i
Po poitl prajaman:
UL
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , fetrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
V upravnlitvu prajaman: za
celo leto naprej 20 K — b pol leta „ 10 , — , četrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnin« in inaerate sprejema upravnlltvo v
Katol. Tiskarni, Kopitar»
jeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, neirankovaoa pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 107.
V Ljubljani, v petek 10. maja 1901.
Letnik XXIX.
Glasovi o dr. Šusteršič-Steinovi aferi.
»Primorski list" v svoji včerajšnji številki pod naslovom „Dr. Šusteršič ostane, liberaloi - izdajalci pojdejo" opisuje znani dogodek v poslanski zbornici dne 1. maja, potem pa podaja naslednjo lastno sodbo:
»Dr. Šusteršiča je ta krivična sodba gotovo hudo zadela. Mej narodno-naprednimi je pa nastalo nepopisno veselje, da so Nemci z njih pomočjo Slovenca vbili. Bili so gotovi da bo dr. Šusteršič odstopil. Naša „Soča" je kar iz sebe radi te velike zmage in meni, da je z Šusteršičem tudi cela stranka pokopana. Zato pa naj tudi mi izrečemo o tej stvari svojo sodbo, da ohladimo nekoliko vročo kri narodnih napred-njakov.
1.	Sodnija in grajalni odsek sta priznala, da je osebna čast dr. Šusteršiča neomadeževana. — Sodnija je le razsodila, da one besede niso žaljive, odsek pa, da je Susteršič odgovoren za stvari, katere so drugi zakrivili, ker je bil on predsednik „Zveze." Da je on sam kaj nepoštenega storil ali ukazal ali odobril, mu ni nihče dokazal.
2.	Narodno napredna stranka nima pravice govoriti o časti, ker ima v svoji sredi vse polno grintavih in gobovih, kakor ji je sam dr. Tuma očital.
3.	Glasove v državnem zboru je treba bolj tehtati ko šteti. Za dr. Susteršiča so glasovali odlični možje iz vseh strank, ki so Slovencem prijazne. Za nas odvaga Luegerjev glas za 1000 W o 1 i o v i h. In Lueger je glasoval za dr. Susteršiča.
4.	Prav nič posebnega ni, da so nekateri Čehi (zelo malo) glasovali proti dr. Šu-steršiču, saj so liberalci in je torej čisto naravno, da so prišli dr. Tavčarju na pomoč. To ni bilo prvič in ne bo zadnjič, da so se
liberalci združili v državnem zboru, ali radi tega se jim ne bodo klanjali katoliški poslanci. To bi bil samomor stranke, ako bi se ravnala po želji nasprotnikov. Katoliško-narodna stranka nima torej izvajati iz tega hinavskega in izdajalskega napada druge posledice ko to:
da svoje zaslužne može toliko bolj krepko brani in časti kolikor bolj jih nasprotniki blatijo. Slovenski poslanci in posebe še dr. Ivan Susteršič pa naj ostanejo zvesti narodu in veri, pa naj jim liberalci vse spoštovanje odrečejo.
Mariborski »Slovenski Gospodar« piše:
»To vam je bilo veselje v taboru vseh liberalcev, slovanskih in nemških, ko večina državnega zbora ni izrekla graje zavoljo psovk, katere je zbleknil prusaški poslanec Stein nad dr. Šusteršičem! Ta slučaj je pokazal znovič, kako dosledno preganjajo nemški prusaki v državni zbornici vse, kar je kr ščanskega. Boleti pa mora srce vsacega rodoljuba, ko je pri tej priložnosti zapazil, da so Be slovenski liberalci zvezali proti lastnim katoliškim sobratom ne le Bamo na Kranjskem z nasprotniki slovenskega naroda, temveč da se je ta zveza sklenila tudi v državnem zboru z največjimi in očitnimi sovražniki krščanstva, slovenskega naroda in Avstrije. Pred celim svetom blatita slovenska liberalca dr. Tavčar in Plantan v družbi z Wolfom prvoboritelja za pravice Slovencev dr. Susteršiča. Čudno, da se njim je pridružil dr. Kramar-, katerega so nemški liberalci še pred kratkim psovali, ker je dal kot predsednik državnega zbora iz zbornice pometati Schonererja in Wolfa. Se je li ta Čeh hotel prikupiti svojim dozdajšnjim nasprotnikom? Ali naj ta zveza nekaterih čeških liberalcev z očitnimi nasprotniki krščanstva naznanja in pripravlja sporazumljenje Čehov z Nemci za hrbtom drugih Slovanov ? A niso bili vsi Čehi nasprotniki dr. Susteršiča: Mladočeh
dr. Dyk je zahteval, naj se Steinu izrečo graja zaradi treh psovk, ker ga je imenoval dr. Žlindra, ničvredneža (šuft) in mu očital, da ima umazane roke. In kaj je zakrivil dr. Susteršič? Daroval je dvatisoč kron v ta namen, da so mogli dobivati udje »Gospodarske zveze« umetni gnoj po tako nizki ceni, po kateri ga oddaja bogata kmetijska družba na Kranjskem. Stvar so pa liberalci zasuknili rekoč: s tem, da je daroval dr. Šusteršič »Gospodarski zvezi« toliko denarja, je napravil nepošteno konkurenco liberalni kmetijski družbi ter je to zadnjo hotel oškodovati. Trezni politiki, med njimi poprejšnji državni poslanec in vodja Mladočehov dr. Engel obsojajo počenjanje dr. Kramafa, da se je zvezal z najbolj srditimi sovražniki malega in povsodi tlačenega slovenskega naroda. Večina proti dr. Šusteršiču ni bila tako velika. Vsenemški zapisnikar Albrecht je štel poslance za dr. Susteršiča in naštel jih je 103 Ti so namreč zahtevali obsodbo Steina. Toda za Steina jih je bilo 118. Manjkalo jih je toraj nad 200 poslancev, ki so se deloma nalašč odtegnili glasovanju, ali jih pa ni bilo v zbornici. Ko se je tudi župan dunajskega mesta, dr. Lueger, vzdignil za dr. Susteršič?, je dr. Luegerja grdo opso-val znani Wolf. Ti odpadniki od katoliške cerkve in od Avstrije strahujejo vse, ki se njim drznejo ustavljati. Da je liberalcem zdaj greben zrasel visoko, je umevno. Naznanjajo pa, da bodo v prihodnje opsovali še druge poslance katoliške stranke. Vse počenjanje framasonov po Francoskem, na Španskem, Portugalskem in v Avstriji dokazuje, da so se začetkoma novega stoletja združili v pogubo katoliškega imena. Toliko bolj je treba, da se združijo tudi vsi tisti, katerim je res mar za obstanek krščanskega življenja.«
Celovški »Mir« pa pravi:
»O obravnavi sami ne maramo kaj pisati. Dosti žalostno je bilo, da se domač
prepir od liberalne strani na tak oduren na čin vleče v državno zbornico in tam na široko razpravlja le v veliko veselje našim narodnim nasprotnikom! Čudno je bilo gledati, kako so 8© ob tej priliki družili liberalci najraznejših narodnostij, drugače si še toliko nasprotni !«
Državni zbor.
Dunaj, 9. maja.
Razmere v zbornici so se ublažile VBled neprestanega posredovanja ministerskega predsednika. Levičarska glasila so oponašala češkim poslancem, OBobito pa konservativnim veleposestnikom, da hočejo s pretiranimi zahtevami onemogočiti gospodarsko delo v zbornici. Češki klub pa izjavlja, da je že pred veliko nočjo pričel obravnavo z vlado glede vodnih stavb. Čehi so tedaj in. zahtevajo danes, da se najprvo uravnajo ne-tere reke in potem še le gradé vodne stavbe, razni vodotoki in pristanišča. Vlada je konečno predrugačila svoj načrt v dogo voru z načelniki levičarskih klubov ter določila 75 milijonov kron v prvi vrsti za uravnavo rek v severnih deželah. To je češke poslance toliko potolažilo, da bo včeraj v železniškem odseku opustili odločnejšo opozicijo.
