»aitjaki Mal* Okrajni edbei SoctattiUena n«M dalerelfc ljudi * Trbovljah — Urejuj* In odgovarja nrednlikl odbor — Odgovore! orednlk Stane Suitar — Tilka Mariborska tiskarna v Maribora — Naslov uredmitv* In uprave: »Zasavski vestnik«. Trbovlje I, oprava rudnika - Telefon »tev M - Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — Ust tsbaja vsako sredr — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletne 100. otssečna 34 din — Posameina Številko 10 din — Rokopisi morajo bi« v oredntitvu najkasneje vsak petek dopoldne It a * vračalo leto vin. — Štev. 14 Trbovlje, 6. aprila 1855 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Manifestacija VDV brigade na Kleku V okviru slovesnosti v poč a- vimo 10-letnico naše osvobo-stitev 10. obletnice osvoboditve ditve. Jugoslavije in kot priprava za Za njim je spregovoril parti-zbor vseh brigad VDV, ki bo zanski prvoborec tov. major meseca julija v Radmirju v; Jože Stok-Korotan. Ta je med Savinjski dolini, so se v soboto, drugim dejal, da kar sam sebi 2. t. m., zbrali na Kleku nad Trbovljami borci ni. VDV brigade. Na zbor so prispeli norci iz vseh krajev Slovenije, med nji- težko verjame, da je preteklo že deset let, odkar smo raztrgali verige suženjstva — deset let je minilo od tistih nepozabnih dni, ko so partizani ob zvo- ,ni tovariši: Jože Stok-Korotan, harmonike vkorakali v na- i se doline, v naša mesta in vasi, I kamor so ponesli zastavo svo- POMLAD JE TU IN PRIČELO SE JE DELO NA POLJU j Smodič-Mali, Dolfi Hohkraut, prvoborci iz naših revirjev ter ostalih krajev naše republike. Prišli so na zbor borci iz Mežice, Velenja, Zabukoviee, Hrastnika, Trbovelj, Ljubljane in še drugih krajev. Najbolj so se ob tej priložnosti postavili borci iz Zagorja, ki so prihiteli na zbor v patrulji, z zastavo in partizansko harmoniko. Patruljo je vodil borec tov Rodi Bantan-Damjan. V Domu kulture »Tončke Ceč« ! na Kleku je sledil nato zbor j borcev s kulturnim programom, i Pevska zbora »Zarje« in trboveljske gimnazije sta uvodoma zapela himno »Hej nato pa je tov. Slapnik-Boris pozdravil vse navzoče ter pod«l besedo predsedniku Okrajnega odbora ZB NOV Trbovlje tov. Ivanu Somu-Bojanu, ki je izrekel svoje zadovoljstvo nad tem, da se je zbor III. VDV brigade sešel ravno v Domu kulture na Kleku, ki nosi ponosno ime narodnega heroja Tončke Čečeve. Poudari! je, da' je današnji zbor manifestacija naših delovnih zmag, s katerimi sla- bode. Deset let je že od zmage naših slavnih brigad — in spet že deset let, ko v svobodi gra- dimo našo socialistično domovino. — V naslednjem je govoril še o bližnjih nalogah in o povezavi z organizacijo ZB NOV, s katero bo potekalo vse delo brigade. Sledil je kulturni spored ki sta ga izvajala pevski zbor »Zarja« ter mladina trboveljske gimnazije pod vodstvom pevovodje tov. Jožeta Skrinarja in prof. Rada Cešnovarja. — Po kulturnem programu so borci in ostali posedeli v veseli družbi ter obnavljali spomine na čase NOV. -ar Skrb sa strokoven deš gr mladih kadrov Razmišljanje ' ob pripravah naših organizacij in društev za proslavo desete cbletnice osvoboditve in našega delavskega praznika Menda ni kraja ali vasice v moral priznati, da bo to škodilo našem Zasavju, kjer se ne bt z le tstim nastopajočim od ehom, " ‘ " " drugi strani pa vsem »Svobo oelkim veseljem pripravl/ali na bližnja praznovanja, k lih ne bo malo. Letos — tako pravijo ponekod — je leto praznovanj Praznovali bomo veliko n nai-vainejšo obletnco: deset let osvoboditve, praznovali bomo nadalje naš aelavski prazn k, 1. maj, 60-lr'nico Slovrnske moderne Do., rudarjev. HO-letnico razpusta »Svobod« tn povrh lega še občinske praznike, k so prešli že v navado, saj pomenilo za naše kraje, zlasti v naših rev r-jih pregled delovnih zmag In uspehov Domala vse naše množične organ zacije so že razpravljale na svojih sestankih o teh praznikih. Marsikje so že sestavil podrobne programe, ki so bogati in pitan ter bodo pokazali, da so njihova društva sposobna Dokazati In dati vedno boljše in težje stvaritve Vsakdo po bo pr znal, da leži največje breme dela na naših delavskih pro'vetnih društvih »Svoboda*, seveda to predvsem v naših zasavsk h revirjih, kjer sl dano* ni moč zamisliti nobenega praznovanja al: proslave brez sodelovanja njihovih' odsekov, bodisi pevskih zborov, godb ali orke’trov. Naše zasavske »Svobode* so doslej oprav ile svoj obstoj. Se več: v tem kratkem razdobju so dokazale, da so sposobne prikazati tudi najtežje kulturne stvaritve. Zato so /im naš- delovni ljudje hvaležni. Toda nikdar ne smemo pozabiti, da tma/o letos naša delavska društva še prav vel ko In isžko delo. S* nekaj pičlih led-nov In posamezni odjeki »Svo-kod* bodo morali grati, peti, ne le nekaj dni, marveč skozi več tnesecev V redu In prav. Te prireditve P* čakulemo vsi nestrpno. Toda °k vsem tem s* nam pojavljajo nekateri upravičeni in tehtni Domisleki; alf bodo naša delavske društva kos vsem prireditvam, a,i bodo njihove stvaritve res kar je za nas v tem času na/bol, važno — kval letne in bogate po vsebinif Tisto o kvaliteti je vse-knkor vredno dobro presoditi. Knj nam pomaga, če bodo pevski zbori, dramske skupine, orkestri, 0°dbe nn pihala vseskozi nastopale, pokazale pa ne bodo nič levega, ali celo manjvrednegaI ytalo ali nič L/ud/e bodo ugo-,avl/ali- »Lepo toda pokazali dtso nič novega.* In vsakdo bo na drugi strani pa vsem dam*. Zato ne bi b lo odveč, če M s-nase »Svobode* resnično pr zadevale nastopiti res s kvalitetnimi, p sanimi prireditvami, na katerih bodo dokazale, da so napredovale Ni in ne sme nam bit’ vseeno In glavno le to da bodo društva samo nastopila, To b’ bilo škodljivo. Pri teh praznovanj h naj vas vodi načelo bol le manj. pa listo kvalitetno in dobro. To načelo naj preveva vse posamezne odseke vse skupine. Če bodo imele »Svobode* to načelo vedno pred očmi, rt nam n treba bati očitkov, da so naši kulturni programi vedno ts tl :n enaki. Na drugi strani pa spet ne smemo pozab ti da so v tem leti dobile naše »Svobode* popolnoma drugo obeležje. namreč vsestransko izobraževanje delovnih ljudi. Izobraževanje, predavanja, tečaji in razni seminarji so za »Spobodt« v tem času mnogo bolj važni kot vse ostalo Seveda b: bilo napak, če b ob tem pustih vse drugo ob strani. Jasno pa je, da zaradi teh priprav n*> sme trpet osnovna naloga društev Izobraževanje Prav gotovo so upravni odbori naših delavskih društev o tem že razmišljali n dobro pretehtali koliko in kaj zmorejo, čemu »e ne smejo odreči In kako se morajo lotiti vseh svojih velikih nalog. Prav bi bilo, da bi bili o tem obveščeni vsi naši ljudje. Upravni odbor Strojne tovarne v Trbovljah je imel pre-umu teklo sredo izredno sejo, na ka-sJovsnicT tero so bili povabljeni tudi člani Društva inženirjev in tehnikov v podjetju, nadalje zastopniki sindikalne podružnice tovarne. Na dnevnem redu je bila ena sama točka, in sicer — dvig strokovnega kadra. O tem vprašanju je govoril najprej predsednik delavskega sveta STT tov. Pavle Kovač. Izrazil je željo, da se vzgoja strokovnega kadra še bolj podpre, saj potrebuje tovarna vedno več strokovno izobraženih delavcev. Velika dela, ki stoje pred delovnim kolektivom Strojne tovarne, terjajo izšolane delavce, ljudi z večjim strokovnim znanjem. Strojna tovarna v Trbovljah ima v svojem delavnem kolektivu 50 odst. mladine, ki ji je treba dati možnost, da se s prirejanjem raznih strokovnih tečajev in prak-I tičnimi razgovori pri delu čim bdj in čim prej usposobi za velike naloge v tovarni, ki zahtevajo vedno večjo strokovno sposobnost ljudi J Pred Strojno tovarno stoji le-; tos naloga, da dvigne v podjetju storilnost za 20 odst. Ta oa seveda ne sme iti na večje fizično druge možnosti. Ena izmed prvih nalog je da se vsi stroji in vsi ostali delovni pripomočki najskrbneje čuvajo pred raznimi okvarami in poškodbami, j treba je nadalje vse večje paz- 1 ‘jivesti pri samem delu, da bo pri izdelkih čim manj »škarta«, gledati bo treba nadalje, da se nezgode pri delu znižajo na minimum, prav tako je seveda potrebno varčevanje z dragocenim materialom, orodjem, električno energijo in podobno. Vsepovsod so možni prihranki, ki bodo poleg dviga storilnosti pri pomcgli k pocenitvi izdelkov. Glede strokovnega dviga mla- J dega kadra v tovarni so zastop- j niki Društva »nženirjev m tek-i nikov omenili, da je društvo že! izdelalo zadevni načrt in je seveda radevolje pripravljeno, da j pomaga k strokovnemu dvigu j mladega kadra v tovarni. Tako • bodo v podjetju uvedli razne I tečaje in predavanja, prav tako! bodo v tovarni začeli tudi. s' praktičnimi razgovori pri samem delovnem procesu posameznih izdelkov in konstrukcij. Po daljši razpravi se je uprav-' ni odbor odločil, da takoj začne z delom v tem pogleda. Izvolili so 14-članski odbor, ki bo izdelal potreben učni načrt za izčrpavanje delovnega kolektiva, j strckovrit dvig mladega delov-pač pa je treba iskati za to nega kolektiva. -ar. Proslava 10. obieinfce osvobed tve 10. obletnico osvoboditve bodo tudi v Zagorju lepo proslavili. Poleg vseh kulturnih in športnih prireditev, ki bodo v poča- Žrebanje naročnikov »Zasavskega vestnika" bo v Radečah 23. aprila 1955 Do 15. oparila fe čas. da poravnaš naročnino za ,.Zasavski vestnik", likega žrebanja, ki bo po 15. aprilu. Doslej že Podroben razpored nagrad in imena darovalcev bomo objavili v prihodnji številki. če se hočeš udeležiti ve- 116 nagrad stitev 10. obletnice osvoboditve, bodo v Zagorju izdali še posebno brošuro »Zagorje 10 let v Novi Jugoslaviji 1945 — 1955 in 200-letnica najstarejšega rudarskega kolektiva — rudarjev Zagorja 1755 — 1955.« V sodelovanju z MK ZK in komunskim odborom Socialistične zveze delovnega ljudstva bo izdala brošuro agilna košarkarska sekcija »Proletarec« lz Zagorja. — O končnem programu vseh prireditev v počastitev 10. obletnice osvoboditve v Zagorju bomo spregovorili v prihodnji številki. Dr. Aleš Bebler na obisku v Zagorju Državni podsekretar v zvez. sekretariatu za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je bil v nedeljo v Zagorju, kjer je imel s političnimi in gospodarskima delavci Zagorja konferenco v prostorih Mestnega komiteja ZKS. O konferenci bomo še poročali. Brzojavka predsednika Tita ob prazniku LR Madžarske Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal ob madžarskem narodnem prazniku predsedniku prezidija Ljudske skupščine Madžarske g Ištvanu Do-biju naslednjo brzojavko: »Gospod predsednik, izvolite sprejeti ob narodnem prazniku Ljudske republike Madžarske moje tople čestitke in najboljše želje madžarskemu ljudstvu in Vam osebno za blaginjo sosednega madžarskega naroda ter njegov napredek v izgraditvi njegove dežele.« Zadnje dni po svetu Naši odnosi s sosednjo Italijo se izboljšujejo. Te dni je bil v Rimu podpisan jugoslovansko-italijanski trgovinski sporazum in vrsta konvencij ki bodo uravnavale ekonomske stike med obema državama Podpisani sporazum ni važen le zaradi gospo* darskega obsega — gre namreč za 60 milijard lir medsebojne izmenjave — marveč tudi zaradi ozračja medsebojnega razumevanja v katerem so se pogajal' V tem je pravzaprav vsa moralna vrednost doseženega sporazuma. * Francoska skupščina je izglasovala zakon o uvedbi stanla pripravljenosti v Alžiru. Ta zakon vsebuje sledeče določbe: stanje pr.pravljenostj bo trajalo 6 mesecev. Prebivalstvo mora oddati vse orožje in municiju. Oblasti lahko zapro vse gledališke in kino dvorane Lahko uvedejo preiskavo v uredništvih listov in radio postajah, upravičene so deportirati vse tiste, ki ogrožajo javni red in varnost in slednjič, da bodo vojaška sodišča sodila vsem. k: so obtoženi hudodelstev in drugih kaznivih dejanj. * Atomsko vprašanje je še vedno v ospredju. V tem pogledu so Rusi napravili novo korekturo. Znano je, da je Malenkov, ko ie bil še ministrski predsednik, odkrito poveda., da bi atomska vojna pomenila katastrofo za vse človeštvo. Po njegovem padcu je Molotov odkril da bt atomska ‘--■rnba uničila le »gnilo kapita-rno družbo« Zadnje dni pa je sovjetsko časopisje v svoji »miroljubni kampanji« opustilo to napoved in jo Tamenjalo s sprejemljivejšim patriotskim geslom. namreč da Sovjetska zveza v atomih ni slabša od drugih in da bi vsak napad nanjo pr -nese! poraz napadalcu. * Pariški sporazumi so »pod streho«, m Molotov je moral požreti grožnje, ki jih le sovjetska propaganda sipala v svet češ, vsi mostovi bodo podrti, če Francozi odobre ponovno oborožitev Nemčije. Ameriški senat pa je z veliko večino ratif.ciral protokole pariških sporazumov, o prenehanju okupacije nad Zahodno Nemčijo in sprejemu te države v Severnoatlantski pakt. Eden izmed senatorjev je sicer govoril proti ratifikaciji, češ da je ta ponavljanje tragičnih napak, storjenih po prvi svetovni vojni kar utegne pripeljati do tretje svetovne vojne, ratifikacija pa je bila kljub temu Izvršena. Zboljšati obveščevalno službo Na republiškem plenumu gasilcev Slovenije v Celju so razpravljali o problemih v gasilskih društvih in organizacijah. V Sloveniji je 1315 aktivnih društev s 63.905 člani. V nekaterih krajih je požarna služba slabo organizirana. Zaradi tega nastane večkrat škoda, ker ne pridejo gasilci pravočasne. na mesto požara Potrebno je večje sodelovanje preoivalstva. gasilski štabi pa bodo morali izdelati ustrezne načrte V hribovitih krajih, kjer nt možna pomoč z motornimi brizgalkami, bodo organizirali trojke in jih opremili z osnovnimi gasilskimi potrebščinami Vsem rezervnim oficirjem mesta Trbovlje! V četrtek, 7. t. m., bo ob 17. uri predaval v dvorani restavracije »Turist« na Vodah strojni tehnik Zvonko Drnovšek o »Razvoju tankovske enote In in njeni uporabi v modernem vojskovanju«. Predavanje Je vzeto lz učnega programa ta ga jmslušajo oficirji vseh rodov vojske. — Sporočamo oficirjem, da je pododbor uvedel dežurstvo pristopile v ga silake vrste predvsem m.ad.n-ke, medtem ko se je število mladincev zmanjšalo. Med našimi gasilci je 98 članov ZK. 1227 članov SZDL, 170 članov LMS in 247 članov ZB NOV. Po social’nam sestavu pa je v gasilskih vrstah našega okraja 383 kvalificiranih delavcev ih 463 navadnih delavcev, nadalje 295 kmetov, 45 samostojnih obrtnikov, 115 gasilcev iz raznih cej škode, tako n. pr. v Spoš-nem strojnem mizarstvu v Tr-kraju nesreč že po dveh urah. bovljah, nadalje znaša škoda Gasilstvo v okraju Trbovlje pri dveh privatnikih nad 6 mi- se je po osvoboditvi lepo razvi !o. Lansko leto so se zlasti po- lijomov dinarjev. Potrebno je, da vsi zavarujejo svoja poslop- stu, na Dobovcu, v Loki pri Zidanem mostu, na Polšniku in pravila društva v Zidanem mo- i ja na 100-odstotno vrednost. Požar so povzročili v enem primeru strela, nadalje trije na-v Praprotnu V Cemšeniku so j memd požigi, dva požara sta bili gasilci pohvaljeni za strokovno vzgajanje svojih članov. Na Marnem bodo gasilci skupno s sadjarji gradili sadjarsko vžigalicami. Okrajni poverjenik klet in gasilski dom (kar je iz- ugotavlja, da vodijo društva redno lep primer povezave). Za- premajhno brigo za izpopolni-nimivo Je, da Je v Vrhovem po tev sanitarne službe, tako da izključitvi bivšega b agatolka posamezna društva nimajo po-OGZ Članstvo gasilcev porastlo trebnega sanitetnega materia a. od 25 na 280 članov Tamkaj Na vasi So premalo skrbeli za nastala iz neprevidnosti ed n iz neznanega vzroka en požar pa zaradi igranja otrok z gradijo skupno s društvom dom za Prosvetnim u*i>t>ntev v delo ki so gasilce in končale tečaje RK, saj bi le-ta prosveto. V načrtu imajo grad- lahko qpr.