Stav. 1C4. V Trstu* v četrtek 15, aprila 1915, Lai^ik A&m Izhaja vs^k dan, (udi ob nedeljah in premikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dop Jldne. Uredništvo Liicr Sv. Fraofiika AsL^kega Sr. 20. I nadstr. — Vsi d©fisi raj se p< !j*jo uredništvu lista. Nefrankirana pisna se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in Gazzetta del Popolo% po imenu Cipolie. z visokim italijanskim častnikom, čigar ime se mora zamolčati. o položaju na bojiščih, ki preseneča poročevalca samega. Kakor se zdi častniku, ni nikakor pričakovati vdora na Ogrsko. Vesti o posebnem miru med Avstro-Ogrsko in Rusijo imenuje absurdne. Avstro-ogrsko krilo pri Užoku resno ogrožava položaj Rusov. Ni izključeno, da je Hindenburg mogel svoje pozicije ob vzhodnopruski meji utrditi tako zelo, da bi mogel z nemškimi silami prihiteti na pomoč avstro-ogr-skim četam. Jedro vojnega položaia je v Belgiji, ki so jo Nemci izborno utrdili. Izid vojne je odvisen od notranjega moralnega in inaterijalnega položaja v vojski u-deleženib držav. Z nemšIio-rusKeša Dojifča. BEROLIN, 14. (Kot.) VVoIifov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. aprila. Vzhodno bojišče. — Položaj na vzhodu je neizpremenjen. Vrhovno armauno vodstvo. Nemška sodba o položaju na vzhodnem bojišču. BEROLIN, 14. (Kor.) S pristojne strani se položaj na skupni vzhodni fronti, na avstro-ogrski kakor na nemški strani, o-znača kot dober. Na karpatski fronti obvladujejo položaj zavezniki. Vzhodno od Laborške doline, v okolici IJžoškega prelaza in v Ondavski dolini imajo nemške in avstro-ogrske čete zaznamovati uspehe. Vseskupni položaj se da označiti z; besedami: Biti moremo popolnoma zadovoljni. Tudi razmere na zapadni fronti med Mozo in Mozelo se morejo premo-trivati s polnim zadovoljstvom. Z znpoMn bojišča. BFROLIN. 14. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan. 14. aprila. Zapadno bojišče. — Ponoćni sovražni naskok pri Berry au Bacu se je izjalovil. Severozapadno od Verduna so Francozi včeraj uporabljali proti našim četam mine, ki so razvijale močan rumenkast dim in zadušljivo učinkujoče pline. Med Mozo in Mozelo so se boji nadaljevali. Pri močnem francoskem napadu proti črti Maizerey-Marcheville so Francozi na nekem ozkem mestu pri Marchevillu vdrli v naše postojanke, iz katerih pa smo jih kmalu vrgli s protinapadom. Na ostali fronti je razpadel napad že pred našimi1 postojankami. Med Combresom ht St. MHiielom so se včeraj vršili le manjši artiljerijski boji. V AiMyskem gozdu so bili po brezuspešnih razstreljevalnih poizkusili zavrnjeni trije sovražni napadi. Napad na obeh straneh ceste Essey-Fll-rey se je izjalovil na zapadu od te ceste in je dovedel vzhodno od nje do boiev mož proti možu, v katerih so naše čete nadvladale. V Pr;esterwaldu ni bilo bojev. V Vogezih se je ponesrečil francoski posunek proti Schnepfenriethkopfu, južno-zapadno od Metzerala. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski letalec nad SchwarzwaIdom. KARLSRUHE, 14. (Kor.) Tekom včerajšnjega dopoldneva se je pojavil sovražni letalec nad raznimi kraji južnega SchwarzwaJda in je vrgel na Stockach štiri bombe. Delovanje angleškega brodovja ob belgijski obali. LONDON, 14. (Kor.) Admiraliteta objavlja poročilo kontreadmirala Hooda, poveljnika brodovja ob belgijski obali, o delovanju brodovja oktobra in novembra meseca leta 1914. Brodovje je bilo odposlano tjakaj, da bi preprečilo napredovanje večjih nemških oddelkov ob obali pri Ostende in Nieu-portu ter krilo levi belgijski bok. Operacije so se pričele v noči na 17. oktobra. Najprej je brodovje obstreljevalo nemške pozicije ob obali, ki so bile v dosegi ladijskih topov. 