Poslanec K a fta n je sicer predlagal, da se zakon glede železnic uveljavi ob enem z zakonom glede vodnih stavb, toda odsek je ta predlog odklonil. Iz tega pa češki poslanci ne bodo izvajali posledic, ker Bicer ne dobé iz državne žganjarine prispevkov, s katerim jim bode mogoče izdatno zboljšati deželne finance. Oviro sicer še niso poravnane, nasprotja ne še uglajena, vendar se polagoma rešujejo zamotana vprašanja, ki imajo po svoji naravi zagovornike in nasprotnike.
Tako jugoslovanski poslanci nikakor ne morejo in ne Bmejo z veseljem pozdravljati zadnjih dogovorov mej vlado in zastopniki severnih dežel. Mi vendar ne moremo bohinjski železnici prisojati tolike važnosti, da
LISTEK.
O Levčevem „Slovenskem pravopisu" in njega kritikah.
Spisal dr. K. Štrekelj.
(Dalje.)
Da se tukaj polglasnik ni mogel okrepiti po vplivu oblike čast v polni a, vzrok temu tiči pač v tem, da je zlog češč že preveč oddaljen od zloga čast, ker se strinja ž njim samo v prvem soglasniku, v tem ko je bila pri glagolu čistim, čhstiti razlika samo v polglasniku, ne pa tudi v naslednjih dveh soglasnikih st. Prigovarjal bi morda kedo, da štajerski češen sploh nič ne dokazuje, toda pozabiti ni, da tudi na Štajerskem, in to na vzhodu, nahajamo namesto pričakovanega čest, čestiti, čestiven povsod le oblike z a in samo v trpnem deležniku e. Pri ogrskih Slovencih pa se je v vseh izpeljankah še ohranil polglasniku odgovarjajoči e: či se što vidi med vami, ka Bogii cesti i svoj jezik ne drži na viizdi, toga Boža ččst je marna (Jak. I. 26.). Pri Kiizmiču je besedo brati še večkrat, dasi ne pogostoma; poznejši prekmurski pisatelji pišejo rajši poštenje ali hvala ali dika, kakoršen je ravno pomen. Odkod a v čast, častiti, častiven na vzhodnem Štajerskem ? Misliti bi se sicer dalo na vpliv kranjščine, ker so bile rabljene v cerkvi za tolmačenje evangeljev kranjske preloge (prve evangelje v vzhodni štajerščini je izdal šele Dainko I. 1817.), vendar se mi zdi verojetnejše, da so na predrugačbo vplivale druge besede na ast: mast, pod-mast, past, rast, oblast, slast; naslombe na nje niso mogle ovreti besede kakor vest, povest, ker je e v njih drugačen k-kor v prvotno štajerskem čest. S tem bi bil
rešen tudi prigovor Peruškov na strani 37. in 38.
Težavnejša je stvar pri besedi laS in njenih izpeljankah. Na zapadu se je vsaj deloma še ohranil stari polglasnik, prim. o tem opomnje Oblakove v Letopisu 1890, str. 190. ns.; tudi koroški izgovor leña, leSniv, lešrtivc (Guttsmann) še kaže refleks polglasnika; vendar se ne more tajiti, da se je tudi že na zapadu začel prenašati a iz oblik, v katerih je povdarjen, v oblike z ne-povdarjenim tem zlogom, v Cerknem n. p. govoré laSniwc, toda lug d (,hgala) in hSa. Popolnoma pa je tudi v ne-povdarjenih zlogih prodrl a za pričakovani e na Štajerskem tako na vzhodu kakor na zapadu, potem pri Prekmurcih in v Medžimurju, kjer nahajamo le oblike z a: laš, lagati, laSljiv, laSljivec. Na vpliv kranjščine tukaj seveda ne moremo misliti, ker je ona sama ohranila polglasnik, ki se v teh besedah kajpada navadno izraža s samoglasnikom a; tak vpliv bi si smeli tudi misliti le za štajer-ščino, nikar pa ne za prekmurščino ali medžimurščino. Oblak dvoji po pravici v spisu „Nešto o medjumurskom narječju" (Zbornik za narodni život i običaje južnih Sla-vena I. 45), da bi bilo to prodrlo iz hrvaškega knjižnega jezika in da »ovo a nije postalo vjerojatno uplivom kasnijih dolazaka i seoba u obližnje predjele sa srpsko-hrv. juga." Na naslombo na kake druge, podobno se začenjajoče besede pa tudi ni misliti, ker primernih takih besed ni, če nečemo v poštev jemati morda besed lagoj — lagojina, lagov — lagovija, lagoda — lagoden, 'schlecht — Schlechtigkeit (Bosheit)', katere pa niso znane na zapadnem Štajerju in bi tudi najbrž ne vplivale na besedo laž, ki ima na tretjem mestu S. Razvil se je torej la v navedenih besedah najbrž sam od sebe brez kake naslombe. Naj verojetnejše je, da se je zlog la razvil iz zlogotvornega /, t. j., da je pri nas kakor v češčini (leS, lat, Ihati) nastalo najprej HS, #W, Igati, in da se je v
poslednjih dveh primerih konsonantični l okrepil v voka-ličnega, to je, da je postal J, v tem ko se je podobni skupini v besedi ISica prišlo v okom s tem, da je nastopila metateza v Slica; tako je jezik imel potem poleg hS tudi J Si, Jgati. Na Kranjskem in Koroškem, sploh na zapadu, je nastalo iz tega, ker so se tudi zadnje oblike prislonile na HS, vselej hS, hSi, hgati, drugod pa so oblike \Si, J gati vplivale same na h,S tako, da je tudi iz te nastalo 15. Iz tega se je potem razvil la po potu, ki je še nerazjasnjen, kakor mnogotero drugih refleksov zlogotvornega /, prim. ziljski slosa, dlogo, štajerski in prekmurski sklojaa poleg susa in štajerski zlasti za naš primer interesantni sklasa (Miklošič Ver. Gr. I. 306): iz } je najbrž kakor drugod nastal ol, v začetku besede pa se je kakor v starih skupinah olt prevrgel v la; primerjaj enake sekundarne metateze v slanovrat iz solnovrat za sKnovratin klonica iz kolnica. Zlogotvorni / v ob-ravnavih besedah debla liig kaže tudi srbski ali hrvaški oSujak 'marec' poleg lašak, t. j. ležnjivi mesec; sicer se je tudi v hrvaščini ali srbščini zlogotvorni l ojačil v h, kar je tam dalo la. Ta razlaga bi seveda veljala le za štajerščino in prekmurščino. Sprejemati jo tudi za kaj-kavski laS, laSen, laSljiv, lagati nikakor ni neobhodno potrebno; kajkavščina nam kaže namreč a za stari polglasnik namesto pričakovanega e tudi sicer, in to poleg čast in častim šc v teh besedah: badnjak, baš, dan (poleg starejšega den), današnji, danas, danica, lan, lanen, tast itd., v katerih govorč Štajerci in Prckmurci, ako so jim tc besede znane, samo refleks e. V kajkav-ščini smemo torej, kakor v teh besedah, tako tudi pri laš, lagati misliti brez spotike na vpliv knjižne hrvaščine ali narodne štokavščinc ali čakavščine.
bi se na večne čase ali tudi le za nekaj desetletij odpovedali vsaki državni podpori za kulturne namene, kakor so uravnave vodil, vodovodi, osuševanje ljubljanskega barja itd. In tega se je treba bati, ako se načrti tako izvrfie, kakor jih snujejo nekatere Btranke.
Žganj arina.
Danes se je pričelo drugo branje vladne predloge o zvišanju državno žganjarine. O tej predlogi Bem že pred tedni obširno poročal. Bistvo predloge je, da se državna žga-njarina zviša za 20 vin. per liter alkohola. Ta višji dohodek, ki se proračunava na 19,200.000 kron, naj se po razmerju kon-suma razdeli mej posamezne dežele.