-v.jala sanitetno služ-njo gasilskih domov v Kolo- bo v gasilskih društvih, vratu in Polšniku. skončavajo Kritično so na skupščini oce-ga pa v Jagnjenic. V Radečah nj|'i odnos nekaterih uprav našo lani postavili nov Gasilski jih podjetij do industrijskih gadom. ki stane 1,800 000 din. rilskih društev, ki se premalo Poroči:o pravi, da so gasilska zaved?jo dolžnosti, ki jim jih posvetila večjo narekuje gasilski zakon, med društva lani ________ pažnjo na tehnično in politično njimi n' nr. zagorski ln trbo-drugih poklicev, uslužbencev ln vzgojo članstva Gasilci se pa veljaki rudnik ter Tovarna ke-ostalih pa je med gasilci 118. j udejstvujejo tudi na kutu.no- mi^ih izdelkov v H rastni1'tu. Poročilo prav" nadalje, da ga- prosvetnem področju V Kotre- -pa podjetja niso nesla* svojih stiska društva Dole pri Litiji, i dežu in na Polšniku delujeta zestopnikov na občne zbore. Jagnjentca, Papirnica Radeče, pri gasilcih tudi dramska krož- od t ie nredsednik Zve- kurlilnlca Zidani most rudnik I ka. Gasilci na Dolu pri Hrast- ^ate’jev nVadine okraja Hrastnik in Senožeti niso po- niku imajo tamburaš* zbor, š“uS Delovni kolektiv rudnika Tr-bovlje-Hrastnik je v lanskem letu dosegel v proizvodnji lep uspeh, saj jo je visoko prekoračil z žilavim delom in dodatnim obratovanjem ob nedeljah. S tem je v izdatni meri pomagal naši industriji, ki je bila glede premoga čestokrat v hudi zadregi. Na zasedanju delavskega sveta rudnika ki je bile pred nedavnim v Hrastniku so ob polnoštevilni udeležb; članov sveta potrdili lanskoletni gospodarski račun podjetja Po zaključnem poročilu, ki g; je obraz ožil Sef računsko- gospodarskega sektorja tov Drago Dolinšek, je spregovoriš,, še direktor rudnika tov Lojze Ribič, kj je med drugim podčrtal sledeče: Lansko leto Je rudnik zaznamo va. v našem gospodarstvu velik nepredek. 2e sam dobiček, ki ga je ustvaril delovni tolek-tev podjetja je znatno večji kot v letu 1953. kar pa je končno razumljivo, saj so rudarji zaradi potreb v našem narodnem gospodarstvu de ail vse nedelje v produkciji Marsikdo bi morda mislil, da je podjetje doseglo dc-biček z zvišanjem cen premoga kar pa ne drži Finančni uspeh je rudnik dosegel i uvajanjem novega racionalnejšega načina dela z mehanizacijo in z razširitvijo štrokočelnega pridobivanja premoga kar vse ie j seveda imelo svoj končni odraz v zvišanju delovnega učinka na moža, večja delovna storilnost izpad bo treba nadomesti 1. pa Je seveda pripomogla k večji j Obrat na Dolu bo začel s pri-producijd, ta pa seveda k finanč- dobivanjem premoga predvide- nemu uspehu rudnika Da so se znižali proizvodni stroški, so no v 3—4 letih. Vprašanje pa nastaja, če bo rudnik sam zmo- imeli poseben vpliv sledeči či- gel s svojimi sredstvi velika in-nitelji: razširitev širokočelnega vesticijska dela z cd-piran e n pridobivanja premoga v hrastni-! jam na Dolu. G ode na velike škem predelu rudnika, uvajanje potrebe po premogu in na važ-jeklenega podporja ter uvedba nost novega premogovnega obra-rušenja odkopov namesto za- ; ta na Dolu bo morda treba iskati plavljenja, prehod na pnevma- sredstva za te lnvcst cije v re-tično zasipanje odkopnih praz- publiškem ali državnem moriiu. nin ter uporaba odpadnega materiala s separacije namesto za- K uspehu rudnika pa je m .o-go pripomoglo tudi Rudarsko slpnega materiala z dnevnega gradbeno podjetje (RGP), ki dokopa Dobrna Seveda Je upati | luje v sestavu rudniki Trbov-tudi letos na dober finančni. lje-Hrastnik in Je v času svo- uspeh v podjetju, če bodo na rudniku nadal jevali z racionalizacijo delovnega procesa kar je ena izmed glavnih nalog podjetja v letošnjem letu, saj se letos terja od vseh podjetij v državi dvig storilnosti. Izboljšanje delovnega učinka pa seveda ne sme Iti na račun večjega naprezanja fizičnih moči delavca, pač pa ga bo treba doseči z boljšo organizacijo dela, mehanizacijo ln podobno — Za rudnik bo 'etos posebno važno odpiranje novega obrata na Jega obstoja pokazalo življenjsko sposobnost. Važno je zlasti, da deavce In strokovnjake tega podjetja cenijo po vsej d.žavi. Glede uvajanja jeklenega podporja v jami je treba pripomniti, da pomeni mnogo za naše narodno gospodarstvo saj bomo z. železnim podpor j -m prihranili držfvi mnogo dragocenega lesa. Velikega pomena je, da prihajajo na rudnik Trbov-lje-Hrastnik po nasvete delavne ekipe raznih rudnikov v državi, kjer se seznanjajo z novim na- Dolu pri Hrastniku Potrebe ln činom dela pri jam s* tesarbi. povpraševanje po premogu je veliko, v samih Trbovljah pa Po diskusiji je delrvskl svet zaključni račun rudnika zia lan- zaloge premoga usihajo, kateri eko leto soglasno sprejel, -ar. riala OGZ svojih letnih poročil, j prav tako v Lansko gasilska društva gasilskih vaj, pri katerih je sodelovalo 6372 ljudi Gasilska društva so imela lani v 22 gasilskih enotah 119 predavanj, med katerimi je bilo 93 strokovnih in 26 političnih predavanj, V osmih društvih nd bilo predavanj. Tečaje za iz-eracilo* ^ 'qni 4 društva, in sicer CemSenik, Hrasto-k (Kemična), Trbovlje (mesto) ter Zidani most V Lokah pri Zagorju so gasilci priredili strojniški tečaj. Dva celodnevna tečaja za gasilske častnike in podčastnike tet za svojin letni n poruši, i prav taro v Trbovljah kjer 0n07nlri, „ nr,tr6Ha nravi nega leto so imela naša | de’uje tudi društveni orkester. JLaiania m^d--,ne — ^epubliš* ruštva skupno 562 , Slabost vseh gasilskih društevj Jni]| tov Spicar pa % ie da nimajo _eikjer zoril, da je gasilska disciplina kovne knjižnice. Gasilci so 'an- sko leto -odelovali p.i proslavah občinskih praznikov, v pomanjkljiva. Tov. Spicair jo dejal, da so bila poročila na skupščini premalo konkretna, tako so 9e gasilci udeležili po greba narodnega heroja Nest'a ni obdelal dela članov upravne- funkciomarje sta bila v Trbov- da je bil upravni odbor OGZ ljah in v Radečah. Sektor Hrast- premalo Iniciativen, posebno ruk je priredil Gasilski teden. I potrebna Je pravilna razdelitev v Zagorju pa Gasilski dan dela na posamezne sektorje Gani kolektiva gozene uora\?e na Po š.iiku se tudi izobražu e o 2I^&ihagSa»frdS^-j ixSuk kov za dnevno časopisje in tu- , trajnega poveljnika tov. Dr-dlyf3, društveno S*®31'0 , novska. Delegat RGZ je nadalje V diskusiji so delegati c*5Ib?ul - rjoruciafriil da je bil upravni o>d-malomarno delo bivšega blagnj- - - nika OGZ Trbovlje ter potrdili sklep, da ga izključijo iz uprave. Nadzorni odbor je ugotovil1 bor premalo konsekventen gje-potrdul ^ malomarnega blagajniškega poslovanja v OGZ Trbovlje. V tem je potrebna skrajna doslednost. Glede graditve domov je dejal republiški delegat, da je treba te gradnje vsk adlti z gospodarskimi možnostmi in jih začeti šele tedaj, ko so zagotovljena sredstva za nemoteno gradnjo. Poseben problem so po mnenju republiškega delegata zavarovanja privatnikov V državi je na splošno zavarovano le 10°/o zasebnikov za primer požara, v Sloveniji je v tem pogledu nekoliko bolje ter je 60°/« privatnikov. Prej je na Polšniku okrajna Nadalje je ta kolektiv gozdnih gozdna uprava obsegala terito- delavcev zbral 10.000 din na rij Velike njive, Dolgega brda, članarini za Prešernovo družbo, »Amerike«, Maljaka, Bukovice kar se pravi, da je sko*o 30 de- zavarovano itd., po razdelitvi, to Je odkar lavcev naročenih na knjige! Ce upoštevamo nadalje da smo je sedež Okrajne gozdne uprave Prešernove družbe, kar je raz- j dali v naši republiki okrog 300 v Trbovljah, pa obsega to ob- meroma zelo lepo število Naj- j milijonov dinarjev za nakup ga-močje kraje Veliko njivo, »Arne- več zasug za to ima logar Ka- silskega orodja iz družbenih riiko« in MamolJ dunc. Kolektiv »Amerike« jej sredstev, nam to narekuje, da Marsikdo bi mislil, da gozdni nadalje zbral za srbske poplav- j moramo ta sredstva negovati, delavci, ki delajo v teh delovl- j ljence 5350 din, kar moramo dobro čuvati in bolje shranje-ščdh, žive navadno življenje, da posebej pohvaliti torej nekako životarijo ln se ne Akoravno je vsakodnevno izobražujejo. Ce pa pogledamo gozdarsko delo zelo težko, naj-v ta ko ektiv pobliže, vidimo, dejo člani tega kolektiva vendar da temu ni tako. Odkar je logar še vedno čas za izobraževanje, tov. Slavko Kadunc, ki ga imajo Priporočljivo b. bilo, če bi si vsi radi, so skono vsi naročeni tudi drugi ko:ektlvi vzela de-na »Delavsko enotnost«, mnogi lavce te gozdne družine za pa dobivajo tudi »Zasavski' zgled. J R. vestnik«, kj ga radi prebirajo. — — — Samo do 10. AfBlA je še čas! da se vpišete v članstvo Prešernove družbe in si zagotovite za članarino 300 din 5 knjig (za doplačilo 50 din pa oelo 6) in b udeležbo pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, prj katerem bo izžrebanih več sto dobitkov milijonske vredno- R«dna letna reg s «iC a motornih vozil za območje okraja Trbovlje Lastnike in upravitelje motornih vozil obveščamo da bomo letno registracijo motornih vozil za področje našega okraja izvedli v času od 11 do vključno 20. aprila 1955 Tehnični pregledi bodo po naslednjem vrstnem redu: V Trbovljah dne 11. 12., 13., 18.. 19 in 20 aprila od 8. do 14. ure pred Tajništvom za notranje zadeve OLO Trbovlje, ln sicer: Dne 11. aprila za osebne in tovorne avtomobile rudnika Trbovlje-Hrastnik Strojno tovarno v Trbovljah ter Avtoprevoz-niško podjetje LOMO Trbovlje. — Dne 12. aprila osebni in tovorni avtomobili OLO Trbovlje, Cementarne, Elektrarne, Reše vati. Okraj Trbovlje je bil malomaren glede odlikovanj; OGZ Trbovlje ni dostavila niti l°/o teh predlogov, čeprav jih je republika planirala 80-odstotno. Upati je, da bo dala letošnja skupščina društvom novega duha za bodoče delo. Organizacija gasilstva v komunah bo terjala večje operativno delo v občin- skih g&sLskih zvezan, OGZ pa bo imela predvsem usmerjevalno in inš traktorsko nalogo Za letos je v načrtu več strokovnega in poHičnega dola v gasilskih vrstah primerna proslavi-| tev 10. obletnice osvoboditve, I sodelovanje na medokrajnem I festivalu v Ljutomeru kjer se bodo letos sešli vsi štajerski gasilci, nadalje sodelovanje od 1 praznovanju 90-letnice pGd v Varaždinu ter na mladinskem festivalu OGZ Krško A K. vaine postaje v Trbovljah, trgovskih podjetij, gasilskih društev in ostalih lastnikov ozir. upraviteljev z območja LOMO Trbovlje — Dne 13. aprila motoma kolesa z območja LOMO Trbov je — v dneh 18., 19. in 20. aprila za zamudnike s področja mestne občine Trbovlje ozir okraja Trbovlje od 8 do 12 ure. Dne 14. aprila v Zagorju pred postajo Ljudske milice Zagorje od 8 do 15 ure za motoma vozila z območja mestne občine Zagorje, občinskega ljudskega odbora Trojane Cemšenlk, Senožeti in Mlinše Dne 15. aprila v Hrastniku pred Domom TVD »Partizana« od 9. do 14. ure za vsa motoma vozila s področja mestne občine Hrastnik in občinskega ljudskega odbora na Dolu pri Hrastniku. Dne 16. aprila v Radečah pred hotelom »Jadran« od 9. do 15. ure za motorna vozila z območja mestne občine Radeče, občinskega ljudskega odbora Loka pri Zidanem mostu in Dole pri Litiji Opominjamo lastnike in upravitelje (voznike), da očistijo in namažejo vozil?, pregledajo evidenčne tablice, če nimajo okvar ali če so zarjavele; če so, jih morajo pobarvati ozir. prebarvati. Vozila morajo biti brezpogojno oprem jena a smerokazi, brisalci stekel, zadnjo lučjo, z brezhibnim kretalnim mehanizmom, zavorami lučmi, signalnimi napravami, stekli in ogledali, VzvratAa (retrovizijska) ogledala morajo biti na vozilih tako nameščena, da Ima voznik pri vožnji dober pregled na cesto in promet za vozilom. Pri vozilih, ki imajo to ogledalo nameščeno zunaj karoserije, mora biti ogledalo pritrjeno na levi strani karoserije, ne glede na to, na kateri strani ima vozilo volan. Smerna kazala to smerne Inči morajo biti pri uporabi vidne od spredaj in zadaj. Istočasno opominjamo 'astni-ke (voznike), da ugotovijo ž® pred prihodom na tehnični pregled, kje so vsekane številke motorja to šasije, tako da bo tehnični pregled potekal hitro in nemoteno. Neočiščenih vozil to varil z zanemarjenimi ali okvarjenimi registrskimi tablicami tehnična komisija ne bo pregledala. Za redno letno registracijo 90 predpisane te-če takse: 1. za prošnjo (obrazce, ki ga lastnik ozir. voznik dobi pri TNZ Trbovlje) in rešitev 180 din v kolkih; 2. za tehnični pregled 800 dinarjev v kolkih; 3. takso P° odloku OLO Trbovlje o vpeljavi občinskih taks za motorna vozila (avtomobile, avtobuse, priklopnike, traktorje) 2020 din, za motorna koiesa 1020 din v občinskih taksnih znamkah. (Iz pisarne Tajništva za notr. zadeve pri OLO Trbovlje) rT anček /e stekel k svo/.