PtKtnlns ohhns v fotevht
Leto XI., št. 253
LJubljana, petek 31. oktobra 193C
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana 5t. 11.842; Praha člslo 78180: Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126-Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te»
lefon št. 2440 (ponoči 2382). Celje: Kocenova ul 3. Telefon št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt» tarifu.
Mussolini išče opore pri Vatikanu
Zanimive informacije pariškega lista o poskusih Mussolinija, da bi okrepil svojo pozicijo s pritegnitvijo bivše
katoliške stranke
Pariz, 30. oktobra r. List »Oevre< je objavil članek svojega urednika Henryja Bar-da o političnem življenju fašistične Italije. Članek trdi, da se v Italiji pripravljajo zelo važne izpremembe. Mussolini se je odločil nasloniti svojo vlado na širšo osnovo. Pri tem misli v prvi vrsti na bivšo katoliško liudsko stranko, kateri bi odstopil par mest v vladi. Papež je tej ideji naklonjen, ker se boji, da bi morebitni padec fašističnega režima ogražal lateranski sporazum; zato vpliva na bivše voditelje stranke, naj pristanejo na sodelovanje z Mussohnijem V tej smeri so se vršila v zadnjem času pogajanja z bivšim finančnim ministrom M edo.
O svojih informacijah trdi Bard, da so sbsolutno točne in je zaprosil tudi Karla Sforzo, naj mu pove svoje naziranje o teh Mussolini j evih kombinacijah. Sforza mu je izjavil: »Sedanji papež ne dela ničesar drugega, kakor da brani lateranski sporazum, za katerega ie malo neprevidno izpostavil svoje ime, toda mnenje italijanskih katoličanov ne more biti isto. Skoro ves ružji kier, ki je v stiku s širokimi sloji, je močno pasiven proti vatikanskim navodilom in filofašrstični politiki Sv. stolice. I judje, kakršen je Meda, morajo upoštevati nevarnosti, ki se iim izpostavljajo voditelji glede na ohranitev verskega miru v Italiji«.
Drug razgovor je imel Bard i vplivnim f lanom bivše katoliške ljudske stranke prof. Ferrarijem, ki živi v Parizu in ki je dejal: »Vaše informacije odgovarjajo na žalost resnici. Morem pristaviti tudi to, da je Nogara. finančni minister Vatikana, ona oseba, ki že 15 dni skuša pregovoriti Medo, bivšega voditelja naše stranke, naj se pri-
bliža diktaturi. Vladanje je edini program Mussolinija. Zvest temu programu apelira na svoje bivše nasprotnike, ki bi se jih po-služil danes, jutri pa znebil. Njegov poizkus, razširiti podlago svoje vlade, dokazuje, da ie gospodarsko - finančna in politična kriza mnogo težja, nego splošno mislijo inozemski motrilci. Mojim političnim prijateljem v Italiji ni treba sprejeti te nove ministrske kombinacije in prepričan sem, da je tudi ne bodo sprejeli. Naša stranka izključuje direktno ali indirektno vmešavanje cerkvene oblasti v svojo politiko. Sveta stolica nima določevati našega stališča do fašistične diktature, razen tega pa bi moral biti človek zelo naiven, da bi reševal nasprotnika v času popolnega propadanja njegovega političnega sistema.
Rešitev Mussolinija ne pomeni samo le-galiziranja njegovega sistema, nasprotnega individualni svobodi. Kdor se v tem času približuje fašistični diktaturi, postaja zaveznik Mušsolinijeve vojne politike. Na solidarnost s človekom, ki se ne obotavlja rušiti miru Evrope in vsega sveta, da bi tako vzdržal nacionalistično razpoloženje v notranjosti, potrebno za ohranitev njegove diktature, ne morejo pristati ljudje, ki hočejo v svojem političnem delovanju ostati zvesti zapovedim krščanske morale. Kdor bi se približal Mussolinijevi diktaturi, bi se sam izključil iz politične formacije, ki ji pripada. Italijanska kriza je tudi preveč težka, da bi se mogla rešiti samo s pristankom kakšne osebnosti, čeprav še tako močne.«
Bard zaključuje svoje poročilo: »Kakor Je razvidno iz vsega tega, se pripravljajo v Italiji dejansko še važnejše spremembe, kakor so se že izvršile z zameniavo tainika fašistične stranke. Kako daleč bodo šle te spremembe in kako se bo položaj potem razvijal, bo pokazala bodočnost, morda že bližnja.«
čiščenje fašistične stranke
Ostra navodila Giuratija za podeljevan ie strankinih legitimacij - Vdova Sottossantija pri Mussoliniju
Rim, 30. oktobra. J. Tržaški »Piccolo« poroča, da je izda! generalni tajnik fašistične stranke Giurati okrožnico na vse zvezne tajnike o postopanju pri obnavljanju članskih izkaznic za leto IX. Ker se bo razdelitev teh izkaznic vršil šele 15. decembra, bodo imeli tajniki dovolj časa dobro proučiti zasluge vsakega posameznika. Pregled bo letos runogo strožji kot je bil prejšnja leta, zlasti bodo pazili na zvestobo, nesebičnost in vnetost članov.
Po nalogu generalnega tajništva bo-'do obnovili izkaznice vsem članom, ki so se aktivno udeleževali fašistične revolucije v letih 1919—1922. Tudi če se takemu članu očitajo kaki disciplinski prestopki se morajo upoštevati vse olajšujoče okolnosti. Izkaznico naj se obnovi tudi vsem onim, ki so se sicer vpisali vstranko šele po pohodu na Rim, ki
so pa vedno ln nesebično služili fašizmu. Fašistom, ki niso dosedaj pokazali nobenega poleta, zlasti pa onim. ki fašizem vinorabliaio samo kot etiketo za različne posle, bodo izkaznice odvzete.
Popoldne je Mussolini sprejel g.neral-ne< tainika Giuratija. ki mu je izročil strankino izkaznico s številko 1. Ob tej oriliki je Mussolini ^ohvalil delo direk-torija in dal še nekaj navodil k velikemu govoru od 27. t. m. Po odhodu Giuratija je tiskovni urad stranke službeno de-mentiral vesti, da bi bila Giuratiju za 'eto V.. fašistične ere podeljena izkaznica s št. 2.
Proti večeru so bili pri predsedniku vlade v avdijenci ožji sorodniki borcev, ki so padli za fašistično revolucijo, med njimi je bila tudi vdova Sottosantija, ki je pred kratkim padel v Vipavski dolini.
Baldwin ostane voditelj konservativcev
Konferenca zaupnikov in poslancev konservativne stranke — Z veliko večino odklonjena nezaupnica Baldwinu
ki, vsi pa so soglašali v tem, da je potreba oživiti delo stranke.
Končno se je vršilo glasovanje o predlogu, da li naj se izvoli novi vodja stranke Predlog je bil zavrnjen s 460 glasovi proti 116 glasovom. Glasovanje je bilo ta]no.
Po sestanku konzervativnih poslancev fn zaupnikov so priredili Baldwinovi pristaši vodji konzervativne stranke triumfalen sprejem, ko ie prispel v spodnjo zbornico Ta manifestacija je bila posledica današnje zaupnice, kj je bila izrečena Baldvvinu od strani zaupnikov konzervativne stranke.
London, 30. oktobra d. Danes se je vršila seja zaupnikov konservativne stranke, ki pripadajo vodstvu stranke. Sestanka so se udeležili tudi vsi konzervativni poslanci in člani lordske zbornice tako da iih ie fc:lo vsega skupaj nad 600. Razpravljali so o spomenici 40 poslancev konzervativne stranke, ki so ostro kritizirali vodstvo ter zahtevali, naj Bald\vin odstopi in prepusti predsedstvo parlamentarnega kluba kakemu sposobnejšemu konzervativnemu politiku. Debata ie bila zelo burna in dolgotrajna. V njej so nastopili zagovorniki Baldwi-cove politike, kakor tudi njegovi nasprotni-
Palestinska politika angleške vlade
Lloyd George odobrava postopanje vlade — Priprave za razpravo o
brezposelnosti
London, 30. okto-bra. AA. V svojem včerajšnjem govoru v spodnji zbornici je izjavi! Lloyd George, da je zadovoljen s pa-
lestinsko politiko vlade. Kar se tiče Impe-rijalne konference jo po njegovem nI potrebno oteževati z vprašanji, ki niso na dnevnem redu. LIoyd George misli tudi, da je pri volilni reformi potrebno pametno razdelit glasove, kar je samo po sebi razumljivo. Na koncu zahteva posebne zakonske določbe, da ee reši vprašanje brezposelnosti.
London, 30. oktobra AA. Na sestanku parlamentarne frakcije delavske stranke je lord Passfield izjavil, da bo sedanja vlada nadaljevala palestinsko politiko prejšnjih vlad. Sedanja agitacija proti izjavam v beli knjigi je neutemeljena ter izvira zgolj iz nerazumevanja vladnih intencij.
London, 30 oktobra. AA V ponedeljek bo ▼ spodnji zbornic) debata o brezposelnosti. Konservativni voditelj Ba!dw!n predlaga vladi nezaunnleo. ker ni	brezposelne-
ga probte-^a.
Na snočni seji spodi;.	.e je varali
tajnega pečata Hartshorn omenil, da ni nobena vlada v zadnjih 10 letih toliko storila za omiljenje brezposelnosti kot ravno sedanja angleška vlada
Imperijalna konferenca
London, 30. okt. AA. Delegati imperl« jalne konference bodo posetili angleško vojno mornarico v soboto. Ukrcali se bo« do v Weymouthu, kjer se zbirajo vojne ladje vseh vrst. Gostom bo dana prilika, da vidijo karakteristične posebnosti vseh ladijskih tipov. Ta revija bojnih ladij Je tudi historičnega interesa, ker bodo neka« tere vojne ladje na osnovi določbe london« ske pomorske pogodbe, ki stopi v veljavo ravno v ponedeljek izločene iz vojne služ« be.
London, 30. okt. AA. Avstralski ministr« ski predsednik Scullin je snoči po radiju izjavil, da bo imnerijalna konferenca uspe« la in približala Anglijo in dominijone k skupnemu cilju tesnejšega sodelovanja v gospodarskih zadevah.
POTRES V SREDNJI ITALIJI
Hud potres je včeraj porušil nebroj stavb—Izpod ruševin so doslej potegnili 60 mrtvih in 200 ranjencev — Najhuje je prizadeto mesto
Senigallia
Rim, 30. oktobra, t. Danes ob 8.15 so občutili po vsej Srednji Italiji močan potresni sunek, ki je zahteval tudi večje število človeških žrtev ter napravil veliko materijalno škodo. Potresne sunke je spremljalo podzemsko bobnenje.
Središče potresa je bilo v okolici
mesta Senigallia
severno od Ancone, kjer je potres porušil več hiš, nad sto pa jih tako poškodoval. da jih bodo morali kasneje porušiti. Izpod razvalin so doslej potegnili v Senigalliji že 20 trupel in večje število hudo in lažje ranjenih prebivalcev. S Senigallijo so pretrgane vse telefonske in telegrafske zveze, kakor tudi železniška zveza, ker se je del proge Ancona—Rimini sesul, odnosno so ga zasuli zemeljski plazovi. Oblasti so poslale v Senigallijo večje število tehničnih čet in sanitetskih kolon, ki bodo nudile prebivalstvu prvo pomoč.
Močan potrensi sunek so občutili tudi v mestih Pesaro. Macerata in An-kona ter po vsej provinci Marche. V
Ankoni
so bili potegnili izpod razvalin dve trupli, 12 hudo ranjenih oseb pa prepeljali v bolnico. Zaradi potresnega sunka se je sesula starodavna umetniška marmornata fasada na palači deželnega odbora na Piazza Roma ter treščila med silnim truščem na trg. Pri tej nesreči ni bilo zaznamovati nobenih človeških žrtev. Do tal se je porušil tudi zvonik ankonske cerkve Sv. Zakramenta, pri čemer je bilo več oseb ranjenih. V Ankoni je veliko število hiš močno
poškodovanih ter so jih morali izprazniti.
O večjih in manjših človeških žrtvah poročajo tudi iz drugih mest in sicer je zahteval potres doslej v Falconari dve žrtvi in tri mrtve v mestu Fano.
Poročila o potresu prihajajo tudi iz drugih krajev ter je bilo več ali manj
porušenih 14 vasi v ankonski okolici, pri tem pa ni bilo smrtnih žrtev, ker so bili vaščani večinoma pri poljskem delu. V Pisi je bilo osem oseb hudo ranjenih, v Mandolfu 22. v Constanci pa trije mrtvi.
Posebno močan je bil potres v
okolici Macerata,
kjer je povzročil veliko materijalno škodo. Prebivalstva se je takoj po prvih potresnih sunkih polastil velik strah ter je bežalo na ceste.
Seismografični institut v Rimu poroča, da so trajali potresni sunki nad 20 minut ter je znašala maksimalna širina potresnih nihlajev 13 cm. Potresni sunek so občutili po vsej italijanski obali, ob Jadranu od Ankone do Trsta ter od Trsta preko Srednje Italije do Pise in Perugie.
Rim, 30. oktobra, o. Nadaljnje vesti fz potresnega ozemlja poročajo, da znaša število
smrtnih žrtev 60 oseb,
dočim jih je bilo ranjenih okoli 200. Okolica mesta Senieallia, ki je bilo središče potresa, je bila najtežje prizadeta. Mnoge hiše so se porušile, večje število pa jih je težko poškodovanih ter so jih morali ljudje zapustiti. Prebivalstvo,
ki je pobegnilo iz hiš. so začasno nastanjeni pod šotori. Tudi v pokrajini so se porušile mnoge zidaka in lesene stavbe.
K sreči je bil potres v zgodnjih dopoldanskih urah, ko so ljudje že odšli na svoje vsakdanje opravke. V bolnišnico v Ankono so pripeljali okoli 100 ranjencev. Potres je bil zelo močan ter ga označujejo z deveto stopnjo po Mer-calijevi lestvici.
Poročile ljubljanske in beograjske »izmoleške postaje
Ljubljana, 30. oktobra.
Davf je potresna opazovalnica Zavoda za meteorologijo zabeležila dva bližnja potresa: prvega, ki je bil katastrofalen, ob 8.13.45 a drugega, lažjega, ob 9.13J9, oba v daljavi 150 do 200 km.
Potres so čutili okrog 8.1S tudi nekateri Ljubljančani, zlast; stanovalci v višjih nadstropjih. Kjer so bila okna odprta, se je razločno videlo, kako so nihala. Treslo se je tudi pohištvo in so ponekod žvenketale šipe. Lahno tresenje je trajalo nad 20 sekund, večinoma pa neznatnih sunkov v v Ljubljani sploh niso občutili.
Tudi iz bližnje ljubljanske okolice nam poročajo o zelo lahnem potresu.
Beograd, 30. oktobra. AA. Danes ob 8.14.25 ie zabeležila potresomerska postaja na Pekmaidanu začetek katastrofalnega potresa v razdalji 665 km v smeri jugozapad-no Beograda. Maksiimoim gibanja tal v Beogradu je bil ob 8.14.59 in Je znašal 33 mikronov. Konec gibanja je bil v Beograda zabeležen ob 8.50.
Podpis grško-turške prijateljske pogodbe
Grčija ostane zvesta svoji disedanii politiki - Neresnične vesti o trozvezi Turčija - Grčija - Madžarska
Ankara, 30. okt. AA. Predsednik grške vlade Venizelos in ministrski predsednik Izmet paša sta podpisala pakt o prijatelj« stvu med Grčijo in Turčijo. V posebnem protokolu sta se pogodbeni stranki obve« zali, da ohranita pomorski status quo.
Ankara, 30. oktobra. AA. Predsednik gr« ške vlade Venizelos je obiskal včeraj dom društva »Turka Zati«. Tam ga je sprejel predsednik Abdulah Zuki. Predsednik je poudarjal potrebo po prijateljstvu, ki spa» ja oba naroda in potrebo po delu k zbli« žanju. Venizelos je izrazil željo, da se iz« nova sestane z Abdulahom, ki ga poseti danes v četrtek.
Ankara, 30. oktobra. AA. Po podpisu grško-turških pogodb je posetil poročevalec »Avale« grškega ministra za zunanje zadeve Mihalakopulosa in ga vprašal kaj veli o govoricah, ki so razširjene o nekem bloku treh. ki da je bil sklenjen na pobudo Mussolinija med Grčijo, Turčijo in Madžarsko. Grški
minister za zunanje zadeve Mihalako-pulos je odvrnil:
Politika Grčije vztraja na liniji Londona in Pariza. Čeprav sem pokrenil zbližanje z Italijo, tem to storil le v soglasju s politiko g. Brianda. Enostaven slučaj je hotel, da sem se srečal z grofom Bethlenom.
Grof Bethlen je že preko svojega spremljevalca, državnega podtajnika, izjavil, da so vesti o bloku treh, ki da ga podpira Italija, brez osnove in neresnične. Prijateljstvo s Turčijo Je grofa Bethlena privedlo v Ankaro in nič drugega, čeprav Je dobro znano, da Je po snočni večerji grof Bethlen ostal v dolgem razgovoru s turškim ministrom za zunanje zadeve Tevftik-Ruž-di-bejem in s sovjetskim poslanikom v Ankari Pavlovom.
Neosnovane vesti o bližnji krizi Tardieujevega kabineta - Francoski
narod je ohranil hladno kri
pri ocenjevanju položaja v Nemčiji t tema, da je potreba počakati na končni uspeh Bruningove vlade in na njegove napore za
Pariz, SO. oktobra d. Prihodnje dni se sestane po sklepu seje francoske vlade, francoska zbornica na zimsko zasedanje. V zvezi z otvoritvijo tega zasedanja se širijo v politični javnosti najrazličnejše vest: Nekateri napovedujejo spremembe v vladi, ali pa celo njen padec po prvem zasedanju Vse te vesti pa so docela neosnovane. Verjetno je sicer, da bodo radikali ogorčeno napadli vlado takoj po prvih sejah, vendar pa ne bo ta napad izzval krize Tardieujeve ga kabineta. Francoski politiki stoje danes več ali manj vsi pod dojmom nemških sep-temberskih volitev ter ne žele še poslabšati položaja Francije z nepotrebnimi vladnimi krizami. Desničarji bodo najbrže napadli Brianda ter mu očitali, da je bil pri pogajanjih z Nemci prepopustljiv. Njihovi napadi pa se bodo končali brezuspešno, ker stoji danes še vedno vlada enotno za Bri-andom in njegovo politiko.
Vsi francoski politični krogi soglašajo
konsolidacijo nemških razmer. Francoska javnost zaupa v francosko vojsko ter se zaveda, da je danes Francija finančno tako dobro fundirana, da bi mogla v slučaju potrebe riskirati tudi kako vojno akcijo. Francoska vlada bo zaenkrat samo pazno motrila potek notranje-političnih dogodkov v Nemčiji ter docela prepustila Nemcem samim, da urede svoje razmere.
Pariz, 30. oktobra AA. Danes sta bila sprejeta francoska letalska rekorderja Costes in Bellonte v ministrstvu za letalstvo. Predsednik francoske vlade Tardieu je sklenil svoj govor z izjavo, da je francoski narod močan in preudaren, vendar se ne smatra poklicanega za to, da bi dajal drugim narodom lekcije.
Pangalos pripravljal državni udar
Hotel je izrabiti odsotnost predsednika Venizelosa in oklicati vojašfco
diktaturo
RJm, 30. oktobra, t. Po privatnih poročilih iz Aten so organizirali pristaši Pangalosa državni udar in hoteli znova oklicati v Grčiji diktaturo. Za izvedbo tega načrta so nameravali porabiti odsotnost Venizelosa, ki se mudi, kakor je znano, v Ankari pri pod^u turško-grško prijateljske pogodbe. T) tej nameri so v poslednjem hipu dozna-le atenske policijske oblasti ter aretirale Pangalosa in njegove prijatelje, ki bodo obtoženi po zakonu o zaščiti države.
Atene, 30. oktobra, AA. Snoči je imelo okoli 150 oficirjev in civilnih pristašev divšega diktatorja Pangalosa tajen
sestanek v neki hiši v bližini vojašnice. Ko so zarotniki slišali, da prihaja redar-i stvo, pojačeno z vojaštvom, so pobeg-I nili. 11 častnikov in pet civilistov je
bilo prijetih.	, , „
Atene, 30. oktobra, s. Vladno glasilo »He stia« in drugi listi potrjujejo vesti o poskusu Pangalosovih pristašev, da bi izvedli drž ni udar. Policija je prišla zaroti po slučajnem naključju na sled. V hiši bivšega pangalista Sfikasa, kjer so zborovali za-! rotniki, je po pomoti padel strel nekega vojaka, nakar so zborovalci v divjem begu pobegnili na cesto. Policija je vdrla v lokal in aretirala 30 udeležencev, ki bodo izročeni pravosodnim oblastvom zaradi vele izdaje. Pri zarotnikih so našli tri revoluct-jonarna povelja.
Ministri v Užicu
USIce, 30. oktobra p. Snoči ob 10. to do-
šli v Užice ministri dr. Srškič, Nikola Preka in Trifunovič povsem nepričakovano. O njihovem prihodu ni bil nihče obveščen. Nastanili so se v hotelu »Pariz« in dočim je dr. Srškič nadaljeval svojo pot v Beograd, sta minister Preka in Trifunovič prenočila v Užicu. Kasneje je prišel pozdravit ministre načelnik sreza, ki jim je poročal o stanju v srezu. Davi sta ministra Preka in Trifunovič nadaljevala pot v Novi Pazar, odkoder sta se vrnila v Beograd.
Beograd, 30. oktobra p. Dne 2. novembra bodo ministri Preka, Demetrovič in dr. Drinkovič posetili Sušak, istočasno pa bo skupina drugih ministrov posetila Osjek.
Generala Kalafatovič in Zečevič upokojena
Beograd, 30. okt p. S kraljevim ukazom sta bila na prošnjo upokojena armijski ge» neral Danilo Kalafatovič in divizijski ge» neral Radosav Zečevič. General Kalafato« vič je odlikovan z redom Belega orla II. vrste, general Začevič pa z redom Jugo« slovenske krone II. vrste.
Ljudsko štetje v Jugoslaviji
Beograd, 30. oktobra, p. Iz praktično-
tehr.ičnih razlogov se državni popis prebivalstva ne bo izvršil 31. decembra "letos, kakor je bilo prvotno nameravano, temveč v teku meseca marca prihodnje leto. Obenem bo izvršen tudi popis vseh kmetskih posestev v državi. Dan in način izvedbe popisa bo določen s posebnim zakonom.
Jugosloveni na ))Badenu«
Zagreb, 30. okt. AA. tzseljeniški komi« sariiat v Zagrebu poroča: Na ladji »Ba« den« družbe Hapag, ki so jo pred nekaj dnevi bombardirali v luki Rio de Janeiro vstaši in pri čemer je našlo smrt okrog 20, ranjenih pa je bilo okoli 40 potnikov, so se nahajali tudi trije naši izseljenci, in si« cer Todorovič Jelisava, stara 29 let, doma iz Beograda, Domjanič Forko, star 25 let iz Čegvija in Pravdar Janez, star 28 let ia Jaše Tomiča. Todorovič Jelisava se je vo» žila v Rio de Janeiro, druga dva pa v Bu» enos Aires. Glasom brzojavke, ki smo jo dobili, so naši potniki nepoškodovani.
Iz sodne službe
Beograd, 30. oktobra r. Na predlog ministra pravde in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je N'j. Vel. kralj podpisal ukaz, s katerim se imenuje po službeni potrebi za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu v 1-3 dr. Joža Kavčič, sodnik apelacijskega sodišča pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani iste skupine in kategorije. Dr. Kavčič je istočasno razrešen službe člana sodišča za zaščito države
Upokojen je dr. Jakob Dolian, starešina okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici.
Iz šolske službe
Beograd, 30. oktobra p. 7. odlokom ministrstva za trgovino in industrijo sta napredovala na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani za profesorja 1/7 Miroslav šubic in Stanislav Kline, doslej v 13.
Beograd, 30. oktobra AA. Na predlog rektorja univerze v Beogradu je minister nrosvete dovolil Stjepanu Vidakoviču plačan dopust za študij v Pragi in Stock-holmu.
Svečan sprejem kraljevske dvojice v Sofiji
Kralj Boris in kraljica Ivana sta včeraj prispela v Sofijo, kjer sta bfla izredno svečano sprejeta
Sofija, 30. oktobra p. Bolgarski kralj •Boris je s svojo soprogo Ivano došel v Bolgarijo. Kakor znano, je potoval iz Prindisija po morju ter je dospel snoči v bolgarsko pristanišče Burgas, kjer so mu oblasti, razne organizacije in prebivalstvo r .iredile zelo lep sprejem. Pozdravil je kraljevski par tamošnji prefekt, ki mu je želel dobrodošlico. Vojaška godba je pri sprejemu odsvirala državno himno, oddelek pebote pa je izkazal predpisano čast.
Po običajnih ceremonijalnostih se je kralj Boris odpeljal s svojo soprogo v posebnem dvornem vlaku v Sofijo, ki je bila danes izredno slavnostno okrašena za njegov sprejem. Na kolodvoru so se zbrali k sprejemu vsi člani vlade, Narodnega sobranja, razna društva, predstavniki vojaštva, na peronu pa je bila postavljena častna četa z godbo. Prihod kraljevskega para je pozdravila godba s sviranjem državne himne in ko sta kralj in kraljica izstopila iz svojega vagona, so pristopili k njima dostojanstveniki ter jima čestitali.
Ko je kraljevski par prišel na trg pred kolodvor, se je formiral velik sprevod. Na (■•■lu sprevoda je jezdil oddelek orožnikov, rakar je sledil voz s kraljem in kraljico, ki ga je spremljala konjeniška garda v svečanostni modri uniformi.
Za kraljevim vozom je jezdil eskadron
konjenice kraljevske garde, ki je zaključil sprevod. Pri šarenem mostu, nedaleč od kolodvora, je bil postavljen velik slavolok, kjer se je sprevod ustavil za kratek čas ter je pozdravil kraljevski par predstojnik sofijske občine, ki jima je želel srečno življenje za dobro Bolgarije. Kraljevski par je na njegovem potu živahno pozdravljala velika množica občinstva.