Razpravo je pričel poročevalec vitez Abrahamowicz, ki je priporočal odse-kove predloge, ki preminjajo vladno predlogo osobito glede odškodnine za Kranjsko, Koroško in Štajersko.
Proti zakonu je govoril prvi južnotirolski poslanec To m bo si, ki je ponavljal že v odseku izražene pomisleke ter zahteval, naj se dohodki razdele po številu prebivalstva. To bi bila seveda posebno za južne Tirolce jako ugodna razdelitev, ker ondi sä pije malo žganja, a bi imeli precej dohodkov iz žganjarine.
Drugi govornik, dr. Ivčevič, je v daljšem govoru utemeljeval, da je ključ po konsumu za Dalmacijo jako neugoden, ker dobi le okoli 60.000 kron na leto. Ta svota pač ne bode zboljšala žalostnih financ v Dalmaciji. Govornik opisuje rastoče deželne potrebe ter nasvetuje, naj se dohodki iz višje žganjarine razdele po številu prebivalstva. Konečno pa le izjavi, da hoče za odsekov načrt glasovati, ker bolje nekaj, nego pa nič.
Tretji govornik, B o r č i č, pa jako ostro govori proti vladi, ki vedno zanemarja Dalmacijo. Odločno graja vlado, ki se udaja ogrskim zahtevam in ne zgradi železnične zveze z ostalo Avstrijo. Govornik obširno navaja politične in gospodarske vzroke, iz katerih je dalmatinski dež. zbor odklonil vladno predlogo. Konečno izjavi, da hoče glasovati proti zakonu. Nato so v glavni razpravi še govorili dr. Byk, V ö 1 k 1 in H y b e š. Generalnima govornikoma sta bila izvoljena grof D e y m in dr. Kos, ki govorita jutri.
Poljedelske zadruge.
Zadnja dva dni je poljedelski odsek obširno razpravljal o vladni predlogi glede stanovskih zadrug za poljedelce.
Poročevalec P o v š e je obširno utemeljeval koristi in potrebo kmečkih stanovskih zadrug ter pobijal ugovore proti obveznosti. So namreč mnogi, ki hočejo poljedelcem prepustiti na prosto voljo, da snujejo zadruge.
Izkušnja pa uči, da je moč le v edinosti in skupnosti interesov, zato mora že zakon določiti obveznost za vse poljedelce. Potem bode tudi poljedelsko ministerstvo imelo več zaslombe za svoje zahteve glede podpor za poljedelske namene. Te stanovske zadruge same še ne bodo rešile našega kmeta, vender pa mu vzbudile večjo samozavest in združile razcepljene moči v obrambo kmečkih domov. Ministerstvo bode moralo izvršiti obljubo bivšega finančnega ministra vit. Bilinskega, da v proračun vstavi 10 mil. gld. samo v podporo poljedelskim zadrugam. Ako se dobi milijarda za železnice in vodne stavbe, dobilo se bode tudi 20 mil. kron za poljedelske namene. Sicer bi morala vlada prevzeti vse troško za ustanovitev poljedelskih zadrug, ako pa ne, plačati mora vsaj potovalne učitelje ter za prva leta dovoljevati primerna brezobrestna posojila. Po vladnem načrtu naj se osnujejo zadruge po sodnih okrajih z osrednjim vodstvom v vsaki deželi. Deželni zbori pa morejo določiti, da se te zadruge osnujejo le za posamezne okraje ali za posamezne občine, kakor so krajevne razmere.
Člani teh zadrug morajo biti načeloma vsi kmečki posestniki, torej tudi veleposestniki. Deželni zbori pa morejo določati izjeme.
Odsek je prva dva paragrafa vsprejel brez premembe, pri tretjem paragrafu pa je bila obširna debata. Dr. grof D e y m sicer toplo priporoča poljedelske zadruge, toda z ozirom na velike razlike v posameznih do-želah naj dež. zbori določijo podrobnosti.
Odločno pa ugovarja, da bi veleposestniki, kakor so na Češkem, Moravskem in v Šle-ziji, morali biti člani okrajnih, oziroma občinskih zadrug. Veleposestniki hočejo podpirati zadružno življenje, toda ustavljajo se obveznosti. Mnogi drugi govorniki zahtevajo, da morajo biti tudi veleposestniki člani po ljedelskih zadrug. Odsek je konečno z večino glasov vsprejel tretji paragraf, ki dež. zborom prepušča natančnejše določbe glede zadružnih članov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. maja.
Shod »astopni/eov mest v St. Hipolitu se vrši, kakor znano, 6„ 7. in 8 julija. Prireditelji protikršč.-soc. Bhoda pa niso povabili samo mest, ker ho se bali, da bi se odzvalo premalo udeležnikov, marveč tudi trge in kmečke občine z vsaj 5000 prebivalci. Povabljenih je sedaj 145 občin, odzvalo pa Be jih je vabilu le 79, mej temi 2 iz Koroške in 6 iz Štajerske. Dnevni red razpravam je povsem jednak shodu na Dunaju.
Dunajske občinske volitve pred upravnim sodiščem.
Upravno sodišče na Dunaju se je pečalo včeraj z dvema pritožbama, ki so jih vložili židovski liberalci proti zadnjim ob činskim volitvam v okrajih Neubau in Sim-mering. V prvoimenovanem okraju je v prvem razredu propadel liberalec dr. Vogler proti kršč. socijalcu Ahornerju. To pritožbo je upravno sodišče kot neutemeljeno zavrglo. V drugem slučaju se je šlo za so-cijalnega demokrata Mayerja, ki je kandidiral v tretjem razredu. V pritožbi se je na-glašalo, da je bil volivni imenik nepravilno sostavljen, ker so bili nekateri volivci dvakrat vpisani ter baje tudi že umrli volivci. V tem slučaju je upravno sodišče ugodilo pritožbi in razveljavilo volitev tretjega razreda v tem okraju. — Zanimivo je, da je žid Rosenstingl utemeljeval prvo pritožbo s tem, da na 19 glasovnicah poleg imena Ahorner ni bilo besedice sen. in da so torej ti glasovi neveljavni, ker so jih volivci po njegovem mnenju oddali kandidatovemu sinu. No, zagovornik dr. Pattai je pojasnil, da sin radi mladoletnosti niti ne more voljen biti. Sicer se je pa volivna komisija prepričala o pravilnosti glasovnic.
Spremembe v Vatikanu.
Židovski listi vseh narodnosti in dežel se v zadnjem času neprestano pečajo z nekimi premembami v Vatikanu. Poroča se namreč, da bo kardinal Rampolla odložil državno tajništvo in mesto kardinala Ledohov-skega prevzel prefekturo svete propagande. Ta prememba se pa baje izvrši samo radi tega, ker je papež kardinala Rampollo določil (!) za svojega naslednika, a ne gre, da bi bil naslednik njegov tedanji tajnik. — Pariški list »Temps« pa ugovarja temu poročilu, ker je cerkev volivna monarhija, in imenuje v prvi vrsti kot naslednika 671et-nega kardinala Vanutellija, in v drugi vrsti še le kardinala Rampollo, ki je v dobi 58 let. Poslednjemu je neki zagotovljenih 29, po drugih virih že 33 glasov. — Tako se brigajo in Bkrbe židovski listi za »razvoj« katoliške cerkve
Dnevnine v nemškem drž. zboru.
S 186 proti 40 glasovom je bil dne 8. t. m. v tem zastopu vsprejet znani predlog glede uvedbe dnevnin. Mnogi poslanci se glasovanja po imenih niso udeležili, 40 mož se pa ni drznilo oporekati nekomu, ki je rekel, da »kerlcem ne da dijet«. Ta izraz je tekom razprave osvetlil tudi socijalno de-mokraški vodja Singer. Povedal je govornik, da dnevnim ne bo plačevala kaka gotova oseba iz svojega, marveč le v državnem zboru zastopani davkoplačevalci, ki napolnjujejo tudi zasebne blagajne nemških knezov. čas je že, da nemški državni zbor pokaže, da ne sestoji iz zanikarnežev. — Na Singerjev govor je reagiral državni tajnik grof Posadovski ter izjavil, da podtikane besede niso nikdar padle in da so torej do-tična poročila neosnovana. — Proti uvedbi dnevnin sta govorila jedino lc zastopnika protestantskih konservativcev Levetzow in grof Arniin, ki sta mej glasnim ugovorom katol. centruma in levice izjavljala, da bi bil drž. zbor ponižan do navadnega demokra-
škega zbora, ko bi dobival dnevnine. — No ariBtokraški nazori teh dveh mož niso obveljali.