‘ ur I strici, ki /* hodila v Isti razred kot on. Z gručo hr bovških otrok /• odiel vestlo proti domu Egon pa It vso pot razmthljal, kal st )t Tončku tako zamtril. Doma ft povtdal materi, da mu jt Tonček defal, da n: lačen marmelade In belega kruha. Ob teh besedah st /e Ilce Egonov* matere ie bolj pordečilo. Kakor da te je nečesa spomnila, se /« obrnila 'n odila z kuhtnje v svo/o sobo. Bilo Ie nekega četrtka, ko fe zjutraj z Egonom prtila v iolo tudi njegova mati. Na dvorišču le kmalu zagledala Tončka n ga poklicala k tebi Dtitk te ji je srameiljivo pribl ial, jo vljudno pozdravtl, nato pa čakal, kaj mu bo povedala. •Imam nekaj Egonove obleke, Tonček, če hočei, st oglasi prt nas /u(r:, pa boi dobil. Njemu je premajhna, Reci mater/, naj pride k men , kadar bo ila v mesto. Ne boi pozab71« Ko je priiel Tonček domov, /* takoj povedal svoji mamici, ka) mu /« rekla Egonova mat:. Toda Tončkovo mater je lo razjezilo. •NI nam treba prosjačiti okrog nemikih bogatašev. Za sedaj It ie n česar ne manjka. Lepo si oblečen In sit tudi. Kar pove/ Egonu, da ne potrebuješ njegove obleke — jaz pa tudi nimam kaj iskat pri njih,* je rekla mati Tončku in mu prepovedala, da bie nadalje hodil ekupa) z Egonom, + ....... I Ob začetku druge svetovne vojne so se hitro razile Tončkove In Egonove poti Egon te la ko) prve dm okupacije n tnal več govorili slovensko Po nekaj meiecih ohupac je so ga starti poslali v Celje v gimnazijo. Ko sta se Tonček In Egon kraj 1944. leta po golem naključju srečala na cest., se je Egon delal, kakor da Tončka ni ie nlkolt videl. Tončka je to bolelo. Najraje bi b.l skočil za n it m in mu ori-solil krepko zaušnico. Toda to bi Tončku in njegov m staršem lahko samo ikodilo. zato je Egona pustil pri miru Meseca aprila 1945. leta, ko st> Neme dohveli očiten poraz na vseh kondh, se It (ud/ Egon popolnoma spremenil. Gimnazijo v Celju so zaprli n Egon se /e vrnil nazaj v Radeče. Na posta/l sta se Egon in Tonček vpet srečala Tokrat pa je bil Egon po polnoma drugačen. Tudi njegove besede s o bile lepie. mehkejše, In Tončka je najbolj začudilo lo, da Egon ni govoril nemiko, temveč slovensko. • Vei. Tonček,« je defal z nemim m glasom, •zdi se, da Nemci ne bodo zmagali. Zaradi bombardiranja so v Celju zaprl:: gimnazijo in sedal grem domov. Tu bo bolj varno.* Tonček te je nasmehnil, nato pa mu je dejal: •Jaz se pa n/čeear ne bo/‘m. Pri nas v hribih ne bombardirajo, samo partizan pridejo kdaj pa kdaj in odpeljejo koga s seboj v hoslo. Pred dnevi so ujeli neka/ Nemcev. Videl sem, ko so jih gnal mimo nas.* •Mimo vasi* se le začurtl Egon •Da, mimo nas. Veš, Egon, zdi se mi, da je sedaj konec iap.ra-n/a tn preganjanja Dovoli /* bilo tega itirl leta. Kmalu bo tukaj spet Jugoslavija in Nema razprodajo star:h vo/aikih avtomobilov. Posel se mp /e po-rečil in za luiil je nekaj ttsoč dolarjev Tu st je zaročil z gospod fino liso Baumann. k; je bila prav tako uslužbenka pri amerišk' vojaik upravi v Salzburgu Egon pa tudi s itvljen/em v Avstriji ni bil zadovoljen S suo- Tone Zagorc: V toku časa... (Nadaljevanje In konec) bodo morali bežati, če bodo hoteli ostati živ Preveč zla In gorja so napravili pri nas, zato s* /:'m hočejo ljudje maičevati,* je Tonček vedno bolj pogumno ori-povedoval Egonu, ki je samo molčal In posluial. •Ali m/slii, da bomo morali tudi ml bežatit* je vprašal Egon zaskrbljeno. • Kakor boste hotei) sedaj vas ie nihče ne goni,* mu je odgovoril Tonček. ★ Po osvoboditvi je Egon odiei v Sv co, v Zilrtch, k nek m tvojim sorodnikom. A tudi lu ni naiel miru,- švicarsko oblatit so mu namreč odrekle gostoljabno'i. Odšel je v Avslrjo, kjer se je v Sahhurgu ponudil ameriški vojaški upravi, da bi prevzel jo zaročenko je odiel v Kanado v nad:, da bo tamkaj obogatel. Toda tujina človeku ni mkolt dobra mačeha; izkorilča ga tako dolgo, dokler ga ne un čl, dokler ne Inesa Iz njega poslednje napije krvi in ubije v njem voljo do življenja. V Egonu so znova In znova oživljale trgovske strasti in misli, kako prti na lahek način d-denarja, mu niso dale miru. Sel bi v ZDA, toda amerišk konzulat v Otlavvl mu ni hotel izdali dovoljenja. Pr iel je trenutek, ka /e bilo treba prijeti za delo. neki majhni konlekctfsk trgovini je naiel mesto blagajnika — njegovo zaročenko pa le že zdavnaj minila ljubezen do nje- 9° Temu skromnemu blagatnlku v i 4 /»< *t : ca «1 — 1 brez truda. V trgovini presedi ves dan in prvega v mesecu, ko prejme plačo, mora dobro prem:-sltli, za kal bo potrošil denar, da mu ga ne bo prehitro zmanjkalo Da. to je bil sedaj nekdanji to-varnariev » n. ki je bil nekoč samozavesten nadut mladen/č, kt je na vsakogar gledal zaničljivo, kdor koli je bil revnt/š! od njega Toda sedal tud/ n/emu m več tako lahko Ce hoče žive-t:, mora delali od jutra do mraka Pred letom se je spomnil svojega starega prijatelja Tončka. Neka čudna s/la ga je pripravila do tega, da mu le napisal p smo, ki se je glasilo sledeče: •Dragi prijatelj, ali se ie spo-m njaš najinih otroških let, ko sva le čislo majhna sedela skupaj v šolski klopi In se gtala, ko da nimava na kaj drugega m sUtlt Bilo je lepot Danes se mi zdi, ko da je bilo vse to le pravljica Daleč sem od svojega rodnega kraja ln nikogar n mam, da bi mu lahko kaj potožil. Res je, moj oče je bil Nemec, toda mo/a mati /e bila Slovenka !n tudi /az se čutim Slovenca, a svoje domovine nimam. Da bt samo enkrat Se lahko stop i pa njena tlal Ne veš \/ kako bi bil srečen! Poljubil bi zemljo, na kateri sem se rodil. Morda b' zraver/ jokal kol otrok, a vem, da bi se mi ljudje zaradi lega ne smejali Ti s/ vedno razumel, kaj se dogaja v men . jaz pa, če sem le razumel, se ml zdi, tl. Danes se m: vse to bridko md- ičuje. Rad bi te obickal, a Iz Kanade do Slovenije je daleč in tud: vožnja bi me mnogo stala. Zdi se mi, da se ne bova nikoli več v* dela. Protloi, piši mi, morda so m: tvoje besede sedaj bolj potrebne kot kdaj koli prej. — Lepo te pozdravlja tvoj Egon.* Ko je Tonček to p,smo prebral, je začutil v sebi neko tiho zadovoljstvo, Morda mu je šlo malo na smeh, a ta nasmeh je bil pravičen in plemenit. Tonček je sedel za mizo in napisal Egonu tole pismo: •Življenje st v toku časa spreminja. Odkar obstaja zgodovina človeštva, vedno nekomu pr zanaša, z drugim pa obračunava. Najmanj prizadeti eo tisti, ki se bori za dobro vseh ljudi in zastopajo družbene koristi pt*d svojimi. Res je, da sva bila nekoč ■prijatelja, toda lo je bla več ali manj otroška Iraza. Ti et se zavedal svojega bogastva, jaz pa svoje revščine. V tem je bila glavna osnova nesporazuma med nama. Danes živiva oba od dela. I Jaz se ob njem počutim srečne-1 ga, ti pa se mu boš moral iele ■ privaditi. Nov čas zahteva nove-' ga človeka, z drugačno obliko življenja. Staro se umika novemu, spomin pa — komur ne da miru — re ho prej ko slej utopil v neizpolnjenih Iluzijah.* To je bilo prvo ln zadnje P smo, ki ga je naphal Egonu, na katerega pa ni dobil n koU od-i govora. Skrb za otroke padlih borcev ter skrb za elane v ospredju dela Zveze borcev okraja Trbovlje Organizacija Zveze borcev uspeh partizanskih otrok pa je stoji letošnje leto pred *elikimi bil: 47,7 odst. pozitivnih in 52,3 novimi nalogami, kar je pod- odst. negativnih ocen alf 6.6 odst. ortal predsednik Okrajnega od- nižji od celotnega povprečka, bora ZB NOV okraja Trbovlje medtem ko so bili lani nad tov. Ivan Sorn-Bojan na letni splošnim povprečjem. Zato bo konferenci Zveze borcev okraja treba poiskati vzroke In jih od-Trbovlje, ki se je vršila v ne- praviti. Vzroke slabega uspeha deljo, 27 marca v Trbovljah, na na šoli pa ni Iskati sanic v kateri je podal bogato poročilo vzgojiteljskemu kadru, marveč o delu in uspehih organizacije tudi doma. Okrajni sekretariat Zveze borcev v lanskem letu. — je sklical skrbnike slabih dija- Poleg delegatov so prisostvovali konferenci tudi gostje iz Ljubljane. med njimi sekretar GO ZB NOV Slovenije tov. Marijan Bertoncelj in tov. T'ne Šušteršič. član GO ZB NOV. Predsednik Ivan Som Je v svojem poročilu naglasil, da dosedanji pregledi in uspehov na ZB osvetljujejo in potrjujejo veliko razgibanost članstva Zveze borcev v letu 1954. Večina občnih zborov občinskih ZB Je pokarala, da so te zveze prešle iz ozkega okvira reševanja svojih nalog na širše delovno področje družbene problematike, s čimer so obogatile vsebino svojega dela in utrjevale svetle tradicije NOV. Lahko rečemo, da zaznamujejo Okrajni odbor ZB NOV Trbovlje kakor tudi občinski odbori ZB lansko leto lep napredek. Pomoč in skrb ki zi desna in »e je tudi po vojni znal potuhniti ali p* skriti, je Izkoristil priložnost in si je pridobil strokovno znanje ter ima danes izpit; ni hodil na naše sestanke, tudi politično se ni Na konferenci so sprejeli ustrezne sklepe za nadaljnje delo ZB NOV okraja Trbovlje. Sklenili so, da se bodo takoj lotili formiranja iniciativnih komunskih odborov ZB Orga- izobraževal, ni se mu bilo treba' nizacUa ZB bo letos, ko praznu- kov kakor tudi same učence. Uspeh je ta, da se stanje zb»'j-šuje. Nemajhno skrb Je posvečal Okrajni odbor Zvere borcev tudi svojim članom, saj jo tudi zaslužijo. Vodil ja brigo o osemnajstih članih ZB. ki so bili na dela, naporov zdravljenju v raznih klimatskih občnih zborih zdraviliščih. Analiza, kako žive; danes razni naši borci po rud- j nikih in tovarnah, je pokazala, | da mnogi borci nimajo stanovanj ali pa žive v slabih stanovanjih; pregled je pokazal,1 da razne stanovanjske komisijo rešujejo prošnje borcev NOV tudi po dve in še več let Tudi pri plačah — tako smo ugotovili — se mnogi člani ZB zapostavljajo. Za borce strokovnost in izpiti. «,a druge pa ne. Predsednik Ivan Šorn je navedel nekaj konkretnih, nerazumljivih primerov ki so bili osovražiti pri kmetih v časih odkupov — danes pa ima tak človek lepo službo ter se v pest smeji vsem tistim, ki so ves čas marljivo opravljali politično delo, niso pa utegnili, da se posvetijo strokovnemu izobraževanju. Za to delo naši ljudje niso dobili plačila, kajti politično delo je častna dolžnost. Tega člani ZB niso pozabili in tudi vod-tvo Zveze horcev ne bo na to nikoli pozabilo. Vseh članov ZB NOV Je v ns>.š»Tr, okmju 2859: od teh je 2148 moških In 511 ženskih članov. ki so včlanjeni v 11 občln- Jemo 10. obletnico naše osvoboditve, pregledala število članstva in aktivizirala za včlanje-nje v organizacijo ZB vse, ki zaslužijo, da so člani Zveze borcev. Zveza borcev bo po svojih članih storila v naših tovarnah, rndnikih in v drugih podjetjih vse potrebno da se delovni kolektivi zaktivizirajo za čim-večjo storilnost v naših gospodarskih organizacijah. Člani ZB bodo v večji meri sodelovali v delavskih svetih in upravnih odborih, kjer se bodo laže reševale razne nepravilnosti v pogledu zapostavljanja nekateri* skih zvezah. Bodoči okraj Tr- 1 članov ZB. Zveza borcev bo po- bolje bo imel s priključitvijo okrara Vldem-Krško 5659 članov ZB in bo na teritoriju okraja (!»<■« komunskih odborov ZB NOV. Da pa bo skupno delo teklo terla n"* smernicah Zveze borcev da-' Ije je bil med tem časom že Izvoljen Iniciativni odbor ZB, ki šteje dcve* članov, od kate- svetlla vso skrh zbiranju zgodovinskega materiala, pisanju življenjepisov paših borcev In pisanju kronik. Zveza borcev bo nadalje sodelovala pri izvenar-madni vzg-ji in v naših društvih v cilju, da pritegnemo vso našo mladino v razna športna društva, v TVD »Partizana«, v strelsko organizacijo, avto-moto rlh so 4 tovariši iz Trbovelj, pet druStva, Aero-klubc in podobno. Ju Je nudil Okrajni odbor Zve- na žalost ugotovljeni v našem ze borcev otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, sta bila preteklo leto pač edinstvena v obsegu dosedanjega dela Zveze borcev. Vsa ta pomoč se Je odražala v obliki podeljevanja štipendij študirajočim otrokom padlih borcev ter v prireditvi letovanja otrok v: času glavnih šolskih počitnic | lansko poletje. Letovalo je okraju. Tako ima n. pr. neki dezerter iz NOV razni nekdanji nemški podrepniki in še drugi, ki so znali poiskati sebi v prid skrite luknje in kana!e. boljše plače kot naši hrabri borci, akoravno opravljajo isto delo kot člani ZB in tudi nimajo izpitov. Naša podjetja posvečajo ral vse premajhno paž- njo borcem iz NOV. Nekateri skupno 400 otrok padlih borcev, vodilni ljudje v naših podjetjih in sicer v Gornjem gradu, v Ba- opravičujejo tako neoravilno njolah pri Pulju, Avstriji in Su- stanje z izgovorom, češ da so petarju na Braču. Vsa ta leto- bili člani ZB res borci, da pa vanja partizanskih sirot so stala nimajo strokovnih kvalifikacij 1,852,457 din. — Veliko skrb je in da jih ni mogoče s pridom posvetil Okrajni odbor Zveze uporabiti v gospodarskih orga-borcev študirajoči mladini pad- j nizacijah. Morda ta očitek do lik borcev, in sicer s podelitvijo j neke mere drži, vendar je na Štipendij. Štipendijo Je preje- drugi strani res. da imalo mno- jemaln 497 partizanskih sirot, gi, manj zaslužni ljudje, lepe tudi delegata za kongres Zveze ki so dobile skupno 1085 000 din službe, naši borci pa ne