18. dne meseca oktobra je ladja »Severna izkrcala oddelek s strojnimi puškami pri Nieuportu. Tekom boja je bila ladja »Amazon<., ki je imela kontreadmira-lovo zastavo, težko poškodovana ob vodni črti, da so jo morali poslati na Angleško. Tekom prvih bojnih dni so skoraj vse ladje imele izgube, ki so jih povzročili Nemci večinoma s šrapnelskim ognjem poljskih topov. Navzočnost ladij je imela za posledico, da se je videlo vedno manj nemških čet ob belgijski obali, a se je zato nastavljalo vedno več težkih nemških topov. To je povzročilo potrebo, da so se tudi pritegnile težje oborožene ladje, med njimi bojna ladja »Vencrable« in več starejših križark. Pet francoskih rušilcev je prišlo pod poveljništvo kontreadmirala Hooda, ki je 30. dne oktobra razvil svojo zastavo na »Intrepidu« in popeljal francosko brodovje v boj pri Lombardzyde. Z namestitvijo težkih nemških topov so naraščale izgube brodovja. Največja škoda je bila razrušitev stolpa za šestpalčne topove, več zadetkov ob vodni črti ladje »Mersy« ter most poveljnika in osmih mož ter ranitev šestnajst mož ladje »Falcon«, ki je zadela to ladjo v najtežjem ognju, ko je branila »Venerable« proti podvod-nikom. Ladji »Wild Fire« in »Vestal« ste bili močno predrti po strelih. Izgube ste imeli tuid ladji »Rinaldi« in »Brillant«. Ko se je preplavila nieuportska okolica, ni bilo več potrebno, da bi se brodovje mudilo tamkaj. Blokoii angleikego vodovja, BERLIN, 1. (Kor.) VVolffov urad poro- ča Z ozirom na potvorjena poročila o dogodkih pri potopitvi angleškega parnika »Fallaba«, sc poroča s pristojne strani: Parnik »Fallaba« je dobil od podmorskega čolna običajno 'namenje: Obrnite se takoj semkaj, ali pa streljam! Ne da bi se zmenil za to, je parnik odplul naprej in spustil rakete, s katerimi je prosil za pomoč. Sele tekom četrt ure ga je bilo mogoče ustaviti. Čeprav se je nahajal podmorski čoln v nevarnosti, da ga prične obstreljevati kak parnik ali da ga napade kako na pomoč došlo plovilo, ni pričel takoj streljati; ampak se je približal na 500 m in pozval posadko, da naj v desetih minutah zapusti ladjo. Med tem ko se je vršilo to na uprav nemornarski način, tako da se je preobrnilo več čolnov, se je moštvo ladje hitro rešilo v čolne in se držalo v bližini, ne da bi, kakor je to običajno, priskočilo ponesrečencem na pomoč. Po pozivu, da je treba ladjo zapustiti, ni preteklo samo zaukazanih deset minut, ampak celo 23. Poprej se je vršil še lov. tekom katerega bi se lahko pripravilo vse čolne. Trditev, da je bilo dovoljenih le pet oziroma celo tri minute, je neresnična. Torpedo je bil izstreljen šele potem, ko je bil poveljnik vsled bližanja sumljivih plovil prisiljen, da postopa hitro. Ko je padci strel, ni bila na ladji raz ven kapitana, ki jc hrabro vztrajal do konca, nobenega človeka več. Sele potem je bilo opaženih več oseb, ki so skušale doseči neki čoln. Od moštva podmorskega čolna so stali ljudje, ki so bHi potrebni za o-pravljanje topov in za dajanje znamenj, na svojih mestih. Da bi izvrševali reševalna dela, to jim je bilo prepovedano, ker ne sme podmorski čoln