O odstopih pruskih ministrov prinaša neki nemški protisemitski list naslednje zanimivosti: Dne 11. marca 1892 je izjavil Caprivi v pruski poslanski zbornici mej pritrjevanjem tovariša Zedlitza z ozirom na ljudsko šolski zakon : »Pokazali bomo, da znamo plavati tudi proti toku; na vsak način spravimo pod streho ljudsko-šolski zakon«. Naslednji dan se je sošel kronski svet, zvečer Caprivi že ni bil več ministerski predsednik in Zedlitz je spadal mej — bivše ministre. Kmalu potem je imel pravosodni minister Schelling posvetovanje s svojimi svetovalci, bredi seje ga Lucanus pozove iz dvorane. Schelling se ni več vrnil k posvetu, postal je bivši minister. Ravno tako naglo sta zginila Marschall in Botticher, katerih nihče ni sanjal o odstopu. Popolno jednaka usoda je zadela sedaj Miquela. Bil je prej mož po cesarjevi volji, zadnji dve leti ga pa niso pustili več pred cesarja z običajnimi poročili in moral je iti.
Bivši bolgarski ministerski predsednik Grekov f.
Brzojav je sporočil iz Zofije smrt glavnega voditelja Stambulovcev, Dimitrija Gre-kova. Pokojnik je bil rojen 1. 1847 v Bol-gradu v Besarabiji, študiral je v Parizu, postal odvetnik v Rumuniji, po osvoboditvi Bolgarije pa se je vrnil v to kneževino, kjer so ga 1. 1878 izvolili v narodno skupščino v Tirnovu. Tu je nastopal kot vodja konservativcev. V letih 1879 do 1880 in 1882 do 1883 je bil Grekov pravosodni minister in v letu 1890 mu je poveril knez zunanje ministerstvo. Po odstopu Stoilova v januv. 1899 je prevzel Grekov sostavo novega kabineta, v katerem si je pridržal zopet port-felj zunanjega ministerstva, a že jeseni istega leta se je ločil iz ministerstva, ker je bila njegova Btranka pri takratnih volitvah v precejšnji manjšini nasproti Radoslavovcem.
Parlamentarne volitve v Španiji se prično 19 maja in završe 2. junija. Prvi imenovani dan se vrše splošne volitve v poslansko zbornico, 2. junija pa v senat. Po-Posebno živahno so se jeli gibati republikanci. Postavili so 60 kandidatov, in sicer 6 v Madridu, 5 za Barcelono, nadalje še 10 za ostalo Katalunijo in 3 za Valencijo. Voditeljem republikanske stranke je sicer $nano, da ne prodro z vsemi kandidati, a gotovo je, da se število njih mož v novem parlamentu znatno pomnoži. V sedanjem voliv-nem gibanju je prišlo že marsikje do krvavih nemirov, vsled česar je morala vlada za Barcelono oklicati izjemno stanje.
Dopisi.
S politično - meteorologičnega opazova-lišča na ribniškem ozemlju. Gospod urednik, kaj ste mislili? Kaj ne, je pa že šel gledat, kako doli na jugu solnce mrka. Tako daleč sicer nisem bil, doma pa tudi nisem vedno sedel. Vkljub temu sem pa vso eno vedno opazoval naše politično nebo. Pa ni bilo nič posebnega, vsake smeti se pa tudi ne upam objavljati. Dolgo časa nisem dal poročila, zato Bta pa danes dve in sicer:
a) Z opazovališča. Falb je pa vendar tič; ravno natanko ne ugane, nekaj pa le ve. V letošnji april je postavil kritičen dan, in glejte: V Ribnici so bili okoli sv. Jurija kar štirje, če ne več. Takega pa še ne; jaz sem mislil, da bo sodnji dan, no pa saj je tudi bil.
Že dalj časa sem opazoval ob večerih nenavadno gibanje, kometi, meteori, tudi nepremičnice so se gibale, vmes pa so švigale zvezde podrepnice. Vse liberalno ozvezdje so je vleglo na Ribnico in njeno okolico. Dobri so Ribničanje, da se niso pri-smodili pri taki vročini ali oslepeli ob taki bliščobi. Prestali so katastrofo kritičnih dni, dočim se je jelo liberalno solnce gibati, obledelo je in padlo med navadne zvezde in še te nižje vrste.
Pod nič je šla večina liberalnih zvezd, le nekaj bolj trdnih je prebolelo to influ-enco, toda ostale so le bolj pri tleh in tam za krajem.
To je bil sodnji dan za liberalno županstvo v Ribnici. Potlačeno potrti so se poizgubili liberalni mogotci, nam pa so se vrivale besede: »Hribje pokrite nas !«
b) Iz strelne kolibe. Dva strela Brno že spustili. Naprava se je prav dobro obnesla; zdaj imamo mir pred nadležnimi meteori. Pa še hudo ni bilo treba nabasati, kar b ščetinami, pa je bilo dobro. S takimi meteori se pač ni vredno po časopisih ukvarjati, nabaši in sproži, saj so ti meteorčki, ki toliko prasketanja razvijajo, prav nizke in podrejene vrste. Ko bi mi hoteli naba sati kamenje, katero imamo še vedno pripravljeno v žepu, kar odpihnilo bi jih bilo z ribniškega političnega neba.
Kolibi se moramo zahvaliti, da je proč vsa nevarnost, da zopet prosto dihamo; kajti huda bi bila, ko bi zdaj v zlatem maj-niku ne smeli ali so ne upali prosto sopsti. Kdaj se pa prijetnejše diha, kakor baš zdaj ?
Iz Vač pri Litiji, 6. maja. Culi Brno že iz mnogih krajev, da se je ondi sv. misijon prav spodbudno v tolažbo in veselje fardnov obhajal. Enako veselje doživela je zadnje dneve tudi naša fara. Čč. oo. misijonarji frančiškani so namreč na prošnjo našega g. nadžupnika J. Golmajerja blagovolili obiskati tudi naš kraj ter položiti marsikateri nemirni duši na ramo hladilnega zdravila. Dne 21. aprila pripeljali so se čč. oo. defi-nitor Angelik Hribar, Salvator Zobec in Avguštin Čampa tu in so z dobroznano strp-ljivostjo vodili sv. misijon, ki je trajal od 21. do 29. aprila, pridružila se nam jo tudi fara Hotič.
Pretresljivo in vneto so razlagali ljudem splošne dolžnosti vsakaterega kristi-jana, in enako posameznih stanov, kakor je navada pri misijonih. Res zveličanski čas in čas milosti. Zakaj globoko sega beseda božja, posebno v zbranem času v srca vernikov, ter jih pretresa in meči tako, da sploh vsi, tudi najbolj lahkomišljeni in trdovratni grešniki, ki se niso zmenili poprej za sveto stvar, se pri sv. misijonu spovedujejo tako skesano in potrto, da se očevidno vidi blagoslov sv. misijona. Da so bili govori gin-ljivi, izvrstni in prepričevalni, to je očitno in tudi ljudstvo jih je redno obiskavalo, ako-ravno so imeli v tem Času opraviti doma. Obhajanih je bilo okoli dva tisoč.