Pri prihodu v saborno cerkev so pozdravili kralja in kraljico člani odbora, ki upravlja cerkev, ter jima izročili darilo, miniaturni kip sofijske saborne cerkve, zelo umetniško izdelan. V cerkvi so sprejeli kraljevski par člani sv. sinoda, vsi arhiepiskopi in episkopi. Po blagoslovu pred glavnim altarjem je sledilo čestitanje.
Po cerkvenem obredu sta prišla kralj in kraljica pred cerkev, kjer se je vršila revija čet sofijske garnizije, ki je defilirala mimo njiju. Po reviji sta se kralj in kraljica odpeljala s svojim spremstvom v dvor. Manifestacije za kraljevski par so se nadaljevale v prestolici ves dan. Na vseh poslopjih vihrajo italijanske in bolgarske zastave. Vsa Sofija je izredno bogato okrašena in razsvetljena. Po glavnih ulicah je nameščenih nad 15.000 električnih žarnic in večerne iluminacije Sofije bodo trajale še ves teden.
Skrivnostni manevri bolgarske vojske
Bolgarija se oborožuje kljub določbam mirovnih pogodb rom so prisostvovali nemški in madžarski oficirji
Manev-
Beograd, 30. oktobra, r. Pred dnevi so poročali inozemski listi o vojaških mane-, vrih, ki so se vršili v Bolgariji, čeprav ta država nima pravice po mirovni pogodbi prirejati takih manevrov. Današnje »Vre« me« objavlja sedaj tudi zelo zanimive po« drobnosti o tem, kako je Bolgarija izigrala določbe mirovne pogodbe in na kak način so bili izvršeni vojaški manevri.
Manevri so se vršili o sevenrh okrajih Bolgarije, predvsem v šumenskem in ihti* manskem okrožju. Pred početkom mane* vrov je bilo vse to ozemlje proglašeno za okuženo od »infekcijskih bolezni«; zaradi tega je bil prepovedan vsak promet s tem ozemljem.
Sofijska divizija ie imela nalogo, da se
Curtius o praških demonstracijah
Berlin, 30. oktobra s. Na današnji seji zunanjega odbora državnega zbora je poročal zunanji minister dr. Curtius o zasedanju Društva narodov v Ženevi. Po poročilu se je razvila debata o manjšinskem vprašanju. Na vprašanje glede protinemških demonstracij v Pragi, in bojkota nemških zvočnih filmov na Češkoslovaškem, ie podal minister izjavo, v kateri .ie med drugim poudari!, da so dogodki v Pragi po pravici razburili in ogorčili nemški narod. Bojkot nemških zvočnih filmov je odobraval magistrat mesta Prage in velik de! češkoslovaškega tiska. Takoj po demonstracijah je nemški poslanik v Pragi posredoval pri tamošnji vladi. Minister ie v nadaljnjem poročal, da je v Ženevi opozoril češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša na posledice teh dogodkov. »Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da so mesta, ki so odgovorna za češkoslovaško politiko, brez pridržkov obsodila izgrede. Zunanji minister dr. Beneš je tudi v svojih izjavah pred zunanjim odborom v praškem parlamentu najostreiše obsodil dogodke. Žal vsemu temu ni sledilo zopetno predvajanje nemških zvočnih filmov. S tem so nemški umetniški izdelki težko prizadeti. Nemška zunanja politika želi, da bi se te razmere čimprej spremenile m pričakuje, da na Češkoslovaškem, s katero hoče ostati Nemčija v dobrih prijateljskih odnošajih, ne bodo dalje odrekali časti nemški kulturi in pomena nemške umetnosti«.
Pabstu dovoljen povratek
Dunaj, 30. oktobra s. Kakor se je izvedelo, je prejel major Pabst, proti kateremu je bilo zaradi pomanjkanja dokazov ustavljeno kazensko postopanje, dovoljenje za ■povratek v Avstrijo. O tem, ali in kdaj bo to dovljenje uporabil, do sedaj še ni nobene njegove zanesljive izjave.
Stalin zapira generale
Moskva, 30. okt. p. Veliko senzacijo je vzbudila aretacija znanega rdečega genera« la Rjutina, ki je užival veliko zaupanje Stalina ter je bil njegov pomočnik v borbi proti desničarskim komunistom Buharinu, Rikovu in drugim. V zadnjem času je iz« premenil svoje naziranje in je bil pobud« nik skupne akcije proti Stalinu. Zarota je bila odkrita in z njim vred je bilo areti« ranih veliko število oficirjev, zlasti višjih, ki so vsi obtoženi sodelovanja v protire« volucionarni organizaciji.
»Times« o Mussolinijevem govoru
London, 30. okt. AA. K govoru italijan« skega ministrskega predsednika Mussolini« ja pravijo »Times«': »Mussolinijev govor lahko samo globoko vznemiri Francijo. Vsa revizijonistična politika g. Mussolinija glo« boko vznemirja vse pristaše ideje o med« narodnem sodelovanju.«
Amerika posreduje med Francijo in Italijo
Newyork, 30. oktobra č. Državni tajnik za zunanje zadeve Stimson, ki je na potu v Evropo ie sporočil, da ima namen posredovati med Francijo in Italijo v vprašanju pomorske paritete. Vlada v Washlngtonu mu ie dala v to svrho proste roke. V USA pričakujejo. da se bo Stimsonu posrečilo doseči sporazum med Italijo in Francijo še pred sestankom ženevske pripravljalne razorožitvene konference.
spopade s plovdivsko divizijo. Operacije so se razvijale blizu mesta Ihtimana.
Prepoved prometnih zvez z drugimi po« krajinami je prinesla precej zmešnjave med prebivalstvo, vendar pa je preprečila razširjanje vesti o manevrih.
Kakor je bilo že objavljeno v listih, ni nihče izmed vojnih atašejev tujih poslani« Stev v Sofiji prisostvoval tem manevrom, niti ni bil povabljen od bolgarskega voj« neaa ministrstva. Izmed tujih oficirjev pa sta manevrom prisostvovala dva stotnika madžarske vojske, ki sta prav zaradi tega došla iz Budimpešte, in trije oficirji nem« ške vojske. Po končnih manevrih so vsi ti oficirji takoj odpotovali iz Bolgarije, ne da bi došli v Sofijo.
Herriot za Panevropo
Colmar, 30. okt. AA. Herirot je imel predavanje o evropski federaciji O revi« ziji mirovnih pogodb je dejal, da ni na mestu, ker je spoštovanje mednarodnih do» govorov edino jamstvo za mir. Svoja iz« vajanja je zaključil Herriot s tem, da je evropska federacija potrebna iz gospodar« skih, socijalnih in intelektualnih razlogov.
Briand - branik mira
Pariz, 30. okt.' AA. Francoska sekcija udruženja za mednarodna prijateljstva je poslala Briandu adreso, ki mu v njej izra« ža spoštovanje in občudovanje za avtori« teto in za vztrajnost, ki je ž njo podpiral v Društvu narodov politiko sporazuma med narodi, ker bo le taka politika okrepila medsebojno varnost.
Italijanska notranja kolonizacija
Rim, 30. okt. d. Zjutraj je prišlo v Rim iz Sardinije kakih sto kolonistov, ki so st pred letom preselili iz notranjih delov Ita« lije v novoustanovljeno poljedelsko kolo« niio Mussoloniio na Sardiniji. Smoter njih prihoda je bil, da se zahvalijo duceju za njegovo podporo, in da prejmejo od njega nagrado 535.000 lir, ki jo je poklonil ko« misarijat za notranje naseljence. Po govo« ru poslanca Razze. ki je vodil koloniste, je Mussolini v toplih besedah izrekel pri« znanje pionirjem, ki s samozatajevanjem širiio italijansko civilizacijo tudi v teh od« daljenih krajih.
Pokolji na Formozi
Tokio, 30. okt. s. Uporna plemena v no« tranjosti otoka Formoze so včeraj izvedla nov napad na mesto Musho. Prišlo je do ostrega boja, v katerem sta bila dva japon« ska policijska uradnika ubita. Kakor urad« no poročajo, so uporniška plemena večini svojih žrtev odrezala glave, ko so izpraz« nila Musho.
Molitve za indijsko konferenco
London, 30. oktobra AA. Canterburijski nadškof, yorški nadškof in zastopniki svobodnih cerkva so izdali na vernike skupni poziv, naj molijo za srečen izid indijske konference.
Nemški protest v Varšavi
Varšava, 30. oktobra AA. Nemški poslanik v Varšavi je protestiral pri poljski vladi zaradi demonstracij proti Nemčiji v nekaterih poljskih mestih ter proti pisanju nekega krakovskega lista.
Madžarski komunisti ne mirujejo
Budimpešta, 30. oktobra s. Policija je izvedela, da pripravljajo komunisti na Madžarskem in v inozemstvu za 1. november velike manifestacije. Policija je ukrenila vse potrebno, da prepreči kršenje miru in reda.
Političen pretep v Jnomostu
Inomost, 30. oktobra s. Kljub premirju, ki so ga za čas volilnega gibanja sklenile stranke, je prišlo včeraj popoldne v Hot-tingit med Heirmvehrovci in socialno-demo-kratskimi volilci do pouličnega boja, v katerem so bile 4 osebe težko ranjene. Spopada se je udeležilo okoli 100 oseb. Policija ojačena z orožniki, je imela precej posla, da je oba tabora razdružila.
Angleško-japonska pogajanja
Tokio, 30. oktobra AA. Semkaj je prispela angleška gospodarska misija, ki ima nalogo, da prouči možnosti trgovskih stikov med Veliko Britanijo, Japonsko in Kitajska
Resnica o kolonizaciji v Povardarju
Beograd, 27. oktobra.
»Die schlechtesten Friichte sind es nicht, woran die Wespen nagen«, pravi star nem« ški pregovor, in če so se tako hitro zbrale »ose, ki glojejo« že prve poganke na« še notranje kolonizacije, mora stvar biti dobra.
V	žadnjem dopjsu smo omenili, kako se je neki italijanski list zaletel v našo dr« žavo, češ da hoče svoje malarične kraje zboljševati z naseljevanjem Primorcev, ka« terim obeta zvezde z neba, a jim daje za naselitev ozemlje, kjer zaradi malarije ne morejo obstati niti domačini. Skoraj isto« časno pa se je nekdo, baje iz Južne Srbije, oglasil v ljubljanskem »Slovencu«, kjer pra« vi, da je z začudenjem čital reklamni oklic nekega informacijskega biroja iz Beograda, v katerem se ptiooroča naseljevanje v var« darski dolini. »Slovencev« dopisnik pravi, da pozna Makedonijo in da ve, da je naj« hujše in najnevarnejše poletje v negotin« skem okraju in da je okolica Kavadarja najhujše leglo malarije. Dopisnik meni, da je oni oglas objavil v dobri veri nekdo, ki absolutno ne pozna razmer. Oglas da izvira najbrž iz pisarne »Saveza agrarnih zajednic«, čigar politika, da ima mogoče svojo upravičenost s splošno državnih vidi« kov, ali da ne gre, da bi se naši begunci porabljali .. (v kaj, ni povedano. »Sloven« čev« dopisnik priporoča nato za naseljeva« nje Kosovo polje in svetuje primorskim beguncem, naj se točno dajo poučiti o pri« likah v Južni Srbiji in ne hodijo po ln« formacije samo v »Savez«, da se osamosvo« je, če nočejo doživeti velikega razočaranja.
V	nedeljskem »Jutru« je končno tudi ne« ki M. H. izpregovorii precej obširno, z ne« katerimi stvarnimi podatki, o kolonizacij« ski akciji v Južni Srbiji in navaja v svojem dopisu tudi cene zemlji v dolini Črne reke in Povardarja, govori o potrebi kapitala za naselitev, svari pred malarijo in pripovedu« je o naporu, ki ga morajo zastavljati ko« lonisti v svojem delu, ki šele po daljših letih rodi sadove. Tudi ta članek zveni v svoji celoti bolj kot svarilo kakor pa pri« poročilo tistim, ki se nameravajo naseliti tam doli.
Ni naš namen, da bi se pričkali s »Slo« venčevim« dopisnikom iz Južne Srbije«, niti da bi osporavali nekatera navajanja M. H., temveč hočemo v kratkem pojasniti vsem in vsakomur, kaj in kako je s kolo« nizacijsko akcijo v Povardarju, v Bistre« niči v negotinskem srezu, kar bo obenem tudi najboljši odgovor vsem tistim, ki bi hoteli odvrniti naše ljudi od naselitve v tem kraju.
Inicijativa za to kolonizacijsko akcijo je izšla od zasebne strani, ne pa od »Saveza agrarnih zajednic« in informativni urad v ulici Miloša Pocerca št. 23a v Beogradu je popolnoma zasebna institucija samih kolo« nizacijskih interesentov. Svet, ki je na raz« polago za kolonizacijo, si je točno ogledal eden prvih interesentov, Primorec, začet« nik te akcije, priznan poljedelski strokov« njak, ki je obenem tudi stavbenik in je tako mogel dobro proučiti ne samo polje« delsko stran vprašanja, temveč tudi nasta« nitveno in vse ostalo. Ogledal si ni samo sveta v Povardarju, temveč tudi na Koso« vem polju, v Metohiji in dolini Črne reke in je prišel do prepričanja, da je svet v Bistrenici ob Vardarju najprimernejši za naselitev Primorcev zlasti iz takih krajev, kjer se poleg žita goji tudi prva zelenja« va, trta in sadje.
Če je g. M. H. omenjal, da v dolini Črne reke ni dobre pitne vode, jo je v Bistre« niči v izobilju. Nahaja se tam celo še star, skoraj 6 km dolg vodovod, ki pa je sedaj zapuščen. Zgodilo se je, da so v vasi nekje kopali vodnjak in so naleteli na zelo močan vir. Vaščani, Turki, »v strahu, da jim voda ne poplavi vasi«, so hitro zasuli ta vir. Pod vasjo, nad Vardarjem, je cela vr« sta izvirkov najboljše pitne vode, ki pa nima pravega odtoka in zato na daljavo dobrega kilometra tvori majhno, plitko, največ do 10 metrov široko močvirje, ki je edino leglo malarije. Ni treba drugega kot da se zberejo vsi ti izvirki v zbiralni jarek in tako odvedejo v Vardar, pa je vsa oko« lica za vedno rešena malarije. Za tistega, ki tega ne ve, naj povemo, da je Bistreni« ca za najmanje 25 kilometrov oddaljena od Kavadarja, ki je po »Slovenčevem« dopis« niku najhujše leglo malarije.
Kar se tiče splošnega prizadevanja ?a zboljšanje zdravstvenih razmer, naj omeni« mo, da je ravno včeraj imel v Beogradu svojo glavno skupščino »Savez zdravstve« nih zadrug« in je bilo na tem zborovanju ugotovljeno, da Američani z navdušenjem govore o naših zdravstvenih ustanovah ln so jih sami začeli posnemati In take za« druge delujejo poleg državnih ustanov tu« di v Povardarju.
Glede zemlje v Bistrenici je treba pri« pomniti, da so tu vsi znaki, da se je pred leti ta zemlja lepo obdelovala. Sadno drevje, ostanki vinogradov, njiv vse kaže na to. Vsak kolonist dobi nekaj zemlje v rav« nini, nekaj pa v bregu, prikladnem za vi« nograd, vsega 5 do 12 hektarjev na druži« no. Na bližnjem občinskem zemljišču sme vsak kolonist pasti do 50 ovac. Drva za svojo porabo si naseka vsaka družina v ne preveč oddaljenem hribovju. Stanovanje a« silo dobi vsaka družina. So to popravljene turške hišice, ki bi zadostovale za prva Ie« ta. V Vardarju je rečni pesek, kamenja za stavbe je dovolj na razpolago, opekarna že obstoji in se more po potrebi prenoviti in razširiti. Na razpolago je tudi že nekaj vprežne živine in poljedelskega orodia.
Cena zemljišču je okoli 4000 Din za hek« tar. Mogoče pa bi bilo prikupiti še neka! sveta znatno ceneje, kar bi precej znižalo povprečno kupno ceno za vse zemljišče. Treba je, da se pri najmanjšem deležu pla« I ča takoj ena petina kupne cene; ostalo se amortizira po dogovoru. Računati je tre« ba, da mora družina za to in za vse ostale začetne stroške razpolagati vsaj z 30.000 Din gotovine. Čim več orodja ima kdo » seboj, tem bolje je. Da bi se prevažala tu« di živina, se ne izplača. Prevoz družine tn njenih premičnin je brezplačen. Vsaka dru« žina ima pravico do dveh vagonov. Stano« vanjske hiše se pred nastanitvijo koloni« stov temeljito razkužijo in prebelijo.
Vsi ko!onisti se seveda združijo v svoji zadrugi, ki bo skrbela za nabavo vseh po« trebščin in bo tudi vnovčevala pridelke.
Bistrenica leži na levi strani Vardarja m nima svoje železniške postaje. Železni« ca teče po desni strani reke. Za prehod cez Vardar se uporablja splav, poleti pa se more čez reko z vozom. Železniška pro«»a je oddaljena od reke kakih 800 metrov in je tu bila svoječasno postaja, ki se obno-▼i, če prebivalstvo zaprosi za to. Drugače '
ie kakih 5 km do prve železniške postaje
(Dubrova ali Demir Kapija). Sresko mesto Negotin je oddaljeno kakih 10 km. Tu sta zdravnik in živinezdravnik. Ljudska šola je v Bistrenici«Dubljanih (dve vasi druga ob drugi). Tu so tudi ostanki cerkve, ki je bila, po pripovedovanju vaščanov. baje ka« toliška.
Da bo treba dela in zopet dela, je umljl« vo samo po sebi, kakor je umljivo, da vse to ni za — lenuhe, temveč za ljudi zdravih in pridnih rok. Da je treba primerne goto« vine. je ravno tako razumljivo, ker inora pač vsakdo vedeti, da brez nič ni nič. Da pa se bo v to kolonizacijo vloženi denar bo« gato obrestoval, pa jamči izredno rodovit« na zemlja, milo podnebje, ki omogoča vse panoge poljedelstva, in ugodna lega za raz« pečavanje pridelkov. Da bi kdo silil koga, da se tu naseli, je popolnoma izključeno. Komur pa je všeč, kar si je strokovnjaško oko temeljito ogledalo in je primorska pa« met po tehtnem preudarku spoznala za najprimernejše, pa naj se da točno poučiti o stvari ali pa naj si ogleda kraj sam, pa naj potem stori, kakor misli.
Po našem trdnem prepričanju bomo v kratkem imeli v Bistrenici*I>ubljanih pri« morsko kolonijo, ki bo v nekaj letih pravi biser Povardarja in vzor vsej naši notranii kolonizaciji.
Zagonetka vzroka katastrofe »R 101«
London, 30. okt. AA. Danes je nadalje« valo sodišče preiskavo o vzrokih katastro« fe »R 101«.
Strokovnjaki so prišli do zaključka, da je ostalo ogrodje zrakoplova v zraku ne> poškodovano. Eksplozija je sledila po pad« cu zrakoplova. Preiskava elevatorja je do« gnala, da je bila žica, ki je dirigirala ele« vator, pretrgana po katastrofi. Preiskava je tudi dognala, da ni resnična navedba me« tereološkega urada, da je povzročil kata« strofo pokvarjeni višinomer. Drž. pravdnik je izjavil, da je višinomer pravilno funk« cijoniral do zadnie<*a trenutka. Davi je so« dišče pričelo z zasliševanjem prič.
Prvi je bil zaslišan profesor Bairstow, predsednik komisije za določanje uporab« nosti zrakoplovov.
London, 30. oktobra AA. Na današnji razpravi je bil predložen ožgan kos papirja, ki so ga našli na kraju nesreče. Državni pravdnik je izjavil, da je ta pola papirja stran iz dnevnika iz strojne kabine zrakoplova. Ta stran je za preiskavo ogromnega pomena, ker kaže obratovanje strojev in hitrost zrakoplova do trenutka katastrofe. Zadnja beležka je bila vnešena ob dveh po polnoči. Ob tem času je bilo obratovanje strojev popolnoma normalno, dočim je bil pritisk o*ja namesto 30 do 31, samo 3. Ali je bilo to v trenutku katastrofe, ni mogoče dognati. Predsednik sodišča sir John Simon je izjavil, da strojnik najbrž ni mogel končati svojih beležk. V kabini za stroje je bil strojnik Cook, ki je katastrofo preživel.
Viharji nad Smirno
Carigrad, 30. okt. A A Viharji, ki divja« jo še vedno nad pokrajino v okolici Smir« ne, so povzročili novo škodo. Iz deročih valov so potegnili že 134 utopljencev. Nad 2500 ljudi je brez krova in so jih morali nastaniti po hotelih, šolah in mošejah. Ško« da presega dva milijona funtov šterlingov.
Porast angleških državnih papirjev
London, 30. oktobra AA. Na včerajšnji borzi sta dva državna papirja poskočila tako visoko kot še nikoli v zgodovini londonske borze. Splošno se opaža zadnje čase stalni porast državnih papirjev.
Eksplozija plinov v belgijskem rudniku
Bruselj, 30. oktobra s. V premogokopu Forte Taille v Montigniesu je nastala v pretekli noči eksplozija dušljivih plinov, v katerih se je zastrupilo 5 rudarjev. Pravi vzrok nesreče ln točnega časa še ni bilo mogoče ugotoviti. Rudarji, ki so davi ob 6. zapuščali rov, so opazili pri štetju, da manjka 5 tovarišev.
Obletnica premirja v Angliji
London, 30. oktobra AA. Na dan obletnice premirja bo kralj prisostvoval službi božji v Whitehallu in položil venec na grob neznanega vojaka. Isto bosta storila waleški princ in in yorški vojvoda.
Priprave za sabor poljske pravoslavne cerkve
Varšava, 30. okt. AA. Dela pripravljalne skupščine za otvoritev sabora poljske pravoslavne cerkve, ki je bil prekinjen, se bodo nadaljevala. Pred jesenskim zasedanjem te pripravljalne skupščine bo 6. novembra konferenca članov predsedništva te skupščine s predsedniki in poročevalci posameznih odborov. Na tem sestanku se bo proučil program dela skupščine.
Novi šef finskega generalnega štaba
Helsingfors, 30. oktobra. General Esch je bil imenovan za šefa finskega generalnega štaba. Na merodajnem mestu izjavljajo, da je bila le majhna skupina vojakov zapletena v zaroto pri ugrabitvi bivšega državnega predsednika in je docela neutemeljena domneva, da je šlo pri tem za prvi korak na potu k ustanovitvi tajne vojaške zveze vseh baltskih držav, katere cilj bi bila vojna proti sovjetski Rusiji.
Fuzija velikih newyorških bank
Newyork, 30. oktobra. Tu se pripravlja velikanska fuzija treh največjih new-yorških bančnih zavodov. Združile se bodo »Ameriška banka«, »Narodna banka« in »Mednarodni trust«, ki razpolagajo z eno milijardo dolarjev kapitala in s 700 milijoni dolarji vlog.
Eksplozija v škedenjskih plavžih
Rim, 30. oktobra s. (Štefani). Zaradi malomarnosti delavcev je v škedenjskih plavžih pri Trstu eksplodirala velika cev. fekoda se ceni na 300.000 lir.
Rudniška nesreča v Ameriki
THafaHister (Oklalioma). 30. oktobra. Davi so našli v nekem tukajšnjem rudniku 8 mrtvih rudarjev. 21 rudarjev še pogrešajo in je malo upanja, da bi jih rešili.
Velik kmečki zbor v Zagrebu
Zagreb, 29. oktobra.
V današnjem »Seljačkem glasu« objavlja bivši poslanec Karlo Kovačevič na uvodnem mestu daljši članek, v katerem poziva hrvatske kmete, da se dne 8. decembra zbero v Zagrebu k veliki kmetski manifestaciji za kralja in Jugoslavijo. V članku izvaja med drugim:
»Že letos na sestanku banskih svetnikov y Zagrebu je bilo sklenjeno, da se skliče v teku letošnje zime velik kmetski zbor. Vsi banski svetniki so pristali na to idejo. Bilo je treba samo še določiti dan. Izvoljen je bil tudi poseben odbor z nalogo, da provede organizacijo smotre mladih hrvatskih moči, ki ljubijo močno Jugoslavijo. Kakor mi pišejo in pripovedujejo prijatelji po raznih naših dogovorih v vaseh, je nastopil pravi čas, da razmišljamo o velikem kmečkem taboru v Zagrebu.«
S tem svojim člankom želim opozoriti vse naše prijatelje po vaseh in mestih: Vsi smo eno in zares je prišel pravi čas za našo manifestacijo v Zagrebu. Izvrši naj se na praznik Brezmadežnega spočetja, na ponedeljek, dne 8. decembra. Seveda, če se bo pokazalo, da se priprave do tega časa ne morejo izvršiti v potrebnem velikem obsegu, bomo zbor odložili, toda ne za dolgo, temveč le toliko, da bo vse lepo izvršeno in da se bo po božji pomoči čul glas iz našega belega Zagreba. Dragi prijatelji, prišel je čas, da stopimo dalje v našem velikem delu za srečnejšo bodočnost našega kmečkega ljudstva, naše domovine, naše velike ln močne države Jugoslavije. Velikega narodnega zbora se lahko udeležijo vst kmetje Ln ostali državljani, ki v naši Jugoslaviji vidijo edino jamstvo za prosvetni in gospodarski napredek Srbov, Hrvatov te Slovencev...
Napisal sem to zato, da se bo vedelo, da delujemo neumorno in pošteno in da bodo pravočasno obveščeni vsi naš! prijatelji. Samo hrabro dalje!«
Skrb za naše optante na Madžarskem
Osijek, 30. okt. n. Vlada je vzela v res« no proučevanje vprašanje povrnitve naših optantov iz Madžarske, ki jih je okoli 500 rodbin in ki že prihajajo preko meje. Via« da je sestavi.a v to svrho posebno komisi« jo, ki jo tvorijo minister Mirko Najdorier, general Mihajlovič ter podban savske ba« novine Stojanovič s potrebnim strokovnim osobjem. Komisija se že mudi v Osijeku ter se v prvi vrsti peča z vprašanjem na« stanitve naših ljudi, prihajajočih iz M džarske. Komisija ima na razpolago tudi primerne kredite za prvo pomoč izgnanih optantov.
