12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 IZVLEČEK Terminološke razprave so izjemnega pomena ob razvoju novih konceptov in prevzemanju ter prevajanju tujih terminov v slovenščino. Od leta 2022 se odpira vprašanje, ali je geodiverziteta kot slovenski prevod angleškega termina geodiversity primeren oziroma ali bi bilo smiselneje uporabljati termin geopestrost. S širšo in ožjo opredelitviho koncepta, analizo obstoječih virov, znanstvene literature ter terminoloških slovarjev in tudi rabe v tujih ne-angleških jezikih ugotavljamo, da je pojem geopestrost napačen in ga vsem deležnikom v vsaki rabi odsvetujemo. Ključne besede: geodiverziteta, geodiverzifikacija, geografija, terminologija ABSTRACT On the definition and terminological appropriateness of the term geodiversity Discussions on terminology are of paramount importance when developing new concepts and when adopting and translating foreign terms into Slovene. Since 2022, the question has been raised as to whether geodiverziteta is an appropriate Slovenian translation of the English term geodiversity, or whether it would be more appropriate to use the term geopestrost. By defining the term broadly and narrowly, analysing existing sources, scientific literature and terminology dictionaries, as well as its use in foreign non-English languages, we conclude that the term geopestrost is incorrect and advise all stakeholders against its use. Keywords: geodiversity, geodiversification, geography, terminology O definiciji in terminološki primernosti pojma geodiverziteta GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 13 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA Avtorja besedila in fotografij: BORUT STOJILKOVIĆ, doktor geografskih znanosti, docent Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana E-pošta: borut.stojilkovic@gmail.com UROŠ STEPIŠNIK, doktor geografskih znanosti, redni profesor Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: uros.stepisnik@ff.uni-lj.si COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek Skrb za razvoj strokovne in znanstvene terminologije v slovenščini je vseskozi pomembna. Še posebej danes – ob digitalnem prehodu, vse-prisotnosti interneta in angleščini kot lingui franci – skrb za pravi- len razvoj terminologije ni zgolj izjemnega pomena, temveč tudi dolžnost. Strokovni jezik se razvija tudi v slovenščini, pri tem pa občasno prihaja do odklonov in razprav o pravilnosti rabe določenega termina v primerjavi z drugim. Tovrsten primer je pojem geodiverziteta (angleško geodiversity), ki je bil v strokovni in znanstveni literaturi že večkrat definiran, kar primarno velja za tuje in tudi za slovenske vire. Pojem ima številne izpeljanke (na primer geodiverzificirati se, geodiverzifikacija), ki nastajajo skupaj z razvo- jem samega koncepta geodiverzitete, zato je potreben tudi nenehen razvoj jezika. Cilji prispevka so tako: • povzeti širšo in podati ožjo definicijo geodiverzitete; • predstaviti primere razvoja koncepta geodiverzitete iz slovenskega prosto- ra in • pregledati pomenske vidike terminov, povezanih z geodiverziteto ter na- sloviti odprta vprašanja. Opredelitev geodiverzitete Naravo sestavljata živi in neživi svet, njune heterogene značilnosti pa ozna- čujemo s pojmoma biodiverziteta in geodiverziteta. V najširšem smislu geo- diverziteto pojmujemo kot diverziteto vsega neživega; izhodiščna teoretična definicija glavnine tujih člankov se naslanja na opredelitev geodiverzitete kot raznovrstnosti geomorfoloških elementov (reliefnih oblik in naravnih procesov), geoloških prvin (kamnin, fosilov in mineralov) in prsti (Gray 2004) ter hidroloških oblik in morfometričnih značilnosti površja (Serrano Cañadas in Ruiz Flaño 2007). Ker gre za izjemno širok koncept in pester nabor pokrajinskih prvin, ki pri vrednotenjih