K sklepu sv. misijona prišel je preč. g. dekan moravški, da ob azistenci sosednjih duhovnikov na novo pridruži 42 deklet Ma-rijni družbi, ki sedaj šteje 153 deklet. Ker je bilo lepo vreme, smem reči, da je k sklepni procesiji prišlo ljudstva še za ene Vače, da se udeleži slovesnosti. Pri procesiji z Najsvetejšim, katero je vodil preč. g. dekan moravški v spremstvu duhovnikov, vršilo se je vse v najlepšem redu, žene in dekleta so svetile pri procesiji. Vsa čast in blagoslov božji tudi onim možem, ki so z lučjo v roki očitno pokazali, da hočejo ostati to, kar so pri sv. misijonu sklenili.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. maja.
„Krščanska ženska zveza" za Ljubljano zasnovala se je včeraj, 9. maja. Ob 3. uri popoldne je bil v „Katol. domu" ustanovni shod, katerega se je udeležilo lepo število gospa in gospodičen, da je bila dvorana do malega polna. Upati je, da bo zveza blagodejno delovala za okrepljenje verskega življenja v Ljubljani.
Zaupnice dr. Šusteršiču. Prejeli smo sledeče izjave: Podpisani obč. odbor Vam izreka neomejeno zaupanje. Kolikor bolj Vas blatijo nasprotniki, toliko bolj Vas čislamo. Občinski urad v Strugah, dne 6. maja 1901. Andrej Hočevar, župan, Janez Pugelj, M. Kerin, Josip Ferkulič, Josip Francelj, JoBip Rus, Josip Meglen, Jože Pugel, M. Petric, obč odborniki. — Svojemu častnemu občanu, voditelju gosp. organizacije, dr. Ivanu Šusteršiču slava! sovražnikom krščanske omike in izdajicam slov. naroda zaničevanje. Županstvo v Horjulu: T. Zdešar, župan. Hranilnica in posojilnica v Horjulu. Tomaž Zdešar, načelnik. Kmetijsko društvo v Horjulu, Janez čepon, načelnik. Kmetijska podružnica v Horjulu, Janez Stanovnik, načelnik. — Vstrajajte srčno, g. dr. Š u s t e r-š i č , Vi, naša nada in upanje; tako Vam kličemo Vaši ogromni volilci in stojimo z Vami. Hrast se omaje in hrib, zvestoba Vašim volilcem ne gane! Sramota izdajalcem naroda! V imenu volilcev občine Velike
Lipljene, Šmuc A 1 e k s i j , župan. — Globoko užaljeni obsojamo kar najodločneje ves bratomorni boj propalic, slovenskih Wol-lovcev, proti g. dr. Ivanu Šusteršiču, neutrudnemu in neustrašenemu prvoboritelju katol. Slovencev, črna zemlja naj pogrezne — slovenske izdajice, dr. Šusteršiču pa izreka neomejeno spoštovanje in zaupanje „Katoliško izobraževalno društvo v Sv. Križu pri Litiji." — Iv. Jane, predsednik.
Osebne vesti. Nevarno obolel je vse-učiliščnik, pesnik Ivan Muren (Aleksandrov). Nahaja se v stari cukrarni na Poljanah brez vseh sredstev. — Umrl je v Pav-lovcih pri Orn:ožu dne 1. t. m. bivši župan, hišni posestnik, mlinar itd. g. Franc M a-g d i č. Pokojni je bil rojen v Stročji vasi pri Ljutomeru, sorodnik Stanka Vraza roditeljev. — Umrl je v Dolskem nagloma iurist g. Josip Zupančič, star 24 let. — Na Dunaju je umrla gospa Dora Podgorni-kova, rojena Ravnikar, soproga g. poštnega asistenta Ivana Podgornika. — C. g. V. P i n-d u r, provizor v Vižah na Koroškem je stopil v stalni pokoj. Župnijo Viže bo oskrbovala duhovščina v Greifenburgu. — Umrla je soproga veletržca g. K a v č i č a na Komu v Gorici.
Kmečka zveza za nemške trgovce.
V Ptuju se je osnovala na prigovarjanje nemških trgovcev takozvana »slov. kmečka« zveza, katera bo pa samo v toliko slovenska in v toliko kmečka, da bo delala med slovenskimi kmeti za nemške trgovce. Stebri novega društva so priznani prijatelji nemških trgovcev kakor Zadravec iz Loperšice, Bračko iz Orehovec, Johan Visenjak iz Sloma in Ludvik Kresnik iz Grešnjevca. Za katoliškega in narodno zavednega slovenskega kmeta ne bo mesta v takem društvu.
Načelno važna razsodba za tržaške učitelje. Na upravnem sodišču bo je vršila razprava na pritožbo Štefana Fer-luge, učitelja na Opčinah, proti tržaški občini radi odrečenja dveh kvinkvenij. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi.
Usposobljenostni izpit za ljudske šole na mariborskem učiteljišču dela te dni 10 gospodov oziroma gospic. Med njimi so Slovenci oziroma Slovenke: gg. Korbar Franc, Kosi Miroslav, Kosi Josip, Peitler Josip, gospice Fizolič Gabriela, Ster-nad Angela in Wutt Anica.
Zborovanje na Ponikvi priredi katoliško politično izobraževalno društvo dne 19. maja.
PoseBtva Sabathija pri Sv. Ož-baltu na Štajarskem so se prodala. Posestvo na domu gorenje Schlauerjevo je kupil domačin lesni trgovec gosp. Ed. Ter-tinek za 10.350 gld., posestvo spod. Schlauerjevo brat g Franc Tertinek za 4925 gld., posestvo Kočnikovo v Vurmatu trgovec iz Št. Janža pri Spod. Dravogradu g. Jakob Pernat za 13.500 gld. in slednjič g. Egidij Krajnc iz Puščave, soposestnik rajnega Sabathija plačal je svojo polovico na posestvu Ilaričanovem svoto 3020 gld.
Prvi roj. Iz Zlatopolja. Pri nas smo imeli prva dva roja 6. majnika. Bilo jih je še več pripravljenih za izlet, a popoldansko elabo vreme je to preprečilo.
Dobrodelni bazar v korist Eliza-betne otroške bolnice in gospejne družbe v Ljubljani. Opozarjamo še je denkrat na jutrajšnji bazar, kateri se vrši v krasni veliki dvorani deželne palače. Začetek ob polu 7. uri, vstopnina 1 K. Cene so fiksne, obleka promenadna. Glede na dobrodelni namen želimo, da bi se jih mnogo udeležilo in pokazalo tudi v dejanji svojo ljubezen do revežev - trpinov. Pri včerajšnji notici smo pozabili omeniti, da se bodo pri vhodu dvorane prodajalo tudi cvetlice, kjer bode prodajala med drugimi tudi njena pre-vzvišenost visokorodna gospa baronica H e i n.
Nesreča. Predstojnik v Grabonosu, župnija Sv. Jurij ob Ščavnici, g. Tratenj ak, se je vozil dne 3. t. m. iz Gornje Radgone od nabora. Splašili so se mu konji, voz bo je zvrnil v jarek ob cesti in gospod predstojnik je bil pri priči mrtev. Mlad mož je bil vrl narodnjak! Blag mu spomin!
Samomor vojaka. V Gorici se je na straži ustrelil prostak 47. pešpolka Jos. Etl. Sezul je čevelj z noge, nameril puško na srce in sprožil z nogo. Bil je takoj mrtev.
Ustrelil se je, ker se ga je naznanilo, da je svojemu tovarišu ukradel iz kovčeka eno krono.