Ameriški noliedelski urad v Beograda
Budimpešta, 30. oktobra, p. Znano je, da je nedavno ameriška vlada ustanovila v Beogradu urad za proučevanje poljedelskih razmer v podunavskib državah. Za vodjo tega- urada je imenovala svojega ministra za kmetijstvo Luisa Gij Mihaila, ki je na potu iz Amerike v Beograd došel snoči v Budimpešto, kjer ostane nekoliko dni. Minister Mihail je posetil ministra za kmetii-stvo Meierja in mu obrazložil namen svoje misije v Beogradu. Njegova naloga je, da prouči vsa vprašanja zadružništva agrarni!) kreditov, racionalizacije poljedelstva in agrarne metereologije v podunavskih državah. Njegovo imenovanje velja za dobo treh let. Obljubil ie, da bo prihodnje leto za dalje časa posetil tudi Madžarsko, da tudi tu prouči madžarsko kmetijsko politiko.
Zagonetna smrt rumimske-
ga potnika v Zagrebu
Zagreb, 30. oktobra, n. Davi so našli na železniški progi pri Savski cesti usmreene-ga Rumuna Jeana Crivinientu Pri njem so našli dokumente, iz katerih se je razvidelo. da je pokojnik delal v Franciji, odkoder s*-je vračal v domovino. Pri njem so našli 19<> francoskih frankov in dve vložni knjižici zn 8698 francoskih frankov. Mož pa je ležal brez zimske suknje in je bil tudi sicer slabo opravljen. Za enkrat še ni znano, kako je prišlo do smrti neznanega Rumuna. Najverjetneje je. da je padel iz ekspresnega vlaka, ali pa, da ga je vrsrel iz njega kakšen roparski napadalec. V tem smislu se tudi vršijo poizvedbe pri zagrebški upravi policije.
Kongres jugosloven sko-poljskih lig
Varšava, 30. oktobra AA. Kongres jugo-slovensko-poljskih lig v Poznanju, Varšavi in v Krakovu je odgoden na pomlad 1931.
Novi danski poslanik v Beogradu
Beograd, 30. oktobra p. Danes je Nj. Vel. kralj sprejel po običajnem ceremoni-jalu novega danskega poslanika na našem dvoru Erika Andreasa Mathiasa Pie-rita, ki mu je izročil svoja poverilna pisma. Novega poslanika je spremljal šef protokola zunanjega ministrstva Novako-vič.
Odlikovanje italijanskega nogometaša
Rim, 30. oktobra. AA. Reprezentančni nogometaš Umberto Calligaris je bil imenovan za chevalierja italijanske krone.
Hmeljski trg
žatec, 30. oktobra h. Na deželi živahnejše povpraševanje. Okvir cen je nekoliko padel. Plačevalo se je po 350—600 Ki. Cene za prvovrstno in prvovrstno izbrano blago so čvrste.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: precej stalno; spremenljiva večinoma viso« ka oblačnost. Situacija včerajšnjega dne: Večji del južno zapadne Evrope prekriva aaticiklon, ki ^ovzroča v zvezi s slabimi depresijami, ki lež. nad Anglijo in nad se« verovzhodno Evropo, v južn: Evropi stal« r.o in toplo vreme. Pritisk je neznatno pa« d l samo v predelih zapadne Hrvatske, do« čim je drugod poraste!. Jutranie tempera« ture so samo v južnih predelih padle za 1 do 2 st., dočim so drugod porasle za 1 do 8 st. Nebo je hiio večinoma pokrito z vi« sokimi deloma pa tudi z nizkimi oblaki.
Dunajska vremenska napoved za petek: V južnih Alpah oblačno, sem in tja dei. Milo vreme.
Naši kraji in ljudje
Železničarski sanatorij na Visolah
Slov. Bistrica, 30. oktobra.
Kakor smo že poročali, je prispela 27. t. n. v SI. Bistrico komisija, ki bo menda končnoveljavno sklepala o zgraditvi zelez-ničarskega sanatorija bodisi na Visolah ali drugod. Komisijo je vodil oblastm upravnik humanitarnih fondov osobja drz. železnic ▼ Ljubljani g. Vari, kot člani pa so fungl-rali gg. ing. Muller-Petrič, dr Ladiha, Angelo Cerkvenik in Teodor Mravlje. Kot zdravstveni izvedenec je dospel iz Maribora g. docent dr. Ivan Matko, kot strokovnjak za vodne naprave pa g. ing. Jug. K01™®1^ so se pridružili ie lokalni činitelji, in sicer za slovenjelvstriško mestno občino gg. župan dr. ŠcLaubach in dr. Jagodic, za obci-L Zgor. Bistrica g. Ivan Žuraj, za tinjsko občino gg. župan Ferk in župnik Hafner okrajni cestni odbor pa je zastopal nacelmk g. Ivan Kos. Na izrecno vabilo sta se udeležila ogleda tudi še gg. dr. Ferdo Attems.ta upravnik njegovega gozdarskega urada mg Miklau. - Komisija je krenila na avtomobilih skozi Zg. Bistrico po lepi cesti do Štampflove vhičarne na Visolah. Od tam .i ie peš ogledala prelimimrani teren od bivše dr. Jos. Vošnjakove domačije pa do Bauerjevega posestva.	.
Visolski predel lezi v višini 350 do 430 metrov na južnem pobočju Pohorja v popolnem in varnem zavetju Tinjske gore m Sv Urha (1000 m) ter Velikega vrha (1300 m). Zategadelj je ta prekrasni koscek našega Pohorja docela zavarovan pred neugodnimi vetrovi in padavinami. To dokazujejo dovolj zgovorno bujni vinogradi z žlahtno trto, posameznimi kostanjevimi gaji in pa občutljive marelice ter breskve, ki v izobilju uspevajo ob belih viničarijah. Podlago terena tvori kristalinični škrilj z vlaknastim gnaisom, ki vsebuje nekoliko amfibo-lita in serpentina, mestoma pa gnaisov gra-nulit. Površje je peščeno. To ugodno vpliva na čistočo ta kvaliteto vode, poleg tega pa se ni bati blata na potih in cestah, ki so iahko izpeljive brez večjih stroškov. Nikoder ni sledu hudournikov, bistri, hladni ln kristalnočisti potočki pa enakomerno hladijo poletje, ki je v teh krajih nenavadno znosljivo tudi v najhujši vročini. — Ravne travnate terase, ki so na prostoru 2—3 km med borovimi in smrekovimi šumami pov-sodi raztresene, nudijo naravnost idealna stavbišča. Koderkoli se ustaviš, se odpira očarljiv razgled proti Konjiškemu gorovju, Boču, Donački gori, Halozam in Slemenu, v ospredju pa zeleni ptujsko polje z bogatimi kmetijama.
Lepši in primernejši kraj za zdravilišče bi pač težko našli v vsej naši banovini, dasi je prebogata naravne lepote. Tega mnenja so bil brezizjemno tudi vsi člani komisije. G. docentu dr. Matku, ki je po napornem in dolgotrajnem iskanju opozoril našo javnost na doslej maloznane Visole, gre zategadelj popolno priznanje in zahvala.
Za izbiro mesta, kjer naj se stavijo zdravilišča izrečno socijalnega obeležja, so poleg klimatskih in vobče zdravstvenih prilik merodajne predvsem ekonomske razmere. V našem primeru jamči bližina Ptujskega m Murskega polja — žitnico naše banovine — za cenenost vsakdanjih potrebščin. Vzorna domača živinoreja daje obilico mleka in mlečnih izdelkov, bližina vinogradov in razsežnih sadovnjakov pa bo koristi-
la sanatoriju z nepogrešljivim grozdjem in sadjem. Naštete okolnosti so odločilnega pomeaa zlasti za železničarsko ustanovo, ki mora računati s cenenostjo tako, da v vsakem primeru koristi najširšim slojem tega stanu v naši državi. Naši železničarji zategadelj brez izjem soglašajo s tem, da se njihov sanatorij zgradi na Visolah. Edini zdravilišči za jetiko, ki bi s svojimi cenami odgovarjali gmotnemu položaju železničarjev — Golnik in Topolščica — sta stalno prenapolnjeni. Zato je zgraditev posebnega zdravilišča nadvse nujna. Izbira visolskega predela blizu Slov. Bistrice pa bo pri tem zadovoljila vse interesente.
Zdravilišče bi potrebovalo okrog 50 ha zemljišča, ki bi ga sorazmerno za nizko ceno do 1 — Din za kv. meter bilo dobiti od posestnikov Bauer in ing. Accetto ter od vmesnih sosedov Brezovnik, Žist in Ju-hart. Dovoz v to zaokroženo zatišje je deloma že izpeljan, deloma pa bi se brez težav lahko izpopolnil. Bolniki bi imeli tod poleg absolutnega miru in že neštetih ugodnosti še dokaj koristno zavest, da so blizu kulture. Saj je SL Bistrica, železnica in drž. cesta oddaljena le pičlo uro hoda. Ne občutili bi osamljenosti in zavest, da niso odrezani od ostalega sveta, bi jim v tej okolici dala dovolj potrebne duševne sile, ki v mnogih primerih odločilno vpliva na ugoden potek bolezni.
Upamo, da bo izbrano stavbišče na opisanem teritoriju sprejeto zlasti še, ker se je tudi prva komisija iz Beograda odločno izrazila za ta projekt. S tem bodo veliki izdatki, ki naj bi znašali baje okrog 10 milijonov Din, investirani pač na najugodnejšem mestu.	—P*
Za novo bolnico v Murski Soboti
Murska Sobota, v oktobru.
V torek, 4. novembra se sestane v Murski Soboti uradna komisija, ki naj poišče pri* meren prostor za novo poslopje bolnice, ki se ima pričeti graditi že prihodnje leto. Termin je blizu in mogoče ne bo odveč opozoriti komisijo na mnenje, ki so ga zad« njič iznesli nekateri višji uradniki savske banovine, ki so se mudili tu zaradi aukcije v gradu grofa Szaparyja. Omenjeni gos spodje so, ko so si ogledali še dobro ohra« njen grad in pa prekrasen park okoli nje« ga, izjavili: ali morete najti za bolnico lep« ši in prikladnejši prostor? Pri nas bi ga že davno koristno izrabili.
In resnično — načrt, napraviti iz Szapa« ryjevega gradu novo bolnico, ni niti z da« leka fantastičen ali kakorkoli nepraktičen. Grad bo za dva ali tri milijone na prodaj. Mesto obljubljenega zemljišča bi občina v zameno gotovo radevolje napeljala v po« slopje brezplačno elektriko in prispevala še nekaj denarja v gotovini. Poleg tega se odreže za namene bolnice polovica parka, ki se lahko ogradi in tako izolira od onega dela, ki bo določen za šetališče. Na drugi strani (proti Černelovcem) bi se še lahko namestil projektiran' Zdravstveni dom in take bi bile vse zdravstvene naprave kon* centrirane na enem mestu. Predelava gra« du samega za namene bolnice tudi ne bi stala mnogo več kakor še enkrat toliko kot polopje samo — in če pomislimo, da bo, kakor se govori, na razpolago do dva j* set milijonov, potem se dajo s tem načr«
Danes ob 4** 7y* in vesela filmska opereta
Slavni nemški tenorist
H. H. BOLLMANN
T velefilmu
Vesela srca
Kot partnerica poje dražestna KATHE DORSCH
Poleg tega: prednaznanilo za film »ČARDAt PRINCESA« ta nova »Nicky miška«
Film, ki presega po svoji lepoti, lepih pesmih ta godbi nepozabno opereto »DVOJE SFC V % TAKTU«! Predprodaja vstopnic od 11. do pol. 1.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
tom gotovo doseči lepi prihranki, ki bi se mog-li koristno uporabiti drugod. Zato naj komisija ne preide ravnodušno mimo tega načrta na svoj dnevni red.
Gornjeradgonski šolski proračun
Gornja Radgona, 30. oktobra. Krajevni šolski odbor v Gornji Radgoni je v zadnji svoji seji sestavil proračun za šolsko leto 1931, ki izkazuje naslednje za* nimive postavke:
Skupni izdatki so za prihodnje leto zelo zvišani ter znašajo 129 000 Din, razdeljeni pa so na naslednje posamezne postavke:
sklad za zgradbo novega Šolskega poslopji 25.000 Din, stanarina in nagrada za vero« učitelje 33.000 Din, za nepredvidene izdat« ke, koji v proračun za tekoče leto niso bili vnešeni, t. j. stanarna učiteljstvu v letu 1930, za kar je moral krajevni šolski odbor najeti posojilo 20.000 Din. Vsi ti izdatki značijo veliko breme sedanjega šolskega odbora, ki so se poprej krili iz dr« žavnih blagajn, sedaj pa so se naprtili občinskim upravam, ki imaio že itak druge velike izdatke. Nadalje za kurjavo in raz« svetljavo 11.500 Din, ostali redni izdatki za popravila in dr. 21.500 Din ter končno za nabavo učnih knjig in vseh šolskih po« trebšoin za vso šolo obiskujoče deco 18 tisoč dinarjev.
Ker nima krajevni šolski odbor nikakih dohodkov, morajo vse navedene izdatke kriti všolane občine sorazmerno po davč« ni moči. Pomembna je postavka za nabavo učnih knjig in drugih šolskih potrebščin, ki jo je tukajšnji krajevni šolski odbor
vnesel m uvedel ▼ svoj proračun šele « lanskim letom. Od tega časa naprej dobi« vajo namreč vsi šolo obiskujoči otroci brez izjeme brezplačno vse šolske knjige in potrebščine. To je uvedel tukajšnji kra* jevni šolski odbor zaradi tega, ker obisku« je tukajšnjo šolo pretežna večina (dve tretjini) revnih vmičarskih otrok. Kakor je namreč splošno znano, posedujejo v tu« kajšnjem okolišu številna vinogradna po« sestva inozemci. V teh viničarijah pa so uslužbeni rervni viničarji — starši šolo obi« skujočih otrok. Ker le=ti doslej niso za« mogli nabavljati svoji številni revni deci potrebnih učnih knjig in drugih šolskih potrebčščin, je krajevni šolski odbor vne« sel v svoj proračun z lanskim letom tudi to pomembno in celo potrebno postavko ter na ta način obremenil le z neznatnimi vsotami razen domačih tudi inozemske lastnike oziroma posestnike ki imajo svo« ja obsežna in plodonosna vinogradna po« sestva v tukajšnjem okolišu.
Levo-desno
kamorkoli se ozrete, pa boste culi od vsake dobre gospodinje, da ni zanesljivejšega in izdatnejšega sredstva za pranje od
ALBUS TERPENTINOVEGA MILA
Zopet pravi lepa Janja: »Brez ALBUSA ni pranja!«
*B£P£NTt NOVO MI LO
Cesta Ljubljana-Litija-Radeče
Litija, 30. oktobra.
V sobotnem »Jutru« smo poročali iz Beo« grada, da so v ministrstvu za zgradbe odo« breni tehnični elaborati za izgradnjo štl« rih novih cest v Sloveniji, med temi je dovoljen že tudi delni kredit za novo cc* sto, ki naj veže: Liubliano. Litiio in Ra« deče.
Razumljivo je, da je ta vest povzročila tako v našem kraju, kakor tudi v vsem ostalem Zasavju veliko veselje, saj naše ljudstvo hrepeni že dolgo po dobri cestni zvezi proti ljubljanski strani, do kamor je sedanja pot precej odročna in ne vedno v najboljšem stanju. Kakor znano pa v sme» ri proti vzhodu od vasice Save da'je sploh nimamo več nikake, čeprav krvavo potreb« ne zveze. Naš človek, ki bi imel opravka v Zidanem mostu in bi hotel tjakaj z vo« zom ali avtom, mora popreje prevoziti pre« cejšen kos banovine — pri tem pa ima še izbero preko Trojan in Celja ali pa po dolenjski cesti in mimo Sevnice zopet na« zaj na Zidani most... Za današnjo dobo, ko je čas tako silno drag, kažejo vse živ« ljenjske potrebe, da cesto od Litije dalje na obe strani nujno, nujno rabimo!
O imenovani cesti Ljubljana«Litija=Rade« če pa je zadeva taka»le: Ta cesta je sicer speljana že iz prejšnjih časov. Njena tra« sa pa je na nekaterih predelih silno ne« spretna, gre preko tako strmih klancev, ki jih sodobna prometna sredstva le s te« žavo prenesejo. Razen tega je ta cesta na nekaterih mestih v tako slabem stanju, da se je tujec, ki je zašel tja prvič, v drugo ne želi več uporabiti in se rabi zato ta cestna proga le boij za domačo, lokalno potrebo. Domačim si žele izboljšanja že obstoječe ceste. Na potrebo preureditve ceste so stalno opozarjali vse činitelje tn tako je nedavno banska uprava napravila načrt za preuredbo te ceste, ki naj veže Ljubljano in Radeče.
Ta cesta pa gre po naslednjih krajih: Sostro pri Ljubljani, čez Peklarjev klanec, ki ima močno strmino, po dolini Besnici (istoimenski potok, ki teče po tej dolini se izliva v bližini Zaloga v Ljubljanico), Pre> žganje, Stangarske Poljane, Zavrstnik, Šmartno, Mala Kostrevnica, Selšek, Cerov« ca, Pusti mlin (v bližini je znano velepo« sestvo Slančeva Reka), Pil (naselje vrh reških serpentin), Moravče, Gabrovka, Sv. Križ, nato čez Moravško goro. Brezovo. Bistrico, Dole, Kal, Dobovico, Murnov gra. ben, Sopotno, Svibno mimo papirnice v Ra« deče.
Ta že obstoječa banovinska cesta druge« ga reda nikakor ni sposobna, da v sedanj! dobi, ko se poslužujejo trgovci kakor tudi privatniki avtomobila, zadovoljuje vsem potrebam. Zato ima banska uprava namen, vse dosedanje nedostatke, ki jih je poka« zala praksa, odstraniti. Tako bo treba na
KULTURNI PREGLED
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20 Petek, S.: Gospa ministrica. Premijera. A. Sobota, L novembra ob 15.: Snegulčica. Izven. — Ob 20.: Sveti plamen. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 2.: Razbojniki. Ljudska predstava
po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 3.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPEKA.
Začetek ob 20. Petek. 91.: Zaprto.
Sobota, 1. novembra ob 15.: Knez Igor. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. — Ob 20.: Vesela vojna. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Jfedelja, 2,- Moč usode. Ljudska predstava
po znižanih cenah. Ponedeljek, 3.: Zaprto.
Srbske - hrvaški spis • delovni š®lL V
Zagrebu je pravkar izšla knjiga prof. Sali-ba Ljubunčiča »Škola rada. Idejna i tehnič-ka struktura«. Pisec opisuje v nji bistvo in pomen delovne šole. V spisu so obdelani problemi te pedagoške smeri s posebnim oziram na kulturne in nacijonalne potrebe v Jugoslaviji. Knjiga ni samo teoretično premotrivanje, marveč je tudi polna didaktičnih in praktičnih na3vetov in navodiL
Učitelji osnovnih šol in profesorji učiteljišč je ne bodo mogli zlahka pogrešati, saj so si takšno knjigo že zdavnaj želeli. Naroča se pri avtorju Zagreb, Djordjičeva ulica 17 (izvod stane 20 Din).
Novi slovanofilski časopis. V Beogradu je izšla 1. številka časopisa »Bizanta« s podnaslovom »Književno - kulturni časopis za upoznavanje i bličenje Slovena«. Urejuje in izdaja novi časopis Stevan Babin. Za uvodnik ima poziv »Svima Slovenima« v srbohrvaščini, ruščini, češčini in poljščini, ostala vsebina je po večini v srbohrvaščini, delno v ruščini, poljščini in češčini. Ne manjka kurioznosti: S. S. je spisal v bolgarščini pesem »Integralna ugoslavija«, G. A. Gerosimov pa v ruščini opeva Poljsko. Slovanska sloga, kakor je v življenju narodov žal nL Na koncu je >vseslovanski besednjak«, na platnicah pa obilen seznam tiskovnih napak v vseh slovanskih jezikih. Vprašanje je, ali bo ta časopis, ki naj zbira vse delavce za slovansko zbliževanje, v današnjih razmerah in na tej ne ravno znatni višini srečno prebil začetne težave in kako dolgo bo še oznanjeval svoje ideje?!
Otvoritev »Manesorega« paviljona t Pragi. Dne 31. oktobra bo za praško likovno umetnost velik praznik: tega dne se bo otvoril »Umetnostni paviljon društva Ma-nes« To zaslužno društvo, ki izdaja najboljšo češko umetnostno revijo »Volne Smč-ry« in se tudi sicer udejstvuje kot založnik,
je dobilo krasne prostore na reki Vltavi; njegov moderno zgrajeni paviljon bo zopet nova znamenitost Prage, obenem pa krasen dom čeških likovnih umetnikov.
Večer slovanske poezije v Pragi. Jed-nota slovanskih žen v Pragi je priredila minule dni večer slovanskega pesništva, ki je zopet zbral vse praške slovanofile tja do starine Nerrriroviča - Dančenka in našega rojaka prof. Murka. Velika dvorana Sladkovsikega je bila jx>lna. Pevsko društvo »Hlahol« je pelo himne vseh slovanskih narodov, gledališki igralci pa so recitirali pesmi. Tako .ie za Jugoslovene nastopil bivši član ljubljanske drame Zvoni-mir Rogoz. Svoje pesmi je recitiral v Pra-gš žiiveči bolgarski pesnik Kiril Ckrikov. Vse pesmi j>o večini opevajo slovansko usodo m misel. Večer je imel velik uspeh.
Kratka zgodovina ruskega slikarstva, zgoščen in vendar dovolj pregleden oris njegovega razvoja od Petra Velikega do danes, je izšla v oktoberski številki berlinske revije »Ost - Europac. Avtor je N. Sinesubov. Na 20 straneh je zbrano najvažnejše, kar je treba vedeti o strujah v ruskem slikarstvu.
Nepoboljšljivi. Založba dr. H. Epsteina Dunaj - Lipsko je napovedala svojo veliko monografijo o Pragi z besedami: »Die erste Kulturgescbichte einer der schonsten deo-tsehen Stadte«.
Novi roman Knuta Hamsuna. Pri Lange-nu v Monakovem je izšel v nemški izdaji novi roman Knuta Hamsuna »August Welt-umseglerc
proti Besnici. Po tej dolini gre namreč na novo grundirati cesto dalje od Zavrstnika stotine voz, ki so natovorjeni z lesom. Dolgo časa se ni gledalo na pravo vzdrže« vanje ceste, razen tega primanjkuje v ne« posredni bližini trdega nasipnega materija« la, lapor pa ni primerno nasipno sredstvo.
Potreba bo tudi znižati nekatere klance, ki so za današnji promet velika ovira. To so predvsem znani strmi Peklarjev klanec, prav tako tudi Trebeljevski klanec, poleg nekaterih drugih tudi še nerodni klanec z zelo ostrimi serpentinami pod Pilom m med Slančevo Reko. Seveda bo obrniti po« sebno pažnjo Murnovemu grabnu na oni strani Dol proti Sopoti. Pred nedavnim sem šel po tem klancu iz Knezove smeri. Cesta je sicer nasuta, klanec pa je upehal in užugal vso družbo. Kako pa trpi šele živina, ko mora v te strme vzpetine. Seve« da bo potreba tudi zgraditi na progi močne mostove, ki imajo nosilnost tudi za težje tovore. Na nekaterih krajih, tako n. pr. * Murnovem grabnu pa se cesta, ki ji prihiti nasproti potok, kar spusti v vodo. Ob su« hih časih pride s preskakovanjem preko tudi popotnik, prav tako kakor vprežna živina, ob deževju pa se moraš kar spri« jazniti z mislijo, da stopiš tudi — do ko« len v vodo ali pa še bolj, če imaš resen namen, priti preko preplavljenega cestnega predela.
Vsa izboljšanja na razmeroma precej
dolgi cestni progi bodo zahtevala več mi« lijonov denarnih sredstev, prvi krediti pa so pokazali, da imajo naši državni vodi« telji resen namen pomagati ljudstvu prt izboljšanju cest, ki so nujna življenska po« treba v današnji dobi in prvo sredstvo ra povečanje tujskega prometa.
Izboljšanje navedene cestne proge pa no sme nikakor zavlačevati še bolj važne in glavne cestne zveze med Ljubljano, Litijo in Zidanim mostom, ki je življenjskega po* mena tako za Litijo kakor tudi za vse ostale zasavske kraje, prav tako kacor za ostalo zaledje tja notri do Zagreba na eno stran, na drugo pa še dalje kakor do Celja.
DoraSčajoči mladini nudimo zjutraj ča-šico naravne »Franz Josefove« grenčlce, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec ta čreva pri dečkih ta deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Frani Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva pri vseh lekarnah, droge-rijah ta špecerijskih trgovinah.
Novice iz Šmartna pri Litiji
Šmartno, 30. oktobra.
Naše Sokolsko društvo je pred nedav« nim z vso silo zastavilo svoje delo; med počitnicami popravljena m preurejena dvo« rana vabi vse brate in sestre se bolj pod sokolsko okrilje.
Sokolska telovadnica se polni z novimi člani in članicami. Novinci se prav pridno in redno udeležujejo telovadnih ur. Zgledu svojih starejših bratov in sester sledi tudi naraščaj, prav tako kot se krepe tudi vrste moške in ženske dece.