geodiverzitete prostora pridejo v poštev, so se študije geodi- verzitete praviloma omejevale na posamezne komponente: bodisi geomor- fodiverziteto bodisi le na razgibanost površja in podobno. V slovenskem znanstvenem diskurzu je geodiverziteta ožje definirana kot ''… raznolikost geoloških, geomorfoloških in hidroloških oblik. Nanaša se na izjemne dele litos- fere (paleontološke in geološke oblike), oblikovanost površja (površinske in pod- zemne geomorfološke oblike ter razgibanost površja) in vodna telesa (hidrološke oblike)'' (Stojilković s sodelavci 2023). Ta definicija je zajeta tudi v vseh obstoječih vrednotenjih geodiverzitete naše države (na primer Stefanovski, Grk in Hočevar 2020; Stojilković 2022b). Izbira posameznih prvin pa se praviloma razlikuje glede na raven vrednotenj (od lokalnega do globalne- ga), pri čemer si študije prizadevajo za poenotenje načina vrednotenj ne glede na raven (Zwoliński, Najwer in Giardino 2018). 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA Definicija geodiverzitete ljubljanskega Oddelka za geografijo izhaja prav iz te tipologije in je prilagojena obstoječi znanstveni definiciji (Stojilković in sodelavci 2023) ter Zakonu o ohra- njanju narave (2004), po katerem lahko povzamemo, da je geodiverzite- ta raznolikost geosfere, torej Zemlji- nega površja, ki ga gradijo kamnine, sedimenti, vodna telesa in ledeniki. Ob tem geosfere ne razumemo kot celotno Zemljo, pač pa le kot njeno površje. Na Oddelku za geografijo Univerze v Ljubljani se termina geopestrost, ki se je pričel pojavljali leta 2022 kot slo- venski prevod, ne poslužujejo, saj ta slovenska različica neustrezno odraža sorodnost s konceptom varovanja ra- znovrstnosti žive narave, ki ga v slo- venščini imenujemo biotska raznovr- stnost. Terminološka doslednost med pojmoma bi morala biti ključna, saj oba izraza opisujeta raznovrstnosti naravnih značilnosti – en živega in drug neživega sveta. Raba termina geopestrost ne vzpostavlja jasne pove- zave med obema konceptoma, kar je geodiverzitete izhajajo iz koncepta, prilagojenega evropski in slovenski zakonodaji (Zakon o ohranjanju narave 2004). Metodološki okvir, ki so ga razvili, poskuša koncept geodi- verzitete približati biodiverziteti, a z določenimi prilagoditvami. Medtem ko biodiverziteta zajema raznolikost vseh delov žive narave, geodiverzite- ta teoretično obsega vse dele nežive narave – od središča Zemlje do naj- bolj oddaljenih galaksij. V praksi pa se geodiverziteta, kot orodje varstva narave, nanaša na tiste dele nežive narave, ki so občutljivi na antropo- gene vplive. V slovenskem kontekstu je geodiverziteta pestrost tistih delov nežive narave, ki so že opredelje- ni kot naravne vrednote (Zakon o ohranjanju narave 2004): površinske in podzemne geomorfološke oblike ter tekoče in stoječe vode. Naravne vrednote, ki so ključne za koncept geodiverzitete, so nadalje razvršče- ne v tipe: paleontološke in geološke naravne vrednote, geomorfološke naravne vrednote, podzemne geo- morfološke naravne vrednote ter hi- drološke naravne vrednote. Razvoj koncepta geodiverzitete v slovenskem prostoru: primer univerzitetnega predmeta Geodiverziteta na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Koncept geodiverzitete se je v zadnjih desetletjih uveljavil kot ključni pristop k razumevanju in varovanju nežive narave, podobno kot se pojem biodi- verziteta nanaša na živo naravo. V slo- venskem prostoru je ta koncept aka- demski in raziskovalni temelj našel na Oddelku za geografijo Filozofske fa- kultete Univerze v Ljubljani, kjer se je vključil tudi v univerzitetni učni pro- gram. Pod nosilstvom prof. dr. Uro- ša Stepišnika so se redna predavanja pričela v študijskem letu 2011/2012, predmet pa se je zaradi terminolo- ških dilem in doslednosti pri upora- bi slovenskega jezika sprva imenoval