Mar- b-rcev Jugoslavije, ki bo 27. in mesečno. Poleg teh štipendij so sikateri nekdanji vroči hitler- 28. apri'a v Llubljani. Za dele-dobile dvostranske partizanske j-nec, verkšuc ali celo belozar- gata Je bil soglasno Izvoljen tov. pa jib je 1? Krškega. Več pazljivosti pa bodo morali posvetiti vsi komunski odbori ZB zbiranju zgodovinskega mafo^al^ \y, NOV. Eden Izmed da-es perečih problemov je n. pr. Muze! nerodne osvoboditve v Trbovljah. y katerem je zbrano ££££££ zgodovinsko gradivo iz vsega okraja. Za muzej so nujno potrebni novi prostori, da se ta material, ki je nadvse dragocen, ne pokvari in razgubi. V diskusiji so delegati razpravljali o praznovanju 10-let-nice naše osvoboditve, nadalje o organiziranju letešnjih letovanj partizanskih sirot. Prizadevanje bo šlo za tem, da organizacija posveti našim borcem še večjo skrb in brlgo. — Na konferenci so nav-oči Izvolili Ob tesnem sodelovanju z našo ljudsko oblastjo in ostalimi bo Zveza borcev okraja Trbovlje tudi po združitvi s krškim okrajem kos velikim nalogam, ki stoje pred vsemi člani ZB v letošnjem jubilejnem letu, ko praznujemo 10. obletnico naše -ar. NA BLEDU POLETI PRIJETNO JE. DO 15. APRILA IMAŠ ČAS, DA PORAVNAŠ NAROČNINO ZA »ZASAVSKI VESTNIK«, PA SE BOS UDELEŽIL ŽREBANJA, KJER JE TUDI DOBITEK: 10-DNEVNO BIVAN JE V DOMU RUDARJEV NA BLEDU RAZPONI sirote hranilne knjižice, na ka tere Je ZB naložila znesek 408 tisoč din. Prav tako je organizacija razdelila 73 partizanskim sirotam pakete z oblekami, perilom, čevlji In podobno. Enako je Okrajni odbor ZB NOV skupno z občinskimi ZB organiziral tudi Novoletno jelko. — Glede podelitve štlnendlj študirajočim otrokom padlih borcev Je bilo dosti kritike in tudi zavisti, vendar je posebna komisija ponovno napravilo pregled o tej zadevi, namreč če je res. da posamezni niso bili upravičeni do teh štipendij. Ta komisija, ki bo vodila stalno skrb in nadzorstvo glede pravilnega podeljevanja štipendij, bo obiskala nadalje vse partizanske sirote, ki so v oskrbi skrbnikov da pregleda in vidi, kako žive ti otroci in kako se z njimi ravna. Okrajni odbor Zveze borcev pa ni vodil samo brige za štipendiranje partizanskih sirot, za letovanje otrok padlih borcev itd., marveč se je pozanimal tudi za učne uspehe otrok padlih borcev. Učni uspehi teh otrok pa niso ravno najboljši. Na gimnaziji so bili od 233 otrok v prvem polletju učni uspehi sledeči: 54.3 odst. pozitivnih In 45,7 odst. negativnih ocen Učni dist, ki je bil med NOVvsreko- Ivan Sorn-Bojan ■ ■*». <9 S £ Sl Precej smo razpravljali — dasi še prema’© — in še manj pisali o novem načinu nagrajevanja delavcev in uslužbencev v gospodarstvu. Okrajne komisije za plače so več ali manj dobro opravile svoje naloge, saj so pomagale in sodelovale pri urejanju številnih problemov, ki so se pojavljali v oodjetjih v zvezi s sestavljanjem tarifnih pravilnikov. Kako pa so delale komisije zaslužil prav toliko kot on7 Menza tarifne pravilnike v posamez- da ni treba poudarjati, da bi nih podjetjih oziroma v gospo- bilo to docela zgrešeno, povsem darskih organizacijah? Menda nepravično in neskladno z ni potrebno poseoej poudarjati, osnovnimi načeli socialističnega da so imele te komisije precej nagrajevanja. In posledice ta-težko in tudi odgovorno r.alogo, kega nagrajevanja bi bi e usod-saj so urejale enega najtežav- ne. Namesto, da bi se dvignila nejših problemov v svojih ko- storilnost, namesto, da bi iz- rudarji so na svoji ifttnj skti"šž:ni poudarili, da se b^dn horii profil ©$wišentii cen lektivih Te komisije so imele veliko in važno v ogo pri uveljavljanju novega plačnega si- učeni delavci še bolj delal, bi delali manj m slabše. Z drugo besedo povedano: dosegli bi Prejšnji teden, v soboto, 26. in nedeljo 27. marca se je vršila v Velenju letna skupščina rudarjev Slovenije. Po izčrp- nem poročilu tajnika rcpubli- svetem in upravnim odborom. Med drugim je skupščina ▼ res okrevališča, ne pa bolj ali Velenju sprejela sklep, naj nje- manj kraji, kjer se ljudje zaba-ne sindikalne organizacije nn- vajo. Da bi se čimbolj utrdila tlijo čimveč pomoči delavskim tradicija rudarskega poklica, je škega odbora rudarjev Slovenije tovariša Jožeta Pikla je sledila obširna razprava, nakar pa so delegati sprejeli vrsto sklepov. Med drugim so posebno naglasili, da ob kakršnemkoli pritisku z okrajev ne bodo privolili v svojih delovnih kolektivih v povišanje cen premoga. Ta svoj sklep utemeljujejo z načelom, da višje življenjske ravni ni mogoče doseči s večjo plačo, silo, ki ampak Izključno z večjo delov- okoli, no storilnostjo In večjo proiz- Skupščina naroča vsem upravnim odborom sindikalnih podružnic. naj najstrože pazijo na pravilno izvajanje novih tarifnih pravilnikov zlasti, kar zadeva akordiranje in premijski sistem. Vse sindikalne podružnice naj se letos potrudijo, da bodo organizirale v svoje članstvo še tiste rudarske delavce, posebno nekvalificirano delovno neorganizirana tava skupščina sprejela sklep, naj si rudarji omislijo po vseh rudnikih rudarske prapore, naj po možnosti poskrbijo za stare rudarske uniforme, predsedstvo sindikata Pa naj razpiše natečaj za rudarsko himno. Vs-, delegat) so na skupščini sočasno sklenili, da bodo letošnji 3. julij, rudarski praznik kar najbolj slovesno proslavili. Ob zaključku skupščine, potem ko so delegati sprejeli pro- slema, ki — bodimo odkriti —! namesto dviga storilnosti obirat-lepemu številu naših delovnih ljudi še ni docela znan Povsem drži ugotovitev nekaterih rudarjev da so te komisije imele tolikanj odgovorno delo kot nikoli poprej. Od tarifne komisije je bilo odvisno, kako se je lotevala posameznih perečih problemov, ki se vlečejo že vrsto let in ki niso bili za delavce nikoli docela zadovoljivo rešeni. In tarifne komisije so imee tudi veliko nalogo pojasnjevati svojim delavcem bistvene spremembe, ki so v novem načinu nagrajevanju velikega pomena Česa niso naši delovni ljudje Še povsem razumeli? Predvsem to, da tista trditev, vsi smo enaki državljani, vsi naj bi imeli enake plače, saj imamo tudi vsi »enake želodce« res ne drži. Teorija o »enakih želodcih« ni nova. Vleče se že tedaj ko so račun za letošnje leto. dali raz-Skupščina je razpravljala tudi rešnlco prejšnjemu odboru ter Pomembnost m kvalificiranimi, kvalificiranimi, polkvalificiranimi m nekvalifi- _ __________ _ _ ciranimi delavci. Nekateri naši samo na svojem gospodar- ga zavarovanja, med drugim o sen način sprejeli in odposlali delavci preprosto ne morejo ra- *«-- .......................... ‘ ‘ “ maršalu zumeti, da izučeni, visoko kva i- Tltu. I ficirani in kvalificirani delavci Pozdravni brzojavk) Je skup- dajejo mnogo reč kot drugi ne-Ičina poslala tudi predsedniku j izučeni in nekvalificirani dalav-1 Ljudske skupščine Slovenije ci. Preprosto ne dojamejo da In prav o tem so naše sindikalne organizacije, tarifne komisije premalo govorile. Nekateri delavci menijo, da imajo vodilni uslužbenci prevelike prejemke, in ni malo tistih, ki menijo, »da so si ti že ustvarili socializem« Pozabljajo pa, da ti vodilni oziroma tehnični uslužbenci odgovarjajo pred vso družbo, pred vso našo skupnostjo, za pravilno vodenje naših na j več j ih tovarn in podjetij. Pozabljajo, da vodijo vso proizvodnjo, proces dea, da je na njih. kako bodo izboljšali način in kakovost dela v svojih podjetjih. Če ne bi tem ljudem dali malo višjih plač bi ostalo pri tem, da se ne bi prizadevati izkoristiti vse razpoložljive sile za napredek svojih podjetij. Prav pa imajo spet tisti naši delovni ljudje, ki menijo, da IlAJVčl- V iCUP »e tcudj. ivo srv-' , . , . » vv . bili določeni razponi med visoko P»r v pisarni m us užbe- ^ 1 - nec, ki tudi ze odgovarja za pro- vodnjo. Zato bodo v prihodnje o nekaterih vprašanjih socialne- izvolili novi cdbor, so na slove-ne samo na svojem gospodar- ga zavarovanja, med drugim o sen način sprejeli In skem področju, nego na splošno uporabi zdravilišč in okrevališč, pozdravno resolucijo vodilj najostrejši boj proti vsakršnem dviganju cen. Glede tega sodi naj bodo okrevališča za obolelega človeka za- naloge podružnice Slovenske izseljenske matice v Trbovljah Pred dnevi *e je sešel v Trbovljah iniciahvnl odbor za ustanovitev podružnice Slovenske izseljenske matice. Že lani je ta odbor pričel z delom in priredil lep sprejem rojakom iz tujine, ki so preživeli »voj dopust v Trbovljah. V okviru Izseljenskega tedna ki so 9« praznovali po vsej Jugoslaviji, je iniciativni odbor priredil 'ep Ihtimnl sprejem našim izseljencem v Domu »Svobode II« v Trbovljah ter slovesno akademijo v dvorani Delavskega doma, °b katen priložnosti »o se dopustniki iz tujine spoznati z nagimi družbenimi m političnimi Problemi Letos si pa ta iniciativni odbor zadaja nalogo, da usta n°yl podružnico Slovenske izseljenske matice tudi v Trbov-*)ab, kakor jih imajo že v Za-9°rju in Hrastniku. Ua bi občani Trbovel| dojeli Plemenito idejo ki jo ima SIM, ,e nujno, da se dotaknemo njene Pomembnosti in nekaterih njenih halog , SIM j« posebna organizacija, •eteTe sedež je v Ljubljani z razprostrto mrežo podružnic po 'hoj Sloveniji, Vai tisti, ki jim je ta organizacija namenjena, živijo izven meja Jugoslavije in menda ni dežele na svetu kjer ne bi živel kak Slovenec. Marsikomu še ni jasno, čemu ustanovitev Izseljenske matice, Ta ima dve posebnosti: prva je za slovenske izseljence, druga pa za nas same. Za slovenske izseljence je pomembna zaradi tega, ker je to edina organizacija v rojstni domovini, ki se posveča izključno proučevanju življenjske usode slovenskega izseljenega človeka, ln edina organizacija, ki vodi vse niti vezi, s katerimi so slovenski izseljenci še povezani s svojo rodno grudo, bodisi na splošno ali posamezno Podobne organizacije obstajajo tudi v ostalih republikah naše države. Druga pomembnost SIM je v tem da seznanja tukajšnji rod z življenjem slovenskih izseljencev, da utrjuje tn piše zgodovino slovenskega izseljenstva do kamor Segajo viri, uradni službeni podatki in ustna izročila. V krajih« iz katerih se je mnogo slovenskih ljudi izselilo, ima Matica svoje podružnice. Te podružnice imajo nalogo prirejati predavanja o naših ljudeh, ki so se iz- selili o deželah, kjer živijo. Te podružnice skrbijo tudi za prisr- I Mihi Marinku in predsedniku Centralnega sveta sindikata rudarjev Jtig^avUe Dluru Sa'a1u. Knjižna akcija podaljšana Vse slovenske založbe so na željo Ljudske prosvete Slovenije privolile na podaljšanje knjižne čen sprejem rojakov, kadar pri- akcije za en mesec. Akclia bo hajajo v domovino na obske itd. torej trajala do 30 aprila 1955 Vod: jo skrb o izseljencih — povratnikih. Delo te Matice ni lahko, ja pa zato tembolj plemenito. S tem, da SIM ohranja vez med izseljenci in njihovo rojstno domovino, istočasno opravlja veliko človečansko poslanstvo, aaj utrjuje s tem mir med narodi na svetu. To je naloga Slovenske izseljenske matice, zato je tudi lepo, če ste član take organizacije e tako plemenitimi nameni. Prav gotovo se ne boste odrekli sprejeti pristopno izjavo, ko vam Jo bo Izročil član iniciativnega odbora in jo z veseljem izpolnili z zavestjo, da s tem postanete delček organizacije, ki hoče pomagati našim rojakom v tujini, da se prib'ižajo rodni grudi m ohranjujejo pri mladini l|ubexen do domovine, do nove Jugos'avije. V pripravljalnem odboru za ustanovitev Izseljenske podružnice sodelujejo: tov. Anton Kukavica. Dominik Kužnik, Jože Ter ček, Anica Uduč Toni Skerbec, Mirko Zagorlšek, Slavice Smagur in Štefka Bivic. A. K. ln do tedaj bodo imele vse knjižnice pri nakupu knjig popust od 20—50*/». Tako bodo lahko izkoristile popust tudi tiste ljudske in šolske knjižnice, ki doslej tega niso storile Vsi napotki za naročanje in seznami knjig, ki so na razpolago, so bili objavljeni v letošnji prvi številki »Ljudske prosvete«. bi bilo nagrajevanje »vsem enako« docela zgrešeno in za naš današnji čas docela neprimerno. Naši delovni ljudje še ne razumejo v zadostni meri, da bi bilo tako načelo nagrajevanja ne le škodljivo, marveč sploh ne'o-gično in nepravično, kajti prezrli bi osnovno: »Kdor več daje, naj tudi več prejme!« Ni države v svetu, ni podjetja, kjer ne bi bilo to načelo v veljavi. Kaj bi se zgodilo, če se ne bi držali tega načela? Prav gotovo bi bil naš rudar, ki dela v jami upravičeno nezadovoljen, če bi nekj drug zunanji delavec zaslužil prav toliko kot on sam. Kaj bi menil na primer mehanik v Strojni tovarni, če bi nedzučen delavec Tudi hrastniški steklarji bodo lahko prijetno izkoristili svoj letni dopust Ze na letnem občnem zboru sindikalne podružnice v hrast-nlSki steklarni je bilo v diskusiji - poudarjeno, da vodi organizaci-i- [a premalo računa in brige o tem, a kako izkoristijo člani steklar-skega ko’eVt:va svoj letni dopust, saj bi bilo zelo želeti, da bi svoj letni oddih preživeli po možnosti v čimveč]- meri ali v tri sindikalne organizacije vzele v najem hote! v Crikvenici, tako da bodo steklarji lahko preživeli nekaj lepih dni ob morju Da pa bi čimveč članov kolektiva izkoristilo to lepo ugodnost, je delavski svet steklarne na sindikalne podružnice primerne dotacijo v ta namen, tako da bi vsak član kolektiva potrošil za ia«a dopusta predlog odobril izvodnjo. Ni malo primerov, da so tarifne komisije v nekaterih krajih Slovenije zvišale tarifne postavke tudi takim uslužbencem, ki s proizvodnjo nimajo nikakega opravka. V takih primerih je bilo razburjenje delavcev upravičena Nekaj je jasno: razponi v plačah morajo biti O tem bi bilo škoda izgubljati še več besedi. Vsi pa smo za pravične in pravilne razpone. In, da v celoti uporabimo naše socialistično načelo: tisti, ki več daje, mora več prejemati! Jasno oa Je, da bodo imeli vsi naši delovni ljudje možnost dosegati višje zaslužke le, če bodo boli in boljše delali, kajti priznajmo: marsikje in marsikdaj nismo izkoristili vseh možnosti povečati storilnost de’a Večja proizvodnja naj bo naše osnovno načelo, kajti v njem je skrit tudi ključ do izboljšanja naše življenjske ravni. Ljudska univerza V ponedeljek je v rudniški čitalnici v Toplicah predaval tov. Maks Černe iz Trbovelj »O komunalnem gospodarstvu v Zagorju«. Zanimanje za to predavanje, ki je bilo v okviru predavanj zagorske Ljudske univerze, je bilo povoljno. jim bo tudi sindikalna podružnica pomagal« s svojim prispev- planinah alt pa na morja . Sindikalna podružnica se je dnevno le 280 din medtem ko bi kom za kritje stroškov, v čim-nato zavzela tudi za to vpraša- stal penzion v hotelu za nečlane večji meri izkoristil« to 'epo pri-nje ter fe je skupno s ko'ekti- ■ 550 din. j ložnost ter se med dopustom v vom steklarne v Straži ln Roga- 2elett bi bilo da bi člani ko- poletn:h mesecih naužili lepot šJu Slatini domenila, da bodo vse lektiva in tudi njihovi svojci, ki našega sinjega Jadrana Rigo. ZA MASE KMETOVALCE!'