Prenovljeni oder je podžgal k delu tudi dramatični odsek; letos ga čaka važna na« loga. Bratski sokolski oder v Litiji bržkone ne bo spravil nobene igTe na gledališke deske, vsaj dozdaj še ni pokazal nobenega življenskega znaka; zato pa bo moral šmarski oder zadovoljiti tudi litijsko pu> bliko. Upamo, da bo naša igra: »Ljubezen in ljubosumnost«, ki jo vprizorimo v naj« krajšem, privabila v naš krog tudi mnogo novih gledalcev. Zanimivo je, da si snuje« jo Šmarčani lastni salonski orkester. Prvi sestanek godbenikov se bo vršil v soboto 1 novembra ob 11. dopoldne v salonu pri Mačku. Polnoštevilna udeležba naj pokaže potrebo novega orkestra. _
Naročajte, kupujte
in citajte »Ponedeljek"!
Poskusen vlom v kolodvorsko restavracijo
Poljčane, 30. oktobra.
Tukajšnja restavracija, ležeča par kora« kov od kolodvora, je prestala že dosti vlo« mov. V kratkem razdobju je torkov vlom že četrti. Trije so bili posrečeni, zadnji pa se je zaradi varnostnih naprav, ki jih je dal po tolikih bridkih izkušnjah napra« viti restavrater, izjalovil. Značilno pri tem je, da je bila pri vseh treh vlomih oškodo« vana več ali manj taista natakarica, ki o zadnjem vlomu pripoveduje naslednje:
Bilo je nekako ob pol 22. Tedaj sem bila še spodaj. Že takrat se mi je zdelo, da nekdo odpira šaluzine, zato sem stopila venkaj, misleč, da se kdo igra pri oknih. Ker pa nisem nikogar opazila, sem kmalu nato zaprla restavracijo ter odšla spat r zgornje prostore. Na kakšno tatvino zdaj nisem mislila, ko so mi po zadnjem vlomu dali napraviti na vsa okna železne križe, zato sem se zjutraj tembolj začudila, ko sem našla pri »šankovem« oknu zaveso odgrnjeno, razbito šipo in na treh mestih napil jen križ. Tedaj sem prestrašena po« klicala gospodarja, ki se je z menoj vred čudil nad predrznostjo neznanih zlikovcev, ki pa so gotovo stari znanci.
Da niso dosegli svojega namena, se je le zahvaliti močnim železnim križem na ok« nu in pa dejstvu, da so tisti večer ravno spraznjevali postajno greznico ter tako najbrž pregnali predrzne svedrovce, ki so se lotili celo železnih križev na oknu.
Velika nacijonalna ekskurzija v Pariz
V dnevih od 15. do 22. novembra t. L bo priredil »Jugoslovenski turista« v Beogradu v sporazumu in pod vodstvom delegata beograjske občine in odbora za odkritje spomenika hvaležnosti francoski republiki veliko nacijonalno ekskurzijo v Pariz in svečano polaganje venca na grob francoskega neznanega junaka. Protektorat nad tem izletom je prevzel Francoski vrhovni komisa-rijat za turizem, tehnično vodstvo skozi Francijo pa Francosko nacijonalno udruženje za turizem, ki bo sprejelo in prevzelo izletnike že na avstrijsko-švicarski meji, jih vodilo skozi Francijo in Pariz in spremilo preko Švicarske do avstrijske meje. Program za ogled Pariza in okolice je sestavil po nalogu vrhovnega komisarja za turizem g. Tunot, predsednik Nacijonalnega udruženja za turizem v Parizu.
Ta spored nudi redko priliko, da izletniki v kratki dobi 4 dni in 5 noči spoznajo temeljito Pariz in njega zanimivosti. Ljubljanski izletniki se pridružijo dne 15. novembra ob 20. na ljubljanski postaji ia potujejo preko Jesenic, St. Veita, Innsbrucka Zflricha in Belforta v Pariz, kamor prispejo 16. novembra ob 22.
Stroški so preračunani za one udeležence iz Ljubljane, ki bi potovali v II. razredu, na 4650 Din, za potnike v III. razredu pa 3750 Din. V to vsoto je vračunano potovanje iz Ljubljane v Pariz in nazaj, prebrana med vožnjo in v Parizu, stanovanje v prvovrstnih hotelih, prevoz prtljage, vožnja z avtomobili, obiski gledališč, muzejev in zabavišč in vse takse in napitnine.
Interesenti se lahko prijavijo do 5. novembra 1930 v pisarni »Jugoturista«, Knez Mihajlova ulica 7, Beograd (palača Ruski car)
Vsak prijavitelj mora položiti do navedenega roka 1000 Din in najkasneje do 10. novembra poslati »Jugoturistu« od krajevne policijske oblasti vidiran potni list in eno fotografijo radi nabave francoskega in drugih transitnib vizov.
Iz prijaznosti sprejema prijave tudi mestni ekspedit v Ljubljani, kjer je tudi na vpogled podrobni spored potovanja.
Novi šlager
so naše elegantne zimske sukne ter krasni damski plašči, vendar so jim cene prav nizke.
Oglejte si našo zalogo!
Miklošičeva cesta 14.
Gg- učitelje in učiteljice
ter inteligenco na deželi opozarjamo na izredno ugoden nakup zimskih suken in damskih plaščev pri tvrdki
FH. LUKIč, STRITARJEVA ULICA
Črne sukne od Din 950.— naprej. Damski plašči pa od Din 350.—
naprej.
omaee vesli
*	Izpremembe v državni službi. Z odlokom obče seje glavne kontrole so dodelje-ui na službovanje v krajevno kontrolo pri železniški direkciji Ljubljana: računski nad-preglednik glavne kontrole Josip Girtler in uradnik glavne kontrole Dobrivoje Popovič v krajevno kontrolo pri železniški direkciji Zagreb pa uradnik glavne kontrole Zdravko Ferderber doslej v krajevni kontroli pri železniški direkciji Ljubljana.
*	Novi dekani v mariborski škofiji. V mariborski škofiji so imenovani gg. Jože Krohne, doslej župnik v Podsredi, za dekana v Kozjem, Pavel Žagar, doslej vikar v Novi cerkvi, za dekana istotam, in Jožef Krančič, doslej župnik v Ljubnem v Savinjski dolini, za' dekana v Gornjem gradu.
*	»Službeni list banske uprave Dravske banovine« objavlja v 34. številki med drugim: zakon o zdravstveni zaščiti učencev vseh šol (narodnih, srednjih strokovnih in visokih šol) za vso dobo šolanja; zakon o uporabi zakona o organizaciji finančne uprave na uslužbence uprave državnih monopolov; uredbo o načinu vzgajanja v zavodih za vzgajanje otrok in mlajših malo-letnikov; pravilnik o delu občinskih zdravnikov ter pravilnik o načinu pobiranja in o uporabi pobranih pristojbin za preizkušanje in odobravanje zdravil in zdravilnih specijalitet.
*	Spomenik dr. Reissu. Beograjski rezervni oficirji so prevzeli nase častno dolžnost, da postavijo spomenik pokojnemu našemu velikemu prijatelju Švicarju dr. Reissu, ki se je med vojno bor:'
frontj in se po končani vojni stalno naselil v Beogradu. Doprsni kip, delo kiparja Marka Brežanina, bo postavljen na 3 in pol metra visok piedestal iz šumadijskega marmorja. Spomenik bo postavljen v Topčide-ru, kjer si je dr. Reiss postavil lastno hišo in kjer je tudi umrl. Odkritje s p« k bo vršilo še letošnjo zimo in beograjske novine poudarjajo, da je to pri nas prvi primer, da se zaslužnemu možu že po poldrugem letu po smrti postavlja spomenik.
*	Ne pozabite, da govori število članov Vodnikove družbe tudi na zunaj o naši slovenski zavesti. Pri malen narodu, kakor smo Slovenci, ki mu tujci radi odrekajo kulturno vrednost, je na pr. število 20.000 članov pri taki književni organizaciji kakor je Vodnikova družba, velik dokaz njegove narodne zavesti. Zato ie dolžnost vsakega zavednega Slovenca, zlasti inteligence, da to število pomnoži! To je prava narodna dolžnost.
*	Orožnika Meglič in Šnuderl izven nevarnosti. Kakor smo že te dni poročali, se stanje obeh žrtev jezerskega spopada, orožnikov Šnuderla in Megliča, trajno bcii ša in sta že oba izven nevarnosti. Šnuderlu se rane počasi celijo in sme po malen vži-vati tudi tečnejšo hrano. V torek dopoldne ie oba ranjenca v ljubljanski bolnici posetil komandant celokupnega orožništva, diviz<'j-ski general Dušan Markovič, ki se je zanima! za njuno stanje. General se je dalje časa razgovarjal z ranjenima orožnikoma in je vidno vzradoščen nad njunim povolj-nim stanjem zapustil bolnico.
+ Nesreča popularnega pesnika Žmigav-ca. V Dugem selu pri Zagrebu se je pripetila te dni Milanu Dobrovoljcu, ki je znan po svojem pesniškem imenu Zmigavec, huda nezgoda. Ko je Zmigavec, ki je tudi občinski odbornik, prišel pred vrata občinskega poslopja, mu je s prvega nadstropja padlo okno na glavo in ga močno ranilo. Navzoči občinski zdravnik mu je nudi! prvo pomoč. Nesreča se je zgodila zaradi neprevidnosti sluge, ki je izmenjaval okna.
*	Nove luksuzne cigarete. Uprava državnih. monopolov je dala te dni v promet :iove luksuzne cigarete pod imenom »Mignon« v paketih po deset komadov v luksuzni opremi. Cena šest dinarjev.
*	Nove uganke in zanke z razpisanimi nagradami priobčuie pravkar izišla številka tedenske ilustrovane revije »Življenje in svet«.
*	Novj grobovi. Nenadoma je preminil letalski podporočnik 4. letaskega polka v Zagrebu g. Stanko L o j k v najlepši mladosti 23 let Pokojnikovo truplo prepeljejo iz Zagreba v Celje, kjer bo 1. novembra ob 11. pogreb na mestno pokopališče. — Preminila ie ga. Marija P o 11 a k o v a. roj. Šušteršičeva v visoki starosti 83 let. Pokoj-nico prepeljejo v Kranj, kier bo danes ob četrt na 17. pogreb. — V Ljubljani je umrla
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavods v LJubljani
30. oktobra 1930. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra 3 temperaturo. 4. relativno vlago v %. 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin s. padavine v mm.
Ljubljana 7, 765.3, 7.2, 84, NE2, 9--
Maribor 7, 762.8, 8, 75, mirno, 9, —, —. Mostar 7, 766.5, 5, 76, NNE2, 4, dež 01
Zagreb 7, 767.7, 8, 85, W6. 10 megla,__
Beograd 7. 765.5, 5, 74, SE2 4 — — ' Sarajevo 7. 768.5, 0. 92, ESE2. 3, —, — Skop-lje 7, 767.5, 1, 93, mirno, 3, —-, —. Kumbor
7.	765.0, 7. 85, mirno. 3. —, —. Split 7 766 3 10, 67, N2, 3, -, -. Rab 7, 765.1, 13 72 SE2, 10, —. Vis 7, 765.3, 8, 76, NW6, 3^
~ 9	'
Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 13.2, najn. 6.8. Maribor 3. Mostar 2. Zaigxeb
8.	Beograd 4. Sarajevo 0. Skoplje 1. Kumbor —. Split —. Rab —. Vis —.
Solnce vzhaja ob 6.33, zahaja ob 16.35. Luna vzhaja ob 14.12, zahaja ob 21.32.
v starosti 83 let ga. Ana Kocmurjeva, zasebnica. Pogreb bo danes ob 16. — Bodi pokojnikom prijazen spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
* Glas zapuščenih. Prejeli smo: Zima je že zgodaj potrkala na vrata in kakor ka že, bo dolgotrajna in huda. Železniški sta-roupokojenci, provizijonisti, miloščinarji, železniški invalidi, vdove in sirote državne in južne železnice so jo s strahom pričakovali. Zmrzovali bodo v nezakurjenih sobah, v barakah in podstrešjih, ker nimajo sredstev za primerno, človeku dostojno stanovanje. Nimajo sredstev za kurivo in obleko, ker jim še za živež primanjkuje. Ni treba omenjati, kaj je železniška služba, s kakšnimi trdotami je zvezana in to ob vsakem vremenu podnevi in ponoči. Vendar je vsak na svojem mestu vztrajal, plačeval z veseljem v pokojninski sklad v dobri nadi, da bo na starost preskrbljen. A časj so se izpremenili, svetovna vojna je uničila tudi tem siromakom mirno, zadovoljno starostno življenje. Žive v največji bedi, pomanjkanju in obupu, delno v resnici gladu umirajo. Na vseh merodajnih mestih se venomer razkriva to strašno gorje s prošnjo, da se tudi tem siromakom uredijo njihovi prejemki času in življenjskim potrebščinam primerno. Neštetokrat se ie že prosilo, da se onim ki so se v službi ponesrečili, njihove še vedno kronske nezgodne rente prevedejo in urede. V tej hudi stiski imenovanih ponovno dvigamo svoj glas in prosimo: Usmilite se teh trpinov! Trdno upamo, da kraljevska vlada ne bo preslišala obupnih klicev onih, ki so težko in odgovorno službo zvesto in pošteno vršili za dobrobit vse javnosti, temveč bo po svojih močeh skušala omiliti bedo trpečih. — Društvo železniških upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani.
Janes ob 4., y26., y28. in 9. zvečer BOŽANSKA
GRETA GARBO
v svojem najnovejšem velefilmu:
V
Velefilm edinstvene lepote. — Kot partner nastopi Vaš mili NILS ASTHER ter FRED SOLM.
Prvič v Ljubljani!	Novo!
KINO IDEAL
*	Ustanovitev Tujsko-prometnega društva v Ratečah. Pišejo nam: V nedeljo, dne 26. oktobra se je ustanovilo v Ratečah na Gorenjskem Tujsko-prometno društvo za Rateče-Planino. Društvo že šteje 42 rednih in 10 podpornih članov. Odbor: predsdenik župan Josip Pintbah, tajnik orožniški narednik v pokoju Alojzij Kavalar, blagajnik posestnik Janez Kerstanj, gospodar gostilničar Alojzij žerjav, odborniki: Franc Kaj-žar, Jože Oman, Juvan Janez in Petrič Janez.
*	Natečaj za banovinskega zdravnika.
Banska uprava Dravske banovine razpisuje službeno mesto banovinskega zdravnika z\ združeno zdravstveno občino Trebnje s sedežem v Trebnjem. S službo je združena letna plača 9000 Din in pripadajoče petletnice. S potrebnimi prilogami opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do 15. novembra po zdravstveni občini Trebnje banski upravi v Ljubljani.
*	Dubrovnik najame veliko posojilo. Mestni zastop v Dubrovniku je na svoji poslednji seji razpravljal o vprašanju najetja mestnega posojila v znesku 40 milijonov dinarjev. Posojilo bo dala Prva hrvatska štedionica. Dvanajst milijonov tega posojila se bo porabilo za povračilo posojila Hipotekam; banki, ostanek pa v investicijske svrhe. Pogajanja za posojilo so povoljno končana.
*	Dediči se iščejo. V Trstu je 16. marca letos umrla Marija Jazbečeva. Poslednja volja se ni našla. Njen brat in njena sesitra, Matija in Ana Vodeničar, sedaj baje v Ameriki, se pozivata, da se v teku enega leta zglasita pri okrajnem sodišču v Kostanjevici. Po preteku tega roka se bo zapuščina obravnavala v ostalimi dediči in g. Josipom Makaričem v Dobah, ki je postavljen za skrbnika.
*	Predavanje o slovenski likovni umetnosti bo v prostorih Slovenskega kulturnega društva »Triglav« v Krastujevcu, restavracija »Novi Sad« — Palilule, v nedeljo 2. novembra ob 11. dopoldne. Predavatelj slikar g. Ivo Tarman.
*	Absolventi tehnične srednje šole z zrelostnim ali diplomatskim izpitom, ki so brez službe, naj javijo svoje naslove profesorju Valentinu Rožiču na tehničnj srednji šoli v Ljubljani zaradi statistike oziroma službe.
*	Ureditev clceronske službe v Splitu. Potrebi, da se že enkrat uredi ciceronska služba v Splitu in njegovi okolici, se bo v kratkem ugodilo. Vsi vodniki tujcev morajo opraviti izpit ter bodo o tem prejeli obrtni list. Izpit se bo vršil pred strokovno komi-
Vaše plošče in filme
Vam najvestneje
razvije in kopira drogerija KAftC &
LJUBLJANA
MARIBOR
sijo, katere člani bodo tudi zastopniki arheološkega muzeja, konservatorskega urada, Zveze za pospeševanje turizma ter en profesor zgodovine in geografije.
*	Izlet hrvatskih turistov v Slovenijo. Hrvatsko planinsko društvo priredi v dneh 1. in 2. novembra skupen izlet na Urško goro; druga skupina istega društva pojde na Mozirske planine, tretja pa na Kum.
*	Naseljenje optantov iz Madžarske. V Vojvodini se bo te dni izvršila kolonizaci-cija velike skupine naših optantov iz Madžarske, ki je te dni prispela v Jugoslavijo. Skupina šteje nad štiristo rodbin, ki so optirale za našo državo, ter so zaradi tega morale zapustiti madžarski teritorij. V imenu vlade je optante sprejel minister Neudorfer, ki bo uredil vse potrebno za njihovo naseljenje. V Vojvodini bodo dobili zemljo za obdelovanje.
OBLEKE
raglane, suknje, trenchcoate in us-njate suknjiče kupite najceneje pri konfekcijski industriji
JOSEP IVANČIČ, Ljubljana, Dunajska 7
326
*	Trojčki. Iz Suhorja nam pišejo: V Ravnacah, občina Suhor pri Metliki, je porodila posestnikova žena Katarina Stepa-nova trojčke, dve deklici in enega dečka. Otroci so prišli vsi živi na svet, vendar so pomrli drug za drugim kmalu po porodu, ker so prezgodaj zagledali luč sveta. Mati je zdrava. Trojčkov pri nas že dolgo ne pomnimo.
*	Tragedija ameriškega Slovenca. V
Bridgevillu v Zedinjenih državah se je pred desetimi leti v premogovniku pripetila huda nesreča rojaku Josipu Glavanu. Plast zemlje, ki se je zrušila nanj, ga je močno poškodovala. Vseh naslednjih deset let je preživel v postelji. Pred enim letom si je pogna! kroglo v prsa, da bi si končal žalostno življenje. Namera se mu ni posrečila. Nedavno pa se je odločil na vsak način napraviti konec svojemu trpljenju. Obesil se je v svojem stanovanju.
*	Nesreče in nezgode. Stanko Tomšič, 17 letni učenec meščanske šole iz Ribnice, je v sredo popoldne plezal na smreko in padel z nje. Zlomil si je desno roko. — Delavec France Mencinger z Blejske Dobrave je na Jesenicah 26. t m ponoči padel v jarek in si zlomil desno nogo. — Marija Selan, služkinja pri Ivanu Mesesne-lu na Viču, je včeraj padla s skednja več metrov globoko in si zlomila več reber. — Žrtev nesreče je bil tudi 74 letni posestnik Janez Markovšek iz Gornje Loke, občina Blagovica, ki je te dni doma na peči zaspal. Gospodinja pa ni vedela o tem in je peč močno zakurila. Mož je dobil hude opekline po vsem hrbtu. — Vse ponesrečence so morali prepeljati v ljubljansko bolnico.
*	Čudna nesreča jadrnice na Jadranu. V
torek zvečer je vladal na Jadranu silen vihar. V bližini otoka Murtera bi bilo kmalu došLo do velike nesreče. Motorna jadrnica »Sloboda« je iz Šibenika plula proti Za-dru. Nenadoma je prišla jadrnica v območje morskega vrtinčastega viharja, ki se sicer le redko pojavlja. Stolp vode je bil več metrov visok; imel je obliko ogromnega lijaka. Voda se je vila z vrtoglavo brzino in se naposled vlila na jadrnico, ki je plula mimo tega lijaka. Jadrnica se je zaradi tega prevrnila, a se je po srečnem naključju v nekaj minutah zopet obrnila v pravi položaj, tako da je ladja ostala na površini. Ves tovor pa so odnesli valovi. Za čudo se tudi od posadke ni nikdo ponesrečil. Jadrnico so potem druge ladje potegnile v varno zatočišče.
*	Značilen incident v zagrebški kavarni. Zaradi članka »Trgovina z nacionalizmom«, ki ga je pretekli teden objavil zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« in ga je ponatisnilo tudi nedeljsko »Jutro«, se je čuti! posebno prizadet osnovatelj in lastnik Zavoda za nacionalno propagando, ki namerava Izdajati razne edicije in brošure in seveda zbirati oglase. Zvonko Tomič je bil uredništvu »Jugoslavenskega LIoyda« poslal popravek, ki ga pa uredništvo n; hotelo objaviti ker ni bi! poslan preko sodišča in ne odgovarja predpisom. Predvčerajšnjim je Zvonko Tomič v »Kazališni kavarni« opazil direktorja »Jugoslovenskega Lloyda« g. Josa Lakatoša. Takoj je pristopil k njemu in zahteval pojasnilo, zakaj popravek nI bi! objavljen. Ko mu je g. Lakatoš odgovoril, da popravek ni bil pravilno napisan, je Tomič napadel Lakatoša in prišlo bi bilo do hudega spopada, če ne bi bili Lakato-'evi prijatelji obeh n-jprotnikov razdvoji. Ker sta Tomič in njegov sotrudnrk Konstantin Šimič še nadalje grozila, je b;la pozvana policija, ki je oba o lvedla na policijsko direkcijo, kjer sta bila kaznovana vs*k s 14 dnevi zapora.
*	Ples je danes zopet dobil pomen, ki ga ie imel v prejšnjih časih. Ples je izraz tega, kar čutimo v notranjosti, triumfiranje nad
Dr. černetov Poslovni Koledar 1931
obenem Poslovni Adresar Jugoslavije, tretji letnik, izide v prvih dneh novembra. Izpopolnjen adresar, nove pristojbine, veljavne z novim letom, naslovi predstavništev Jugoslavije v vsem inozemstvu ter obSirna, zelo pregledna poStna tarifa poleg druge vsebine delajo ta koledar neobhodno potreben za vsakega poslovnega človeka. Slovenska in hrvatska izdaja. Lanski naročniki dobe koledar dostavljen ozir. po poŠti. Cena Din 30.—, s pošto Din 33.50. Dobi se pri izdajatelju: Miklošičeva 6, in v vseh boljših knjigarnah.	14750
zemsko težino, oproščenje od vsakdanjosti, samopozabljenje in blaženost Kdor se poda veselju plesa, mora vsako oviro pri tem občutiti mučno in neprijetno. In vendar, koliko jih je še, ki pozabijo to kar je razumljivo samo po sebi, in katerim bi bilo treba zašepetati v uho: »Preden greš na ples, očisti si usta in zobe z Odolom! Kaj pomeni zapeljiv nasmeh, kaj lepa usta, ki niso sveža in čista, kar dosežeš le z Odolom!
* Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. (TO — zobna pasta najboljša !
Iz Ljubljane
u— Na čest konzulu dr. Reslu priredi Ju-goslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani poslovilno večerjo v ponedeljek 3. novembra ob pol 21. v restavraciji »Zvezdi«. Pri tej priliki se izročita g. konzulu aibum pokrajinskih slik iz Slovenije in krasna slika Ljubljane, umotvor mojstra Ivana Vavpoti-ča. Udeležba za odbornike obvezna. Ona društva in posamezniki, ki bi se hoteli ude-iežiti te odhodnice, naj se priglase do nedelje 2. novembra predsedništvu Lige, Knafljeva ulica 5-11.
u— Nagrobni spomenik Borštniku in Ve-rovšku. Nagrobni spomenik svojima velikima tovarišema Borštniku in Verovšku je postavilo na pokopališču pri Sv. Križu Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani Spomenik, ki je postavljen nad gomilo Borštnikovo, je izvršen po osnutku arhitekta Rohrmana, izdelan pa od odlične tvrdke Toman v Ljubljani. Spomenik bo blagoslovljen v soboto 1. novembra ob 11. in so vabljeni k žalni svečanosti vsi ljubitelji obeh velikih pokojnikov.
u— Gospa Vera Danilova-Balatkova zapušča Ljubljano po dvaidvajsetletnem uspeš nem delovanju v našem gledališču, katere ga članica je bila od mladih nog. Odhaja v Brno, kjer je njen soprog kapelnik Narod nega divadla in Ljubljančanom v dobrem spominu. Njena poslovilna predstava bo 9. novembra v operi. Ob tej priliki bo nastopila v priljubljeni opereti »Grof Luksenbur-ški«. Naše občinstvo, ki j« znalo zasluge domačih članov vselej ceniti, opozarjamo na ta večer.
u— »Devica Orleanska«. Ker so bile vče rajšnje in današnje predstave vse razpro' dane, opozarjamo cenjeno občinstvo, da si preskrbi pravočasno vstopnice za predstave, ki bodo danes 31. t m. v kinu Ljubljanski Dvor ob pol 8. in 9. zvečer. Naj nihče ne zamudi!
u— Simfonični koncert. Opern! ravnatelj g. Mirko Polič bo dirigiral prvi simfonični koncert letošnje sezone. V orkestru sodelujejo predvsem člani orkestra gledališča m pa člani orkestralnega društva Glasbene Matice. Program je skoro popolnoma nov za Ljubljano. Prvo točko tvori Glazunov violinski koncert za violinski solo in veliki orkester. Tehnično zelo težak violinski solo igra naš virtuoz violinist Karel Rupel. Drugo točko koncerta tvori 5 pesmi s sprem Ijevanjem orkestra, delo slavnega Gustava Mahlerja. 5 žalnih pesmi mrtvi deci zapoje Vilna Thierry-Kavčnikova, najodličneiša članica naše opere. Sklepno točko koncerta bo tvorila Cajkovskega IV. simfonija v f molu, ki je eno največjih simfoničnih del slavnega in nesmrtnega ruskega skladatelja. Sedeži po običajnih koncertnih cenah so v predprodaji v Matični knjigarni.