Geografija naravne raznovrstnosti. Ker to poimenovanje ni dovolj jasno od- ražalo povezave z geodiverziteto, je bil predmet v študijskem letu 2014/2015 preimenovan v Geodiverziteta. Od vsega začetka je del magistrskega programa geografije in obsega 30 ur predavanj ter 15 ur vaj. Študentje se seznanijo s širšim konceptom varstva narave, s posebnim poudarkom na neživi naravi. Pri tem spoznajo tudi zgodovinski okvir varovanja narave in zakonska določila (Zakon o ohranja- nju narave 2004). V nadaljevanju pa se osredotočijo na koncept geodiverzi- tete, pri čemer analizirajo njen razvoj tako v tujini kot v Sloveniji. Študentje v okviru terenskega dela sami izvedejo vrednotenje geodiverzitete na izbra- nem območju. Na Oddelku za geografijo Uni- verze v Ljubljani pri vrednotenju Slika 1: Mednarodni logotip Mednarodnega dne geodiverzitete (vir: Novak 2022). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 15 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA izrazov v slovenskem prostoru je po- trebno preučiti obstoječe definicije v slovenskih terminoloških slovarjih. V zadnjem času so se v strokovnih krogih pojavile različne dileme, zlasti glede uporabe izraza geopestrost. V tem kontekstu se pojavlja vprašanje, ali so obstoječe definicije v slovarjih skladne s koncepti, ki naj bi jih termini izraža- li, ter, ali nov termin, kot geopestrost je, ustreza uveljavljenim jezikovnim in strokovnim normam. Geografski terminološki slovar obrav- navanih terminov geodiverziteta in geopestrost ne vključuje (Geog. TS 2005). To je razumljivo, saj je bil slovar izdan pred prvimi omembami geodiverzitete v slovenski znanstveni literaturi (tj. leta 2007), čeprav se je pojem geodiverziteta v tujih publikaci- jah pričel uporabljati že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (Stojilković 2022b). Enako velja za Geološki ter- minološki slovar (Geol. TS 2006). Slovar slovenskega knjižnega jezika prav tako ne vsebuje termina geo- diverziteta, niti termina geopestrost (SSKJ 2014), vključuje pa definicije drugih povezanih terminov, kot so di- verziteta, pestrost ter tudi raznolikost in raznovrstnost, pri čemer je diverziteta definirana kot ''pojavljanje v različnih oblikah, različnih vrstah'' in označena s sinonimom raznovrstnost, kot pri- mer pa je dodana biotska diverziteta (SSKJ 2014). Na podlagi tega lahko sklepamo, da je diverziteta sinonim raznovrstnosti (SSKJ 2014; Snoj in sodelavci 2018). Sinonimni slovar slovenskega jezika navaja sopomenke za raznovrstnost S poskusom preimenovanja geodiver- zitete v geopestrost je v strokovni in la- ični javnosti nastal nov izraz, katerega terminološka ustreznost pred tem ni bila sistematično obravnavana. Ker o tem ni bila izvedena niti strokov- na niti znanstvena razprava, je med geo grafskimi strokovnjaki in v širšem krogu zainteresirane javnosti prišlo do nejasnosti glede smiselnosti in primernosti tega prevoda. Dodatno vprašanje se odpira pri odločitvi, da se prevede zgolj končnica besede, pri če- mer je »diversity« nadomeščeno s »pe- strost«, medtem ko predpona »geo« ostaja nespremenjena in ni prilagoje- na slovenskemu jeziku, kot bi lahko bilo z uporabo izrazov »zemeljska« ali »Zemljina.« Zgolj delni prevod vzbuja pomisleke o terminološki doslednosti in celovitem jezikovnem prilagajanju strokovne terminologije. V strokovni terminologiji je pomemb- no, da so izrazi usklajeni in konsisten- tni, saj to omogoča jasnejšo komu- nikacijo med strokovnjaki in laično javnostjo ter olajša razumevanje in upo- rabo pojmov v različnih kontekstih. V primeru preimenovanja geodiverzitete v geopestrost pa obstaja nevarnost, da ta- kšna polovična rešitev vnaša zmedo ter spodkopava že uveljavljeno mednaro- dno terminologijo, ki je pomembna za doslednost in prepoznavnost pojmov v znanstvenih in strokovnih krogih. Zato