sprejeti nobenih potnikov. Da bi zavračali trditve, da se je naše moštvo zaničljivo smejalo, za to bi bilo škoda izgubljati besed. Pri sodni preiskavi v Angliji se tudi nihče ni upal trdili kaj enakega. Neresnično je dalje, da bi imel nemški podmorski čoln kdaj angleško zastave. Podmorski čoln je kazal pri vsej svoji akciji toliko obzirnosti, kolikor je bilo pač to potrebno. Obžalovanja vredno je, da je zaznamovati človeške žrtve. Odgovorna pa je zato Anglija, ki je oborožila trgovske ladje in jim ukazala, da naj se u-deležujejo pri boju in napadih na nemške podmorske čolne. Torpediran francoski parnik. LONDON, 14. (Kor.) Francoski parnik »Frcderic Frank«, ki ga je v nedeljo tor-pediral nemški podvodnik, ste dve vladni barkasi privlekli v Plvmuth. Moštvo je rešeno. Ustavljeni ameriški parniki. LONDON, 13. (Kor.) »Central News« poročajo: Ameriški ladji »Josef W. Ford-ney« iz Newyorka in »Nawaja« iz Galve-stona, na potu v Bremen, ste bili ustavljeni od angleških križark in odpeljani v Kirkwall. V obeh slučajih so prosili lastniki ladij za intervencijo ameriške vlade. Ladji pridete pred konfiskacijsko sodišče. Mornariški sotrudnik lista »Morning Post« o delovanju nemških pod vodnikov. LONDON. 13. (Kor.) Mornariški sotrudnik lista »Morning Post« piše o delovanju nemških podvodnikov sledeče: Angleške opazovalne ladje so rešile sicer zelo veliko trgovskih ladij potopa, vendar pa se dejstvo ne da zanikati, da piratstvo podvodnikov traja dnevno in vsak teden v isti razsežnosti. Pod vodniki so od 18. februarja naprej potopili vsak dan povpreč- PODLISTEK GREŠNICE. fiomtn. — Francoski spisal Xav»er de Montćpin — Sedaj se me pa primi za roko. dete. |e dostavil gostilničar. — in hodi hitro, kajti imava še daleč. Pivoine se je oprijela ponujene roke in šla sta dalje, v veliko začudenje vseh mi-mogredočih, ki so se venomer ozirali, da bi motrili čudno dvojico. XII. Armodij. Ono, kar je Armodij Carcan imenoval s ponosnim imenom restavracije, je bila ena najomazanejših beznic, ki jih je vse polno v bližini nekaterih pariških vrat. Beznica je imela eno samo veliko sobo v pritličju enonadstropne hiše. ^tej temni in nečedni sobi je bilo kakih štiriindvajset miz postavljenih v dveh vrstah. V ozadju so se nahajala vrata v kuhinjo, iz katere so neprestano prinašali sum- ljivo divjačino in govejo pečenko dvomljive vrste. . . Gostov je bilo veliko, toda vse kaj drugega kot izbranih. Pripadali so deloma dozdevno delavskim slojem, tistim namreč, ki jih čakajo vislice, in pa drugemu mrčesju človeške družbe, ki so februarja meseca leta 1K48. tako zelo kričali po organizaciji dela in po pravici do dela, teh dveh pretvez najne-sramnejšega postopanja. Poleg tega je bilo videti — in to je bil cvet gostov — večje število onih brez-mienskih ljudi, ki se bavijo z naj podle jšimi pridobitnimi panogami ter so izmenoma tudi prodajalci protiznamk, sluge, odpiral-ci voznih vratic, privabljevalci odjemalcev i. t. d. Carcan je imel v svoji službi natakarja in deklo, krepko Flamko, ki sta morala opravljati vsa dela. Vzroki, da je svoje uslužbenstvo pomnožil.s Pivoino, so bili naslednji. Prvič ga ni stala takorekoč nič. Drugič bi mu s svolo prikupljivo vna-njostjo privabljala goste. In tretjič pa jo je mislil Armodij Carcan, ki jc bil pohoten kot satir, poceni zlorab- no po eno ladjo. To stanje gotovo ni povoljno. Dokler se dogajajo take izgube, Angleška ne sme misliti, da obvladuje morje. Nemška pomožna križark a »Prinz VVilhelm«. LONDON, 14. (Kor.) »Times« poročajo iz Nevvyorka 12. t. m.: Kapitan »Kronprin-za Wilhelma« je pripovedoval amerikanskim poročevalcem: Parnik se je inoral bojevati z angleškimi križarkami »Ber-wick«, »Suffolk« in »Bristol«, ko je ravno hotel prevzeti moštvo in topove od krizarke »Karlsruhe«. »Kronprinz Withelm« se je moral prav tako umekniti, kakor »Karlsruhe«. LONDON. 