Poročilo o delovanju kmetijsko kemičnega preskušališča za Kranjsko v Ljubljani leta 1900. Iz poročila posnamemo sledeče: V poslovnem letu se je število doposlanih poskusov pomnožilo; v prejšnem letu je bilo poslanih v preiskavo 400 predmetov, v letu 1900 pa 419, za katere je bilo potrebnih 2000 posameznih določil. Delovanje je bilo mnogovrstno, znanstveno so se preiskavah doposlani predmeti in zvrševali so se praktični poskusi in znanstvena dela, vršila so se predavanja, odgovarjalo Be je na vprašanja in objavljala so se strokovna sporočila v časopisih. Preiskave doposlanih predmetov so se pečale s kmetijstvom, z živili in užitninami, kakor tudi v obrtne in industrijske namene. V kmetijske namene je bilo poslanih 161 predmetov, živil in užitnin 204 in v obrtne in industrijske namene 54 predmetov. Glede izvrševanja praktičnih poskusov in znanstvenih del se je pečal zavod s kemično preiskavo kranjskih (dolenjskih) vrst vina in prsti na gorenjski ravnini, nadalje s praktičnimi poskusi na ljubljanskem barju in poskusi glede pridelovanja hmelja na Kranjskem. Nadalje je imel ravnatelj dr. E. Kra-mer šest strokovnih predavanj, je v časopisih objavil tri večje znanstvene razprave in več manjših sporočil kmetijske vsebine; dajal pojasnila na razna strokovna vprašanja ter oddajal mnenje sodnim oblastvom na Kranjskem, ki se je zahtevalo ali od po-skušališča kot tacega ali pa od ravnatelja kot zapriseženega veščaka. Razven tega je izvrševal v nekaterih slučajih ravnatel| dr. E. Kramer sodnijsko kemične preiskave in je prisostvoval večkrat kot veščak pri sod nijskih razpravah. Brez dvojbe je bila ustanovitev tega zavoda jako potrebna, ter je njegovo delovanje popolnoma vmestno.
Porotno sodišče v Ljubljani bode pričelo svoje zasedanje 10. junija. Za porotnike so izžrebani: Leopold Blumauer, gostilničar, Anton Dečman, trgovec, J. Gro-belnik, trgovec, Hugon Eberl, pleskar, Franc Fabijan, trgovec, Ernst Hammerschmidt, trgovec, Adolf Ilauptman, pleskar, Anton Ječ-minek, trg., Jakob KapBch, pos., Ant. Krejči, krznar, Jožef Prosenc, glavni reprezentant »Feniksa«, Avgust Repič, sodar, Fr. Roje, voznik, Ivan Spoljarič, posestnik, Pavel Vel-kavrh, posestnik, vsi ti iz Ljubljane; dalje so izžrebani: Franc Dekleva, posestnik v Slavini, Anton Domladiš in Jožet Domladiš, oba trgovca v II. Bistrici, J. Florijančič, posestnik v Dravljah, Henrik Gabrijan, posest nik v Vipavi, J- Gruden, davkar na Vrhniki, Oton Homan, trgovec v Radovljici, Pet. Je-ran, posestnik v Bistrici pri Kranju, Mat. Intihar, posestnik v Zagorju, Jakob Koželj, posestnik v Oiševku, Franc Kankelj, župan v Godoviču, Franc Hočevar, posestnik na Vrhniki, Jožef Logar, trgovec v Kranju, Jakob Morel, trgoveo v Hrašah, Jožef Mešek, gostilničar v Litiji, Tomaž Pavšler, veletržec v Kranju, Jožef Ranzinger, posestnik v Zagorju, Ign. Tomšič, posestnik na Vrhniki, Jožef Žvokelj, posestnik v Vipavi. — Za namestnike so izžrebani: Ludovik Čeme, gostilničar in zlatar, Andrej Joras, graditelj vodnjakov, Jožef Kuhar, asekurančni tajnik, Henrik Lukesch, hranilnični kontrolor, Fran Merala, barvar, Valentin Mrak, gostilničar, Franc Pečnik, deželni adjunkt, Beno pl. Pu teani, umirovljeni višji častnik, Janez Zujec, klavec in posestnik, vsi v Ljubljani.
Ljubljanske novice. Na Rožniku bode imelo prihodnjo nedeljo ob 8. uri sveto mašo osobje Samassove tovarne. — Staro-znana Goriškova gostilna v Florijanskih ulicah št. 23 je dobila novega gospodarja gospoda D ah s a, ki je vso prostore lepo preuredil in preskrbel, da bo gostilna zopet na tistem dobrem glasu, kot je bila nekdaj. — Hrvatski učiteljišč-niki v Ljubljani. Jutri opoludno pride 20 hrvatskih učiteljiščnikov pod vodstvom svojih profesorjev v Ljubljano. Pojutrišnjem odpotujejo v Postojino, kjer si oglodajo postojinsko jamo, od tod pa se odpeljejo v Trst in v Opatijo. — Ljubljanica je zadnje dni narastla 0 80 m. nad normalom. — Desertiral je od domačega pešpolka Anton S t r u b e 1 j iz Metanj, okraj litijski. — Izpred sodišča.
Pri današnji obravnavi je bil gostilničar gospod Vospernig, obtožen razžalienja straže, oproščen.
Barnum et Bailey v Ljubljani.
Reklame, katero razvija Barnum et Bailey, še ni nikjer doslej videla Ljubljana. Kamorkoli se ozre po Ljubljani, povsod se vidi lesene deske in na njih najrazličnejše elegantne reklamne plakate Barnum in Bai-leya. V oknih izložb, v kavarniških oknih, na vratih prodajalnic povsod se opazujejo pisani plakati „čudes", katere bodeta nudila Barnum in Bailey Ljubljančanom. Včeraj je vozil izvošček po Ljubljani in metal ljudem ilustrirane knjižice, v katerih je na 26 velikih straneh natančen opis vsega, kar bo nudil Barnum in Bailey Ljubljančanom v enem dnevu. Vso to ogromno reklamo so preskrbeli Barnum-ovi in Bailey-evi uslužbenci v enem dnevu. Ljubljančani sedaj nič drugega ne govore, nego o Barnum-u in Bailey-u. Senzacijo vzbuja reklamni voz tega podjetja, ki je 58 čevljev dolg in 7 čevljev širok in 9 čevljev visok. Napravljen je tako, da se more priklopiti tudi brzovlaku. V tem vozu imajo Barnum in Bailey-evi uslužbenci vse, kar jim omogočuje, da velikansko reklamno delo izvrše v enem dnevu. V vozu je tudi komptoir, v katerem je vodja reklame g. Gunning, spalnica za 20 uslužbencev. V enem dnevu razdajo ti uslužbenci 10.000 reklamnih listov in zvezkov. Ob 5 uri zjutraj prično uslužbenci svoje delo s kuhanjem lepila. Ko se uslužbenci zvečer vrnejo, mora vsak podati natančni izkaz o krajih, kjer je pritrdil reklame, na kar se vse vknjiži v posebne knjige in s prihodnjim brzovlakom se odpelje reklamni voz naprej. Davka bode Barnum in Bailey v Ljubljani plačal, kakor čujemo, okolu 8000 kron. Za prevažanje svojih vozov ima Barnum in Bailey svoje konje. To pot torej Bolčev Pepe ne bo nič zaslužil. Prenočujejo vsi Barnum in Ba-ley-evi uslužbenci v posebnih spalnih vozovih. Da se vse potrebščine, vozove itd. spravi na odmerjeni prostor, potrebuje Barnum in Bailey samo 2 uri in v tem času so napravljeni tudi ogromni šotori in v posebnem šotoru, v katerem je kuhinja, skuhan zajutrek. To je pač nepopisna hitrost, ako se pomisli, da je v tem kratkem času treba postaviti 12 velikanskih šotorov, od katerih je eden 200 metrov dolg in tako prostoren, da lahko vsprejme okolu 15.000 ljudij. Velikost ostalih šotorov varira mej 150 metrov in 25 metrov. Podjetje je razveseljevalo, prodno je prišlo v Evropo, Američane že okolu 30 let. Prvikrat je bil cirkus v Evropi 1. 1890 in sicer na Angleškem. Pred 3 leti je cirkus zopet zapustil Ameriko ter potem 2 leti gostoval na Angleškem, lani je cirkus potoval po Nemčiji, sedaj pa je prišel vzbujat senzacijo v Avstrijo in na Ogersko. Podjetje ima le najboljše umetnike. Vsaka posamezna razstava, katero kaže Barnum in Bailey (izg.: Beli) bodisi razstava abnormalitet, popolna menažerija, v kateri se nahajajo najredkejše zveri itd., je sposobna, da bi sama zase vzbujala povsod pozornost. Mnogi naših čitateljev so si podjetje ogledali na Dunaju in ti nas zagotavljajo, da je velika reklama povse upravičena in da je vse, kar Barnum in Bailey obljubujeta, resnično. Razstava Barnum in Bailey ni samo zabavna, ampak tudi zelo podučna. Vrednost konj se ceni na 640.000 mark. Bailey nakrat igra s 70 konji in prizori koncem predstaverimskedirke. Posebna zanimivost je biciklist, ki iz vratolomne visočine na ozki deski pri vozi s Bvoiim kolesom. Baileyovi igralci tvorijo tri popolno cirkuške družbe ter tudi nakrat igrajo v treh manegah Barnum & Baile-jevi dresirani psi, ki se izborno žogajo, petelini, svinje, medvedi, in tri čete slonov, so nekaj posebnega. Točke, ki jih igralci in igralke izvajajo, so popolnoma nove. — Barnum in Bailey sta bili prvotno ločeni podjetji, 1. 1880 pa ste si združili, leta 1891 je umrl 81 let stari Barnum, in odslej vodi podjetje sam Mr. Bailey, ki se je kot sin revnih starišev, rojen 1. 1849, povspel do znatnega premoženja. Vdova Barnum-a si je izgovorila letne rente 400.000 dolarjev. Bailey vse podjetje vedno osebno inspicira in dela od 7. ure zjutraj do večera. Seboj vozi tudi poseben oddelek časnikarjev, ki mu preskr bujejo najraznovrstnojšo reklamo. Časnikarski oddelek ima svojega »šela«, ki je tudi posebna specijaliteta, ker iv nit SJ
kdar tožen. Vsekakor se bo 30 maja nudilo Ljubljančanom nekaj posebnega, in če se uračuna množino najzanimivejših stvarij, katero ima Birnum et Bailey, še precej po nizkih cenah.