Kupujte samo
PENKALA BATERIJE
ker gore najdalje!	300
u— Iz gledališča. V soboto se bo pela prvič popoldne prekrasna Borodinova opera »Knez Igor« s Primožičem v naslovni partiji. Jaroslavno bo pela Majdičeva, Kon-čaka Rumpel, dalje nastopijo Kogejeva Španova, Ramšakova, Janko, Marčec, Kovač, Zupan, Sancin, baletni zbor z Mohar-jevo in Golovinom in drugi. Dirigent štri-tof, režiser Primožič. Znižane cene. Izven abonmaja. — Zvečer ob 20. se ponovi Straussova opereta »Vesela vojna«. — V nedeljo se bo pela ob 20. Verdijeva opera »Moč usode«. Nastopijo Juraničeva, Ko-gejeva, Španova, Marčec, Grba, Rumpel, Zupan, Saficin, Magolič, Perko in drugi. Dirigent Neffat, režiser ravnatelj Polič. — Nušičeva »Gosipa ministrica« bo drevi v drami. Celo delo je prav za prav persifla-ža na prejšnje režime in bo gotovo izvrstno zabavalo občinstvo. Režijo ima Lipah. Premijera bo za red A.
u— Na koncertu basista Mirka Puglja v ponedeljek 3. novembra nas bo seznani! z razvojem najnovejše francoske literature lektor tukajšnje univerze g. Mare Vey. Zato priporočamo vsem posetnikom točnost Začetek ob 20. Pugefj sam nam bo zapel vrsto samospevov francoske literature. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
it— Za žalno slavje v spomin vsem borcem padlim v letih 1914.—1918, ki bo 2.
novembra ob 3.45 popoldne pri Sv. Križu v gaju judenburških žrtev, je določen naslednji spored: vojaška godba otvori svečanost s žalnim koraJom, združeni ljubljanski pevski zbori zapojo žalostinko, kratek nagovor bivšega vojnega kurata g. Bona-ča, častni stre! čete za pokopališčem, odnosno za gozdičkom, vojaška godba zaigra drugo žalno koračnico, bivši vojni kurati intonirajo Libero, pevci zapojo »Oj, Doberdob«, vojaška godba zaključi slavje s tretjo žalostinko. Odbor ZSV prosi vse, naj se brezpogojno pokoravajo navodilom stražnikov, rediteljev in vojakov. Dostop v gaj imajo samo zastopniki oblastev, pevci, vojni invalidi in zastopstvo vojnih vdov. Prav tako vabi odbor Ljubljančane k slovesni maši zadušnici za padle fante in može, ki bo v frančiškanski cerkvi na vernih duš dan ob 9.
u— Preložitev otvoritvene predstave Šentjakobskega odra. Ker bodo letos na nedeljo 2. novembra žalne svečanosti na pokopališču, preloži Šentjakobski gledališki oder otvoritveno predstavo na soboto S.

SVARILO!
V torkovi številki »Jutra« smo priobčili oglas, v katerem ponuja tovarna Manifat-tura Svizzera Orologi ure časomere »NOBI-LITAS« po Din 150.— proti predplačilu.
Oglasni zavod ki nam je poslal ta nalog, nas obvešča, da je v dvornih, če ima opraviti s solidno tvrdko ter da je uvedel tozadevne informacije. Dokler teh ne sprejme in objavi, pa prosi, da interesentje ne bi naročali ur in vpošiljali predplačil.
Oglasni oddelek t. Jutra"

novembra. V nedeljo 9. novembra se ista veseloigra ponovi.
u— Francoski institut v Ljubljani opozarja člane in prijatelje na koncert Puglja. bivšega štipendista francoske vlade.
u— Kolezija v Ljubljani. Prejeli smo: V zadnjih letih na novo imenovane in prekrščene mestne ulice in trgi so bili dobili pred kratkim svoje napisne table, oziroma hišne tablice. Tudi stanovalci današnje Kopališke ulice v trnovskem predmestju so lani dosegli, da se je njihovemu kraju povrnilo starinsko ime Kolezija, opažajo pa zdaj z začudenjem, da niso dobili tudi napisnih tabel in tablic, če so morda nanje pozabili, naj bodo s tem poklicani opozorjeni na dano besedo in ši-clep.
n— češkoslovenska obec v Ljubljani. Pra-telsky veečr na rozloučeneu s našim zakla-dajicim členem panem konsulem dr. Reslem poMdžme v patek 31. rijna t. r. o osme hodinž večerni v restauraci > ZVEZDA«.
u— Sokol I Tabor priredi na Vse svete ob pol 14. v veliki dvorani na Taboru žalno spominsko svečanost za umrlimi brati in sestrami. Istočasno se bo posvetila za-padna telovadnica spominu pokojnega vzornika br. Maleja s tem, da se bo objavilo njeno imenovanje v Malejevo telovadnico. K svečanostim se vabijo sorodniki umrlih bratov in sester ter društveni člani. Obenem se vabijo vsi novi člani in članice, katerim poteče poskusna doba, k tretjemu obveznemu predavanju o zgodovini Sokol-stva, ki bo v nedeljo 2. novembra ob 10. na Taboru v levi stranski dvorani, 1. nadstropje. Vhod iz Vrhovčeve ulice.
u— Za fotografe amaterje. Začetnik kakor tudi več ali manj izvežban amater naleti na marsikatere tehnične težkoče, ki jih sam ne zna premostiti. V predavanju priznanega amaterja g- Karla Koraneka, ki ga priredi Turistovski klub »Skala« v sredo 5. novembra v veliki dvorani hotela »Uniona« ob 20. nam bo naš odlični znanec na podlagi 150 diapozitov pokazal vse možnosti fotografije ter obenem nazorno objasnil, kako se izognemo tehničnim napakam. Vstop brezplačen. Vabila so na razpolago v vseh ljubljanskih drogerijah.
u— Žalna svečanost na Suhem bajerja bo v soboto ob 15. uri, ne ob 13., kakor se je poročalo.
Dobo otroka
nazivate naše stoletje. Negujte svoje otroke z najboljšim izumom tega stoletja, z lahkim milom za deco PARACELSUSI To milo čuva in neguje kožo in zdravje vašega miljenčka. Zahtevajte ga izrecno v lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
a— Usodni karambol dveh kolesarjev. Precej huda prometna nesreča se je pripetila včeraj okrog 7. zjutraj na Gosposvet-ski cesti tik pred velesejmom. France Ko-vačič, 28 letni delavec iz Dravelj, se je peljal s kolesom na delo v mesto. Pred velesejmom se je zaletel v nasproti vozečega mizarskega pomočnika Karla Škafarja, starega 20 let. Oba kolesarja sta padla s koles in se tako občutno potolkla po glavi in vsem telesu, da so ju moral; z reševalnim vozom prepeljati v bolnico.
u_ Sod mu Je zmečkal stopalo. Ivan
Perko, 29 letni delavec z Rudnika 48, je včeraj dopoldne v kleti Centralne vinarne v Frankopanski ulici 11 prekladal in valil sode. Med delom mu je pa padel stoliterski napolnjen sod na desno nogo in mu jo v stopalu skoro zmečkal. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
u— Otrok padel pod voz. Na Sv. Petra cesti se je pripetila včerai dopoldne precej huda nesreča. Na dvorišče omenjene hiše je pripeljal neki voznik z deskami naložen voz. Okoli voza so se sukali otroci iz dotične hiše in nesreča je hotela, da je konj potegnil voz baš v trenutku, ko je bil pod vozom 4 letni Ignac Velikonja, sinček uradnika banske uprave g. Narteta Ve-likonje. Otroku je šel voz čez desno nogo in mu jo zlomil. Dobil pa je otrok tudi hude poškodbe na glavi. Z reševalnim avtom so nesrečnega fantka prepeljali v bolnico.
u— Izpuščen iz preiskovalnega zapora.
Ljubljančan M., o katerem smo svoječasno poročali, da je bil na Bledu aretiran zaradi suma tatvin in pozneje izročen sodišču v Radovljici, od tam pa sodišču v Ljubljani, je bil te dn; izpuščen iz preiskovalnega zapora.
u— Dve tatvini, Delavcu Jožefj Rateju, stanujočem na Dobu 85, je v sredo «ia Starem trgu 16, nekdo s kolesa ukradel dva kosa sukna v vrednosti 700 Din. — Trgovska uslužbenka Ana Mohor, stanujoča na Celovški cesti 34, ie pnjavh na policiii, da je bila 27. t. m. opoldne v trgo/ini M 'li-kota na Celovški cesti 43 in tam pozabila ročno torbico, v kateri je imeh 500 Dn vreden zlat prstan z rubinom. Kn se je pozneje vrnila v trgovino, že torbice n: biio več na mestu.
u— Dr. Dragaš od 4. novembra dalje redno ordinira.
u— Martinov večer priredi CM šentpeter= ska podružnica v Ljubljani v restavraciji glavni kolodvor v soboto 8. novembra. Godba, srečolov. licitacija goske.
i— Plesna vaja v nedeljo popoldne ob 3. v hotelu «Bellevue».
so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. V kavarni se torej najlažje obvarujete nahoda, influence in oo-lezni v grlu, ako redno uporabljate aina-COT-PASTILE dr.a VVandera.
Dobivajo se v vseh lekarnah.
Iz Celja
e- Diplomski izpit na državnem konser-vatoriju v Trstu je napravila Marenka Plzakova, klavirska gojenka Glasbene Matice v Celju iz šole gospe M,rce Sanc.no-ve, ki je dala svoji gojenki od prvega začetka do danes temeljito šolanje, kar ponovno dokazuje, da je šola celjske Glasbene Matice na visoki stopnji.
e— Voglajnsko vprašanje. Včeraj staje vršila v Celju velika razprava m komi-Staki ogled na licu mesta glede odstranitvi neznosnega smradu in onesnaženja Voglajne zSi odpadnih vod Westonove tovarne v Gaberju.	_ .
e— Andrejev kramarski in živinski sejem v Celju bo letos zaradi nedelje in praznika v torek 2. decembra.
el_ popravite trotoarje. Zima se bliža, vendar pa gotovi hišni posestniki še niso obnovli trotoarjev pred svojimi poslopji. Celo na Glavnem trgu obstojajo taki hodniki pred hišami, da si človek lahko pri najlepšem, suhem vremenu zlomi nogo.
e— Obnovite srečke! Lastnikom srečk državne razredne loterije sporočamo, da so srečke V. razreda 20. kola že prispele in se dobijo v podružnici »Jutra« v Celju. Kocenova ulica štev. 2. Obnovite jih čimprej !
e_ Pevski zbor celjske »Svobode« zaboje na dan Vseh svetnikov na bolniškem okoliškem in mestnem pokopališču dve pesmi žalostinki. Začetek ob pol 3. na bolniškem pokopališču.	.
e_ Dve deklici v starosti enajstih m
trinajstih let ter enega fanta v starosti štirih let bi oddala za svoje ali v brezplačno stalno oskrbo občina Celje okolica Tozadevne informacije se dobe v občinski pisarni na Bregu med uradnimi
urami.	_ , , .
e— Nesreča pri igri. Pred dnevi so se igrali otroci na Selu pri Velenju na cesti Med njimi je bil tudi 61etni posestnikov sinček Jakob Požin. Nenadoma je neki tovariš podstavil malemu Jakcu nogo, zaradi česar je ta tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Zdravi se v celjski bolnici.	__
e— Zopet ugriznjen od psa. V celjsko javno bolnico je bil pripeljan te dni 71etni akrobatov sin Serafin Nemeček i* ČSR, bivajoč pri svojem očetu na Polzeli. Po spodnjem delu telesa ga je nevarno ob-Jrizel pes gostilničarja Gustava Cimper-mana s Polzele To je v nekaj dneh ze tretji orimer pasjega ugriza.
e— 'Plesne vaje trgovskih nameščencev v soboto 1. novembra zaradi praznika izostanejo.
Iz Maribora
a— Praznika v gledališču. Jutri zvečer se bo ponovila priljubljena in mclodijozna opereta »Škrjančkov gaj«, (kuponi), v ne-deljo pa bo zabavna Nušičeva veseloigra »Gospa ministrovka«, ki vzbuja pn obem-stvu salve smeha. Kuponi.
a_ Pomnožen avtobusni promet na dan
Vseh svetih. Ker je pričakovati ob Vseh svetih zlasti popoldne zopet velik naval na avtobuse pobrežke proge, bo obrat na tej progi že dopoldne pomnožen, zlasti pa popoldne z 12 avtobusi Zaradi tega bodo odpadle popoldne vožnje v Ruše, Pesnico in Sv. Peter. Da se bo obrat hitreje razvi-j al, bo dovoljen vstop samo onim, ki bodo imeli že naprej kupljene vozovnice. V vr-ho predprodaie bodo tako na Glavnem trgu kakor na Pobrežju nameščeni prodajalci voznih listkov z belimi trakovi nad le* vim laktom. Tekom popoldneva se avtobusi ne bodo na progi Glavni trg — Po-brežje ustavljali nikjer drugod, kakor sa-mo na obeh končnih postajah.
a— Ojočena protituberkulozna akcija v Mariboru. Pred časom je prevzel tukajšnji zdravstveni dom v svojo upravo protitu-berkulozni dispanzer v Mariboru, ki ga je upravljala dotlej protituberkulozna 'iga. Da omogoči intenzivnejše poslovanje v amhulatoriju, je prevzel zdravniško pošlo-vanje zdravnik zdravstvenega doma speci-jaiist za tuberkulozo, dr. Valentin Vari, ki je v tej stroki deloval že več let. Dosedanje uradne ure, ki so bile omejene samo na dva dneva v tednu po poldrugo uro, se bodo od 1. novembra razširile na vsakodnevne ordinacije od 8 do 12.30 dopoldne in od 3.30 do 6. popoldne. Popoldanske ordinacije bodo samo za pacijente, ki bodo od zdravnika posebej pozvani. Sledili bodo še nadaljni ukrepi v svrho čim izdatnejšega dela, da se s sodelovanjem protituber-kulozne lige in vsega občinstva dosežejo na poiju zatiranja čim večji uspehi.
a— Češkoslovaški večer v Selnici ob Dravi. Tudi Sokol v Selnici ob Dravi je priredil v torek 28. t. m. v šoli večer, kjer je govorila zbranemu članstvu in naraščaju prosvetarica s. Konečnikova v lepo zasnovanem govoru o Čehoslovakih in Masaryku Ob zaključku prisrčne proslave se je br. Kikl v navdušenem govoru spominjal našega osvobojenja in neosvoboienih bratov.
a— Petje nagrobnic. Procesija na pobre-ško pokopališče bo šele v nedeljo, 2. nov. popoldne. Zato bodo tudi šele tega dne popoldne mariborski združeni moški zbori peli nagrobnice na pokopališču.
a— Sanatorij na Pohorju. Minuli ponedeljek ie bita pod vodstvom g. docenta dr. Matka v Visolah in sosednih občinah na Pohorju posebna komisija železn. bolniškega sklada. Ogledala si je ponovno teren in ugotovila, da je za gradnjo sanatorija za pliučnobolne železničarje najprimernejši. Na kupljenih bo v to svrho okrog 7 pose-setev. Za stroške je predvidenih doslej 10 milijonov dinarjev in se bo z deK na spomlad začelo. Sfovenjebistriška in vse okoliške občine so komisije sprejele po svojih županih jn odbornikih nad vse pri-
srčno in gostoljubno, zavedajoč se, kaj pomeni zgradba zdravstvenih zavodov na Pohorju zanje v materijalnem in tudi drugih pogledih.
a— Umrla Je včeraj dopoldne na Pobrežju v Stanka Vraza ulici 2, Jožefa Si-vec," stara 18 let, v splošni bolnici pa v sredo pop. viničarka Marija Šerp, stara 48 let. N. v m. p.
a— Ni se posrečil pobeg čez mejo 21 letnemu krojaču Štefanu Štefanku, ki ga je poskusil v noči na sredo. Orožniki iz Zg. Kungote so ga izročili mariborski policiji. Tu pa so ugotovili, da Štefanka zasleduje zagrebška policija zaradi poneverbe.
a_ Vodovodno cev je presekal v sredo zvečer pri kopanju za kanal neki delavec v Koroščevi ulici pred Deeiim zavetiščem. Sledila ie majhna povodenj. Okoliški stanovalci so bili nenapovedano do včeraj dopoldne, dokler ni bi! defekt za silo popravljen brez vode.
a— Vlom v Košakih. V noči na četrtek so doslei neznani storilci z železnim drogom dvignili okenske križe pri gostilničarju Kosu v Košakih in odnesli gospodinji nov plašč, razne obleke, nekai čez 200 Din gotovine ter najfinejše cigare in cigarete, slabše blago pa so pustili v miru. Škode je okrog 6000 Din. Orožnik, pridno vrše poizvedbe. Gre očividno za novo vlomilsko družbo. Sedaj se vidi. da ukinitev orožni-ške postaje v Košakih ti i bila v interesu prebivalstva.
a— Ubijalec tasta pred senatom. 35 letni posestnik Andraž Lenarčič iz čikečke vasi v Prekmurju je 2(v avgusta t I. pred hišo svojega svaka Bajleta ustrelil svojega tasta Janoša Vida. Tast in zet sta živela že dalje časa v sovraštvu zaradi prevžit-ka. Sosedi so Lenarčiča stalno dražili, zakaj se pusti od tasta zasmehovati. Tako je bilo tudi omenjenega dne. ko je Lenarčič mlatil pri nekem sosedu. To ga je razjezilo, v jezi se je naoil. šel domov in ko je našel tasta pred hišo svoiefa svaka, ie brez vsake besede oddal nani dva strela, ki sta bila smrtna. Nato ie odšel v gostilno, kjer so ga aretirali. Pri zasliševanju je najprej priznal, da je imel namen tasta ubiti, pozneje pa se ie pričel zagovarjati s popolno pijanostjo. To je trdil tudi pri včerajšnji razoravi pred senatom petorice okrožnega sodišča v Mariboru. Obso<en je bil na 20 let ječe in traino izgubo častnih pravic.
Iz Kratila
r— Prihodnji sejmi. Opozarjamo, da bo prihodnji letni sejem 10 novembra in ne v ponedeljek 3. novembra (zaradi praznika Vernih duš). Miklavžev letni sejem bo pa 2. decembra, ker bo 1. december praznik Uedinjenja.
Iz Krškega
kr— Krški Sokol proslavi danes )b 20. v sokolski dvorani češkoslovaški praznik osvobojenja. Pri proslavi bo predaval prof. dr. Ljudevit Pivko iz Maribora o borbi za neodvisnost Češkoslovaške Pri prireditvi bosta sodelovala tudi moški zbor Sokola in društveni orkester. Vstopnina prostovoljna. Vabljeni!
kr— Smrt marljive sokolske igralke. V
bolnici je v ponesel iek preminila v cvetu mladosti gdč Rozika Jerasova, hčerka kovaškega mojstra g. Jerasa iz Krškega. Vsem je še v spominu kot marljiva in zelo sposobna igralka sokolskega odra Bila je simpatična in povsod priljubljena Bolehala je dalje časa za ietiko. ki je mladenko položila v prerani grob. Naj ji bo žemljica lahka!
kr— Tatvina voznega kolesa. Posestniku Strletu iz Vel. Podloga je bilo ukradeno zadnje kolo voza Pri hišni preiskavi pri nekem osumljencu so ukradeno kolo našli zakopano v seno in ga vrnili posestniku Strletu. Tatu pa čaka še kazen.
Z Bleda
bi— Odlikovanje Gosp. Rudolf Bratok, učitelj na tukajšnji osnovni šoli in rezervni oficir, je bil odlikovan z redom jugoslovenske krone V. stopnje. Mlademu in priljubljenemu učitelju od srca čestitamo.
bi— Učiteljska premestitev. Učiteljica Terezija šlibarjeva je bila pred kratkim premeščena iz tukajšnje osnovne šole na šolo v Gorje, učiteljica Minka Kalinova pa iz Litije na Bled.
bi— Pevsko društvo blejskega Sokola bo zapelo na Vse svete tri žalostinke na tukajšnjem pokopališču.
Iz Novega mesta
n— Srečke državne loterije so dospele. Opozarjamo igralce, da jih dvignejo najkasneje do 2. t. m. v podružnici »Jutra« na Ljubljanski cesti 42.
Iz Zagorfa
z— Lepo uspelo predavanje je bilo v ponedeljek zvečer v Sokolskem domu o našem Primorju. Predaval je učitelj g. Pahor iz Sv. Planine. S pomočjo skioptičnih slik je predavatelj občinstvo povedel od Predila do Sušaka. Občinstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem ter predavatelja ob koncu nagradilo z velikim aplavzom.
z— Glasbeno društvo v Zagorju priredi v nedeljo 2. novembra v Sokolskem domu koncert, na katerem bo virtuoz g. Karel Rupel absolviral skladbe najodličnejših svetovnih skladateljev. Pridite!
Iz Laškega
1— Cene živini in mesu. Ker so cene živi živini od lanskega leta znatno padle pri volih celo za 4 Din, to je od 12 na 8 Din, a so cene mesu še vedno ista pozivamo sresko načelstvo, da napravi pravilno razmerje.
Iz Poljčan
po— Vodovodni rezwrvar. Onstran železniške postaje nad Smehom gradi na bregu železnica večji rezervar za vodovod, ki je bil pred kratkim instaliran v postajnih prostorih. Delo pa močno zavira slabo deževno vreme, ki je ob zadnjem nalivu tudi povzročilo, da se je namočena zemlja odtrgala in rezervar zasula, še dobro, da tedaj delavci niso bili navzoči, sicer bi bila nesreča neizogibna. V zemljo so zabiti zdaj močni piloti.
po— Poljčanski most, ki spaja preko Dravinje banovinsko cesto, bodo preple-skali in očistili. Delo je zadnje dni zelo ovirala voda, ki je po sobotnem deževju v tem mesecu že tretjič prestopila svoje bregove. Čudno je, da še ni odnesla odra ki so si ga pleskarji v petek postavili pod mostom.
Iz Murske Sobote
mr— Poroka. V Mariboru sta se poročila gosp. Janko Ozmec. šolski upravitelj v Lipi pri Beltincih, in gdč. Jožica Žibretova iz Zagorja ob Savi. Obilo sreče!
Iz Slovenfgradca
sg— Poroka. Poročila sta se gdč. Fani Sekavčnikova, članica tukajšnjega Sokola, in g. Franc Metelko, nastavljenec v tovarni lončenega blaga Lobe.
sg— Tukajšnja tiskarna Jadran si je nabavila velik moderen tiskarski stroj na električni pogon.
Iz Gor. Radgone
gr— Kolavdacija obmejnega murskega mosta. Ker so sc pri zadnji kolavdaciji 11. julija letos pokazali še nekateri nedostat-ki, ki so sedaj odstranjeni, se jc minuli petek 24. t. m. vršila ponovna kolavdacija od zastopnikov avstrijskih in naših oblast ev.
C
losoodarstvo
31. oktober - svetovni dan varčevanja
Na vzpodbudo mednarodnih zadružnih in hranilničnih organizacij je bil po vojn: določen današnji dan za propagando in širjenje varčevanja. Ta običaj sc vako leto bolj širi. V vseh kulturnih državah prire-lajo danes s tiskano in govorjeno besedo propagandne akcijc za širjenje ljudske varčnosti. Tudi slovenske ljudske zveze «>o v svojih glasilih pozvale vse zadruge, da na današnji dan vrše živihno propagando, da prirejajo predavanja in da zlasti med mladino kupijo smisel za varčevanje
Znam ameriški gospodarski strokovnjak A. Carnegie pravi »Ena od osnovnih razlik med divjakom in kulturnim človekom je. da živi prvi iz dneva v dan, drugi pa varčuje in tako skrbi tudi za svojo bodočnost«.
Gospodarski napredek vsakega naroda je predvsem odvisen od dela m njegove racijonalne organizacije ter od varčevanja, odnosno tvorbe kapitala, ki omogoča v obliki tehničnih naprav in produkcijskih sredstev večjo produktivnost našega dela in s tem pogoje za ugodnejše življenske pogoje. Visoki življenski standard ameriškega prebivalstva ni toliko poslcdica velikega naravnega bogastva Amerike, temveč ie predvsem poslcdica znatno večje produkcijske zomžnosti, ki pa jo šele omogo= ča ogromna akumulacija kapitala v obliki najmodernejših in najracionalnejših produkcijskih sredstev. Le tu je povprečna produktivnost ameriškega delavca in prebivalca toliko večja, kakor povprečna produktivnost našega prebivalca, zato je tudi povprečni zaslužek ameriškega delavca toliko večji. Za omogočenje večje produktivnosti pa je potreben kapitalv formi raci-jonalnih produkcijskih sredstev. Le z ogromnimi investicijami za najracionalnejšo organizacijo produkcijc je n. pr. Fordu uspe'o, da je od malih početkov pred 25 leti stalno dvigal mezde svojim delavcem, pri tem pa od leta do leta zniževal cene svojim avtomobilom.
Potreba tvorbe kapitala za gospodarski napredek narodov in za zboljšanje splošnega blagostanja, odnosno za zboljšanje živ-Ijenskega standarda, je načelo, ki se mu človeštvo ne bo moglo izogniti v nobenem gospodarskem sistemu. Tudi v boljševiški Rusiji so vsi neuspehi glede izvajanja petletnega gosp. načrta predvsem posledica nezadostne tvorbe kapitala. To načelo velja torej ne glede na to kdo si lasti pravico razpolagati s tem kapitalom.
Pogoj za tvorbo kapitala je edino varčevanje. ki se pri posamezniku kaže v tem, da se odreče pravici do konsuma. Čim bolj je kak narod zaostal v civilizaciji, tem bolj je pri takem narodu tvorba kapitala omejena na čim manjši krog prebivalcev. Da pa se omilijo trdote, ki v socijalnem življenju nastajajo zaradi razlike v premoženjskih razmerah, zato mora naše stremljenje iti za tem, da se pri tvorbi kapitala udeležuje najširši krog prebivalstva. Zadružništvu je v tem pogledu začrtana velika bodočnost. Kot gospodarska organizacija ogromne armade malih ljudi bo zadružništvo s pomočjo razvitega varčevanja v narodu lahko doseglo odločilen vpliv v gospodarskem življenju in bo lahko odstranilo one nevšečnosti, ki jih zaradi omejenosti tvorbe kapitala na mali krog ljudi kaže današnji gospodarski red.