* Litije in okolice Nekai misli o z v noieji Prijetno se je pogovarjati z našimi živinorejci. Mnogokrat postavljajo človeku takšna vprašanja, da si jih vesel, ker vidiš v njih razgledanost naših rejcev. Nedavno, ko smo se pogovarjali z njimi, ki so bili glavni predmet razprave plemena naših domačih živali. Nekateri izmed kmetov so ogorčeno protestiral proti enemu, spet drugi proti din g; m plemenom govedi. Takrat sem ljudem obljubil, da bom o tem vprašanju nekaj napisal za naš »Zasavski vestnik«. 1 Pripominjam, da sem del tega zbral iz zadevne literature, vse ostalo pa sem izvedel cd izku- j šenih živ norejcev. Za nas sta trenutno važni dve plemeni in sicer »sivorjavo alpsko govedo« in »pomursko« ali »pšenično« govedo. Sivorjavo alpsko govedo sodi med žlahtna plemena in ga delimo v več sojev: 1. Švicarsko govedo je najtežji soj tega plemena. Povprečna teža krav je od 500—600 kg. Vzrejni center te živine je v kantonu Schwiz 2ivali se odlikujejo po dobri mlečnosti od 3500—4000 litrov sorazmerno mastnega mleka na leto. 2. Montafonsko govedo vzrejajo v Vorarlbergu (Avstrija). Tudi to govedo je mlečno (3000 litrov). Govedo je lažje od švicarskega soja in ima trup posajen na krepke, včasih prekratke noge. Barve je rjave,1 zlasti plemenjaki so čestokrat i precej temna, kar nekaterim živinorejcem ni všeč 3. »Oberinntalsko« govedo goje v Oberinntalu na Tirolskem (Avstrija). Ta kraj sod: med siromašne predele zahodnih tirolskih Alp. Slaba kakovost tamkajšnjih planinskih pašnikov in siromašne razmere so oblikovale lahko, gibčno in razmeroma odporno govedo, k; dobro izkorišča krmo in ustreza potrebam tamkajšnjih prebivalcev. S plemenjaki tega soja so križali v Liki, Dalmaciji in Hercegovini bušo. Pravijo, da t<> križanje ni rodilo velikih .uspehov Iz OberBintaia so uvažali plemenjake tud; Italijani za izboljšanje domačega goveda v Brkinih (pri Slovenski Istri) — Materiji. Obrovem. Javorju, Hrušici in Podgradu. V teh krajih so opravljali pretaplja-nje domačega goveda v ober-inntalskj soj sivorjavega goveda od leta 1923 do 1936 Pokazal se je lep uspeh, žal pa je pretekla vojna tudi tod opusto-šila živinorejo Prevelike potrebe po mesu in nenačrtna plemenilna služba sta pustili komaj še sledove prej tako uspešnega dela. Sam sem obiskal živinorejce v teh krajih in j izrazili so veliko zadovoljstvo; nad oberinntalskimi plemenjaki. Še je opaziti sledove teh plemenjakov, ki se odražajo v i zelo dobri mlečnosti pri kravah. Včasih jim t* visoka mleč-1 nost celo škodi Kakšna škoda I j Ce nam vojna ne b; bila tega j naredila, bi bila ta živina za ; nas velik doprinos v izboljšanju ž:vinoreje, zlasti v nekaterih izrazito hribovitih predelih. V sivorjavem plemenu je še več »sojev«, za nas je zanimiv še wipptalski. S plemenjaki te- j ga soja so izboljšali bušo v Hercegovini (Gacko). Tudi ta soj goveda vzrejajo v Avstriji na področju Brennerja in7 je najlažji tip v plemenu. V naši državj so se živali dobro aklimatizirale. S križanci so bili ljudje v Hercegovini zadovoljni, ker so bili malo večji od buš in tudi mlečnost ter pitalna sposobnost je bila boljša kot pri buši. Za delo so te živali ! dobre, saj imajo čvrste noge in močne parklje. Sivorjavo dolenjsko govedo: v Sloveniji so uporabljali že prej omenjeno montafonsko govedo za izboljšanje domačega sivopšeničnega goveda. V okra- i jih Kočevje, Novo mesto, Črno- melj, Logatec in delno tudi v okolic; Ljubljane so opravljala pretapljanje živine v ta soj že pred vojno. S tem je nastalo v teh krajih govedo sivorjave barve in so ga nekateri strokovnjaki krstili z imenom »sivorjavo dolenjsko govedo«, najbrž zarad; tega, ker ga na tkalen j skem vzrejajo v največji meri. Govedo še nj povsem izenačeno zarad; različnih zemljepisnih in gospodarskih razmer. Najbrž prej omenjeni krst v posebno pleme že zaradi neizenačenost; ni popolnoma upravičen. Odlika teh živali je pa predvsem v razmeroma lepi gradnji, kot na primer ravna hrbtna hnija lepo široko ledje in lepo razvita ledvena in be-drna mišična (pravimo, da imajo lepe »hlače«). Živinorejci so pri kravah tega plemena dosegli že kar visoko mlečnost. Določen odstotek njihovega podmladka Ima včasih vleknjeno hrbtno linijo, slabo povezana pleča in ozke prst Take napake se ocenjujejo ostro, živali pa izločajo iz reje. Zadnje čase posveča večina jugoslovanskih živinorejcev vedno večjo pazljivost primorski govedoreji. V članku smo že govorili o švicarskem soju sivortavega goveda (kanton Schwiz). Primorski Slovenci so že v drugi polovici prejšnjega stoletja kaj resno 'razmišljal; o napredni živinorejci, saj so jih razmere silile k temu 2e leta 1874 so odposlanci na goriškem deželnem zboru' sklenili uvažat: živino Za izboljšanje domačega primorskega cikastega goveda. Takratne avstrijske oblasti so ta sklep podprle Nekaj let pozneje so ugotovili, da da- j jejo uvoženi plemenjaki podmladek dobrih gospodarskih j lastnosti, še posebno za Kraševce in Vipavce Živinorejci teh krajev se nikakor niso zadovoljili samo s plemenjaki. Menili so. da bi bil to predolgotrajen proces, zato so s pomočjo živinorejskih zadrug pričeli uvažat; tudi junice in kra- j ve tega soja Najprej so jih uvažali le iz Švice, pozneje pa i tudj iz severozahodnega dela Italije (Valvenosta-Valtelina). I Nekateri gosnodarsko močnejši kmetje so delali to na svoj ri-ziko. akoravno je to pomenilo i o tej živini nj samo moje, marveč da tako mislijo mnogi jugoslovanski živinorejci. Povem I lahko tudi. da nekaterj izmed za posamezna gospodarstva ve- ; strokovnjakov govore o tej ži-hko žrtev. Tega pa jim ni bilo ! vini malo drugače. Ce ti ljudje nikoli žal in se jim je že sto- tudi tako mislijo, ne vem, in tero poplačalo. Na ta način so ; — zakaj? V tem primeru bi Primorci uvedli prve čistokrvne j bila ljubosumnost res škodlji-živali v matične knjige. Pra-;Va. Skoda je le, da tamkajšnji vim, da so le vodil; rodovnik j rejci nimajo na razpolago več uvoženih živali, vsako leto so. krmil, zlasti krepkih, za vzrejo pomlajevali in svežih kri go- podmladka Na ta način bi laže ved z uvozom novih plemen j a- , jn v večji meri krili potrebe kov. Kmetje so mi pravili, da po plemensko čisti živini v so tudi telice in krave uvažali naši državi. Mnogo dobrih krav vse do druge svetovne vojne so s; tukaj že nakupili Celjani (posamezni primeri). ter naš; bratje iz Srbije in Večkrat sem obiskal kraje Makedonije. Na splošno se vsi Dutovlje, Tomaj, Senožeče, Do- kup>ci pohvalijo z nakupljeno lenja vas, Žirje in Lokev prt živino in imajo že precej to-Sežani. Ti kraji niso poznani vrstnega podmladka. Takrat se le po dobrem kralkem teranu je kupcem teh živali marsikdo (odličnem vinu, ki ga izvažamo nasmehnil, češ da morajo go-:n ga uporabljajo tudi v zdra- veda predrago plačevati, danes vilne namene), temveč da tukaj pa kaže stvar popolnoma vzrejajo tud; leipo oblikovano drugače: ne bo več dolgo, ko in dobro mlečno kjraško sivko, bodo lahko prav ti. kmetje pro-Težko bj vam obrazložil vsa dajali plemensko živino, ki je pozitivna svojstva te živine, vsak dan dražja. Poudarjam, da dobro mnenje (Dalje prihodnjič) POGLED V INDUSTRIJSKO D LAVNICO STROJNEGA MIZARSTVA V TRBOVLIAH Uspela razstava { Mire Pregelj v Ljubljani V marcu je razstavila litijska rojakinja Mira Pregelj (rojena v Litiji 13 septembra 1905) svoja najnovejša dela v Mali ga.eriji v Ljubljani To je bila že njena tretja razstava po osvoboditvi v Ljubljani in zdaj se pripravlja na razstavo v tujini. Njena razstava je bila svojevrsten in pozitiven dogodek v naši kulturni kroniki in so o njej poročali umetnostni kritiki prav v vseh ljubljanskih dnevnikih. Razstavo v Ljubljani si je ogledalo tudi precej naših krajanov ki so se razveselili ob znanih motivih iz Litije in okolice. Med drugim so bili na platnih tudi prizori z letošnjega kurentovanja v Litiji, o katerem je že nrš tednik poročal Nekai motivov je bilo tudi iz Ljub-jane. posrečeni so bili nadalje prizori cirkuških nastopov, ki smo jih videli v jeseni v cirkusu »Rebemig«. Akademska slikarica Mira Pregelj je prikazala svoja dela v različnih tehnikah: v tušu, akvarelih. olju na papir in oljnate slike na stek'u. Omembe vredno pozornost so privabile njene oljnate slike na steklu. Umetnico, ki živi in dela v grajskem poslopju sredi litijskega Glavnega trga, sem obiskal na njenem domu in pokramljal z njo o priprrvah in podrobnostih razstave Na steklo slikane svetniške podobe imajo še v mnooih kmečkih hišah, kar daje našim starim domovom značilno patino srednjeveškega nadiha Tudi v stanovaniu Mire Pregelj visi mnogo takih slik na steklu Ljubeznivo mi je pripovedovala, da slikajo motive na steklo tudi holandski slikarji Hrvatski kmet Genera-lič. ljudski umetnik — samouk pa je že s svojimi slikami na steklo na razstavi v Parizu mnogo priznanja in hvale Tudi Mira Pregelj je ta način slikanja na steklo uporabljala že pred mnogimi ’eti. zdaj pa je kritika te njene slike ocenila kot novodobno tehniko ir. jo bodri naj v tej slikarski de’av-nosti ustvarja še naprej Naši rojakinji Miri Pregelj k uspehu iskreno čestitamo in ji že’imo. da bi v delih ohranila še mnogo motivov iz Zasavja. Ekspozitura ZZSZ v novih prostorih Litijska ekspozitura Zavoda za socialno zavarovanje, ki je bila od ustanovitve pa do sedaj nameščena v Te ovadnem domu. se je zdai preselila v novi Zdravstveni dom v Gradcu Zavarovanci ZZSZ so zadovoljni, da imamo v Litiji ekspozituro. Strankam gredo tam zelo na roko. pohvaliti je treba ravnatelja tov Hribarja In uradnika tov Maliča Glede uslužnosti je PoroEiio o tisa Inšpekcije dela v okra'u Trbovlje za leto 1954 Radeški lovci so delavni IZGUBLJENE DNINE PO BOLNIKIH IN NEZGODA-Petnajst večjih podjetij v okraju Trbovlje je lani zaposlovalo 9311 delavcev in de avk. Skupno je bilo v teh podjetjih lansko leto 2771 nezgod Teh (Nadaljevanje iti konec.) ta odstotek lani 6,67. na rudniku Zagorje 6.15 v trboveljski cementarni 6.40 v steklarni v Hrastniku 5.57 v Strojni tovarni v Trbovljah 5,54 v Industriji gradb materiala v Radečah 5,15, v radeški papirnici 5.01 v trbo- petnajst podjetij je preteklo leto ,v I Prejšnjo nedeljo so se zbral radeški lovci, d« na svojem desetem rednem letnem občnem zboru pregledajo dedovanje svoje lovske družine v minulem letu ter ocenijo svoje uspehe in neuspehe. Občni zbor Je bil pri starešini lovske družine tov. Gračnerju v okusno opravljeni lovski sobi, ki jo krasi velika glava divjega prašiča, ki ga je ustrelil starešina lovske družine. Občni zbor je potekell v pravem tovariškem, prijateljskem vzdušju, škoda je le, da se ga ni udeležil tud: zastopnik Okrajne lovske zveze iz Trbovelj, kar smo vsi pričakovali. | Iz poročil smo povze'd, da je bilo delovanje družine brezhibno in da so lovci dosegli lepe uspehe, saj zaznamujejo pri oi-! strelu divjih prašičev Izreden uspeh, podrli so namreč kar, štiri ščetinarje. Tov. Anton Vodonav je poudaril, da je sedanji občni zbor posebnega pomena, ko stopamo v dobo samoupravljanja. Članstvo je spet dalo zaupnico sta- j remu odboru, ki je s svojim det orn dokazal, da zasluži za-, upanje. Občni zbor je sklenil, da bo' postavi! lovsko kočo v Jatni, j priredil lovsko razstavo v počastitev desete obletnice osvoboditve Jugoslavije izdelaj poslovnik lovske družine itd. Lovci so po občnem zboru še posede'i v prijateljskem pogo- j voru, kjer so ob kozarcu vina poskusili meso prekajen: ga div- 1 jega prašiča. A. V Nepoboljšljiv tat Mirko J., usiužben kot kurjač na opekami rudnika Trbovlje, je bil že lansko leto kaznovan zaradi kaznivih dejanj majhne tatvine na 3000 din denarne kazni, pogojno za dobo treh let. Očividno pe ca kazen ni nanj prav nič vzgojno vplivala, saj je v januarju in februarju letošnjega leta izvršil nič manj kot štirinajst tatvin in to v večini primerov električnih žarnic na škodo gostinskega podjetja »Lovec« v Trbovljah, na škodo gostinskega lokala »Partizan« v Trbovljah na škodo trboveljske cementarne, nada je v Sindikalnem domu v Trbovljah, v Domu »Svobode II« v Zg. Trbovljah, na obratu opekarne trboveljskega rudnika itd. — Obtoženec je v postopku pred sodiščem svoja dejanje priznal ter ni mogel več pojasniti, kaj ga je privedlo k tatvinam. Obtoženec je delal očitana mu dejanja v času, ko je bil pogojno obsojen, zato je sodišče preklicalo sodbo iz lanskega leta ter mu prisodilo za vsa kazniva delanja enotno kazen, In sicer 7 mesecev zapora — vsem oškodovancem pa mora povrniti odškodnino. ni kemičnih izdelkov v Hrastniku 4.66, v gradb podjetju »Beton« v Trbovljah pa 4 54 odst. Zdravniki so opravi l lani 63.867 prvih bolniških pregledov. DELO S SANITARNO INŠPEKCIJO IN OSTALO Delo med Inšpekcijo dela in Sanitarno inšpekcijo je bilo zelo lansko leto izdala za HTZ nad'tesno,. P°vezano , Skupno se 56 milijonov dinarjev, za prvih; opravljajo pregledi podjetij. 