Telefonska in brzojavna poročil*.
Kostanjevica, 10. maja. Posojilnica Sv. Križ pri Kostanjevici izrazi g. dr. Šusteršiču kot načelniku naše gospodarske organizacije svojo neomejeno udanost, hvaležnost in spoštovanje.
Bled, 10. maja. Dr. Šusteršiču kličemo: Obrekovanja liberalcev zoper Vas, nas, kolikor večji so, tem bolj tesno z Vami združujejo! Živeli! — Odborniki kmet. zadruge in volivci na Bledu.
Novomesto, 10. maja. Našemu vrlemu vzornemu poslancu dr. Šusteršiču izrekamo neomejeno zaupanje in zvestobo. — Županstvo občine Prečina, Josip Dreni k, župan, Parkelj Alojzij.
Poljane, 10. maja. Neustrašenemu boritelju naših načel in pravic dr. Šusteršiču izrekajo popolno zaupanje in zahvalo — volivci občine Javorje nad Škofjoloko.
Vipava, 10. maja. Bog nam ohrani dr. Susteršiča, ljubljenca našega! — Pevsko društvo ..Natt os" na G o čah.
Sežana, 10. maja. Prvoboritelju gospodarske organizacije dr. Šusteršiču popolno zaupanje, njegovim so-vragom naše ogorčenje. — Hranilnica in posojilnica Tomaj.
Dunaj, 10. maja. (C. B.) Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o žganjarini.
Dunaj, 10. maja. Kapelnik stolne cerkve Peyer je umrl v starosti 94 let.
Dunaj, 10. maja. V stanovanju španskega konzula, ki je radi dolgov pobegnil, se je napravila inventura. Dognalo se je, da je konzul zapustil le sod konjaka in par zamaškov.
Dunaj, 10. maja. Vedno bolj se zatrjujejo vesti, da hoče napovedati Francoska Maroki vojsko.
Gradec, 10. maja. Štajerski deželni zbor se bo skoro gotovo sešel 20. junija.
Zagreb, 10. maja. Cuje se, da bode hrvatski sabor sklican začetkom junija na kratko zasedanje, da še pred volitvami odobri linancijelno pogodbo z Ogrsko. Nove volitve se bodo vršile ob istem času kot na Ogrskem, koncem septembra ali začetkom oktobra.
Budimpešta, 10. maja. Poslanska zbornica je včeraj izvolila člane v delegacijo. Košutova stranka se volitve ni udeležila.
Belgrad, 10. maja. Kraljev ukaz določa uvedbo pouka ruščine kot obligaten predmet v vojaški akademiji.
Carigrad, 10. maja. Na ugovor poslanikov proti zaplembi došlih poštnih zavojev je odgovorila vlada, da je to morala storiti, ker dohajajo s pošto razne dragocenosti, samokresi in za Turčijo škodljivi spisi.
Varšava, 10. maja. Oskrbništvo tukajšnjega gradu je dobilo povelje, pripraviti stanovanja za laškega, španskega in srbskega kralja, ki bodo po letu potovali k carju v Petrograd in ostali nekaj dni v Varšavi.
Petrograd, 10. maja. V vzhodni Sibiriji so veliki sneženi zameti. Sneg je 50 cm. visok.
Pariz, 10. maja. „Agence Havas" poroča iz Madrida 9. t. m.: V Barceloni so se pripetili včeraj novi nemiri. Vojaštvo je moralo posredovati. Več oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Generalni kapitan Katalunije, general Delgado, poda ostavko in nadomesti ga baje general Luque.
Madrid, 10. maja. Položaj v Barceloni je resen. Vse prodajalnice so
zaprte. Vsi delavci so se pridružili stavki uslužbencev cestne železnice. Boji na ulicah se ponavljajo. Okolu 4000 oseb je naskočilo policijsko palačo in ondi razbilo vse pohištvo ter zažgalo akte. V neki tovarni je 200 žena vse poškodovalo. Čakalnice cestne železnice in hišice davčnih uradov so demolirane. Nad 300 oseb je aretovanih. 8000 vojakov je zasedlo mesto.
Melbourne, 10. maja. Angleški prestolonaslednik vojvoda Cornwall in York je včeraj otvoril zvezni avstralski parlament. Prisotnih je bilo do 12.000 oseb. Vojvoda je prebral kraljevo brzojavko, v kateri želi vse dobro novi avstralski zvezi.
London, 10. maja. Iz Bruselja poročajo, da so Krugerjevi prijatelji prepričani, da Kitchener ne bo obnovil mirovnih pogajanj, ker ve, da vztrajajo Buri pri zahtevi po popolni neodvisnosti.
London, 10. maja. „Morningpost" poroča iz Bruselja, da je nad 2500 nizozemskih, nemških in francoskih prostovoljcev došlo v burski tabor.
Žitne cene
dne 9. maja 1901.
(Termin.)
Na dunajski borci:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za maj-junij . , . . .	K	7-93	do	7 94
„ „ jesen.......„	7 99	,	8'00
Rž za maj-junij.......s	7-8<>	„	7-87
„ „ jesen..........7"16	„	7-17
TurSica za maj junij.......5 63	„	5-64
, „ julii-avgust.....„	5-70	„	6 71
, „ september-oktober . .	„	5-85	„	587
Oves za maj-junij......„	7*10	„	712
„ „ jesen.......„	6- -	,	6 00
Na budimpeitanski borzi:
Pšenica za maj.......K	7-61	do 7-62
„ oktober.......„	770	,	7-71
Rž za oktober.......,	6-50	„	6-60
Oves za oktober.........5 62	„	5-73
Koruza za maj.........5 34	„	5°35
„ , julij.......,	6-40	„	5-41
(Effektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	7-90	do 8 30
, južne žel.........8-10	„	8"40
P.ž „ „......,	7-90	.	815
Ječmen „ „......„	730	„ 8-25
„ ob Tisi........7-20	„ 8-25
Koruza ogerska.......„	5 70	,	5-76
Cinkvant „ .......„	6*90	„ 720
Oves srednji..........7-10	„	7*20
Fižol........................8 00	„ 10—
Meteorologi6no porodilo.
