUJalU. ])n|iKi „šolskfpi «Ionia»*.
„Cenlralna posojilnioa"
v Gorici,
reglstrovana zailruga 2 otnejeno zavezü,
spri'jcrna hranilne «loge, knien1 o-
hrcstuje po 4','... p o I n in es c <* n o;
nev/.diüiiene ohresli piipisuje konei1 lein
h plavnioi. Heiitni davek plai'iijc poso-
jiluica »ama.
Dajc   posojila    udoni   n;t   osebni
krcciit po 6"/i, in na vknjižbo po 5'/V
Spreji'ina Llane /. y. I a v n i in i d e-
1 <• 2 i po 200 K in /. o p r a v i I n i in i
d c I e J. i  po 2 K.
Otvarja i^lanom 1 e k o iN e ra«>u ne,
katcre ohrcslujr po dosov«>ru. Za nala-
paiijf in vrai^anjc so na razpnlag»» po-
ložnice i\ kr. pnilnr hranilnict», tako da
je nioiiiuV poshiti denjir lire/ poSLiih
BtroJkov.
Uradne urt'so vsak delavuik oil8 12.
ure zjutraj In ob poniltiljkih in čotrtkih
tudi popoluünti od 2    4 v uüui Vtitturinl 9.
: V ofllikevaieii sototrasskei
'        atelije-u
! Anton Jerkic.
v Corici,
¦    Gosposka ulica št. 7
k            drut;o nadstropjc
>   izdelujojo so v.sa v fotogras-
:   sko stroko spadajoea dela v
k   najniodernejsem stilu in ne-
r   preko.sljivo nalančnosljo po
'   jako zmernili cenah ;  pripo-
k   roca so, tudi   v   izdelovanjo
t   krajwnih  in  dmgih   raz-
¦   irlednic, ki so priznanc kot
k   na/'li'f>ši'.
?       7. odlie.nim sposlovanjem
f   sei  pripo.'nea
>         Ant. Jerkič,
[                        lot.l^lMt'.
•r.                                              a
*-^        Pri svetem Antonu Padovanskem                yt
1                     PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst. Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo)
Dobi so bogata izbira piaik'l, clalmatik, pluvi;il, Immoral, mkctov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjov, rimalov, cliuriiov in
ncštc\'iliio iiabožnili razlinu) tino vr/anih Uiijio-, svciiiikov, kri/.cv, svctilnii',
keliliov,  ciborjcv se srcbrno kupo.
Jedina zalog-a za colo Primorjo kipov o vsakuvrstui velikosti
in kvalitcti, unietniskn delo v romaiiskoiii kartonu, pripomrljivili ptisebiio
z<i vlažne cerkve.
Zaloga svoö iz čistoga čobolnoga vo^ka kakor tudi nu-sane
svere I.  in II. vrste,  podob,  veiu'ev, kri/.rev in  svctinj  vsakovrstnili.
Lastna izdolovalnica palm iz umetuili cvo11 ic in vsakovrstuih
drugih del spadajocih k bo^oeastju, izvršijo se vezenja (rir.nui) liajiiiiejša
za zastave, pre^riujala  i. dr.
Popravlja  so vsakovrstno   stvari za ceno, -----------------________--¦=
—                          —--------= pn  Kojej jo izkljuöona vsaka konkuronca.
Naroi'itve sl- izvršijo  loeiin  in liitro.
"S0f   Ob  nedeljali in  praznikili je  protlajalnii a zaprta.    ""^WI
x           Z (Hilu>>Ilim ^P^^ovanjern                           AntQn j   Vo^rič
L                             Nclika    /;iloi;;i    šivalnih    strojcv   \saUe    \ rstr   /;i    sixiljc,      J
f          krnjaiV in rcvljarji*.                                                                                               I
r                               Edino zastopstvo                                       i
Pffafovih šivalnih strojev,  I
[    katoriso svotovno znani natrpežnosti in dobroti, ter    1
>     so najsposobnejsi za vsake vrsto   dol,  kakortudi za     t
)    vozanjo, rekamiranjo, so odini, ki se jainčijo za 10 let.     \
>                  Konkurenca je pri nas izkljiraa iü iiEmopča11        -
I                                     V zalogi imamo tudi                                       I
k  BURSKA DVOKOLESA .
f                                                                                            1
angiežke „Helikal Premier, in „Regent".
t                 CVna je od 1HO  14  liaprej.                      <
[           Prodajata tudi slamoroznice in stiskalnice, piiškft in samnkreso    ^
I     vsake vrsto. Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 v. Edina
I     men. delavnica za popravo sivalnili strojev indvokoles.              ^j^
I                                                                                                               ¦                                          w^^i
I                 /u (djilno n.'uo^lto He |iri})oroö;i.t;i sl. olxüins'.vu  ud;ui;i                                 j      /
[              Saunig & Dokleva,   "HP/
I                         ulica Hunlelplo St.  1.        ft^Wj
„Krojaška##
***zadruga"
Gorica,
Ravno došle
so zadnje novosti raznega krojnega
blaga za spomladansko in letno sezono,
kakor: Volne, perkal, Oksfort, Batist,
satin, Zefir, svilo za prati, Tennis,
Pique bele in barvane. — Moška sukna
po vsaki ceni in veliki izberi. — Nada-
Ije ima bogato zalogo platna, Chif-
iona in prtooine, hlačevine,volnene
odeje, kovtrov, bombaževine, žepnih rut,
rubeev. ovratnikov. naursnikov in raznih
rrcpi(mr, /amiiijal.i in po-
u,riiijahi i/ volne in iMnnba-
/iCVlIM'. Tudi se še naztijmija.
sla.viHMiiii občiiislvu, (Ja se nix-
l»r<Mla vse od preJHiijili
Hezon zaoHialo lilai^o |mmI
laslno ceno.
Mr Na zahtevo stranke
pošiljajo seuzorci poštnine
Koncčno ne iiaKiiaiija
Hlaviieiim obciiiHtvu, da
ho cene tudi vseinn 110-
veinii 1>la$>n tako aiizke,
da   se    ni   bnti   nikake
konkurence!
Cene so stalne!
Zdaj ho midi rojakom v mestu
in    na    (le/eli   prilika   za,   posleno
-—--^—