14. (Kor.) V nekem članku cenijo »Times« vrednost ladij, ki jih je potopil »Kronprinz Wilhelm«, na 1,165.000 funtov šterlingov. Tako je ta ladja na tretjem mestu, če se vzame, da je »Emden« napravila za 2,211.000, »Karlsruhe« pa 1,662.000 funtov šterlingov škode. Pomožna križarka »Prinz Eitel Friedrich« zavzema z 885.000 funti četrto, križarka »Konigsberg« z 275.000 peto, križarka »Dresden« s tudi 275.000 šesto in križarka »Leipzig« z 235.000 funti šterlingov napravljene škode sedmo mesto. Skupna rr> teh Hkrižarkah povzročena škoda znaša 67 ladij vv skupni vrednosti 6,691.000 funtov šterlingov (160,584.000 kron). Angleži nezadovoljni s poročili ameriškega predsednika. ROTTERDAM, 13. (Kor.) List »Rotter-dam Courant« javlja iz Londona: »Pall Mali Gazette« piše o sporočilih predsednika ameriškemu narodu, da jih Nemci v Ameriki tolmačijo kot opomin, da naj se ustavi z izvozom vojnega materijala. V uvodnikih listov »Daily Telegraph« in »Times« je opažati odkrito nezadovoljnost proti predsedniku. Netaktna opazka angleškega policijskega sodnika proti belgijskemu narodu. LONDON, 13. (Kor.) Opazka nekega policijskega sodnika, ki je ob priliki neke razprave proti nekaterim Belgijcem rekel, da se zdi, da je prišel na Angleško iz-vržek belgijskega naroda, je vzbudila v belgijskih, na Angleškem živečih krogih, nevoljo. Neki visok belgijski uradnik se je izrazil, da opazka ni mogla biti netakt-nejša. Razprava proti bivšemu angleškemu poštnemu uradniku Johnu Hegarthyju. DUBLIN, 13. (Kor.) V ponedeljek se je pričela raprava proti nekemu Johnu He-garthyju, bivšemu poštnemu uradniku, ki je obdolžen, da je meseca januarja na več krajih prilepil lepake, ki ljudstvo izpod-bujajo, da naj se v slučaju nemške invazije ne drži v tem pogledu izdanifi policijskih naredb, temveč da naj sprejme Nemce kot prijatelje, kajti oni da osvobode Irsko iz angleške sužnosti. Ljudje naj bi bili ostali v hišah in pomagali nemškim četam, v kolikor bi jim bilo mogoče. Vse kar bi bili Nemci zahtevali, bi bilo poplačano. Porotniki se niso mogli ^zediniti in zato je bila razprava odložena. Izrinjen je nemških ravnateljev iz angleških družeb. LONDON, 14. (Kor.) »Times« poročajo iz Shanghaia: Angleški delničarji se trudijo, da bi izrinili vse nemške ravnatelje iz ljati v zadovoljitev svoje ]>ohotnosri. ^n bil je prepričan, da se mu ne bo treba boriti z velikim odix>rom z njene strani. Pivoine je takoj nastopila svojo -službo in povedali so jej, da bo njeno glavno delo v tem, da bo v kuhinji sprejemala in go-stilničarjevih ali kuharičinih rok jedi in jih nosila gostom. Ne moremo popisati, kaj vse je pretrpela uboga deklica v prvem času po svojem prihodu v to jamo razbojnikov. Sicer ni bila več nedolžna, kakor vemo. toda vendar pa še ni bila pokvarjena. Pomisliti si je torej lahko, kak vtisk ie moral napravljati nanjo nesramni cinizem gostov te beznicc! Skoraj ves dan je