= Naredba o novi nevarnostni tabeli za nezgodno zavarovanje in o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in odstotke nevarnosti. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je na podlagi § 30 zakona o zavarovanju delavcev (od 14. maja 1922) predpisal novo nevarnostno tabelo za nezgodno zavarovanje in nov po stopek za uvrščanje obratov v nevarnostne razrede in odstotke nevarnosti. Tozadevna naredba je objavljena v 248. številki >Služ-benih Novine od 29. t. m. Nova nevarnostna tabela velja od 1. januarja prih. leta na prej; s tem dnem prenehajo veljati naredba ministra za socijalno politiko od 21. junija 1922 o uveljavljenju nevarnostne tabele z vsemi kasnejšimi dopolnitvami in spremembami kakor tudi odredbe § 8. izvršilne naredbe ministra za socijalno politiko od 3. junija 1922. Obrati, zavezani zavarovanju, so sedaj razdeljeni v 28 skupin s 409 postavkami, dočim je imela dosedanja tablica skoro 900 postavk.
= Propadanje Trsta. Kakor smo že poročali, beleži letos statistika tržaškega blagovnega prometa zopet prav močno nazadovanje, kar je posebno razvidno iz pravkar objavljene statistike za september in za prva tri četrtletja. September je prinesel novo poslabšanje prometa. V tem mesecu je znašal železniški in pomorski promet (dovoz in odvoz) 3.20 milijona ton nasproti 4.97 milijona ton v septembru pret. leta, kar pomeni nazadovanje za 1.77 milijona ton ali za 35 %. V prvih treh četrtletjih tekočega leta pa je promet dosegel le 31.82 milijona ton nasproti 41.21 milijona ton v istem razdobju pret. leta, tako da je bil letos do konca septembra promet že za 9.39 milijona ton ali za 23% manjši nego lani.
= Spremembe v ruskem finančnem gospodarstvu. Iz Moskve poročajo, da je Stalin takoj po vrnitvi z dopusta, odpustil finančnega komisarja Brjuhanova in ravnatelja Državne banke Piatakova Na njihovo nieslo je postavil dva doslej neznana uradnika iz komisarijata za kmetijstvo. Brjuha-nov in Piatakov sta znana kot preizkušena in tudi v smislu Stalina ortodoksna komunista, ki sta lani prevzela dosedanja mesta po bivšem komisarju za kmetijstvo Sokolm-kovu in po bivšem ravnatelju Državne banke Seheimannu, katerima so očitali preveč liberalno gospodarsko politiko. Spre memba vodilnih osebnosti na teh dveh najvažnejših mestih v ruskem gospodarskem in finančnem sistemu je posledica neuspeha v pogledu izvajanja petletnega gospodar-
skega načrta in finančnih težkoč, v katerih se nahaja Rusija. Odpuščenima uradnikoma očitajo tudi odgovornost za neuspeh velikega notranjega posojila pod parolo »Petletni načrt v štirih letihc, ki je bilo vpisano le do 30 % predvidene vsote
s= Naraščanje izvoza živine v Francijo. Naš izvoz živine v Francijo se je letos pre« cej r—vil, in sicer na podlagi sodelovanja tvrdk in organizacij s Privilegirano izvoz« niško družbo. Izvažajo se predvsem svinje, žive in zaklane, v zadnjem času pa v večji meri tudi drobnica in zaklana perutnina.
= Mesečna avkcija sirovih kož v Zagrebu. V torek se je vršila mesečna avkcija sirovih kož zagrebškega Udruženja mesarskih obrtnikov. Poniidenib je bilo 6000 kg te-lečiih in 17.500 kg govejih kož. Za goveje kože je bila dosežena cena 23.90 Din za kg (na avkciji ob koncu septembra 25 Din) in za telečje 14.25 Din (14.50). Cene so spričo nazadovanja v inozemstvu tudi pri nas nekoliko popustile Telečje kože je kupila tvrdka K. Pollak d. d. v Ljubljani, goveje pa tvrdka Alkalay & Mayer iz Zagreba.
= Uradna cenitev nemške hmeljske leti ne. Po uradni ugotovitvi, je letos znašala površina hmeljskih kultur v Nemčiji 13.074 hektarjev nasproti 15.224 hektarjem v letu 1929.; s hmeljem posajena površina se je torej zmanjšala za 2150 ha ali 14%. Na podlagi cenitve sredi septembra znaša letošnji pridelek 221.048 stotov po 50 kg nasproti 272.830 stotom v letu 1929. Pridelek na hektar znaša povprečno 17 stotov i 50kg nasproti 19 stotom v 1. 1929., 11 stotom v 1 1928.. 9.4 stota v 1. 1927., 3.6 stota v letu 1926. in 7.8 stota v 1. 1925.
= Obrtništvo opozarjamo, da se vrši danes zvečer ob 20. v telovadnici tehniške srednje šole (vhod iz Gorupove ulice) predavanje: »Autogeni šiv v praksi v raznih panogah industrije in obrti«. Predava gosp. inž. Leo Knez. Obrtništvo vabimo na čim številnejšo udeležbo. — Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani.)
= Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 5. novembra ponudbe glede dobave 2000 kg stare medenine; do 19. novembra pa glede dobave 17 komadov ventilov. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. novembra ponudbe glede dobave 50.000 kg portlandskega cementa ter glede dobave 1 stoječega brzo-vrtalnega stroja. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 20 novembra ponudbe glede dobave rešet za razredišče. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 24. novembra ponudbe glede dobave 1 tračne žage. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 17. novembra pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave 15.000 kg bencina, 1100 kg strojnega olja, 900 kg kon-zistentne masti; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede oddaje 3000 komadov pil v ostrenje; 19. novembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 615 plošč rebraste pločevine; 21. novembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železa. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 24. novembra se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic ofertna licitacija glede dobave 12.000 kub. m tolčenega gramoza. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, poboji pa pri istem oddelku.)
BORZE
30. oktobra
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab; le v devizah Dunaj in Praga je bilo nekaj potrebe. Tečaji so se v splošnem nekoliko okrepili.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes za malenkost popustila in je bila pri slabem prometu zaključena le za kaso po 429. Od ostalih državnih papir* jev se je trgovalo 8 odstotno Blairovo po» sojilo po 92.25, 7 odstotno pa po 81.25 do 82. Med bančnimi vrednotami je prišlo do prometa le v Jugobanki po 79.50, v Ze» maljski 129 in v Poljodelski po 56. Na tr> žišču industrijskih vrednot se je Trbovelj« ska nadalje okrepila in se je trgovala po 385 do 390 (včeraj po 379 do 381). V osta. lem je prišlo še do prometa v Gutmannu po 139.50, v Dravi 235 in v Isisu po 41.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.74, Berlin 13.46. — Bruselj 7.8713. — Budimpešta 9.885. — Curih 1095.9. — Dunaj 794.35 — 797.35 (795.85). — London 274.31. — New-york 56.35 — Pariz 221.53. — Praga 167.03 — 167.83 (167.43). — Trst 295.54.
Zagreb. Amsterdam 22.71 — 22.77, Dunaj 794.35 — 797-35, Berlin 13.445 — 13.475, Bruselj 785.13 — 789.13, Budimpešta 987 do 990. London 274.91 — 275.71, Milan 294.54 — 296.54, Newyork ček 56.25—56.45. Pariz 221.53. Praga 167.03 — 167.83, Curih 1094.4 - 1097.4.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2125, London 25.02625, Nevvvork 515.10, Bruselj 71.825, Milan 26.97. "Madrid 57.80, Amsterdam 207-45, Berlin 122.73, Dunaj 72.67. Sofija 3.73, Praga 15.275, Varšava 57.75. Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.06.
Dunaj. Beograd 12.54875 — 12.58875, Berlin 168.68 — 169.18, London 31.40125 do 34.50125, Milan 37.065 - 37.165, Newvork 707.95 _ 710.45, Praga 20.99 — 21.07, Curih 137.43 — 137.93; dinarji 12.51 — 12.57.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 93 bi., 7% Blair 83 bi.. Celjska 160 den. Ljublj. kreditna 12* den., Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170-180. Vevče 124 den„ Ruše 280—300 Split cement 400 bi.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 428 — 429.5, za december 428 — 431. investicijsko 87 bi., 8% Blair 91 — 92.25, 7% Blair 81 — 81.5, 7% Drž. hipotek, banka 80.5 — 81.5; bančne vrednote: Praštediona 925 den., Jugo 79.5 — 80. Union 191 — 192, Narodna 8000 — 8075, Srpska 188 — 189, Zemaljska 129 — 130; industrijske vrednote: Drava 232.5 — 237, Slaveks 57 bl„ Gut-inann 132 — 138, Šečerana 295 — 300, Vevče 124 den.. Isis 41 — 43. Trbovlje 384.5 do 380.
Beograd. Vojna škoda 448.50 zaklj., za december 454 zaklj., 7% Blair 84.75 zaklj., 7% Drž. hip. banka 81.375 zaklj., 6% begluške 73.50 zaklj.
Blagovna tržišča
HMELJ
Čvrsta tendenca na nfiruberškem hnieljskem trgn. Povpraševanje na number-škem hmeljskem trgu je nadalje živahno ter so se cene ponovno nekoliko okrepile. Pri čvrsti tendenci se plačuje hallertauski hmelj glede na kakovost po 75 — 100 mark za 5« kg (20.25 — 29.70 Din za kg), spalt-ski po 90 — 110 mark. tettnanški po 90 do 110 mark. gorski pa po 35 — 70 mark. Prvnrstni štajerski hmelj notira G0 — 65 mark (lfl.ŽO — 17-55 Din za kg), srednji pa 52 - 58 mark (14.05 — 15.70 Din). Raz-
Krsfci kave.
Francisco Schmidt, je bil morebiti najboljši kolonizator, ki ga je kdaj videla Brazilija. Imel je 16 milijonov kavnih dreves. Iz njegove prvotne plantaže Monte Alegre prihaja posebno dobra kava, ki z dragocenimi vrstami kave Srednje in Južne Amerike daje mešanico kave Hag, katero poznavalci tako cenijo. — Kava Hag nI samo dobra, ampak je tudi brez kofeina. Zato daje kot pristna kava največji užitek brez vsakega škodljivega učinka kofeina. Na tisoče zdravnikov vseh dežel potrjuje: Kava Hag je za zdrave in bolne vsake starosti idealna kava. Kava Hag je naprodaj v vseh dobrih trgovinah z živili, dobiva se pa tudi v kavarnah in hotelih.
merje med niirnberškimi cenami za najboljši nemški hmelj in prvovrstni savinjski hmelj se je letos zboljšalo. Lani je ob koncu oktobra notiral prvovrstni savinjski hmelj do 45 mark. kar je odgovarjalo 50 % cene za prvovrstni hallertauski hmelj.
LES
-f- Ljubljanska borza (30. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon bukovih meterskih drv, 1 vagon bukovih rezanih drv in 1 vagon klad.
ŽITO
-f Ljubljanska borza (30. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vag. pšenice. Nudi se (fco slov. post., po mlev. skf tarifi in pri plačilu v 30 dneh): pšenica: baška. 80/81 kg po 215—217.50. 79/80 kg po 205-207.50, 78/79 k? po 190 -192.50;' rž: baška. 72 kg po 157.50-160; ječmen: baški, ozimni. 66 67 kg po '70— 172.50. koruza: baška stara po 162.50—165. nova umet. suš. po 150—152.5, pri navadni voznini po 155—157.50). nova času primerno suha po 127.50—130; moka: >0- oo 350 -355.
Novosadska blagovna bona (30. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 22 vagonov pšenice, 1 vag. ovsa, 29 vag. koruze, 4 vag. moke in 9 vagonov otrobov. Pšenica: baška 79 80 ka 140—145; baška. Tisa. šlep 79'80 kg 150—152.5; gornjebaška. 79 /80 kg 145 - 147.5: banaška. Tisa. šlep, 79 80 kg 147.5 — 150; gornjeban., 79/80 kg 147.5 do 150; sremska. slavonska. 78 kg 132.5 - 135. Oves: baški in sremski 135—137.5. Ječmen: baški in sremski, 63 64 kg 107.50-112. Ko ruza: baška in sremska 105—107.50; banaška 100—102.50; nova baška in sremska 70 —72.50; za december - januar 77.50—80; za marc - april - maj 95—97 50; banaška za december - januar 72.50 -75; sremska umetno sušena 90- 92.50; ladja Dunav 87.50— 92.50 Moka: baška »Ogs in >0gg« 260 - 270; s>2< 230—240. so: 200-21'J: >6« 160-170: »7< 110-115; >8< 77.50—82.50. Otrobi: baški in sremski 62.50—67.50. Fižol: baški in sremski 275—285.
-{- Budimpeštanska terminska borza (30. t. m.) Tendenca slabša; promet majhen. Pšenica: za marc 15.90 — 15.91, za maj 16.05 — 16.06; rž: za marc 9.10 — 9.11; koruza: za maj 12.37 — 12.39.
SOKOL
Čestitke Sokolstva ob priliki obletnice češkoslovaškega osvobojenja so izrekli na ljubljanskem konzulatu v imenu župe Ljubljana njen starešina br dr. Josip Pi-penbacher in tajnik br. Flegar, v imenu Ljubljanskega Sokola njegov starosta br. ing. Bevc. Slavnostne predstave v gledališču se je udeležila župna deputacija pod vodstvom br. dr. Pipenbacherja in številna društvena odposlanstva.
Vsa sokolska društva in župe opozarjamo, da bodo izšla v prihodnji številki »Sokolskega Glasnika« točna navodila za vodstvo sokolskega katastra za članstvo :n naraščaj ter statistiko, ki bodo veljala od L januarja dalje obvezno za vsa društva. V glavnem se ne bo od dosedanjega postopka prav nič izpremenilo, le naraščajski kataster se uvede na novo. Vse predpisane tiskovine bo imela v zalogi Jugoslovenska sokolska matica v Ljubljani.
Prednjaški tečaj v župi Novi Sad se vrši baš sedaj in ga poseča preko 60 poset-nikov, povečini iz manjših društev. V kolikor smo poučeni, se bo takoj za njim vršil še en tečaj za vodnike sokolskih čet in posebna prednjaška šola za "'"elistvo.
[•♦ta [n
vozi od 30. oktobra 1930 od 14. dalje na progi:
Sp. šiška — Sv. Križ
brez prestopanja.
Postajališči: občina in stara cerkev ter glavno postajališče: kavarna »Evropa«.
Za obilen obisk se priporočam
14767
I. ČARMAN,
AVTOBUS - PODJETJE.
Dopisi
SEMIČ. Letos so tukajšnji vinogradniki pridelali precej vina. Slabo grozdje so po večini odbirali za lastno uporabo. Vino za prodajo je torej tako, da se lahko kosa s sosednimi goricami. Vinogradniki so izprevideli, da je vino prvovrstno le če se vkleti po najnovejšem načinu. Zato upamo, da se zopet povrnejo kupci v semiška gorice, kjer bodo z dobrim blagom in poceni postreženi, ter s tem obnove dobo. v kateri je opisal Trdina vinske »furmane«, ki so »furali« vino iz semiških goric čez Gorjance.
Iz življenja in sveta
narji, 58 mož, morajo biti popolnoma
tihi, če so na krovu. Prepovedane so jim sleherne izjave novinarjem in sploh tujcem. Kršenje te prepovedi pomeni takojšnjo izgubo službe. O Morganu pripoveduje isti Vanderbilt, da ga je nekoč vprašal na krovu »Kor-sarjac, kakor se zove jahta, neki gost, koliko stane sličen parnik, ker bi si sam rad naročil kaj takšnega. Morgan se je zaničevalno nasmehnil in odgovoril: »Nikar si ne naročite jahte! Ce se kdo zanima pred vsem za izdatke, potem ne zasluži imena pravega bogataša in ni vreden lastne jahte.<
Iz dežele rudniških katastrof
Svojci pogrešanih rudarjev v Maybachu trepetaje Čakajo vesti rudniškega vodstva o usodi svojih hraniteljev. Zadnje čase živi Nemčija v znamenju strahovitih rudniških
nesreč.
čudaške ženske
>Moje rojakinje imajo vsekakor prvenstvo v področju zakonskih čudaštev«, pripoveduje v svojih zanimivih zapiskih ugleden ameriški policijski uradnik. »Vzemimo samo 301etno Mary Sullivanovo, ki si je vroče želela omo-žiti se s katerimkoli na smrt obsojenim zločincem. Bog ve koliko ječ je obiskala in smrtnim kandidatom povsod obljubovala, da jim bo prinašala vse, kar si bodo želeli. Šele lani je bila uslišana: v neki ječi v Oregonu so jo poročili z vlomilcem Horma-nom. Zakonska sreča je bila seveda kratka, ker je romal mladi soprog kmalu potem na električni stol Ni znano, ali ga bo vdova dolgo objokovala ali pa si bo poiskala novo primerno srečo iste vrste ... Skoro isti pogum je izkazala neka Angležinja, ki je bila šestkrat zaporedoma poročena s tujci in je radi tega šestkrat zamenjala državljanstvo. Po smrti zadnjega moža mu menda ni našla nobenega enakega belokožca, ker se je poročila z Indijancem. A ta je kmalu dobil milijone dolarjev za petrolejske vrelce, ki so jih našli na njegovih zemljiščih Po vseh neprilikah se je izkušena go spa na ta način zasidrala v tihem pristanišču ... V Philadelphiji imajo »Žalostni klub« za stare device. V črno oblečene načelne nasprotnice zakonskega življenja se tod redno zbirajo vsak mesec enkrat in ob zvokih pogrebne koračnice, v dvorani z okraski iz lobanj in kosti poslušajo zgodbe o ločitvenih pravdah ter v društveno knjigo zabeležijo vsak novi slučaj moške surovosti v zakonu. Toda klub ima vedno druge članice. Marsikatera med njimi si kljub vsemu poišče srečo v zakonskem peklu. Po ločitvi se povrne v klub in pripoveduje o lastnih goro-6tasnih izkušnjah... V nasprotju z Američankami se odlikujejo Francozinje pred vsem po pohlepnosti, skopo-6ti in sorodnih nagonih. Tako je zapustila komaj lSletna Ethel Bernardova, sirota z velikim imetjem, rojstno hišo in se pričela potikati po velikih hotelih, kjer je z občudovanja vredno spretnostjo sosedom kradla denar in dragulje Vendar ni to noben primer navadne kleptomanije. Po vsakem vlomu je povrnila gospodična okradenim vse, kar je odnesla, in izrabila priliko, da bi se pobahala s svojo spretnostjo. Ponovno je to storila še predno so utegnili okradeni prijaviti ali sploh opaziti izgubo. Naposled ji je Zveza
poglavar japonske cerkve v Evropi
Ničišu Noguči, najvišji dostojanstvenik Japonske budistične cerkve, ki potuje po Evropi, da prouči vpliv budizma na evropsko slovstvo,
francoskih gostilničarjev za vselej prepovedala vstop v velike mednarodne hotele Gospa Berta Mauletova v Marseillu je imela strastno rada cvetlice Vsak dan se je potikala po mestu oblečena kakor beračica, toda vsa okin-čana z vrtnicami Izdala je za cvetke vse svoje skromne dohodke Ko je umrla, so naši« oblasti njeno stanovanje v nepopisnem stanju. Gospa Berta ni nikoli vrgls nobene cvetke med smeti tudi potem, ko so že ovenele. V sobah je strašno smrdelo in po kupih gnilega cvetja je lazilo vse polno mrčesa. V Lyonu živi gospa Proveaujeva, ki se je tako naveličala draginje, da je leta 1902 pobegnila iz sveta. Sklenila je z najbližjim trgovcem pogodbo, da ji bo vsak dan pred vrata postavil košaro z živili in odnesel prazno košaro prejšnjega dne z denarjem za včerajšnje blago vred Nato je z deskami zabila okna in vrata male vile, kjer je stanovala sama na okrajini mesta A 12 let pozneje je izbruhnila vojna in splošno pomanjkanje trgovcu ni dovolilo prinašati redno zahtevana živila. Takrat je stopila gospa Proveaujeva zopet iz hiše in se je zelo začudila političnim dogodkom, o katerih ni ničesar slutila Popolno nasprotje te dame je bila Američanka Betsey Clareova, ki se je za vselej poslovila od sorodnikov in znancev, da bi zaključila življenje na železnici. Vozila se je leta in leta po vseh petih delih sveta in ie vedno imela pripravljen krasen. fotografski aparat v upanju, da bo le kdaj doživela »prav veliko« železniško nesrečo. A njen aparat nikoii ni prišel v poštev Lani je končala življenje pod razvalinami vlaka, s katerim se je peljala proti Johannesburgu v Južni Afriki. V primeri s temi čudaškimi ženskami ne pomeni seveda ničesar posebnega ona mistres Mary Sadlerjeva v Brooklynu. ki so jo po sodnem potu prisilili izprazniti stanovanje, ker je ogražalo njenih 43 mačk in 12 psov (sami črni pudeljni) mir vse okolice. Ta sicer bogata ženska je živela kakor nuna. Zato pa je imela vsaka mačka in vsak pes posebno posteljo. Računi mesarja in mlekarice so bili gorostas-ni in v posebnem velikanskem akvariju so se redile ribe za močjo hrano. Kar se tiče senorite Diaz iz Buenos Airesa, ki je vse življenje nabirala gumbe, ali mademoiselle Guervic iz Montreala, ki se fotografira najmanj 200krat letno, ju niti ne moremo šteti med prej navedene prvorazredne čudaške ženske.
Pravi bogataši
Kornelij Vanderbilt, mlajši, izgubljeni sin znanega milijarderja, ki je propadel kot založnik in postal navaden potujoči dopisnik, pripoveduje v »New York Heraldu« o luksuzni jahti svojega očeta »Atlanticc »Pred kratkim sem jo srečal s 55 mornarji na krovu na poti v Zapadno Indijo, pa sem se hudo razvnel. Ta parnik stane očeta dnevno 4000 dolarjev in kako bi jaz potreboval ta denar!« Tako je zvedela javnost, kako drago igrače si lahko privoščijo ameriški bogataši. Lastna jahta je njih zavetišče, kjer vsak dan po več ur počivajo, čim zaključijo naporne borzne posle: na kopnem ne bi bilo mogoče uiti obiskovalcem in drugim nadlogam. Navadno si naročajo ameriški bogataši te jahte na Nemškem, v Kielu, ki ima najbolj »modne« ladjedelnice. Lani si je tn naročil milijarder Harrison Wil-liams baje najdražjo jahto na svetu: je 165 m dolga in ima 130 mož posadke. Edino Morgan, znani borzni kralj, je patriot. Letošnjega aprila so dogradili njegovo v domači ladjedelnici izdelano, 115 m dolgo jahto. Stala ga je 1 in pol milijona dolarjev, in bo porabil do konca t. 1. do pol milijona m njeno vzdrževanje. Morganovi mor-
Največji zločin v svetovni vojni
Težko je v pogledu morije, brutalnosti in trpljenja opredeliti posamezna razdobja svetovne vojne. Vsekakor pa se mnogi raziskovalci svetovne vojne strinjajo v tem, da je prineslo leto 1915 celo vrsto velikanskih dogodkov, ki jih bo zgodovina beležila kot silne tragedije. Belgija, srbska Golgo-ta, tiranija v Galiciji in tam okrog so skrajno žalostna poglavja, toda kolikor toliko je izčrpno opisana. Manj znano je mučeništvo na smrt obsojenega dvamilijonskega naroda — največji zločin v svetovni vojni, o katerem poroča (z izvirnimi slikami) pravkar izišla številka tedenske revije »Življenje in svet«.
Einsteinova modrost
Od šolske klopi poznamo 2000 let staro uganko o lahkonogem Ahilu, ki ne more dohiteti počasne želve. Kaj za to, da je Ahil deset ali tudi stokrat urnejši! Med tem ko priteče do one točke, kjer je še ta hip bila želva, je slednja že odkrevsala malo naprej. Cim bo dosegel Ahil novo točko, bo tudi želva zopet spredaj in tako dalie do neskončnosti. Vemo, da je ta uganka samo umetna, v praksi nemogoča tvorba, t. zv. sofizem. V resnici mora Ahil seveda kmalu dohiteti želvo: nihče ne bo dvomil o tem. Toda Einstein, avtor znane relativnostne teorije, je pred kratkim omenil v razgovoru z nekim dunajskim dopisnikom, da je po njegovem osebnem mnenju uganka nerazrešljiva V vesoljni neskončnosti pri časovno neomejenem gibanju Ahil res ne more prehiteti želve! Pri na3 na zemlji je to seveda drugače, a to ni noben dokaz. Uganka je skrivnostna in vsa čast onim modrijanom, ki so jo zastavili. Dokazali so, da so bili sposobni povzpeti se nad vsakdanjost in se zamisliti v večnostne zakone.
Desnica ne ve, kaj dela desnica
Na zadnji seji berlinskega mestnega sveta je prišlo do zabavnega nastopa, ki se je končal z veliko blamažo nemško nacionalnih zastopnikov. Ti so ob začetku seje vložili oster protest pro ti temu, da je magistrat poslal bivšemu berlinskemu višjemu županu Bds-su, ki je bil kakor znano nekaj časa v preiskavi radi korupcijskih mani-
Nevšečnost! ameriške letoviške obale
Slika vsakoletnega orkana, ki se vedno pojavlja na vzhodnem obrežju Zedlnjenih držav. Vihar prinaša ogromne količine peska in zasiplje z njim drevorede parke in javne nasade. Iz peščene povodnji štrele palme kot žalostne priče nekdanje prirodne
krasote.
pulacij, brzojavko, v kateri mu je čestital radi delne njegove rehabilitacije po razsodbi višjega upravnega sodišča. Nemško nacionalna frakcija je trdila, da je dal socialistični zastopnik Wutzki pobado za to brzojavko. Nato je vstal Wutzki in mirno odgovoril, da je magistrat to brzojavko res odposlal, toda nje iniciator je bil neki — nemško nacionalni član magistrata. Ob tej ugotovitvi je nastal v dvorani silen hrup in krohot, nemški na-cionalci pa so obsedeli z obrazi, kakor da jih je kdo polil z mrzlo vodo.