7 dni bolezni pa so podjetja dala! agotav.jajo vzroji nezgod, prav iz plačnega fonda 26,834 000 din. i tak° instituciji v vseh ... 1 vo»««»cfvemh vprašanjih posve- Na račun soc. zavarovanja so tujeta. podjetja lansko leto odvedla, , . _ . prispevkov v znesku 933 058 769 * tašpektija dela okraja Trbov-din. V času od 1. 1. 1954 do1 !1e J« ariztra a p.akate in 1. 12. 1954 (torej za 11 mesecev) Pa™le DOZ uveda predpisano je soc. zavarovanje izdala za naš j ? ^'denci nezgod knji- ustvarilo nad 5 in pol milijard dinarjev narodnega dohodka Zaradi nezgod smo v teh podjetjih izgubili lani 38.564 dnin, kar pomeni na narodnem dohodku škodo 53 952 116 din Zaradi bolezni pa smo izgubili lani 167.573 dnin ali nad 230 milijonov dinarjev, skupno zaradi nezgod in bolezni okrog 284 milijonov dinar'ev. Podietic so okraj za hranarino 57,748 707 din. za ambulantno zdravljenje 18,315.628 din. za oskrbo v bolnišnicah in raznih drugih zdravstvenih ustanovah 63,594 466 din, za klimatsko zdravljenje 5 milijonov 394.185 din, za zdravila go obiskov organov Inšpekcje dela itd V lokalnem listu je Inšpekcija dela priobčila dva članka o urejevanju delovnih odnosov ozir o nepravi, noskih pri odpovedi dela. Sama podjetja so uvedla predavanla o pa 17,365.283 din, skupno milijonov 394.185 din. To je samo del porabljenih sredstev Iz fondi soc zavarovanja. Od prispevkov, k, jih podjetja vplačajo za soc zavarovanje, gredo določeni odstotki tudi v Republiški zavod v Ljubljano. ODSTOTEK BOLNIKOV Kakšen Je odstotek bolnikov v naših podjetjih v primeri s številom zaposlenih? Na rudniku Trbovlje-Hrastnik je znašal 162 varnosti dela preko mikrofonov na obratih, prav tako ob Izmenah dela. Predavali so varnostni tehniki v naših podjetjih ter tehniški strokovnjaki v podjetjih. Posebno rudniki polagajo veliko pažnjo propagandi, enako v hrastniški steklarni, kjer imajo z novo sprejetimi delavci kratke seminarje o varnosti dela. Komisije za HTZ so aktivne edino po vseh obratih rudnika Trbovlje-Hrastnik, rudnika Zagorje. nadalje v steklarni v Hrastniku. To delo se beleži zapisniško in se ta zapiski dostavljajo Inšpekciji dela Komisije se redno shajajo vsak mesec, analizirajo vzroke nezgod za vsak primer posebej ter predlagajo vse potrebno za izboljšanje HTZ Na teh sestankih je navzoč tudi ambulantni zdravnik Posebno delavna je komisija na rudniku v Hrastniku. Komisije v' Strojni tovarni v Trbovljah Cement3r.nl Trbovlje, Tovarni za kemične iz-deke v Hrastniku, Elektrarni Trbovlje ter Papirnici v Radečah pa se kljub neštetim intervencijam sploh ne shajajo. Uprave teh podjetij se opravičujejo da imajo tako ali tako odgovornega človeka za HTZ io da posebna komisija v ta namen nt potrebna. ta urad lahko drugim uradom za zgled Tudi poslovanje je sedaj ze'o hitro, medtem ko čakajo nekateri zavarovanci na rešitev prejšnjih vlog za otroške doklade vrtičkarjev že skoro leto dni. v Ljubljani imajo na ZZSZ slabo evidenco, medtem ko rešujejo v Litiji vloge hitro. Počasno uradovanje ZZSZ v Ljubljani pa zasluži grajo. Zasavski rojak profesor Kolar — tajnik republiškega odbora za proslavo 60-letnice Slovenske moderne Mnogi naši brilcj že vedo, da bomo .etos proslavili 60-letnioo Slovenske moderne, ki so nam jo ustvarili Cankar. Kette, Murn in Zupančič. V Ljubljani so ustanovili poseben odbor, ki bo vodil organizacijo proslav v Ljubljani in po vsej LR Sove-niji. Temu odboru predseduje tov. Ivan Regent, glavni tajnik pa je profesor — slavist Janez Kolar, nameščen kot profesor za slovenski jezik na III. bežig-aj-ski gimnaziji v Ljubljani Nas Zasavce ta izvolitev veseli posebej še zato. ker je Janez Kolar naš ožji roj alk. Rodil se je v kmečki hiši v Kresniškem vrhu dne 10 oktobra 1896 Gimnazijo je dovršil v Ljubljani. Biil je član znane revo’uciorar-ne dijaške skuoine »Preporod«. Med obema vojnama je sodeloval pri »Mali knjižnici«, ki jo je ir -nošo' in član Kosovelovega krožka Ivo Grahor V tej založbi je Janez KolaT izdal Jurčičevega »Sosedovega sina« s komentarjem in Kersnikove »Kmetske slike« takisto s komentarji 2e cd leta 1930 ie bil tudj 6’ankar v reviji »Misel in delo« Po osvoboditvi Beograda — v zimi in Pomladi leta 1945 — Slovenija še ni bila osvobojena — sva se znašla pri skupnem delu v S’o-ven^kerr kultumonrpsvetnem društvu France Rozman v Beogradu. Nekaj spominov imava celo skupnih, ln se rad nanje spomnim Takrat smo začrii v Beogradu z Izdajanjem dveh listov v slovenščini; Kolar ie bil pnd urednik s’ovenskega Uradnega lista FLRJ jaz pa sem ustanovil in urejeval todndk »Domovino« — PubMcist Janez Kolar je po osvoboditvi Izdal pri Državni zaloVM Soverrlie (DZS) v zbirk; »Klasje« Jurčičevega »Sosedovega sina« Vse, kpr sem tu zapisal o našem Zasavcu In dobrem prijatelju je samo del njegove plodne dejavnosti; zapišem jih za uvod v njegovo bližnjo 60-letnico ker sodim da je prav če ga spoznajo ljudje naše doline. Jože Župančič Prešernova družba raste Alj ste že postali naročnik »Prešernove družbe«? — V Litiji smo v dveh mesecih zbrali že več članov kakor lani vse leto. Zdaj jih je že 273, zato pristopite še Vi! Na Savi pri Litiji jih bo letos 200°/« več kakor lani, ko jih je bilo 16, letos pa Je že 45 članov. Poverjeniki še zmeraj sprejemajo nove člane. Pomlad je tu! Navzlic zapozneli zimi kl Je bila b koncu zelo bogata a snežnimi padavinami, je vendar zmagala pomlad. To je najlepši čas za izlete v bližnje planine, ker je na sončni strani že pomlad, na drugi pa še zima. Planinsko društvo v Trbovljah vabi zaradi tega člane in članice ter ostale ljubitelje planin, da izkoristijo ta čas za izlete Mrzlica bo v kratkem pokrita * zvončki (noricami). Tudi razgled je v tem času dober. Z Mrzlice vidimo velik del Slovenije in tudi del Hrvatske — Savinjska dolina je pa kakor na krožniku. Zato, planinci, izkoristite ta čas za izletel Planinsko društvo naznanja vsem članom, da ie z 31 marcem t. 1. prenehala veljavnost lanskih znamkic Zaradi tera naj se vsi potrudijo v društveni lokal (pri Povšetu) in plačaj® za letos članarino. Po sk’epu gospodarjev planinskih društev pri Planinski /vezi Slovenije * dne 20. februarja t. 1. lrr.;>.f° člani s plačano članarino 10*'» popusta pri hrani ln 75•/» Pr* prenočnini v vseh planinskih postojankah. Tudi na »Planinski vestnik« ne pozabite! Na svidenje v planinah! lurotnlki ^Zasavskega vestnika', pozor! Tej številki smo priložili na željo nekaterih naročnikov položnice za j plačilo naročnine Poslužite se je, rok za vplačilo naročnine v zvezi z žrebanjem, ki bo 23. aprila v Radečah, je samo do 15. aprila. X AA AA AS UPRAVA Ni upoštevrl delavskega samcupravlianjg Delavski svet gostinskega podjetja „MAJ0LIKA“ v Trbovljah je odpustil dosedanjega upravnika, ker ni hotel upoštevati delavskega samoupravljanja Stara pesem se ponavlja se-, gledanih ljudi v podjetju, da ra'‘ tu’ sedaj tam: v časnikih niso takoj sproti obravnavali Deremo, kak® je v kakšnem pod- vseh napak. Prav gotovo bi te-JetJu le prišla do Izraza zavest daj do takih ukrepov ne bilo delavcev, t. j. da so le oni tisti,' Jih je treba vprašati to in ono, hi da mora direktor ali pa upravnik podjetja le spoštovati in upoštevati organe, ki so bili izvoljeni iz vrst delavcev, kot So to delavski sveti in upravni odbori. Le vse prerado pa se Se vedno zgodi, da nekateri direktorji samovo’jno postopajo in si lastijo pravice, ki jim ne Pripadajo, kakor je bilo to nekoč, ko je imel absolutno oblast in vse pravice v podjetju samo direktor. . V gostinskem podjetju »Majorka« v Trbovljah se je zgodilo, da je bil na predlog delavskega sveta gostinstva odpuščen iz službe dosedanji direktor in na njegovo mesto postavljen nov direktor, ki bo razumel, da v Podjetju le velja delavsko samoupravljanje — ne pa kakor je bil to primer pri »Majoliki«, kjer njen upravnik sploh ni upošteval delavskega sveta, še manj pa sindikalno organizacijo in je s svojim samolastnim postopanjem vse delo organizacije Popolnoma zatrl Na sklep delavskega sveta je ljudski odbor mestne občine Trbovlje dal upravniku podjetja »Majolika« razrešnico. Kako je torej sploh prišlo do tega, da se je delavski svet »Ma-jolike« odločil da zahteva odpust upravnika Dremlja? — Postavili so posebno komisijo, ki je pregledala celotno poslovanje tega gostinstva in se tudi porazgovorila s posameznimi člani kolektiva in člani delavskega sveta, nato pa napravila Potrebne zaključke, ki so vodili do odpusta upravnika. Delavsko samoupravljanje v »Majoliki« sploh ni moglo priti do izraza, ker ga je upravnik Popolnoma zadušil. Upravnik je samovoljno posegal v samoupravljanje in ga na ta način hotč ali nehote rušil. Upravnik je sam skliceval seje upravnega odbora, pa tudi delavskega sveta. Na sejah ni poročal o delu podjetja, kakor je to bila njegova dolžnost. S podcenjevanjem teh organov je- hotel pokazati, da vidi v delavskem svetu in upravnem odboru samo neko nepotrebno formalnost. prišlo in tudi upravnik sam bi ob objektivni kritiki spoznal in razumel, da v podjetju le ni on sam gospodar, ampak da se mora naše socialistično gospodarstvo voditi in upravljati skupno z vsemi. Tako je prišlo v podjetju tudi do tega, da so se posamezniki lahko sami okoriščali, da so se podeljevala razna darila, delala razna potrebna in nepotrebna potovanja itd. Prav tako je upravnik samovoljno zvišal plače nekaterim uslužbencem. Upravni odbor je vedel, da to ni zakonito, ker predsednica upravnega odbora ni hotela podpisati zapisnika te seje in tudi do takih in podobnih slučajev ne bj prišlo, če bi se vsi člani upravnega odbora zavedali svojih dolžnosti. Razumljivo je, da v podjetju ni bilo potrebne discipline, ker se je sam upravnik ni držal. Podobno je bilo tudi v poslovanju. Pri nekaterih čla- nih kolektiva je prišlo do prote-žiranja, pri drugih pa do zapostavljanja. Računovodja v podjetju ni prišel do veljave, ker je imel upravnik glavno povezavo z bIagajn’čarko, ki je tudi sopodpisovala račune, čeprav bi jih moral računovodja Prav tako upravnik ni imel pravega kontakta g poslovodji. Poslovalnice je le redke obiskoval, kar bi lahko dostikrat koristilo še k boljšemu razvoju in uspehu podjetja. Komisija, ki jo je postavil ljudsk; odbor mestne občine, je po vseh teh ugotovitvah in zasliševanjih predlagala, da se upravnik Iz podjetja odstrani, ker se je v podjetju onemogočil in zapravil svojo avtoriteto. Predlog je mestni odbor sprejel in upravnik »Majolike« tov. Dremelj je bil takoj odpuščen. Ta primer naj bi bil šola in opomin ne samo kolektivu »Ma-Jolike«, da je treba vse nepravilnosti sproti reševati, ne pa šele potem, ko je mera polna, ki lahko prizadete posameznike; popolnoma onemogoči. . Izleti v letosn em leta Prišel je zaželeni čas. ko se i opisoval razgleda, zato 6ami mrzla zima s svojim beCim ogri- [ pohitite na vrhove naših pla-njaiom umika prebujajoči na- nin. ravi. Le redki posamezniki so Da pa bo obisk gora olajšan tudi v zimskih mesecih ob iško- in nekako načrten, je Planinsko vali naše planine. No — več pa j društvo Trbovlje pooblastilo nas bo, ko bomo v prvih po-j propagandni odsek, da je sesta-mladanskih dneh in potem skozi j vil načrt izletov za leto 1955. vse leto do pozne jeseni, in mor- j Ta mesec bomo obiskovali le da še potem, ko bo spet zapadel j naše bližnje vrhove, meseca ma-aneg, pohiteli na naše vedno: ja pa se bomo napotili med pi- privlačne in z najrazličnejšimi milkavostmi posejane vrhove, ki nam poleg lepih notranjih doživetij nudijo prekrasne gfede Po širni domovini sano in s planinskim cvetjem bogato Veliko Kozje, Ojstrež in Kopitnik. Meseca junija sd bo-raz- j mo ogledali Postojnsko jamo, Med Predjamski grad. Nanos in Cmi temi vrhovi prednjači pri nas vrh nad Jesenicami. V juliju nedvomno Mrzlica, gora ki - pojdemo na I. turistično raz-sknva med svojim zelenjem; stavo v Ljubljano, obenem pa cvetlice, kj so celo z zakonom na Šmarno poro. Ob prosla- V Radečah smo dobili športno društvo Športno društvo, ki je bilo v predvojnih letih v Radečah zelo živahno in razgibano, predvsem nogomet, se v povojnih letih nikakor ni moglo razživeti in razmahnita. Storjenih je bilo še več poizkusov, da se to življenje in razgibanost obnovi, vendar so vsi ti poizkusi ostali jalovi. Šport se v Radečah nikakor ni mogel razživeti Kolikor o njem sploh lahko govorimo, je žive’ samo pri Papirnici, kjer je vse do lanskega leta delovala nogometna sekcija, ki pa zaradi ozkega kroga svojega delovanja ni mogla imeti velikih uspehov dasi ji ne smemo in ne moremo odrekati zasluge, da se je nogomet v Radečah sp’oh ohranil. Že 1. 