se zdi smiselno ponovno premi- sliti o ustreznosti tovrstnih prevodov in razpravo o tem podpreti z ustrezno znanstveno analizo. Terminološke osnove Za boljše razumevanje terminološke rabe pojma geodiverziteta in sorodnih neustrezno in celo zavajajoče. Zato vztrajajo pri uporabi uveljavljenega termina geodiverziteta, ki že vsebuje mednarodno priznano terminologijo in vzpostavlja terminološko povezavo z biodiverziteto oziroma biotsko ra- znovrstnostjo, s čimer ohranja jasnost in skladnost v znanstvenem in stro- kovnem diskurzu. Razlaga slednjega sledi v naslednjih poglavjih. Geodiverziteta ali geopestrost – kaša ali kasha Pravilno prevzemanje strokovne ter- minologije je del razvoja jezika vsake stroke. Enako velja za pojme, poveza- ne z geodiverziteto. Ker so se v zvezi s tem pojavila vprašanja, jih je treba ustrezno razrešiti. Mednarodni dan geodiverzitete, kot se je sprva v slovenščini imenoval In- ternational Geodiversity Day, je vsako- letni dogodek, ki ga obeležujemo 6. oktobra (slika 1). Proglašen je bil na 41. generalni konferenci Unesca, ki je potekala 23. 11. 2021 (Records of the … 2022). V Sloveniji smo ga pod imenom Mednarodni dan geodiverzi- tete obeleževali v letu 2022, že istega leta pa ga je kljub prvotnim napove- dim Slovenska nacionalna komisija za UNESCO preimenovala v Medna- rodni dan geopestrosti (Novak 2022). Ob tem se niso upoštevale ustaljene terminološke prakse visokošolskih institucij ter dotedanje znanstvene in strokovne objave o geodiverzite- ti. Na spornost oziroma vprašljivost preimenovanja je bilo doslej pisno opozorjeno le enkrat, na znanstve- nem dogodku leta 2022 (Stojilković 2022a), ustno pa tudi v razpravah na vseh obeleževanjih tega dne. 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA biopestrostjo ali biotsko pestrostjo, ampak z biotsko raznovrstnostjo (BTS 2023, Geog. TS 2005). Pestrost je na drugi strani definirana krožno kot ''lastnost, značilnost pestrega'' (SSKJ 2014) in celo kot ''dejstvo, da je kaj zanimivo, privlač- no sestavljeno iz zelo različnih prvin'' s sinonimoma dinamičnost in pisanost (Snoj in sodelavci 2018). Če biodiver- ziteto pojmujemo kot biotsko raznovr- stnost, geodiverzitete terminološko ne moremo enačiti z geopestrostjo, saj ra- znovrstnost in pestrost nista sinonima (Snoj in sodelavci 2018). Analiza navedenih virov kaže, da je bi- odiverziteta biotska raznovrstnost, ni pa biotska pestrost ali biopestrost. Ker geodiverziteta ni izključno geomorfo- loška, geološka ali kakšna tretja diver- ziteta in ker predpona »geotski-« v slo- venščini ne obstaja, je izraza »geotska raznovrstnost« ali »georaznovrstnost« terminološko neprimerno uporablja- ti, saj se v znanstveni literaturi še nista pojavila. Na enak način pojem geope- strost ni utemeljen v strokovnih geolo- ških, geografskih ali hidroloških virih, zato njegova raba glede terminološke pravilnosti in skladnosti s strokovni- mi standardi vzbuja pomisleke. Pojavnost pojmov geodiverziteta in geopestrost v znanstvenih in strokov- nih objavah Če primerjamo zadetke pojavnosti terminov geodiverziteta in geope- strost v sistemu COBISS (do konca junija 2024), opazimo, da je geodi- verziteta v izraziti prednosti tako z vidika števila objav kot tudi z vidika tipologije razvrščanja dokumentov in del: v znanstvenih virih se uporablja le pojem geodiverziteta (slika 3). Ker se je koncept geodiverzitete razvil analogno s konceptom biodiverzitete (Gray 2004; Kozłowski 2004) in ker smo v slovenščino oba pojma tudi terminološko prevzemali, je zaradi konsistentnosti treba preveriti tudi de- finicije biodiverzitete. Biodiverziteta je definirana kot ''pojavljanje velikega šte- vila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju'' (SSKJ 2014); njena sopomenka je biotska raznovr- stnost (SSKJ 2014). V nobenem od relevantnih