Radio
Izvleček iz programov
Petek, 81. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. - 17.30: Plošče. — 18 V Pirnat Okupacija Trsta. — 18 30: Vremenoslovje. _ 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Športna ura. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Sobota, 1. novembra.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje — 10.20: Praznik v literaturi — 11: Koncert radio« orkestra — 15: Kmetijska ura. — 15.30: Plošče. — 16: Meško: »Pr Hrastovih«. — 20: Koncert godbe Dravske divizije. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Plošče. - 12.36: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Godba za ples. — 20: Prenos iz gledališča: Verdijeva opera »Rigoletto«. — Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 16: Koncert iz Brna. — 19: Mešan program. — 20.40: Koncert lz Bratislave. — 21.30: Nabožna glasba. — 22.30- Mešan program. — BRNO 16: Popoldanski koncert. — 19: Slovaške balade. — 20: Večerni koncert. — Program iz Prage. — VARŠAVA 18: Večernice. — 19.30: Dramski večer. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. — 11: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 13.10: Plošče. — 15: Popoldanski koncert orkestra. — 17.30: Ko-mborna glasba. — 19.40: Pevski večer — 20.05: Sluboigra. — 21.45: Bachove orgelske skladbe. - BERLIN 18.25: Klavirski koncert — 19.30: Delni prenos opere »Car-men<. — 21.10: Mozartove nabožne skladbe.
- Godba «a ples. — FRANKFURT 19.30:
Ves program iz Stuttgarta. — LANGENBERG 20: Koncert komorne glasbe. — 22.30: Koncert na orgle. — STUTTGART 19.30: Iz klasičnih operet — 20.45: Dramski večer. — 22.30: Dueti. — 23: Lahka glasba. - BUDIMPEŠTA 11: Koncert vojaške godbe. — 17.30: Koncert opernega orkestra. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.35: Mešan glasbeni program.
Dospela je nova zaloga
ter Vam nudi vsakovrstno Izbiro.
čevlji so najboljšega ročnega izdelka, za katere jamčim. Vsakdo naj si pred nakupom ogleda v trgovini veliko zalogo,
I. ČARMAN,
Prešernova ulica štev. 9, dvorišče.
14766
BITUMENOZNA
strešna lepenka
ARESIT
strešna lepenka
BITUMEN SMOLA
LESNI CEMENT KARBOLINEUM
dobavlja	W
Jos. R. PUH, Ljubljana
Gradaška nI. 22	Telefon 251S
Član Vodnikove družbe, ali si že pridobO enega novega člana?
EVANREDNA PRILIKA!
Železna služinska patent postelja zložljiva, s la« peciranom madracom, ze* lo praktična za vsako hižo, hotele, nočne službe w-in potujuče osobe stane samo Dia 390.—, Razpošiljam po poitoe« nora povzetju.
tako IZGLtOA SLOŽEN
Lesena patent postelja.
zložljiva. « tapeciramo madracom. zelo praktična. stane samo D 280.
Poten imam veliko «•• togo	iiaia
nog perla kg po D 48—. druga vrst kg po D M-—• čisto belo gosje kg po
130___ in čisti puh
kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punjeni volnom stanejo samo
Din 750.— BROZOVIC, ZAGREB Ilica 82»
Telefon 2059
** Premog suha drva
Pogačnik. BotoriSeva 5-
si^EČ^
©ve ti rabljene veeb mt ter
lato za embalažo J
ima veda« v ulo£ j
Mirko Mlakar i
Ljubljana, Slomškova ulica 11. :
CATERPILLAR
TRAKTORJI - GOSENČARJI
INŽENJERJI IN PODJETNIKI!
»CATERPELLARc-ovi traktorji, gosenčarji prihranijo čas, denar in delovno silo. Pri zemeljskih delih, gradnji potov, nasipov itd. prenašajo »CATERPILLAR«-ovi traktorji pesek, zemljo, blato, kamen.
HITREJE - BOLJE - CENEJE
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO:
BEOGRAD, Miloša Velikog s
Telefon 35—43, 59—25.
V. H. SMYTH
ZAGREB, Amrnševa nI. 4
Telefon 27—82
Valentin Katajev:
Rojaka
»Ženske me ljubijo,« je pravil mlad vojnik s ščetinastimi lasmi, ki je stal sredi sobe. Mimo njega so bili tam še trije bolniki. Ležali so na pričnah, pokritih s suho, gniiočo slamo. Dva sta ravnodušno gledala v strop, tretji pa je nepremično ležal v kotu, ves zavit m omotan v cunje. Imel je mrzlico.
Bila je severna zima, pusta in ostra. Lesene dače in smreke so nalikovale svinčnikom. Nad postajo so plavali beli oblaki lokomotivnega dima in poševne jate vran. Tovorni vozovi z rdečimi križi in skladovnice pisanih, brezovih drv...
Bolniki so umirali od brezdelja m dolgega časa, vendar pa se ni hotel nihče vrniti iz brigadne bolnice k bateriji, zakaj tam je bilo treba hoditi v popolni opremi in kopati, in je človeka lahko ubilo. Eden izmed vojnikov je imel rev-matizem, drugi si je zdravil tvore na nogah. Omotanega se ;e prijemal tifus. Vojnik s ščetinastimi lasmi pa je imel neko prav nelepo bolezen.
»Ženske me ljubijo,« je počasi pripovedoval. »Ali mislite, da lažem? Bogme. ne lažem. Zakaj me ljubijo, to ve šam vrag. Se pač znam obnašati nasproti ženskam. Ženske se namreč nikoli ne smeš lotiti s predrzno vsiljivostjo, nak, nikoli, ampak zmerom vljudno. To je glavno, zakaj vsaka žer ska ne mara vsiljivosti. Da. Nekoč sem služil pri ka-netanu Virenu. Prav samozavesten človek je bil ta kapetan Viren. V njihovi
hiši je bilo za sobarico neko dekle, lepo in čisto kakor prava gospodična. Tudi zastran vedenja je bilo z njo vse v redu. Jaz sem se kajpak takoj lotil in na vse načine siMl vanjo. Pa ni bilo nič. Potem sem začel drugače. Ona — da, jaz — da. Ona — ne, jaz — ne. Povsod sem hodil z njo in čokolado sem ji kupoval. Pa se je zgodilo po mojem. Hotela je zdaj sem, zdaj tja, prav do pozne ure. Vsako noč sem ootem lazil k njej. Prav za prav ne vsako noč, ker sem se je bil kmalu naveličal, pošteno naveličal. Ženske me ljubijo, kaj naj še govorim.«
V sobo je stopil ranocelnik s toplomerom v roki.
»Kaj pa ti, rojak, še zmerom kvasiš o tem, kako te ženske ljubijo?« je vprašal. »Le kvasi, kvasi, saj se na tebi vidi, kako te ljubijo.«
In je pomežiknil.
»So ti dale, kaj?«
»Oh, te ženske,« je .z narejeno'brezbrižnostjo dejal bivši ordonanc, »naj bodo trikrat preklete! Zaradi njih je mo. rebiti pokvarjeno vse moje življenje.«
Ranocelnik je pričel stresati omotanega za ramena.
»Haj rojaček. kaj spiš? Slišiš, zbudi se! Temperaturo ti moram zmeriti. Te trese, ka-li? Kakih štirideset stopinj se bo že nabralo.«
»Žejen sem,« je tiho dejal bolnik.
»Na, vtakni si toplomer pod pazduho!«
Bolnik je poslušno vzel toplomer in umolknil. Bilo mu je vroče in neprijetno.
V sobi se je stemnilo. Ranocelnik je odšel in se spet vrnil z vrčem in s pločevinasto petrolejsko svetiljko brez stekel. Svetiljka je gorela z rdečkastim, di-mečim se plamenom. Ranocelnik jo je postavil na peč in takoj so okna postala višnjeva, soba se je razsvetlila in vsem je zaradi tega postalo tesno in nerodno.
»Kako ti je?« vprašal ranocelnik bolnika.
»Slabo.«
»Zdravniku bo treba javiti.«
Cez pol ure so se navadili na rdeči svit svetiljke in spet jim je bilo dolg čas. Vojnik z revmatizmom si je pričel obirati stenice.
»Hudiča, kako grizejo! Samo zato ne maram Minske gubernije, ker so tam v vsaki špranji stenice.«
Pokleknil je, skrbno izvlekel iz žepa prešitih hlač mastno škatlico, prižgal vžigalico in pričel voditi plamen ob steni.
»Ali spet sežigaš stenice?« ga je vprašal vojnik s tvori.
»Zakaj jih neki ne bi. prekletih, saj me bodo vsega požrle.«
»Glej, da bajte ne zapališ.«
Za trenutek so pomolčali.
»Nič se ne boj!«
»Kaj bi govoril, ženske me ljubijo in mir besedi,« je dejal ordonanc. »Zakaj, tega ne vem. Prav nobena se mi še ni upirala. Bogme, da ne. Ko sem bil preteklo leto na dopustu, se jih nisem mogel iznebiti. Pokvarjene bate!«
»Da. da. to je res.« je dejal požigalec stenic. »Pokvarjene so, sami vemo. Moža ni doma.«
»Kaj naj pa tndi počnejo drugega?« je jezno rekel vojnik s tvori. »Mož je daleč, v okopih. Težko je živeti brez moža. Naše življenje je res pasje. Ce izvem, da se moja žena vlači, jo ubijem, pri moji veri, ubijem jo.«
»Nak, ne boš je ubil,« je ordonanc. »Rajši poslušaj. Ko sem bil na dopustu, se mi je to-le pripetilo. Čisto po pravici bom povedal. Ženske so se kar trle okoli mene, toda takih žensk mi ni mar. Jaz hočem žensko, ki je mlada, mehka. Pri nas živi taka, nekega vojnika žena je. Tretja bajta na koncu vasi. Daša ji je ime. Prav za prav, Darja. Poštena ženska je. Lotil sem se je. pa nisem nič opravil. Še poslušati me ni hotela. Poizkusil sem s silo ni šlo. Mislil sem si, Jegor ji je zmešal glavo. Kako tudi ne bi, saj je pri topničariih. Vse sem poizkušal, vsak dan sem bil pri njej, toda — nič. »Spat pridem k tebi,« sem ji dejal. Ona pa je sedela bleda kakor ta-le pečka. Da bi se vsaj nasmehnila, toda tudi tega ni bilo. Trebalo je kako tako narediti, da se mi ljudje ne bi smejali. Nič in nič. Končno pa je, pomislite, sama prišla k meni. »Brez moža ne morem več strpeti.« pravi. In zraven joka, ker moža že dve leti ni domov. Jaz sem jo seveda nežno poljubil, jo prijel za roko in to in ono. Prav do konca dopusta sem živel z njo kakor z ženo. Kadar sem prišel prenočevat k njej, mi je takoj pričela sezuvati škornje in se vsa tresla. Čudno! Povsod je hodila z menoj kakor psiček. Tako poslušna in dobra ženska je bila. Če je prišel k njej kdo drug,-ni nič opravil. Meni pa se ni
opirala. Mene ženske ljubijo, da, prav zares.«
»lz katere gubernije pa prav za prav si?« je sumljivo vprašal vojnik s tvori.
»Iz Herzonske, iz Ananjevskega okraja. Ali sva mogoče rojaka?«
»Ne, jaz sem iz Tavrijske.«
»Da, sijajna ženska je bila Daša. Z eno besedo, čaj in mleko. Kar težko mi je, kadar se spomnim nanjo.«
Nastopila je precej dolga tišina.
»Iz katere vasi pa ste?« je mahoma s slabim glasom vprašal omotani.
Vsi so se obrnili k njemu. Iz temnega kota se je svetilo njegovo pozorno oko.
»Iz Nikolajevske, iz Ananjevskega okraja. Saj sva rojaka?«
»Rojaka,« je odgovoril omotani. »Jaz sem tudi iz Nikolajevske.«
»A!« je oživel ordonanc. »Potem Da-šo prav gotovo poznate!«
»Poznam,« je oni komaj slišno izpre-govoril. »Moja žena je. Žena. da. Potemtakem sva res rojaka.«
Postalo je tako tiho, ds je bilo slišati grmenje topov na položajih, osem vrst odtod. Vojnik s tvori je zakašljal.
»Žejen sem,« je zašepetal omotani.
Spet ga je pričela tresti mrzlica. Bilo mu je hladno in težko. Najrajši bi ničesar ne slišal, ničesar videl in ne čutil vročine, ki mu je palila oči in sence. Zdelo se mu je, da ni ne vojne, ne bolnice in ne ščetinastega vojnika, da je doma v izbi in da je vse to le strašen sen.
Iz ruščine prevel B. Z.
Ilirija : Železničar (Zagreb)
SK Ilirija porabi prihodnjo nedeljo 2. novembra za odigranje prijateljske tekme z zagrebškim SK Željezničar. Tekma se odigra v Ljubljani, željezničar je zelo solidno, fair moštvo, po svoji kvaliteti med prvimi v Zagrebu. V prvenstveni tabeli I. razreda ZNP zavzema vedno eno srednjih mesto, trenutno je na tretjem mestu. V Ljubljani -je- go&toval Željezničar zadnjikrat na . lanski proslavi desetletnice SK Hermesa, pri kateri je odnesel razpisani pokal.
Po absolvirani prvenstveni sezoni v
Ljubljani bo prijateljska tekma Ilirija : Željezničar prijetna sprememba, ki obeta zopet enkrat dober nogomet.
Pokalno tekmovanje za LNP v Ljubljani
Jutri, v soboto, se prično v Ljubljani že pokalne tekme, kar bo našim klubom, ki nimajo možnosti češčega igranja tekem, prav dobro došlo. Oba izžrebana para sta zelo interevsantna. a še boli zanimiv bo na« stop bivšega prvorazrednega Jadrana s klubom, ki ga je nadomesti! v prvem raz« redu.
Ta dan ho tudi nastopil Hermes, za ka« terega je LNP prosil brzojavno dovoljenja pri JNS. ter nas interesira, kako se bo
od rezal
Vsekakor bodo vse tekme izredno zani« mive, posebno sedaj po končani prven« stveni kampanji, ko so vsi klubi — z ijje« mo mogoče Hermesa — fit Tekme se od« igrajo na igrišču ASK Primorje ter prične« jo ob 13.30. Za obe tekmi velja ista vstop« nina.
Službene obiave LNP
(Seja p. u. o. dne" 29. okt. 1930)
Prisotni gg.: Rybar M., inž. Debelak, Kuret, Kovač, Kralj, Vospernk, Logar, Novak, Malovrh in Bostič.
Na znanje se vzamejo dopisi JNS štev. 229S, 2259 in 2249. — SK Trbovlje se odgovori pismeno na dopis štev. 20130 od 22. okt. 1930. SK Javornik prejme pismen odgovor na dopis št. 62 od 16. okt. in na dopis št. 70 od 25. okt. t. I. — Dopis SK Amater. Trbovlje, št. 181/30 od 17. okt. t.l. se je vzel na znanje. Na znanje se vzame zapisnik 4. in 5. seje Mo v Mariboru. ŽSK Hermesu se sporoča, da je JNS glasom dopisa št. 2260-30 od 24. okt. odbil pritožbo zoper izrečeno kazen, ker ni bila predpisano taksirana. Na dopis Steier. P. V. z dne 24. okt. 1930. se bo pismeno odgovorilo. Pismeni prošnji SK Reke št. 21a od 20. okt. 1930. za črtanje kazni se ne more ugoditi. ISSK Maribor in SK Rapid, oba Maribor, se opozarjata, da postopata pri javljenju poškodb igralcev po določbah prav. za Poškodbeni fond in zavarovalnih pogojev. Na znanje se vzame oopis Mo v Celju štev. 2-30 od 15. okt. 1930. in s tem v zvezi demisija g. Borla-ka. Istočasno se poziva Mo v Celju, da pošilja LNP redno prepis sejnih zapisnikov in mesečno obračun prv. in pok. tekem. Zavrne se priziv SK Ilirije od 28. okt. 1930 ter potrdi sklep p. o. v zadevi prv. tekme ASK Primorje :SK Ilirija, ker ni podan niti en slučaj kršenja nogom. pravil, po sodniku. Kar se tiče izključitve v protestih navedenih igralcev SK Ilirije je isto sledilo v duhu nogometnih pravil, zato sta tudi bila igralca kaznovana po pristojnem forumu. Sporoča se SK Ela-nu, da JNS glasom dopisa št. 2193 od 24. okt. 1930. ne more obravnavati protesta, dokler ne vplača takse od Din 100.—. Na znanje se vzamejo obračuni prv. tekem v Mariboru in sicer: ISSK Maribor:SK Rapid. SK Železničar :SK Svoboda in SK Rapid :SK Svoboda. Na znanje se vzame ustanovni občni zbor Mo v Trbovljah z dne 21. sept. 1930. ter po klubih imenovane odbornike gg. Mahkovec, Močivnik m Pinter. Imenuje se za predsednika gosp. Pleskovič. učitelj, a za odbornike gg. Bostič in Krmelj. Na L seji, ki se ima vršiti
najkasneje v ponedeljek 3. nov. 1930., naj se odbor konstituira in izžreba pare za pok. tekmovanje. Prepis sejnih zapisnikov je redno pošiljati LNP, enako mesečni obračun prv. in pok. tekem. Pozivata se Mo v Mariboru in Celju, da čimprej nakažeta 10% od čistega preostanka prv. tekem v smislu S 4 pravil JNS in § 3 pods. pravil. Vsled prezaposlenosti v priv. poslu se razreši dolžnosti predsednika Mo v Mariboru g. inž. Wolfa B. ter imenuje na njegovo mesto g. Mozetič Milan. Na znanje se vzame kooptacija g. Lorberja Kurta v Mo. Računa ISSK Marifc ,r za reklamne izdatke ob priliki pok. tekem za JNS z ASK Primorje in SK Ilirijo se od-pošljeta JNS. Ob tej p rili1-' se opozarja ISSK Maribor, da event. deficit teh tekem potom LNP prijavi JNS v svrho povračila.
Tekmovanje za pokal LNP se prične v Ljubljani že 1. nov. t. 1. in sicer med paroma SK Grafika:SK Jadran in SK Svoboda: ŽSK Hermes, Tekmi se odigrata na igrišču ASK Primorje s pričetkom ob 13.30. Blagajno ima SK Grafika. Vsak klub postavi po dva starejša in vc-'!n reditelja ter stranskega sodnika. Reditelji se imajo javiti službenemu odborniku LNP g. Vosperniku ob 13. ter vršijo službo ves čas odigravanja teh dveh tekem. Blagajniški nadzor, g. Šetina. Pokalno tekmovanje se nadaljuje dne 9. nov. med ASK Primorje:SK Ilirija in zmagovalcema iz tekem dne 1. nov. 1930. Nadaljnje termine in pare klubov bo objav" i. o. O Vi tej priliki se opozarjajo drugorazredni klubi v Ljubljani, da do 3. nov. javijo, ali žele sodelovati v tem tekmovanju.
Določeni termini pok. tekmovanja po Mo v Mariboru se odobre. Odredita se po-izkusni tekmi SK Retje s sav. klubi v Trbovljah dne 1. in 2. nov. t. 1. in sicer prvi dan s SK Amater, drugi dan s SK Hrastnik ob pol 10. uri. Poverjemištvo SZNS v Irbovljah se naproša, da delegira sodnike.
Prvenstvene tekme dne 1. in 2. novembra 1930.
1.	novembra 1930: ob 8.30'SK Reka : SK Korotan.
Službujoči odbornik g. Kuljiš Anton. Blagajno vodi SK Reka. Stranska sodnika: gg. Pišlar Rudolf (SK Reka) in Kic Ivan (SK Korotan) Vsak klub postavi štiri prt« merne reditelje. Nastop službe pol ure pred določenim pričetkom tel.me.
2.	novembra '1930: ob 8.30 SK Natakar t SK Slovap.
Službujoči odbornik g. dr. Dogan. Blagaj« no vodi SK Natakar. Stranska sodnika: gg. Bonča Franc (SK Natakar) in Legat Mirko (SK Slovan). Vsak klub postavi šti« ri starejše reditelje.
Odobrijo se naslednje prijateljske tek« me: 1. XI. SK Svoboda rez. : SK Dobrna v Trbovljah in 2. XI. SK Ilirija I : SK Ze« lezničar I, Zagreb v Ljubljani.
S pravom nastopa v prvenstvenih tekmah-se verificira za SK Svoboda, Ljubljana Mar« kič Rudolf in Marinšek Venceslav. za SK Rapid. Maribor Gozdenovič Branko. Po« pravi se verifikacija igr. Maksa Sterleta za ŽSK Hermes ter se verificira s pravom na> stooa 4. oktobra 1930.
Spravom nastona v prvenstvenih tekmah dne 31. aprila 1931. v prijateljskih tekmah dne 31. I. 1931 in v internacijonalnih tek« mah dne 8. novembra 1930 se verificiralo za SK Amater, Trbovlje Borišek Tvan. Ko« tar Vinko in Nadižar Ignac ter za SK Ra« pid, Maribor Heler Ivan. ~■ Tajnik I.
/. smuški izlet. Zimsko«sportni edsek SPD Maribor«Ruše pohiti v nedeljo dne 2. novembra prvič v letošnji sezoni na K.lop» ni vrh. Odhod z vlakom do Fale v soboto zjutraj ob 5 40 ali popoldne ob 13.18. Vo« ditelja gg. Bureš in Vahtar. — Program za nedeljo se določi zvečer v koči po snežnih prilikah. — Turistično društvo »Runolist« iz Zagreba obišče istočasno naše Pohorje. Vsled tega vabimo smučarje, da se udele« žijo tega izleta v čim večjem številu. Smu> ka je ugodna. Pojasnila se dobe nri g. Bure» ša v Vetrinjski ulici in pri g. Majerju na Glavnem trgu, kjer se sprejemajo tudi pri« Jave. Smuki
Smučarski klub Ljubljana sporoča sod« niškim pripravnikom, da odpade izjemoma samo za danes pripravniški tečaj, ki se vrši običajno vsak petek pod vodstvom predsednika g. Gnidovca. Prihodnji petek dne 7. novembra se s tozadevnimi preda« vanji nadaljuje.
Zimskosportni odsek SPD v Mariboru (službeno): Ker so se v zadnjem času zgodile zamenjave in so naši člani hodili drugam po informacije, izjavljamo, da se dajejo odslej vse potrebne informacije samo v trgovini g. Bureša v Vetrinjski Ulici in pri g. Majerju na Glavnem trgu.
SK Svoboda. Danes v petek ob 19.30 članski sestanek v Delavski zbornici. Z ozirom na pokalne in prijateljske tekme prosimo polnoštevilne udeležbe. Vsi točno.
Iz službenih objav
Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem so« dišču v Kamniku 26. nov. ob pol 10. zemlj. knj. Domžale, vi. št. 597. Cenilna vrednost 220.076 Din. Najmanjši ponudek 110.380 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru dne 10. dec. ob 10. soba 27, zemlj. knj. k. o. Ješenei, vi. št. 119 in 220, polovica skup. ne cenilne vrednosti 21.158 Din. Najmanjši ponudek 14.150.90 Din. — Istotam ob 9 istega dne polovica nepremičnin, zemlj. knj. o. k. Ješenca vi. št. 220 in 119: polo« vica skupne cenilne vrednosti 21.158.85 Din najmanjši ponudek 14.105.90 Din.
Banska uprava razpisuje za prevzem del pri zgradbi nove banovinske ceste Reka' Sv. Areh (okraj Maribor) prvo javno pis» meno ofertalno licitacijo 19. nov. ob 11 pri tehničnem oddelku sreskega načelstva Maribor. levi breg v Mariboru, Jugoslovan« ski trg 5=11. Odobreni proračun znaša Din 735.07d.40.
Spremembe pri vpisih v trgovinski regi« ster. Pri tvrdki Henrik Kenda v Ljubljani je izbrisana mladoletnost pri družabniku
Kenda Ivanu ter pravica Kenda Irme, da ga zastopa in podpisuje v njegovem imenu. Družabnik Kenda Ivan bo zastopal in pod« pisoval tvrdko sam. Izbrisana je prokura Kenda Irme. — Pri Kranjski hranilnici v
Ljubljani je izbrisan član upravnega sveta Finžgar France, vpiše se član Demšar An« ton. — Pri Ljubljanski kreditni banki sa spremene bančna pravila v §§ 1, 2, 10. toč« ka 3, 30, 33 in 86.
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po men? deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Mestni trg tr
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic--
i,.:	' SlšlS! —; ''* ""Sjffij
V neizmerni boli javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dragi
ton
podporočnik, diplomiran pilot 431. eskadrile 4. vazduhoplovnega puka v Zagrebu
dne 29. t. m. nenadoma, v 23. letu starosti, tragično preminul.
Pogreb predragega sina in brata bo 31. oktobra ob 10, uri iz vojaške bolnice v Vlaški ulici na zagrebški kolodvor, odkoder se prepelje v Celje. S celjskega kolodvora ga spremimo 1.. novembra ob 11. na mestno pokopališče v prerani grob.
Celje, dne 30. oktobra 1930.
Potrti: VIKTOR in MARIJA LOJK, starši. — SLAVKO, BRANKO, MILOŠ, MEVIICA in MILKA, bratje in sestri.
fAW i-* ■ ' r..:'				
				
ZSK Hermes. Sestanek vseh igralcev je danes ob 20. v gostilni pri »Raci«. Radi predstoječih tekem prosimo polnoštevilne udeležbe. V nedeljo 2. novembra t. 1. se« stanek vseh članov ob 15 pred staro si« šensko cerkvijo, kjer bomo korporativno odkorakali na pokopališče k Sv. Križu, da počastimo spomin umrlih članov Bizovičar« ja in Lukanca. Pridite vsi!