1953 ustanovljeni športni k’ub »Sava« v Radečah sploh ni prišel dalje kot do ustanovnega občnega zbora, po njem pa je športno življenje v Radečah povsem ugasnilo. Vzrokov za Upravnik Dremelj se je udele- j tako pasivnost športnega življe-ževal samo tistih sej, ki jih je | nja v Radečah, ki sicer pred-sklical sam — če pa je spjo njačiio v marsičem v naš°m sklical kdo drug. ga kratkomalo okraju, Je več. Gotovo je eden nanjo ni bilo. Samoupravljanje največjih in poglavitnih neza-v podjetju sploh ni prišlo do interesiranost in pomanjkanje Izraza. Ni se zmenil za sindl- čuta odgovornosti naših druž-kalno organizacijo, ki bi H mo- benih organizacij in organov ral pomagati kot Izkušen in iz- ljudske oblasti do te oblike na-obražen človek, tako da sindi- še družbene dejavnosti, ki jej kalna organizacija, ki bi morala gotovo izredne važnosti zlasti biti šola za samoupravljanje, za mladino ki mnogokrat ne sPloh ni delala. — Marsikdo ganov ljudske oblasti ter da bo zaživelo in se razmahnilo, kot to že leta pričakujemo, da bo tudi šport v Radečah dosegel tisto razgibanost, kot jo opažamo pri vsem ostalem družbenem življenju in dogajanju. Gledališka predstava v Radečah V nedeljo, - 28. p. m., je na .. -. radeškem odru po dolgem času --------- se najde pravega načina izživljanja BOStovala dramska dni^na bo vprašal, kako J« bilo to sploh; in udejstvovanja Va&po pa je — - V •nogočc, kako se je moglo zgo- poudariti, da šport predvsem •liti, da vseh teh stvari ni nihdo kropi tudi obrambno moč naših ^ predvsem v korist naši mladini, pripomoglo pa bo tudi k skupnim naporom za izgradnjo našega družbenega življenja. Na občnem zboru so ustanovili nogometno, odbojkarsko in namizno-ten iško sekcijo, upravni odbor pa je prevzel na ogo, da čimprej pripravi vse potrebno za ustanovitev še drugih sekcij, predvsem plavalne, za katero so v novem bazenu pri Papirnici dani vsi pogoji. Občnega zbora so se udeležili tudi predsednik nogometne podzveze Celje tov. Vinko Sušin, sekretar mestnega komiteja ZK Radeče tov Avgust Ernesti in predsednik mestne občine Radeče tov. Ferči Miler, ki je zlasti poudaril nujnost ustanovitve takega društva in naloge, ki jih ima v našem družbenem življenju , .... _ . t Prepričani smo, da bo društvo zaščitene. Pot ki drži na ta dobilo tudi potrebno podporo ***• je ^ožna. tak° da p je kos od družbenih organizrcii m ®r- LEPO JE V PLANINAH vsakdo — od cicibančka pa do starčka, poleg tega pa nudi na vsej svoji dolžini prelep razgled na vse strani. Na koncu poti pa vas pričakuje naš dom. planinska koča na Mrzlici, ki je zrasla prva v svobodni S ove-niji iz žuljev in velike ljubezni planincev — delavcev do naših planin. V koči vam bo postregel oskrbnik, ki je zrastel v gorenjskih hribih; če pa bo razpoložen in če bo utegnil, vam bo zaigral še na harmoniko. Z vrha Mrzlice se vam nudi ob ugodnem vremenu razgled od sivega očaka Triglava preko Kamniških planin, TTršlje gore. Pohorja iz Papirnice, in sicer z Moličro- vo komedijo »Scapinove zvija- __________ ^ ^ ^ organizaciji tisto mesto ki ji v našt socialistični družbi gre. Ta nedelavnost sindikalne organizacije Je Imela za posledico, “a so člani kolektiva med seboj. n® i»a iz oči v oči s prizadetimi Mudmi razpravljali o napakah. «h kritizirali, čestokrat pa tudi Pretiravali. To Je trajalo toliko ®asa, dokler n< zaradi nakopiče-Pja najrazličnejših napak kritika Je izbruhnila na dan z zahtevo, da se nnravnlk s svojega mesia ***reši. Pri vsem tem Je seveda VeHha pogreška same »indikal- trebno za ustanovitev Športnega društva »Radeče«, katerega ustanovni občni zbor je bil v torek, 29. p. m. Občnega zbora se je udeležilo lepo število mladine, ki si želi športnega udejstvovanja., in prijateljev športa. Občni zbor je enodušoo izrazil željo po ustanovitvi športnega društva in po oživljenju športnega živi‘en ja v Radečah tor poudaril tudi po- 1. Darko Krajišek (Dobovec) 29:36; 2. Jože Ivšek (Dobovec); 3. Dušan Eltrin (Dobrna). Mlajši mladinci: 1. Janez Od-lazek (Dobovec) 7:00; 2. Ivan Strgamšek (Dobovec); 3. Alojz Frece (Dobrna). — Članice: 1. Vida Trošt (Dobovec) 7:28, 2. "e organizacije in politično raz- trebo takega društva, ki bo °krajno pokalno prvenstvo v smučarskih skokih in tokih na Kumu v počastitev 10. obletnice osvoboditve Jugoslavije V nedeljo, 27. p. m., je bilo na j~h*nu v priredbi SD *Kum-J^bovec« okrajno pokalno prvenstvo v smučarskih tekih in fjjokih. Tekmovanja se je ude- nad 60 tekmovalcev iz pbovelj (Dobrna) in Dobovca. Vdajati pa moramo ostala dru-naših revirjev, ker na tem r^ovanju, ki je bila ena tz-prireditev v počastitev 10-čjbilce osvoboditve Jugoslavije, l J?° sodelovala — V smuku je okrajno prvenstvo izvedeno nedeljo. 20. marca na V tekih so člani, starejši čla->n starejši mladinci tekmo- nw na 7 km dolgi progi — čla-dl£ mladinke in mlajši mla-01 pa na 2 km dolgi progi. Uspehi: starejši člani: 1. Jože jTj2 (Dobovec) 31:13; 2. Anton ašT*11 (Trbov*’je), 3. Jože Jam- JL (Dobovec). t- Jože Kamnikar, (Do-/aJJ0) 28:58; 2. Jože Smrečnik vam ne bom na do’go in široko vah našega planinskega tedna pa bomo za zaključek poleg prireditev in izletov pohiteli v Bohinj in na Cmo prst. Tudi na Triglav in na Prehodavce nismo pozabili. Kdor si bo zaželel, bo lahko v tem mesecu obiskal tudi Bosno, saj bo takrat zlet planincev Jugoslavije ravno v tem delu naše domovine, kj je mnogim planincem neznani gorski svet z vsemi lepotami, ki »e človeku globoko vtisnejo v spomin. — Meseca avgusta pa bi šli na Begunjščico. Ob priliki bi se napotili čez zeleno in mikavno Pohorje kjer ne bomo pozabili tudi na Resevno pri Šentjurju. Svetino nad Štorami in Tolsti vrh nad Celjem Boč in Rogaško Slatino bi obiskali septembra — ves nadaljnji čas pa bi pustili za obisk domačih hribov Poleg tega bomo še sodelovali pri slovesnostih 10. obletnice osvoboditve Jugoslavije. Za vsakega bo nekaj pri vseh izletih, posebno pa pri tistih izven našega območja, kjer bodo sodelovali izkušenj planinci kot Nevarnost v gorah in preprečevali e nesreč v planinah (Nadaljevanje in konec) Gorski reševalec je tisti, J voja v smeri množičnosti in vr- j plazovi strašni zlovešče megle ki hunske alpinistike Storili bodo ! zavajajo in pomenijo smrt, ne- spozna ponesrečenca v najtežjih s svoje strani vse, da številne trenutkih njegove poti in življe- ! planinske nesreče preprečijo (n nja. Spoznava mesta nezgod, po- ; zmanjšajo. Nikakor pa gorski re-sebne okoliščine ki so posredno Sevalci ne morejo prezreti in za-ali neposredno vodile v nezgodo, molčati obupno žalostnih pr.me-Težko si je predstavljati, da mu rov netovarištva ki se kaže v ob usodnih dogodkih, ki jih leto j tem, da družba zapusti svojega vihte. neurja in bliski kruto preganjajo gornika. Planinstvo je v pogojih svobode na zmagoslavni poti, dolžnost in naloga nas vseh pa je da pomagamo tistim, ki so pomočj potrebni in zmanjšujemo planinske nesreče kj ovirajo polet v mno-. žičnem planinstvu in vrhunskem je dolžnost vsakogar in vpraša- , alpinizmu Vsi imamo obveznosti nje osebne časti! j do planinstva ki je eden izmed . VJn; V bodoče nikakor ne mo-emo Porokov pospešenega razvoja v | naših vrhovih pomoči potrebnega tovariša Pomagati v planinah potrebnemu, in ne smemo dopustiti, da bi se cvet naše m'ad ne sam blazno pobijal v gorah, ki so vir zdravja in moči. Sposobni alpinisti m planinska organizacija morajo s socializem. za letom spremlja, opazuje in doživlja, misij ne bi uhajale preko mej njegovih dolžnosti na ostala področja planinske dejav-nosti. Gorska reševalna služba izbira iz vrst najboljših alpinistov najbolj požrtvovalne može, ki so vedno pripravi jeniii pomagati po-Mira Tafolini; 3. Olga Anzi (obe moči potrebnim v gorah Nikakor Dobovec). — Mladinke: 1 Ma- pa ni delo gorskih reševalcev norica Koritnik 7:38; 2. Neža Med-j siti z gora mrtve tovariše alpi-vešek (obe Dobovec); 3. Mari niste in planince 2al nam je Gorišek (Dobrna). vsakogar, ki pade v gorah ostro Rezultati v skokih: člani: lipa moramo grajati številne in Pavle Knez (Dobovec) 171,3 t.; kričeče planinske nesreče ki so 2. Ervin Oplotnik; 3. Karli Be- čestokrat posledica neznanja in ravs (oba Dobrna). — Mladinci: nepremišljenosti neprave usmeril. Lado Potokar (Dobrna) 177,31.; jenosti v pogledu prehitevanja 2. Milan Centrih (Dobrna); 3. »»»»i«* -*----------»-• •- ■ • Ivan Dolanc (Dobovec). Po neuradnih rezultatih ei je _____ _a____ pokal moštvenega prvaka naše- \ mladostne zaletetosti, ki mi kos ] tevati se tu ne dš ničesar Po- imel tekmeca V orvem kolu so ga okraja ^priborilo Smučarsko vsem nevarn^tim, grozečim rav- znati moramo v potankosti vse presenetili pionirji, ki so pre- vodniki Vsa potrebna navodila bodo planinci prejemali preko svojih poverjenikov, postavlje-^dh. v šolah, ustanovah in pod-joijih, ah pa v društvenem lokalu ob uradnih dneh (torek m petek). Vsa obvestila bodo nadalje razvidna tudi v oglasni omarici pri društvenem lokalu ah pa jih bomo sporočili po našem lokalnem listu. Pripravljajte se in odločite se že sedaj, da ne boste nepripravljeni hodili na gore. Podcenjevanje vaših sposobnosti bi vam le škodilo. Planine vas vabijo in pričakujejo! (Propag. odsek PD Trbovlje) članarina Članom društva sporočamo, da je veljavnost članskih znamkic z 31. III. 1955 ugasnila. Zaradi tega vas opominjamo, da uredite svoje obveznosti do društva čimiprej, da ne bi potem prišfo do nepotrebnih očitkov, češ saj nisem vedel, da so lanske znamkice postale neveljavne, in da se vam ne zgodi, da bi vas na planinskih postojankah šteli za nečlana PD Zato vas pričakujemo vsak torek in petek od 16—19. ure v društvenem lokalu (pri Povšetu) kjer lahko plačate članarino. Tam se nadalje lahko vpiše vsakdo, ki želi postati član »Zelene bratovščine«. Zadevna pojasnila lahko dobite neobvezno v navedenih dneh v našem lokalu ali pa tudi po naših ostalih članih planincih. Pohitite torej, naravh se pripravlja z vsem svojim razkošjem za vaš sprejem. Ob torkih ali petkih — na svidenje! (PD Trbovlje) Planinski vestnik Obe planinski društvi v Trbovljah sta sklenili na svojih občnih zborih da povečata število naročnikov na najcenejši mesečnik »Planinski vestnik«, ki stane le 400 din letno, ki pa jih lahko plačate tudi na obroke. Ta revija je res poceni, je okusno opremljena ter ima lepo, s slikami okrašeno vsebino, ki torej v besedi in sliki opisuje in prikazuje lepote naše domovine kakor tudi tujine, poleg tega pa še prinaša redno krasno prilogo O tem se lahko sami prepričate če se ustavite pred našo oglasno omarico (pri Povšetu), kjer sta razstavljeni predzadnji številki »Planinskega vestnika« z nekaterimi prilogami. Postanite tudi vi naročnik te lepe revije — ne bo vam žali (Propag. odsek PD Trbovlje) Knjige in planinstvo V našli društveni knjižnici so na razpolago interesentom proti mali izposojnini sledeče strokovne knjige: 1. »Plezalna tehnika« od Marijana Keršiča-Belača, katero delo nazorno prikazuje t. bogatimi skicami razne momente v plezanju, samoreševanju, rabo klinov in vponk (karabink) itd. — 2. »Baltazar Hacquet«, prvi raziskovalec naših A p; o njem je napisal življenjepis ir delo poznani planinski pisatelj Josip Wester. — 3. Od svetovno znanega nemškega alpinista Ander-la Heekmaierja pa smo dobili v prevodu knjigo »Trije zadnji problemi Alp« z bogatimi in krasnimi naravnimi posnetki. — 4. Zadnja knjiga pa je delo naših priznanih p’ezalcev. ki ne znajo samo vihteti 'sladiva in cepina ter uporabljat; plezalne vrvi, temveč tudi vešče sučejo pero — to so Igor Levstek, Rado Kočevar in Miljo Kilar, ki so nam dali dolgo zaželeno knjigo »V naših stenah«. Delo pred stavlja važne, izbrane plezalne vzpone v S'ovenskih Alpah s 44 slikami in 5 skicami To je sicer skromen začetek, če pa boste pridno segali po knjigah, bo vodstvo društvene knjižnice oskrbelo še ostala dela iz pre-išolih let toke da bo lahko vsakdo za malo denarja spoznal v pisani besedi ir, slikah vse lepote in doživetja na (Propag. odsek PD Trbovlje) Sah \? trboveljski g mnazlji kreniti'TO'^oSin "uspešno6*LNn P°budo mladinske organi- i razred pa je zmaga! s 4:2 nad m L nn i, t ’ izacije se ^ P°živil° delovanje petošolci. V tretjem kolu sta se za pravilno in temeljito vzaojo 1 na gimnaziji Šestemu razredu srečala "" *- ----- pSPMSg šal svoje umske nravne in te- ži)a moštva VIII., VII., VI. in lesne sposobnosti, mora vedeti, l v. razreda ter pionirska repre-rarvnin«. .iknn' u, : . “a se v stenah ne igra na srečo zentamca. Prvenstvo igraj* dvo- C«frJa p nh pri “ V ?orf se r krožno in na Sestlh deskah Ze nlaninske n««* S *, Pa ^ T mladostna zafetelost pla- j po prvih kolih se je pokazalo. SK.£* i ?lnS^a _i0!aJe-dc,9o,ra.'na ore-hl- da VII razred verjetno ne bo pred no v gorah Gorski reševalci ne I nevarnosti gora, ki jih ie mnooo. mahali osm^Solcp' „ re- in SD »Trbovlje«, bodo nikdar dopustili, da bi ite- zelo mnogo in ki groze vsepov- zultatom 3,5:2,5, medtem ko je j^^hovec); 3 Janez Knez (Do-1 množično. K uspehu eo). — Starejši mladinci: članstvu čestitamo 1 društvo »Kum-Dobovec« SD »Dobrna« kar ni nič čudnega, saj je bilo to društvo zastopano najbo’j vsemu L. R. JJE Kr punsko eor ”i!zt ^ Te.h>.nf ^1i takoj vseh j ^ ^na- cijo in b| morda hromile ^n ovirale zdravo rast planinskega raz- Spoznaš jih Sele čez leta Vedeti ' go 5:1 nad petim razredom — moramo da je padaioče kame- V drugem kolu so pionirji izgu-nje nevarno vsakomur, da ao bili s eedmošolci 1,5:4,5, šesti VII in VIII razred. Osmošolci so dobro zaigrali Rezultat je bil 2,5:2,5, eno pfrtijo pa so prekinili Pionirji so nekoliko popustili in izgubili s VI. razredom 1,5:4,5. V četrtem kolu so razočarali šestošolci in izgubili z osmim razredom 1:5. Pionirji in petošolci so igrali 2:2, dve partiji pa bodo odigrali kasneje. — Vrstni red p»o četrtem kolu je bi! naslednji: 1. sedmi razred 12 (1) točk. 2. osmi razred 10 (1) točk; 3 šesti razred 9.5 točke; 4. pionirska reprezentanca 8,5 (2) točke; 5. peti razred 5 (2) točk. (n) Okrajno telovadno tekmovanje v akademijskih sestavan v Hrasta ku (Najboljši — RadeCani in Hrastničan i) Prejšnjo soboto je Okrajni telovadni odbor v Trbovljah priredil v Domu TVD »Partizana« v Hrastniku tekmovanje v akademijskih sestavah. Ta prireditev se je vršila v okviru 10 obletnice osvoboditve ter je imel ob uvodu lep nagovor o tem tov. Joče Kenk 'z Hrastnika, ki je podčrtal pomen akademije in delo »Partizana« v teku 10-letne izgradnje socializma. Tekmovanja se je ude ežilc TVD »Partizan« iz Hrastnika s 4 točkami, TVD »Partizan« iz Trbovelj s 5 točkami ter TVT »Partizan« Papirnice v Radečai z 1 točko. Tekmovanje samo je bilo razdeljeno v dva dela. V prvem delu so tekmovala društva z izvirnimi, v drugem delu pa z reprodukcijskimi sestavami. Ocenjevalno komisijo so sestavljali zastopniki posameznih telovadnih društev na čelu s tov Pavlo Mahkota z Dala pri Hrastniku. — Pri izvirnih sestavah so zasedli prvo mesto člani TVD »Partizana« Papirnice v Radečah, ki so nastopili z vajo »Mornarji«. Sestava je bila ocenjena kot odlična ter je Izzivala splošno navdušenje vseh gledalcev Drugo in tretje mesto so zasedle mladinke in pionirke TVD »Partizana« v Hrastniku z vajo z železnimi obroči ter pionirke z vajo z žogicami. V tekmovanju z reprodukcijskimi sestavami so bt'i spet najboljši domačini. Mladinke TVD »Partizana« v Hrastniku so zasedle prvo mesto z vajami z obroči. Drugo mesto in nadaljnja pa so zasedle mladinke članice in mladinci TVD »Partizana« v Trbovljah — Ker so bile vse izvirne sestave res prvovrstne, je bila komisija mnenja, da se vse tri izvirne sestave Sla... - ............... . : - • ' - 1 glisti! / • i: ■' * £ Š v- f f : / ft w$ p#* im? * * Wb- , ■«: f:'-'/4*-' - 'W 1 ■ m . 