pregledanih slovarjev pa se biodiverziteta sinonimno ne enači z (slika 2), med katerimi so hetero- genost, diverziteta (zaznamovana je publicistično), ter starinski mnogo- ternost in mnogoterost, pa tudi so- pomenke iz knjižnega izročila mno- goličje, mnogoličnost, mnogolikost, mnogoobraznost, mnogostranost, mnogostranskost, mnogoternost, mnogoterost, mnogovrstnost, ra- znoličje, raznoličnost, raznolikost in raznorodnost; besedni zvezi, pove- zani z raznovrstnostjo, pa sta biotska raznovrstnost in biodiverziteta (Snoj in sodelavci 2018). raznoličje raznorodnost mnogoterost raznoličnost različnost mnogoternost mnogoličnost heterogenost raznolikost diverziteta mnogoobraznost mnogovrstnost mnogostranost mnogolikostmnogostranskost biotska raznovstnost mnogoličje POMEN SINONIMNE POMENSKE POVEZAVE RAZNOVRSTNOST BESEDNE ZVEZE SINONIMI Slika 2: Sinonimi in pomenske povezave pojma raznovrstnost (vir: Fran.si). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 17 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA Slika 3: Pojavnost pojmov geodiverziteta in geopestrost glede na tip objave (vir podatkov: Cobiss 2024*). Zajeti so podatki do vključno zadnjega junija 2024. Slika 4: Pojavnost pojmov geodiverziteta in geopestrost glede na leto objave (vir podatkov: Cobiss 2024*). Zajeti so podatki do vključno zadnjega junija 2024. 0 2 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 3 4 4 4 4 14 13 4 6 8 10 12 14 16 18 objavljen povzetek znanstvenega prispevka na konferenci izvirni znanstveni članek strokovni članek samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji magistrsko delo diplomsko delo druge monografije in druga zaključna dela samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji drugi sestavni deli strokovna monografija doktorska disertacija pregledni znanstveni članek poljudni članek predgovor, uvodnik, spremna beseda znanstvena monografija radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca geopestrost geodiverziteta 1 3 0 2 2 2 2 2 4 4 9 9 7 3 6 10 5 1 1 4 6 8 10 12 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 geopestrostgeodiverziteta 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA konceptov je zapleten in zahteven postopek, še posebej ob dejstvu, da se terminologija v angleščini razvija z izjemno hitrostjo. Ker so se kljub več kot desetletni konsistentni rabi pojma geodiverziteta predvsem v ge- ografskih krogih, ki so tudi večino- ma objavljali članke s tega področja, pojavila vprašanja o morebitni smo- trnosti vpeljave nadomestnega termi- na geopestrost, je bilo treba analizirati obstoječe rabe, pomenske razlike in podati usmeritve za predvsem pravil- no rabo v bodoče. Glavni namen članka je podati pre- gled definicije geodivezitete in ra- zvoja njenega koncepta v slovenskem prostoru, ter osvetliti odprta vpraša- nja glede prevajanja samega pojma. Pregled literature in virov je pokazal, da se geodiverziteta kot znanstvena poddisciplina predvsem geografije v Sloveniji razvija že poldrugo desetle- tje, pri prevajanju termina geodiversi- ty pa prevod geodiverziteta v primer- javi z geopestrostjo izrazito prednjači, prav tako je pestrost v primerjavi z diverziteto nekomplementarna tudi z biotsko raznovrstnostjo oziroma bio- diverziteto. razpravlja oziroma se jo raziskuje, se uporabljajo različni prevodi an- gleškega termina geodiversity, kljub temu pa večina jezikov diversity ohranja kot diverziteto in je ne pre- vaja (preglednica 1), čeprav bi jo po- nekod lahko. Prevod geodiverziteta za razliko od geopestrosti omogoča izpeljanke, ki se uporabljajo za opisovanje tega kon- cepta v času: geodiverzifikacija (an- gleško geodiversification) je »proces, s katerim se geodiverziteta spreminja ali veča v času na lokalni, regionalni ali globalni ravni« (Stojilković in Gray 2024), iz termina geopestrost