TiSina nad morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 736*0 mre
m 1 Cm op»-û 1 Kovanja	■Stanje barometra v mm.	Temperatura po Olziju	Vetr.ti	Nebo	S S v a y » «• i» ^ *
9| 9 zveè. | 737-5		10 5	sl. svzh.	)asno	4-1
J 7. zjutr. 12. popol.	738 4 736-6	84 11-6	sl. jjvzb. sr. zab.	megla nevihta	
Umrli ho:
8.	maja. Doroteja Ilersič, mestna »boga, 79 let, Karlovska cesta 7, ostarelost.
9.	maja. Pavla Kavčič, zasebnica, 35 let, Zaloška cesta 11, myomat. uteri pneumonia.
V bolnišnici:
6.	maja. Anton Majdič, kajžar, 40 let, plučnica.
7.	maja. Fran Ogrizek, črevljarja sin, 21/, leta, cachexia scrophulosa. — Fran Gradišar, zasebnik, 73 let, steciosis orsophagi carcinoma marasmus.
Zahvala. 484 1 1
Slavni hranilnici in posojilnici v Idriji, katera je blagovolila nakloniti tudi letos 50 kron podpore tukajšnjemu gasilnemu društvu, se podpisani naj-topleje zahvaljuje.
Ž i r i, dn£ 3. maja 1901.
Štefan Mahovne,
t. č. načelnik.
Zahvala.
483 1-1
Za mnogohrojne dokaze srčnega sočutja povodom prebridke izgube svoje iskreno ljubljene matere, gospe
Ane Hočevar
poiestnloe v Velikih Laščah
izrekam v svojem in svojcev imenu svojo globoko čutečo zalivalo vsem, ki so nam osebno in pismeno ljubeznjivo lajšali nezuosno bolest v tem bridkem času.
Zlasti me veže dolžnost, izreči svojo zahvalo prečast ti duhovščini, velecenjenemu uradoištvu, slavnemu gasilnemu društvu, gg. pevkam in pevcem, gg. učiteljem in šolski mladini, vsem domačinom in mnogoštevilno do3'im okoličanom za mnogubrojno spremstvo k zadnjemu počitku predrage rajnce.
Ribnica, dne 8. maja 1901.
Ana Podboj.
VABILO
487 1-1
na
VII. redni občni zbor
„Okrajne posojilnice y Radečah,
reglstr. zadruge z neomejeno zaveze", kateri se vrši v nedeljo dnč 19. maja 1901 eb 3. uri popoldne v dvorani „Narodnega doma".
Dnevni red:
*
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskih preglednikov.
3.	Odobritev računov za 1. 1900.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev računskih preglednikov.
6.	Slučajnosti.
Radeče, dne 8. maja 1901.
Načelstvo.
NB. Ako bi občni zbor cb 3. uri ne bil sklepčen, prične se pol ure kasneje drugi občni zbor, ki ima brezpogojno brez ozira na število navzočih zadružnikov sklepati.
lîajboljâa uporaba mleka !
Kar največ in najfinejšega surovega masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih ptiznanj ; 167 40-12 t Parizu 1900 „Grand Prix".
7* milijona tacih strojev v rabil
Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa-Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podučne brožnre brezplačno.
Razpis natečaja.
V Osilnici ob Kolpi zidalo se bo
novo poslopje za dvorazredno ljudsko Šolo.
Za to stavbo potrebna dela pri podiranji in kopanji, potem kamnoseška, tesarska, kleparska, zidarska, mizarska, ključavničarska, barvarska, steklarska in slikarska se razpišejo s tem v oddijo potom javnega pogajanja
Dotični načrti, merila, proračuni stroškov in pogoji, kakor tudi vsa potrebna pojasnila so pri občinskem uradu v Osilnici ob Kolpi razpoloženi od danes naprej na vpogled vsakemu in vsaki čas.
Glasom proračuna stroškov znašajo stavbni Btroški skupno svoto 19.456 K 62 h.
Ponudbe, katerim je napraviti primeren naslov in priložiti varščino v znesku 10% ponudbene svote, naj se vpošljejo brez vseh stroškov
najkasneje do vštetega 25. maja 1901
podpisanemu odboru v roke njegovemu načelniku Josipu Ožura, občinskemu predstojniku v Osilnici.
Vsa prej navedena in samo ta dela oddala se bodo skupaj le enemu podjetniku.
Podpisani odbor pridrži si pravico proste odločitve gled6 sprejema te ali one ponudbe» katere bodo zadostovale navedenim in razun t^h tudi v postavi z dn6 26. grudna 1893 drž. zak. št. 193 označenim pogojem.
Odbor za zidanje novega šolskega poslopja v Osilnici,
dne 5. maja 1901.
MrkVttirfit prltrjevalano sredstvo za
J.lM.UIt/liVltt/1/f kamenje, kovino, lesovje itd , pri-
poroča gg. kamnosekom In ključaraklm mojstrom tvrdka BRATA EBERL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Fraučiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 27 11—10
Orgranist,
cecilijanec, ki je tudi krojač, želi službo spremeniti.	475 2—2
Naslov pove upravništvo »Slovenca«.
Zgubila je
včeraj neka gospica zlafO Uro in V.erlilCO
na poti od Sv. Petra ceste do hotela pri »Slonu«. Kdor jo je našel, prošen je naznaniti upravništvu »Slovenca«. 489 3—1
Na prodaj je dobro ohranjena
salonska garnitura.
Naslov izve se pri upravništvu „Slovenca.^
490 3-1
* mr Prevzel sem	486 3~2 $
gostilno v „Katoliškem domu"
w in bodem točil pristna dolenjska, vipavska, istrska in štajerska vina, ter dezertna vina v buteljkah po nizkih,cenah.
^	Slavnemu občinstvu se priporočam za obilni obisk.
^	Josip Cotič. g
Po najnižjih oenah !
primerna birmanska darila
po najnižjih cenah in z jamstvom.
^XXXVthXViJiflXX ll^t • ~ ........ '—- -
lXXVl%/t\t%l%t\XXl
Zlate, srebrne, nikelnaste ure in verižice, zapestnice, uhane, broše, ovratne verižice, srčke,
prstane, i. t. (1.
Priporočam svojo največjo in bogato izbčro in vljudno vabim slavno občinstvo na obilen obisk in ogled. Ceniki brezplačno, tudi po pošti.
Z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden
urar, in trgovina vse zlatnine in srebrnine.
434 5
Solidna postrežba!
Oni 10. maja.
Skupni državni dolg v notab.....98-60
Skupni državni dolg v srebra......98 15
Avstrijska zlata renta 4 °/0.......117 95
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97 50
Ogerska zlata renta 4%........117 60
Ogerska kronska rent» 4°/0, 200 ..........9310
Avitro-ogerake bančne delnice, 600 gld. . .	1671-—
Kreditne delnice, 160 gld..............693—
London vista ....................240 32
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri. volj	117-50
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C kr. cekini.....
Dn6 9. maja.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kroa
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6"/0 . . .
23-51 1910 90-60 11-31
181 —
170-75 210— 9530 141-35 258-50
Dunavsko rravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma ar. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice »	> južne železnice 3°/,
>	> južne železnice 5°/n
»	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 «rečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 6 » Budimpešt, bazilika - srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.....
106-50 94 25 424-50 348 10 123-60
398— 395— 49-25 25 25 16-50 58—
Salmove srečke, 40 gld.
St. Genois srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove se v. želez., 1000 gl. it. r. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
aoo -
234 — 390 50 58 76 280 50 6210— 811— 94— 152— 471-25 460 — 254—
ST Rtkip ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri ireb&njlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naroill na borzi.
Menjarnična delniška družba
»9IEBCIJ R"
I., WoUzaili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgma 2.
«T" Pojasnila "MS ▼ vseh gospodarskih in Inančnlh stvareh, potem o knrsnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vredneotalh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocogs obrestovanja pri popolni varnosti al* naloženih glarnlo.