SK Natakar. Danes ob 20. seja v gostilni Zajec v Zg. Šiška Pozivajo se Šušteršič. Zajec. Otič. Hahlfart. Mihalek. Jelnikar, Zupane I. Novak, Strnad, Baher, Podgor« nik, Thaler, Mirtič, Žic, Krašovec. Prosi se za točnost!
TRETORN
Vrhnji
v	g • •
čevlji
(galoše) in
snežni
v	M • •
cevlu
e znamko »TRETORN« vas ščitijo pred vlago, mrazom in umazanostjo. Ta znamka je uzor izdel-okv. Ni boljšega čevlja od znamke »TRETORN«.
m
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Prevozni tricikl ji
se izdelujejo po naročilu, za trgovce, peke in mesarje, ▼ različnih modelih. CENIKI FRANKO!
Tovarna Pelikan,
Ljubljana VIL 13090
t
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naša dobra mati, stara mati, gospa
ANA KOCMUR
zasebnica
dne 30. t. m., v starosti 83 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo v petek 31. t. m. ob 16. popoldne iz hiše žalosti, Cesta dveh cesarjev, na pokopališče k Sv. Križu.	14765
Ljubljana, 30. oktobra 1930.
žalujoči ostali.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in soctaln* namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
tfCdor hoče
da so mu posije po p o sii no«/o« aR GaGo drugo Mi/cftna«;« ticcčc so tnalih oglasov naf	v mnantGah a
necf no ho pro jot odgovora t "	mam
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
7la&£ovi maitft ogCa&oa
In druge Informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼
TSrbcvVtah
▼ hBi g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici.
j

Stalna služba in brezskrbna eksistenca
Je na razpolag-o zanesljiv* moški ali ženski »sebi, ki vloži večji kapital v veliko in cvetoče industrijsko podjetja. Ponudbe z naveJbo razpoložljive glav cici pnd »Stalna plača in delf-ž na dobičku« na ogl. oduMek »Jutra«. 4-1256 1
Kovaškega
pomočnika
starejšega, zmožnega vseh del in izdelovanja orodja sprejmem takoj. Pismen« ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Samostojen delavec«. 44363-1

4 f I
^ne-
sposoben akviziter
ki obiskuje privatne stranke, Jobi kot organizator stalno mesto. Ponudbe pod »Sp"5oben« na oglasni od-ielelc »Jutra«. 44295-1
Dekle
prfdno in pošteno, ki ima •»Melje do trgovine, sprejme :akoj Milan Turna. trg. 7. mešanim blagom v Krškem.	44271-1
Vrtnarja
■sarljivejra in verziranega išče večje industrijsko podjetje za oskrbovanje večjega vrta za zelenjavo in sprehajališča. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod sna "ko »Zanesljiv vrtnar«.
41201-1
Devojko
pošteno. mlado in zdravo, iščem za zelo fino majhno gospodinjstvo. Ponndbe na naslov: Terezija Kovačič, Zagreb, Marovska ulica 23 41277-1
Klepar, pomočnika
s triletno pomočniško prakso sprejme takoj klepar-»tvo Sadnikj Žalec. Hrana in stanovanje v hiši. plača po dogovoru. 4-4048-1
Knjigoveškega vajenca
»prejme »Karton« d. z o. z.,
Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 19.	41172-1
Mizar, vajenca
»prejme strojno mizarstvo Ivaa S e m r 1. Ljubljana, P-}!jonska 69.	41223-1
Trg. pomočnico
wn rjeno v vseh panogah »ešanega blaga, sprejme takoj večja trgovina oa Gorenjskem. Ponudbe pod »Prvovrstna moč« na ogl. •ddelek »Jutra«. 441-S7-1
Učenca
pridnega in poštenega, ra trgovino mešanega blaga »prejjiem v večjem kraju tmi G.-renjskem, s hrano in novanjem. Ponudbe na ^'■3. oddelek »Jutra« nod •Gorenjsko III«. 41188-1
Navijalko !n učenko
»a strojno pletenje sprejmem takoj na Opekarski eesii 32.	44306-1
Puškar. vajenca
•prejme Kaizcr, pnškaT. Kongresni trg. 4-1301-1 41301-1
Steklorezaria
* najmanj 2 leti pomočniške prakse, mlajšega, vojaščine prusiiga. ki oi se »saj deloma razumel v trgovini ieleza. t znanjem nemške fi jezika, sprejmem. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod- »Steklorezar« 44.339-1
Visok zaslužek
z malim delom se nudi gospodom. ki jih veseli obisk trgovcev in denarnih zavodov. Dopise na oglasni od delek ».Jutra« pod znaf-ko »Reklama«.	44335-3
Vložite 210 Din
za malo delo pa dobite odškodnino dela Din 1280. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sir jer.je reklame«. 44336-3
Blagajnik aR sluga
z dobrimi spričevali, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kasir 49«.	44269-2
Pridno dekle
pošteno, bi za hrano in
stanovanje pomagalo gospodinji zjutraj, opoldne in zvečer. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44276-2
Prva oblast, konce silonlrano
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta štev 30 -
Jug.iuio, teleloo St. 223t Pouk vo praktične »»žn.i-261
Oblastvene Soncesljoalrana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
LJubljana. Gosposvetska 12 1'eonja vožnje. 43371 4
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
L Gaberščik. bivš; komisar za šoferske izpite. Ljublja na BJeiwe!PAva eesta 52. Prihodnji redni tečaj prične 3. novembra.	44226-4
Nižješolke (ce)
b; instr.jirala v vseh predmetih a-kademičarka. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.	41278 4
fUinarski pomočnik
išče kjerkoli službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten 81.«	44267-2

Hišo s pekarno in trgovino
v Industrijskem trgu ni Gorenjskem prodam. Potreben majhen kapital, ostalj na odplačilo. Ugodna prilika! Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44U62-20
Pisalno mizo
i izložben: omarici stoja lo ca izložbo io stekla t» izložbo, vse dobro ohr» njeno naprodaj. Vpraša a » trgovini 1. Bonač. Selen burgova 5.	44116-6
Pisalno mizo
brez nastavka, s 7 predali prodam. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 44239-6
'Mizo s stelažami in decimalno tehtnico
prodam. Bodica štev. 34 — pošta Domžale. 44096 6
Prvovrsten kino
krasno urejen, t zvočno aparaturo, vedno razprodan rada družinskih razmer za daljšo dobo oddam. Potre ben kapital 300.000 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Krasu bodočnost«.	44046 6
Železnato vino
lekarnarja ir G. Piceollja v Ljubljani, krepča oslabe le. malokrvne, odrasle in otroke.	161
Kopalno banjo
veliko, radi pomanjkanja prostora proda Ivan Funtek v Zeleni jami. Val. Vodni kova 16.	44286 6
Kompletno žago
i polnojarmenika 'Vollga'-ter). 2 cirkuiara (Kreis sage) in žago za obroftlje eanje hlodov ;Fuchsschw.; kupim takoj. Ponudbe aa naslov: Ivan Ban. Beograd, ilatiborska ulica 58.
43612-7
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami, v visokem pritličju, solnč na lega. v novi hiši takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 44163-21
Soinčno stanovanie
i vsemi pritiklinami išče boljša mirna stranka treb oseb za februarski termit Pismene ponudbe na ogl. odlelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje s pritiklinami« 44040-21
si pridobi trgovec, če kupi PLETENINE iz zaloge po partijskih cenah v tovarni	347
CIRIL VAJT, Celja
Stanovanie
3—1 sob in pritiklin. sredi mesta išče za takoj ali s februarjem boljša stranka treb oseb. Ponudbe La ogl. oddelek »Jutra« pod »Lepe sobe«.	44280-21
Portale	~	;
■vrata in dve izložbi za |	StanOVaniS
vziaanje, z rolojem ali I obstoječe iz 3 parket.iranih želez, oknieami, vel. ca ! sob, kuhinje, kopalnice, 110 X 210 kupim. Ponudbe sobe za služkinjo in osta z opisom in ceno na na- j lih pritiklin. v novi vili slov: C. Jerko, Radomlje ' —; »»>—
;Več opremljenih sob »A sjednica [ Katera	I Modroce I Otomane, divane
z vso oskrbo oddam. Ko- ka(j jjuta dodje on maii _ _t starejša dobrosrčna posest- ' pereenice. Jtomane. patect I vse garniture nove in <h-palmca in klavir na raz- ! Razamej? gj Ti? Kje? ... Imca. dekle ali vdova brez j divane. fotelje, salonske iD : rabljene kupite najceneje polago. Sv. Petra nasip 43 Moja ljubezen — vedno !otTOk. bi hotela v sogo I klubske garniture dobite i pri tapetniku F. Novaku močnejša! Ze osebno reče- ; spodarstvo z nad 60 let najceneje pri F Sajovic-u j Maribor, Slovenska št. 24!
44301-23
št. 4.
44329-7
Otroško posteljico
najraje leseno, dobro ohranjeno kupim.	Ponudbe na oglas, oddelek	»Jutra« pod »Posteljica«.	44323 7
Družabnik
kot trgovec za športLe predmete avtokarosercje m vse iruge k->larske izdel se. Ponudbe oa oglasu >ildeltek »Jutra« »od šifro »Družabnik 555«. 4355516
Šofer - mehanik
dobro izvežban in z večletno prakso, zmožen per-fektno hrvatskega, slovenskega in nemškega jezika. _ .... išče službo za takoj. Na DODICkanOSnO
Nov voz
samec z diro in drugo opremo za trgovca, proda F. Skok pri Figovcu v Ljubljani.	44216-6
slov pova oglasni oddelek »Jutra«.	41291-2
Pek. vajenca
1 v? o oskrbo v hiši (iz-iljučani niso taki, ki sc m- že učili) sprejme takoj Olet Anton, Velenje 40.
44333-1
Službo sluge
ali kaj sličnega išče vsestransko uporabljiv mladenič. vojaščine prost ter poleg slov. vešč tudi nekoliko srbohrvaščine in nemščine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro i-Pri-den in pošten«. 44347 ?
Službo delovodje
poslovodje ali strojnega konstrukterja v večjem it-dustrijskem podjetju tžče absolvent strojnodelovodske šole, j devetletno vodilno prakso v večjih podjetjih. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Praktik«.
44171-2
Mlada natakarica
vešča slov. in nemškega jezika, išče za takoj ali
pozneje službo natakarico v Ljubljani. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gostilna«.	44279-2
Jelonošo
CSpeisentrager) z dobrimi ■pričevali, veščega nemšči-«e snrejme hotel Štrukelj.
44319 1
Vdova
srednjih let, želi mesto gospodinje pri starejšem gospodu. Resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridna 795«.	44294-2
Trgovska moč
galanterijske in papirnate sh-oke, išče nameščenja kot prodajalec, kontorist ali kot vpeljat potnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra trgovska moč«.
44355-<?
podjetje
edino v državi, prodam ta koj radi odhoda v inozem stvo Posebno znanje nepotrebno. Potreben kapital 4000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Visok zaslužek 33« 44136-6
Dalmatinsko vino
izvrstno po Din 8 liter — dokler traja zaloga — naprodaj v Javnih skladiščih 44275-6
Puhasto perje
čisto, čohano kg po 48 Din. druga vrsta po Din 38 kg, čisto bele gosje kg po 130 Din in čisti rrab kg po Din 250. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. Brozovič.
Investicij, posojilo
v večji množini	kupim. —
Ponudbe prosim	na oglasni
oddelek »Jutra«	pod šifro
»Investicijsko«.	44298-16
S kapitalom nad 50.000 Din
iščem družabnico
ki ima osebno pravico za gostilno, trgovino ali kako drugo podjetje. Prednost samo dobrosrčne in pošte-ne; pod 35 let stare. Javijo naj se na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotov denar«. 44340-16
pri tobačni tovarni oddam z novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44284-21
Boljšo sostanovalko
sprejmem s 1. ali 15. v lepo sobo, z uporabo kopalnice. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44283-23
Suho stanovanie
2 sobic 3 X 4 m. kuhinje in podstrešja, elektrika, vodovod, tramvaj, vrt, pralnica itd., za 450 Din od-
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam na Mirju mirni in solidni Proti izpadanju IaS gospodični, event. mladima zakoncema, katerima bi se v slučaju dogovora lahko prepustila še ona soba za kuhinjo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44327 23
no: »— prestavljala bi go s.aRla trgovcem, z nekaj re!« —	41320-24	gotovine, opravo in
blagom. Dopise na oglasni
Prazno sobo
oddam s 1. novembrom v Škofji ulici št. 17. 443dl-23
Opremljen kabinet
majhen, z zajtrkom takoj oddam za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
4432»23
in bolezni lasišča je »Ines« edino uspešno sredstvo. — Lonček 38 Din. — »Ines«, Ljubljana, Merosodna ulica št. 1.	44341-24
Prazno sobo
s separatnim vhodom in balkonom takoj oddam na Kavškovi cesti štev. 26/1 44343-23
Sobo
.oddam v centru mesta. — dam takoj Naslov v ogl. Naslov v oglasnem oddelku
oddelku »Jutra«. 44270-21
Posteljo
dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutrac.	44342-12
Petletnega fantka
zdravega in čvrstega odda za svojega Ant. H a r g a. Mestni vrh. Ptuj. 44257-14
Trgovino
s čpecerijo in železnino. na dobro idočem kraju, pri pravno tudi za manafaktu-ro. oddam Obstoji že nad
Zagreb, Ilica 82, kemična et- ^jemnina majhna, čistilnica perja.	262 \a? c>v T »glasnem oddelka
v	»Jutrac.	44147-19
G. Tb. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba.
Pisarniški Inventar
različen — mize ln drugo vse dobro ohranjeno, zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inventar kupi mo«.	44338-0
2 lončeni peči
poceni na-prodaj na Mest- !
41346-6
Krasne trg. lokale
aa najprometnejSI oesti v Celjo oddam z novim ie tom. Naslov prt podružnici »Jutrac » Celjn. 42651 19
nem trgu 13/11.
Chevrolet avto
stiriaedežen dobro ohranjen. ugodno naprodaj — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutrac.	41066-10
Lokal za trgovino
blizu kolodvora, na prometnem kraju na .Jesenieah oddam. Naslov pove oglas. oddeleJ: »Jutra«. 44146-19
Vinotoč
v Ljubljani takoj oddam na račun. Potreben kapital do 20.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 44305-19
94.
Ravnodušno gleda Sambo za njim. Nato »tečeta naša prijatelja na ono stran ulice, kjer gradijo novo hišo. Ob odru sloni lestvica. Sambo v svoji radovednosti spleza po njej, med tem ko ubere Joko bližnjico kar po stebrih. Rompompompom! zbežijo prestrašeni zidarji po svojih deskah!
Avto »Dodge«
aetaedeten. odprt, orezhi ben, »oceni proda bati Vajt Celja.	42649 li
jn.
Gostilna s trgovino
mešan, blaga ln lesom, i hiši in 2 orala zemlje, tik okrajne ceste na promet-
Stanovanje
ono- ali večsobno iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutr3« pod šifro »Mundus-Centrum«.	41299-21
Komfort. stanovanje
3 velikih sob. kuhinje, kopalnice it dru<rib pritiklin. v Vodmatu oddam s 15. novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41312-21
Stanovanje
zračno, obstoječe iz 2—3 sob, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44326-21
Stanovanje
2 sob, predsobo, kuhinje in balkona — vse pod enim ključem — ter temu pri. padajoči 2 separatni sobi s kopalnico, komfort. solnčna lega, oddam takoj. Nasiov v oglasnem oddelku Jutra.
44350-21
Svetlo stanovanje
pritlično, zračno, sobe, ku binje, pritiklin in pralnice V 7n ČičU takoj oddam za 600 Din 1 S' S1S,K1 mesečno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44362 21
►Jutrac.
44356 23
Sostanovalko
sprejmem takoj na Borštni kovem trgu 1/1. 44352-23
Lepo sobo
takoj oddam s hrano ali
brez v Židovski ulici 6/1.
41353-23
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko v cet.tru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
44354 23
Sobico
išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poseben vhod«. 44357-23
Osebna pravica D. H. N.
Za določitev sestanka nI mam naslova — prosim.
44358-24
Sobico
oddam s 1. novembrom v
Gorupovi ulici 3. vrata I.
41359-23
Hrastova suha drva
ca. 30 vagonov za takoj šnjo dobavo proda Drago Uadi, Novo mesto. 44042-15
Za dijaka
osmošolca iščem pri boljši rodbini blizu humanistične gimnazije stanovanje in hrano. Iv. Jurca, Vrhnika.
44297-22
Sobo
čisto, novoopremljeno, s po sebnim vhodom in elektriko oddam boljšemu gospi.du v centru mesta, blizu glavne pošte. Naslov pove ogl. oddelek »Jutrac. 44287-23
Opremljeno sobo
lepo, separirano	takoj poceni oddam v	Podmilšča-kovi nlici štev.	5/1 — za Bežigradom.	41290-23
pri Martincu
dobite vedno dober prigri zek in poleg drugih vin posebno dobro portugaiko ter pristen Muškat-Silvanec Vsako soboto in nedeljo domačo krvavice. 44348-18
m
21
Črnolaska
simpatična, stara 22 let. želi znanja t gospodom, ki bi ji vračal toplo ljubezen. ženitev ni izključena. — Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Črnolaska«. 44266-24
M. S.
Ker nam je sestanek v
Ljubljani nemogoč — smo namreč Gorenjci — prosimo za točen naslov. _
Pozdrav »Smuk«. 44260-24
Pričakujem Te
ob % 7. pred Evropo. Prosim zanesljivo. 44306-24
V oglas, oddelku »Jutra«
dvignite sledeča pisma
Aoo 3S. Amorček. Blagaj ničarka Bolgari, Blagajna 6 Bonaparte, Blizu bolnice, Center 2, Center mesta Centrum 103 Cel dan od šotna, Cista soba. Cista stranka. Dolžan Nuša, Diskretnost, Dolgi večeri. Da ma s kameljami, Dobrosrčna, Dopisovanje. Eroti-kon. Fabris M. Gospodinja. Gospodinjstvo. Gospodična, Hišnik. Hlev, Idealist. Ide alistka 12, Izključno Slovenka 1. januar 1931, Idealna in zvesta ljubezen, lfrača. Inteligentna I, Jupiter. Jesen 100 Krojač, Knjigovodja oilancist. Ing. Fric, Kirschner. Lep zaslužek, Ležanje. Mašinski inženjer Mornar Mesečno 600. Marljiva 50. Mizarstvo Miren sta-n, Marljiva gospodinja. Mlad m trezen. Miren učenec. Mlinar. Mehanik, Natakarica. Najlepše ravnanje. Odsotna čez daa, Obleka, Opera. Ori-ginalec prodajalec, Ondu-ler, Osamljen, Odisej, Pošten plačnik 7, Ia predmet dela kupčijo. Pozicija. Po šten 200. Poezije. Pravica. Poštena in agilna moč 40, Prilika. Primorka III. Pi sarniška moč, Poštena in snažna. Predivo. Premože rje postranska stvar. Pri morka. Prazno 200. Reali tetna pisarna. Raschest. Resnost, Resnega. Resnic no. Razumen. Reelnost. Stalen podnajemnik. Spretna gostilničarka. Sredina, Siguren zakon 43916. Skupna harmonija 42421. Sreča bodoče 7. Spretna go-gpodinja. Svetla soba. Simpatična Služba, Skromna družabnost. Stoječ les. S. Z., Samostojna 29, Spretna govornica. Starejša kuha-rica. Sreča in zadovoljstvo Štajersko aJi Kranjsko, Studentica, Tajinstveno. Tri mladenke, Tkalec. Ugodna cena, Uradnica, Vpeljan potnik 43632, Vdova, ViL-ski potnik. Varana. Vedno hvaležna. Visoke obresti. Vodstvo gostilne. Zaslužek Zima ima svoj čar. Za vedno hvaležna. Za 1. nov.. Za eksistenco. Zvon, Z navedbo cene, Zadnja cena 10, Železniški pragi, 1931, 444, X, 56636, 1935, 29, 500—600, 1930, 500/1.
odtfelek »Jutra« pod šifro »Tr govina ali gostilna«.
44215-25
Gospodična
s 100.000 Din sotovine, želi poročiti gospoda do 30 'et starep, ki ima veselje do gostije. Slika zaželjena, kar pa m pogoj. Ai.onimno v koš! Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blago srce«. 44332-25
* - -f ^ di, f
Pianino
primeren za gostilno, močan glae. metalna konstrukcija. proda Kvos v Kolodvorski ulici št. 26/11.
41323-26
Pletilnl stroji
več od 8/40—8/60. 1 na vi jalm. 12 »reten in več 0» možnih strojev, rs! še • ibratu. brezhibni. poceni naprodaj. Naslov r po iružnioi »Jutra« v Celju 42650—29
Rudar
52 let star, ki biva S« 34
let v Nemčiji in nima v domovini svojcev, s pokojnino 1000 mesečno in prihrankom 30.000 Din. želi znanja s samostojno žen sko, ki bi imela posestvo, trgovino ali gostilto — v evrho skupnega gospodinjstva in poznejše ženitve. Naslon v oglasnem oddelku »Jutrac.	44242-25
Oglejte si
zalogo damskib klobukov v salonu »La Femme Chic« Šelenburgova ulica št. 6 — Preoblikovanje 28 Din.
44125-30
Nizko kalkulirano — dobro izdelano
Žične vložke po . 130 Din madrace po . . . 250 » tapecirane vložke . 335 » otomane po . . 550 » divaLe po ... 1500 » dobite pri tapetniku F. Novak. Maribor. Slovenska št. 24.	44244-30
Ljubljana, Stari trg št. 6.
44057-30
Lovske čevlje
garantirano nepremočljive u rujavega angi kroma po 185 Din pošilja po pov zetju S. Golik. ručna cipe iarija. Delnice, Savska ba novina.	43951-30
Snežne čevlje in galoše
dajte pravočasno v popra vilo k tvrdki Matija Tre bar Ljubljana, Sv. Petra eesta 6.	42800-30
Entlanje
1 m 00 1 Din, Izdelovanje
damskega perila, strojno in ročnu vezenje zastorov, po steijuih preprog, pred tiska rija šivanje pletenin na entl »troj po konkurenčnih cenah. M. Sedovnik. Flo-rijanska 6.	358 30
41032-30
Podpisana izjavljam
■la so vse žaljive besed«, kar sem jih izrekla o gospe Neži Smolej, neresnične, jib obžalujem in se imenovani zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Smolej Antonija. 44314-31
ELEKTRO-
LIKALNIKE
lončke, peči, vse vrste aparatov, napeljave gradi, popravlja, predelava
HAVLIČEK FRAN
konces. elektrotehn. podjetje Sv. Petra cesta 5. Telefon št. 3421
ZAHVALA
Ob priliki smrti našega očeta, deda in pradeda, gospoda
Mihaela Babica
rudniškega paznika v pokoju
izrekamo tem potom vsem naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo »Podpornemu društvu« za vso skrb ob priliki pogreba, gg. pevcem in pevovodje-ma g. čandru in g. Podlogarju za ganljive žalostinke, gg. zastopnikoma rudnika, Cč. duhovščini ter vsem, ki so spremili nepozabnega v tako velikem številu na zadnji poti.	14763
V Hrastniku, dne 28. okt. 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.

Kun«««4« k««ore v Tiskovni žar*™?!!
100	-Jh


V VELIKI IZBIR! IN NAJCENEJE
PRIPOROČA TVRDKA
NOVAK
Liubljana, Kongresn trg 15
Trgovino
s špecerijskim ali mešanim blagom, dobro Idočo na | Cisto Sobo prometnem kraju vzamem v z dvema posteljama, sppa-najem - najraje pn farni rirano, za čas od 1. do cerkvi ali v kasem malem 15. novembra išče
maiem
trgu Štajerske. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Dobro idoča 54«.	43417-17
Krojači!
Vpeljano krojaštvo e kon-□em krajo t mariborski ] fekcijo, v brezkonknrenč-okolial naprodaj za 225.(100 1 nem kraju oddam v najem
Opremljeno sobo
D,n. Ponudbe na oglasni Eksistenca sigurna. Pr'eT- d^dm^ S^t nost imaio samci. K .t i cm -	— __ __ n.*
nujno
tuj zakonski par sredi mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod zmačko »M. P.«
41265-23
oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ugodno«. 43123 20
Gostilno z mesarijo
in posestvom, v trgu, za 190.000 Dir. pToda »Posredovalnica v Mariboru — Sodna ulica 30. 44254-20
Graščinico
s 25 orali posestva, pri Mariboru, za 600.000 Din proda »Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
44256-20
Hišo
z dobro vpeljano gostilno,
v Ljubljani ali najbližji o&olici kupim za ceno do 200.000 Din. Ponudbe t,a oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča gostilna«.
nost imajo samci. Najemnina nizka. Feliks Gliha, Žužemberk 18. 44264-17
Gostilniško kuhinjo
v lastno režijo oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«.
41318-17
Stanovanje
1 aH 2 »ob in kopalnice takoj oddam. Naslov pove »glasni oddelek »Jutra«.
44207-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje takoj oddam. Naslov v oglas 4416S-20'oddelku »Jutra«. 44161-21
Černetova ulica štev. 31.
44296-23
Sobo z 2 posteljama
oddam takoj boljšim ljudem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44288-23
Obiina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Umrli so nam včeraj popoldne v starosti 83 let naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta, gospa
v« v
Gdč. sostanovalko
Eiprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44252-23
Prazno sobo
podstrešno, takoj oddam v Društveni ulici 27, Novi Vodmat.	44311-23
1 ali 2 prazni sobi
primerni tudi za pisarno, v centru mesta iščem. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mundus«.
41300-23
Prepeljali jih bomo v Kranj, kjer se bo vršil pogreb v petek dne 31» oktobra 1930 ob % 5. uro popoldne iz hiše žalosti, Glavni trg 130, na mestno pokopališče.
V KRANJU, dne 30. oktobra 1930.
ŽALUJOČE RODBINE:
CROBATH, PIBROVC, SCHINDLER, POLLAK.
ZUPAN.
Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de Je odgovoren Aioizij Novak. Vsi v Uiubltam.