pa to- vrstnega polnopomenskega prevoda ne moremo izpeljati. Geoturizem (angleško geotourism), geoizobraže- vanje (angleško geo-education), geo- sistemske storitve (angleško geosystem services) imajo dobesedne polnopo- menske prevode, edino za angleški pojem geosite je bilo potrebno poi- skati primerno slovensko ustreznico, ki je postala geoznamenitost. Sklep Terminološki razvoj posameznih geografskih, geoloških in drugih Kronološka pojavnost obeh terminov se znotraj te tipologije prav tako raz- likuje, pri čemer je bila geodiverziteta prvič zavedena leta 2007, geopestrost pa leta 2022 (slika 4). Analiza tipologije virov (sliki 3 in 4), zaznamovanih z enim ali drugim ter- minom kaže, da je pojem geodiverzi- teta rabljen poldrugo desetletje dlje kot geopestrost. Izvirnih znanstvenih del z oznako geopestrost ni, z izjemno treh objavljenih povzetkov znanstve- nih prispevkov na konferenci – vsi trije so bili objavljeni v Zborniku povzetkov 6. slovenskega geološkega kongresa, pri čemer so avtorji svoje prispevke morali terminološko pre- imenovati iz geodiverzitete v geope- strost. Izid zbornika sovpada z odloči- tvijo Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, da geo diverziteto pre- imenuje v geopestrost. Leto pozneje (2023) se pojavi še en vir s terminom geopestrost, zatem pa ni nobenega več. Prevajanje angleškega pojma geodi- versity v druge jezike in njegove izpe- ljanke V tujejezikovni znanstveni literaturi, kjer se o geodiverziteti najpogosteje Preglednica 1: Prevodi angleškega termina geodiversity v nekatere izbrane jezike. jezik prevod v ciljni jezik primeri znanstvenih virov v ciljnih jezikih finščina geodiversiteetti Tukiainen in Hjort 2021 francoščina géodiversité Giusti 2019 hrvaščina geodiverziteta Lepirica 2006 georaznolikost Žeger Pleše in Zwicker Kompar 2020 nemščina geodiversität Megerle 2024 poljščina georóżnorodności Zwoliński, Najwer in Jankowski 2021 portugalščina geodiversidade Insua Pereira 2020 španščina geodiversidad Serrano Cañadas in Ruiz Flaño 2007 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 19 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA Naloga vsake stroke je tudi termino- loški razvoj, ki ga avtorja pozdravlja- va. S tem (polemičnim) prispevkom upava, da bodisi odpirava prostor za argumentirano znanstveno razpravo na to temo bodisi odgovarjava na vprašanje, kateri pojem dosledno uporabljati, s čimer izničujeva dvo- me, ki so se pojavili. čene teme preučujejo, preden (kljub dobremu namenu) določene pojme pričnejo javno uporabljati. • Razvoj nove poljudne terminologije v slovenščini naj temelji na stroki, stroka na znanosti, znanost pa naj aktivneje razmišlja, razpravlja in se argumentirano izreka o novostih, ki se pojavljajo v slovenskem jeziku in postopoma prodirajo vanj. Na podlagi razprave lahko zaključimo: • Treba je vzpostaviti konsistentno rabo pojma geodiverziteta v vseh kontekstih in opustitev pojma geo- pestrost vključno s preimenovanjem mednarodnega dne nazaj v Medna- rodni dan geodiverzitete. • Resornim ministrstvom in strokov- nim zavodom v bodoče priporoča- mo posvet z znanstveniki, ki dolo- Viri in literatura 1. BTS [Botanični terminološki slovar] 2023. ZRC SAZU. Medmrežje: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik?iztocnica=b%C3%ADodiverzit%C3%A9ta (25. 6. 2024). 2. Cobiss. Medmrežje: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=geopestrost&db=cobib&mat=allmaterials (30. 6. 2024). 3. Fran.si. 2024. Medmrežje: https://fran.si/208/sinonimni-slovar/4386263/raznovrstnost?View=1&Query=diverziteta (25. 6. 2024). 4. Geog. TS [Geografski terminološki slovar] 2005. ZRC SAZU. Medmrežje: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/650 (22. 6. 2024). 5. Geol. TS [Geološki terminološki slovar] 2006. ZRC SAZU. Medmrežje: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/653 (22. 