čula najgrše, najnesranmejše in najumazanejše pripovedke o pregrehah in razuzdanostih, za katere ni dotlej niti vedela, da sploh obstoje in jim seveda tudi ni vedela imena. Pogostoma pa se po vinu razvneli gostje niso zadovoljevali samo z besedami, temveč se ie uboga Pivoine morala vsak trenutek braniti proti zoprnim vsiljivostim in sirovemu ljubimkovanju. In to še daleč ni bilo vse. angleških družeb. Izrekajo se za to, da naj vlada proglasi trgovino s sovražniki v Kitaju nezakonito, da ščiti angleški ugled. Volno Turčije proti trosporazumu. Boi za Dartfaaele. CARIGRAD. 13. (Kor.) Po več dnevih mirovanja se je včeraj hotela sovražna ladja približati vhodu v morske ožine, a so jo takoj pregnale naše baterije. CARIGRAD, 13. (Agence Tel. Milli). Glavni stan poroča: Nekoliko sovražnih opazovalnih ladij je včeraj brez uspeha obstreljevalo pol ure zunaj Dardanel naše baterije ob vhodu v morske ožine. Naše kroglje so zadele sovražno oklopnico in torpedovko. Na drugih frontah ni zabeležiti nikaka izprememba. Angleži upajo, da predero Dardancle. LONDON, 14. (Kor.) Kakor poročajo »Daily Newsu« iz Teneda, se priznava, da se je napad na Dardancle ustavil zaradi moči dardanelskih utrdeb in izbor-nega streljanja Turkov. Poveljništvo brodovja pa upa, da končno le doseže svoj namen. __________ Stali Me Bolgarske, PARIZ. 14. (K.) Dopisnik lista »Temps« v Sofiji poroča svojemu listu o svojih pogovorih z najznamenitejšimi bolgarskimi politiki. Ministrski predsednik Radoslavov je rekel, da bi zavzetje Dardanel od strani zaveznikov Bolgarsko prisililo delati na to, da bi bili bolgarski interesi zavarovani. Nepravilna je trditev, da bi bila Turčija Bolgarski predlagala, da sme, ako ostane nevtralna, zasesti del Trakije. Ako bi se Bolgarski kedaj stavil tak predlog, bi se ne smelo prezreti, da ni Trakija temveč Maccdonija cilj bolgarskih stremljenj. .Trozveza pa že tako ne potrebuje pomoči male Bolgarske. Vendar pa ie mogoče, da Bolgarska ne bo mogla ostati nevtralna vse do konca. Vendar še ni prišel trenutek. da bi postopala drugače kot dose-daj. Ministrski predsednik je slednjič opozoril na to, da se je srbsko-bolgarskemu incidentu pripisovalo preveč pomena. Vlado ne zadene nobena krivda, ki radi takega dogodka ne misli žrtvovati pravih interesov države. Tudi Genadijev je izjavil, da Bolgarska nima povoda, tirati druge politike. Tro-sporazuni zahteva sedaj, ko l>i morda lahko potreboval pomoč Bolgarije, da naj sc ta slednja priključi zopet zvezi onih držav, ki so jo leta 1913 izbacnile iz svoje srede. Takrat bi bil trosporazimi lahko preprečil sesutje Bolgarije, seTlaj pa tro-sporazum zahteva, da naj bi Bolgarska u-darila po Turčiji. Zato hoče Bolgarski garantirati malenkosten del Trakije. Ako trosporazum ne ponudi gotovih garancij, da Srbija izroči vsled pogodbe iz leta 1912 Bolgarski odstopljeno ozemlje in Grška okraje Seres, Dramo in Kavalo zopet Bolgarski nazaj, ne more nobena bolgarska vlada prepričati naroda o potrebi pristopa na stran Srbije, Grške in trospora-zuma. Kriva srbska poročila o dogodkih v Va-landovu. SOFIJA, 12. (Kor.) »Agence Tel. Bul-garec poroča: Časnikarsko vodstvo priob-čuje dalje naslednji komunike: Prišel je trenutek, ko je sklenil Carcan, da izvede svoj načrt, in zato je napovedal Pivoiui v izrazih, ki se pač ne dajo ponavljati, česa pričakuje od nje. Pivoine ga je sicer zavrnila z