6. 2024). 6. Giusti, C. 2019: La géodiversité représentée dans le Report on the Geology of the Henry Mountains (1877) de Grove Karl Gilbert (1843-1918). Géomorphologie Relief Processus Environnement 25-3. 7. Gray, M. 2004: Geodiversity. Valuing and Conserving Abiotic Nature. Chichester. 8. Insua Pereira, D. 2020: Da geodiversidade à geoconservação: a estratégia em Portugal. GESTÃO, CONSERVAÇÃO E PROMOÇÃO DE ÁREAS PROTEGIDAS DIÁLOGOS IBERO-BRASILEIROS. Laboratório da Paisagem Universidade Federal de Santa Maria. Medmrežje: https://repositorium.sdum.uminho.pt/bitstream/1822/72143/1/Da%20Geod%20a%cc%80%20Geoc_%20 ESTRATE%cc%81GIA%20EM%20PORTUGAL.pdf (27. 6. 2024). 9. Kozłowski, S. 2004: Geodiversity. The concept and scope of geodiversity. Przegląd Geologiczny 52-8/2. 10. Lepirica A. 2006: Geoekološke značajke doline gornjeg toka Une od Martin Broda do Pritoke. Hrvatski geografski glasnik 68-2. 11. Megerle, H. E. 2024: Geodiversität. Geotourismus. Medmrežje: https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-658-42200-4_4 (25. 6. 2024). 12. Novak, M. 2022: Mednarodni logotip Mednarodnega dneva geopestrosti. Elektronsko sporočilo [osebni vir]. 13. Serrano Cañadas, E., Ruiz Flaño, P. 2007: Geodiversisad: concepto, evaluación y applicación territorial. El caso de Tiermes Cracena (Soria). Boletín de la Asociación de Geógrafos Españoles 45. 14. Serrano Cañadas E., Ruiz-Flaño, P. 2007: Geodiversity. A theoretical and applied concept. Geographica Helvetica 62. 15. SSKJ [Slovar slovenskega knjižnega jezika] 2014. Medmrežje: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=%2A (19. 6. 2024). 16. Snoj, J., Ahlin, M., Lazar, B., Praznik, Z. 2018: Sinonimni slovar slovenskega jezika. Medmrežje: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=208&View=1&Query=%2A (19. 6. 2024). 17. Stefanovski, S., Grk, J., Hočevar, G. 2020: Kvantitativni model vrednotenja geodiverzitete na podlagi raznolikosti in gostote elementov geodiverzitete na primeru kontaktnega krasa med Kočevsko Reko ter Kostelom. Dela 54. 18. Stojilković, B. 2022a: K poenotenju terminologije o geodiverziteti oziroma geopestrosti v slovenščini. Vedeti (ne)vidno ‒ vloga geologije v naši družbi. Rogaška Slatina. Ljubljana. 19. Stojilković, B. 2022b: Vrednotenje geodiverzitete na različnih reliefnih tipih. Doktorsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 20. Stojilković, B., Gray, M. 2024: Geodiversification: The Evolution of Geodiversity Through Time. Geoheritage 16-91. 21. Stojilković, B., Stepišnik U., Ferk, M., Breg Valjavec, M., Čonč, Š. 2023: Geodiverziteta – temelj vsega živega. Geografija v šoli 31-2/3. 22. The Records of the 41st session of the General Conference 2022. UNESCO. Medmržeje: https://unesdoc.unesco.org/in/documentViewer.xhtml?v=2.1.196&id=p::usmarcdef_0000380399&file=/in/rest/ annotationSVC/DownloadWatermarkedAttachment/attach_import_7557e8c2-24f6-4a19-a40a-add60ffb2aee%3F_%3D380399eng. pdf&locale=en&multi=true&ark=/ark:/48223/pf0000380399/PDF/380399eng.pdf#%5B%7B%22num%22%3A100%2C%22gen%22%3A0 %7D%2C%7B%22name%22%3A%22XYZ%22%7D%2C54%2C164%2C0%5D (26. 6. 2027). 23. Tukiainen, H., Hjort, J. 2021: Maisematason geodiversiteetti Suomessa. Terra 133-2. 24. Zakon o ohranjanju narave (ZON). Uradni list RS 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O. 25. Zwoliński, Z., Najwer, A., Jankowski, P. 2021: Globalnie i lokalnie ważona kombinacja liniowa jako podejście metodyczne do oceny georóżnorodności geoparków. Landform Analysis 40. 26. Zwoliński, Z., Najwer, A., Giardino, M. 2018: Methods for Assessing Geodiversity. Geoheritage. Assessment, Protection and Management. Amsterdam. 27. Žeger Pleše, I., Zwicker Kompar, G. 2020: Geobaština u Hrvatskoj – jučer, danas i sutra. Acta Geographica Croatica 45/46-1.