najod-ločnejšim gnusom, toda Carcan se nikakor ni smatral premagan ter je vsak dan, da, skoraj vsako uro ponavljal svoje vsiljive zahteve. Nič ne pokvarja človeka tako lahko kot nesreča! Prišlo je kmalu tako daleč, da jc uboga Pivoine bridko obžalovala, da ni prvo noč svojega prihoda v Pariz ostala j pri dijaku Virgilu. ' I Mislila je pač na to, da bi zapustila Car-canovo gostilno, toda kam naj bi se obrnila potem? Kaj naj bi storila? Kaj bi bilo ž njo? . . . Tako je pač prišlo, da je o-stala, ker je imela pri gostilničarju vsaj stanovanje in hrano. Carcan je seveda tolmačil stvar vse drugače in je mislil, da Pivoine ostaja pri njem v službi le zato, da bi ga še bolj vnela zase in priklenila nase. Nekega večera pa je potem sklenil, da na vsak način doseže svoj umazani namen. Pivoine je spala v sobici poleg kuhinje, ali bolje rečeno, v kuhinji, samo da je bila kuhinja predel jena s pregraio iz desek. Flainska kuharica in natakar sta imela posteljo v podstrešju. Proti polnoči, ko je ravno dobro zaspala, sc ie naenkrat prebudila. Izpočetka ie mislila, da sanja, ali potem pa jo je popolnoma iasno objel občutek, da ni sama v svoji sobici. In res, vkljub temi je zagledala obrise moške postave. Glasno je zakričala in skočila pokoncu. V tem pa jo je že objelo dvoje krepkih rok in začula je hripav glas#svojega gospodarja. ki jej je govoril potihoma: — Bodi tiho in pametna bodi, ne bo ti žal! Pivoinin strah se je večal od trenoika do trenotka in prav tako tudi njen gnus. V svojem obupu je napela vse svoje moči, da bi se izvila ostudnemu pohotnežu iz rok, in ko je končno uvidela, da so njene moči preslabe za to, je začela obupno kričati. Carcan jej je zastonj skušal z roko zatisniti usta. V tistem trenutku pa je zunaj po ulici prišla mimo nočna vojaška parulja. Slišala je Pivoinin krik in kmalu so sc začuli na vratih gostilne krepki udarci. (Dalje.) Strae U. „fcDlNOST* štev. 104. V Trstu, dnfc 15. apriia 1»I5. La: $a pri Iti dol ti srh vredr gorite rij: nikarski urad v Nišu nadaljuje svo-bčevanja. ki ji ti imenuje argumente ;umente dogodkov v Valandovu. Vsi dokazi zgube svojo navidezno hitro ko se jih razdeli po katc- I >c se d v več katego- pri i |e tr ne L Kars riii s Bolgarske listine, ki so se baje našle radiih vojakih. Važna okolsčina, ki io efca omeniti, je ta. da datirajo te listi-- minulih k ke>:a narrn uvi retržno vrvenje bol-Macedoniji in Bolga- grskM kih v skih \ • r zelma niti ri \ čuti m ter tja je pa znano dejstvo. Car se dostaje dozdevnih avstro-o-[ vojaških plačilnih knjižic, se je ta-Ltidar dovoli dobilo pri avstro-* >gr-Srbiji padlih ali ujetih vojakih. Kar se dostaje izpovedanj nekega mu-ntskega ujetnika, Ki ne zna niti Citati i-an in pa izpovedanja več Srbov, so taka od Srbov prišla izpričevala kri-i ne ii!«»re sc torej podpirati tu neprilike sodbe. Srb>ki časnikarski urad šibk»»-t svojega stališča, zato razširja zlagana poročila o vpadu tolp, ki so se dogajali pred ali po vstaji v Valandovu. J)a bi dokazal, da so se ti vpadi dogajali po dolgo prej pripravljenem načrtu, poroča. da so tolpe istoiako v pad le v grško Macettonijo. Ta zadnja poročila zelo rad razširja po francoskih listih. Pričakujoč od grške strani dcnicntija. lahko izjavljamo, da je grški ministrski predsednik Gum a ris te dni nasproti bolgarskemu poslaniku v Atenah omenil mnogoštevilna v zvezi z valandovsko zadevo proti Bolgarski naperjena obrekovanja ter povdarjal svojo zadovoljnost glede miru. ki vlada ob grško-bolgarski meji. Pričakovati je. da zunanje časopisje seda) sprejme srbske informacije z največjo skeptičnostjo in da natanko preišče srbske dokaze, kar v danem slučaju pomeni za-vrnjenje teh dokazov. Grško in tresporirzBn. A i tNIi, 14. A!bina . Pošteni najditelj se proM, da ga odda proti nagradi na postaji Plave. Nekaj razstrelilnih snovi si je prilastil 14Ietni deček Josip Fabijan z Vipavskega. Igral se ie in razstrelba mu je odnesla tri prste na levi roki. Dečka so pripeljali v goriško bolnišnico. Nesreča. Včeraj zjutraj okoli 7 iti po! je padla pod tramvaj blizu DraŠčkove hiš - na Kornu neka deklica. Vodnik tramvaja jc k sreči hitro ustavil, tako da deklica n:ma pretežkih poškodeb. Dvignili so Iv hjt'.o s tal in nesli domov. Darovi. — Družbi sv. Cirila in Metoda je posla'a gospa Iimica dr. Gosakova znesek K 102, ki ga je nabrala med slovenskimi častniki na bojnem polju z željo, da naj bi „Druiba" sedanjo težko krizo srečno preživela ter še nadalje vodila naš rod po poti prosvete. Srčna hvala! ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJNEM POLJU. Odboru so poslani darovi Don Vranjac K 5* —, rodbina Ivo Kranz v spomin gosp. Krausenecka K 30-—. Doslej izkazano K 60940-93. Skupno K 60975 93. Uradniki delniške družbe Greinitz so darovali za mesec a ril K 50'— v prihod vdovam in sirotam padlih vojakov. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (BosAkova uzorna češka gostilna r Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhoa v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi ■ ■ HALI OdfLA! i " □□ DO □□ se r&čuuajo po H stot. bei«do. 1 Maštao ti&kaae betede ■« raču- 1 najo enkrat v©č. — Najmanjša 1 : pristojbina 40 stotink. ; 1 □□ oa □□ m »c eevlj.-trja za delati škornje — Peter Dobre Sv. Ivan 701. i94 Gospe | V t*ko kritičnih ču-ih vsak gleda da varčuje posebno pri obleki, zato kdor hoče kupiti po ceni plašče, obleke. Ruknie, bluze, ali krila za otroke, naj gre v prodajalno tilORGIO .JESS, ulica Barriera vecchia i5. 202 Sledilne družinske peči K 7-20. medena obešala za zaveso K 3'50, prodaja CESCA, Tr?t, ul. Caserma Ste v. 14. '29 Fotograf a. JerRIč ulicu St. 7. Izvršuje fotografska cela. (243G VIf*nnf>N sprejme takoj fotograf Jerkič, Trst. Via UlKnCU delle Poste 10. 201 Broj 1320/15. Natjeiaj. U smislu zaključka općinskog upravnog odbora od 27. marca 1915., razpisuje se natječaj na mjesto očinskog kanceliste sa godišnjom plaćom za sada od 1300 kruna, koja će se dotičniku iz općinske blagajne u mjesečnim antecipatnim obrocima izplaćivati. Natjecatelji treba da i'kažu, da su sasvim sposobni vršiti dužnosti općinskog kanceliste. Molb'om imaju izkazati svoju do^u, državljanstvo, svjedodžbe Školske i dobrog, triez-nog ponašanja, dosadanje službovanje i poznavanje jezika, osobito hrvatskog kao uredovnoga i podpisanom ju podnesti do konac aprila t. g. Valjan činovnik može u službi napredovati. Općinsko poglavarstvo u Kastvu, dne 11. aprila 1915. Predsjednik općinsk' g upravnog odbora: J e I u f 11. odvetnik v Celju sprejme toKo] uli pozneje koncipijenta z daljšo prakso. im iiiifmn m iimmu\ 11 Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone :: in obrobkS :: Viljem Tuscher konccs. zobotehnlk TRST« ul. Caserma 13. El. na^i. Ordinira od 9. z utraj do 6. *vc£«r.