7' >7'! - . + udeleže republiškega tekmovanja v Ljubljani, ki je bilo v nedeljo, 3. aprila. Iz Koirščice Stopim v Renkah iz vlaka in grem proti »cteid«, da se prepeljem čez Savo, pa začujem klic: »Ti, hej, Tej jo no. mai’ počaik’1« kajtj brez njiju si niti misliti ne bi mogli, da bo res kdaj stal tak Dom v naši vasi Res — že se bliža otvoritev našega Doma, aaito se nanjo vsi Ozrem se, pa že stopi predane vneto pripravljamo z igro, pet- nekdo iz sosedne vasi in me vpraša: »Ti, kdaj pa boste ’mel’ tam gor’ pri vas tisto reč — kako bi že d’jal — otvoritev barake?« Prvič me je že zabo ela ta beseda drugič pa že zato, ker nikomur ne pride na misel, koliko je bilo z Domom dela in ker smo začeli delati brez denarja. Pa sem mu vseeno dala lepo besedo, da naj potrpi še nekaj tednov in kmalu bodo viseli lepaki in vabili našega Doma. Dom bo kmalu zgotovljen, treba je še prepleskati dvorani in opremiti oder. Seveda — hvaležni smo lahko le tov. Jožetu Kladivarju iz Ljubljane in Ljudski prosveti iz Trbovelj, ki sta nam prva priskočila na pomoč, jem in deklamacijami. Spet pa smo v velikih težkočah, ker nimamo človeka — mislim namreč režiserja, da bi nas vsaj malo poučil ki nam svetoval pri kakšni stvari. Vaje imamo lahko samo enkrat tedensko, kajti igralci so po raznih službah, zato nam preostaja v ta namen samo en dan, to je nedelja. Sedaj to nedeljo smo imeli prvič vaje v Domu. Prisostvoval jim je tajnik Ljudske prosvete iz Trbovelj tov. Lado Levec. Po vaji smo zapeli nekaj narodnih pesmi, nato pa veseli in zadovoljni odšli domov. Tudi mi že komaj čakamo, Vrste iz Radeč in Hrastnika so dosegle v Ljubljani naslednja mesta V tekmovanju z reprodukcijskimi sestavami So pionirke iz Hrastnika dosegle tretje mesto, mladinke p« peto mesto. Pri izvirnih sestavah članov so bili člani TVD Partizana Radeče uspešni to dosegli prvo mesto. V Hrastniku so pa v soboto nastopili tudi v vajah na orodju! Okrajna vrsta članov je nastopila na drogu in bradlji, mladinke na drvovišinski bradlji ter mešana vrsta v partemi telovadbi. Vsi nastopajoči so pokazali len na-oredek ter so bili deležni splošnega priznanja navzoče občinstva (ki pa ga ni bilo preveč — verjetno zaradi tega, ker je bila propaganda za ta nastop v Hrastniku to okolici premajhna). Za tekmovanje ..Zasavskega vestnika** Zasavje v književnosti Letošnje leto bomo nadvse slovesno proslavili desetletnico naše osvoboditve in 60-letnico Slovenske moderne. V te proslave se bodo vključile vse naše kulturnoprosvetne organizacije na čelu z »Zvezo Svobod« in »Ljudsko prosveto«. Seveda bo pri tem sodelovalo tudi vse naše časopisje, tako da bo sleherni naš človek pritegnjen v krog manifestantov In po zaslugi našega »Zasavskega vestnika«, ki obiskuje delovne ljudi! Litijske predice, zasavske rudarje, hrastniške kemičarje in steklarje, trboveljske cemen-tarje in hribovske kmete pa tudi drvarje po naših gozdovih obvešča o vsem, kar jim je treba vedeti o pomenu naše osvoboditve, pri kateri so povečini tudi sami sodelovali. Ta moj prikaz pa ima namen prikazati bralcem »Zasavskega vestnika«, koliko je doprinesla naša dolina k slovenski kulturi nasploh in h književnosti še posebej. Gradnja kulture posameznega naroda je težavno to počasno delo, en sam rod daje le majhen doprinos, zato bomo lahko doumeli, da je obdobje Slovenske moderne le kos opeke, en sam zidak v naši književnosti. JANEZ VAJKARD VALVASOR (* 28. V. 1641 v Ljubljani, t 19. IX. 1693 v Krškem) Valvasor je bil med prvimi, ki je zapisal imena in dejavnost, življenje, običaje in delo naše doline v knjige. Po starših je bil sicer tujerodec, oče je bil italijanskega pokolenja. Rod se je ukvarjal s trgovino, ki so jo imeli v Ljubljani. Dobro so za služili In obogateli: postali so lastniki Medijske graščine pri • Zagorja. Mladi Janez Vajkard i je prav v tem zasavskem pre-i delu pričel v dotik s slovenskim prebivalstvom. Občeval je s kmeti v okolici in se pri tem i naučil slovenskega jezika ln ugotovil ter tudi zapisal, da je I znanje slovenskega jezika nujno in koristno. Taka ugotovitev pred 300 leti, v času. ko Je bil slovenski jezik le govorica preprostih ljudi, ko so v šolah j poučevali le nemški In latinski, in v dobi, ko je po krivdi ka-toliške protireformacije zamrla slovenska knjiga, je bila gotovo pogumna, napredna in vredna, da Jo zabeležimo tudi mi. čeprav jo Je izrekel tujec. Radeče Telovadna akademija na čast 10. obletnice osvoboditve. — da bi bil Dom čimprej dokon- , TVD »Partizan« v Radečah je £an to da bi lahko rekli: »Zmagali sano!« M. L. LETNA SKUPŠČINA OKRAJNEGA TELOVADNEGA ODBORA V TRBOVLJAH BO V ČETRTEK, 7. APRILA, OB 16. URI V DOMU TVD »PARTIZANA« V TRBOVLJAH. v počastitev 10-letnice osvoboditve Jugoslavije priredi'o v soboto zvečer telovadno akademijo v svojem Domu. — Na akademiji so nastopili vsi telovadni oddelki. Prireditev je bila skrbno pripravljena to tudi odlično izvedena. — Akademijo so ponovili v nedeljo. 3. t. m. popoldne. POTUJOČI KINO TRBOVLJE bo predvajal od 9. do 12. aprila 1955 ameriški film »NAS VILI JE JUNAK« s predfilmom. V soboto, 9. aprila, ob 18. ari v Zidanem mostu, ob 20. uri Loki pri Zidanem mostu; v nedeljo, 10. aprila, ob 10. uri Kolovratu, ob 14.30 na Vačah, ob 17. uri pa na Izlakah; v po nedeljek, n. aprila, ob 10. ari v Podkuma. ob 15. uri na Polš-nlku in ob 18.30 v Jagnjenici. Vsem obiskovalcem Potujočega Una sporočamo, da bomo odslej naprej pričeli z rednimi predstavami po vseh vaseh na šega okraja, in to izmenoma. Prebivalstvu bomo nudili pred _ vsakim filmom kratek poučni predfilm. V Valvasorjevi družini je prav gotovo vladal čut demokracije in pravičnosti, kar nam dokazuje sklep njegovega očeta. Le-ta je dal sezidati v Mediji kapelo, vabil je k cerkvenim opravilom tudi svojo slo-* vensko služinčad in okoliške kmete in ukazal svojemu pridigarju, da je bral evangelij in pridigal v slovenskem jeziku, torej ne v jeziku tedanjega vladajočega razreda, temveč v govorici preprostih domačinov. V takem demokratičnem vzdušju, ki je vladalo v Mediji, je rasel mladi Valvasor, kar je vplivalo nanj, da je vzljubil našo zemljo in naše ljudi ter začel o njih pisati, in to lepo pisati. Za opis naših krajev se je odločil v tujini. Po običaju tistega časa je mladi Janez Vajkard mnogo potoval po vsej Evrom in je prišel celo v Afriko. Na teh potovanjih Je spoznal, da je njegova domovina lepa ln zanimiva ln je tedaj sklenil, da bo začel pisati knjige o vojvodini Kranjski. Svoj sklep je tudi Izvedel. Kupil si je grad Bogenšperk pri Litiji, kjer je uredil prvo založniško središče na slovenskem ozemlju. V ta predel našega Zasavja je vabil učenjake in umetnike, zlasti risarje. V Šmartnem pri Litiji je imel celo lastno bakro-reznico; ta stavba stoji še danes na griču nad vasjo in je znana pod imenom »beneficijat«. Valvasor je napisal v vsem 22 knjig, največje njegovo delo je knjiga »Slava vojvodine Kranjske«, ki je izšla leta 1689, natisnili so jo v Niirnbergu, obsega 4 zajetne knjige in jo krasi 533 slik. V tem delu opisuje vse takratne gradove v besedi in sliki, našo reko Savo in nje značilnosti. Posebno poglavje posveča takratnim delovnim ljudem naše doline; opšim kmečkim puntarjem t dr. šmarskim usnjarjem, rudarjem iz Maljeka pri Litiji branilcem naše zemlje pred Turki, V svojih delih ima Valvasor neugonobljiv spomenik. (Nadaljevanje sledi) Jože Zupančič Košarka Pred začetkom v II. ligi Se nekaj tednov n pričelo se bo tekmovanje v II republiški ligi, v kateri letos sodelujejo tri zasavska moštva: »Proleta- rec« iz Zagorja. »Partizan« iz Hrastnika to Litija. Letos bo tekmovanje v II ligi ze:o zar.i- j mivo, vodila se bo borba za prvo! mesto med tremi kandidati na papirju — kdo pa bo končni zmagovalec, bomo vide i šele v jeseni V drugi ligi bodo poleg otoenjenih zasavskih moštev sodelovali še »Kovinar« iz Štor, »Partizan« iz Šoštanja »Ilirija« in »Svoboda« iz Ljubljane ter Partizan« iz Postojne »Proletarec« lz Zagorja je lani za-sedel v II ligi tretje mesto z 10 točkami in razliko v koših 167:457 (+10) Posebno se je to moštvo izkazalo v jesenskem delu tekmovanja ko sta »Kovinar« iz Štor ter »Partizan« iž Hrastnika odšla domov visoko noražena. tekmo s »Partizanom iz Kranja (seda« »Triglav«) pa so zaradi slabe taktike izgubili. Poleg »Kovinarja« iz Štor ter »Ilirije« iz Ljubljane je zagorski »Proletarec« vsaj na papirju najresnejši tekmec za prvo mesto. Ker pa pravijo, da so »računi brez krčmarja zelo šahi«, oustlmo naša ugibanja pri miru. »Partizan« iz Hrastnika je zasedel 4. mesto z 10 točkami in razliko v koših 435:505 (—65). Zmago s »Proletarcem« doma je »Partizan« plačal v Zagorju s porazom 46:25 in s tem tudi možnost za osvojitev boljšega mesta Vendar pa ne smemo po tem misliti, da Hrastničani niso v stanju pripraviti presenečenje in marsikateremu favoritu pokvariti račune. Litija je zaseda 6., t. j. zadnje mesto brez zmage in razliko v koših 360:636 (— 276). Vendar ne smemo reči, da je Litija slabo moštvo, pripomniti pa moramo, da bi z boljšo taktiko lahko zmagalo 6 »Proletarcem« v Zagorju ln s »Partizanom« iz Hrastnika doma Upamo pa, da se bo letos tudi njim večkrat nasmehnila sreča. Taki so naši pogledi na pričetek tekmovanja v drugi ligi. Upamo, da bodo etos številnejši tudi gledalci na tekmah, saj je košarka edini šport v Jugoslaviji, ki se je v tako kratkem času kvalitetno tako zelo razvil, da predstavlja danes že šport štev. 2. Ob tem pa se moremo nehote zamsliti ▼ problem, da zasavska moštva (Pro.eiaree, paii.zan in Litija) še danes nimajo trenerja ozir- tehničnega vodjo, ki bi vodic ekipe. To je danes resno vprašanje, ki pa ga ne opažamo pri vseh športnih vejah v Sloveniji. Lelo« ry»+q de*5*««' let nnrer so začeli tudi v Sloveniji go jiti košarko. Ker pa bomo .etos praznovali tudi 10. obletnico osvoboditve, bodo društva ozir. sekcije poskrbele, da se bosta ta dva praznika na najdostoj-nejši način proslavila Kakor drugod, bodo tudi k ubi v Za-savju priredili pokalne turnir-je, na katerih se bodo kosale številne ekipe. S samimi turnirji v centrih pa ne bi najlepše počastili ta dva praznika, če ne bi šli za tem da gre košarka v širino in se s tem zainteresira najširši krog ljudi za to lep° športno vejo Seveda bi bilo tudi umestno, če bi priredil klubi ozir sekcije propagandne nastope tudi na periferiji in s tem pričeli s približevanjem športa na vari. Za to je treba samo malo dobre to prave socialistične zavesti to uspehi ne bodo izostali. Ce se bodo klubi tako lotili dela, potem bo naj-'epše proslavljena 10. obletnica osvoboditve to deset let svobodne graditve v socialistični Jugoslaviji Pri tem delu pa želimo zasavskim košarkarje111 mnogo uspehov, prav tako pa jim ob pričetku prvenstvenega tekmovanja želimo zmag na ze- ’pnpm rmHu Mira Pucova: 51 TIHA VODA Roman Rahlo je trepetal »redi tvojih rjuh, se ustavil, »e »pet »tresel. Zakričal je brezumni krik začudenja in groze. Obraza ni bil« več, le odprta usta. Miren je bil, strašno miren. Krstinčka je sredi litanij umolknila ln se prekrižala. Osemnajsto poglavje 1 Dolgi junijski somrak je že ovijal pokrajino okoli Mlak v svoje sive in vijoličaste sence ko je Agata stopila iz Novotny-jeve vile. Bil je brezvetrn večeT po dnevu dolgih nalivov — eden tistih večerov, ko ti spočita zemlja navdaja srce z otožnostjo in mirom Rumeni »oj svetilke je lil iz hišnih vrat. Krstinčka je dvign«-la petrolejko tako visoko, da je njena svetloba šinila še naprej po poti, ki se je nizala tja do privoza. Na cesti je že bilo slišati škripanje koles. Ravnatelj Fernhahn se je bil • kočijo pripeljal po vdovo, da jo povede na pogreb. Agata je bila onemogla in utrujena Zdelo se jt Je da tava sem ter tja po poti ln da ne bo nikoli prišla do vrtnih vrat. Črna obleka je mlahavo visela od njene sklonjene, shujšane postave. Bila je temna pod očmi in površno počesana. Borila s« je z željo, ki ji je govorila, naj se rajši vrne. Toda vedela je, da bi s tem razočarala Fernhahna. ki je bil sam pripravil načrte za Novot-nyjev pogreb. A premalo je bilo moči v njej, da bi se upala kogar koli razočarati. Končno se je le privlekla do vrtnih vrat. V Zabukovju je b:La navada, da so obhajali pogrebe rudniške gospode kar se da slovesno, pokopavajoč jih zvečer ob svit * plamenic in ob zvokih rudarske godbe. Kar je epidemija že po-jenjavala, je bil Fernhahn sklenil, da bodo pokopali tudi No-votnyja po starem običaju. Pogreb se je imet vršiti Izorea mrtvašnice v stari vasi, kamor so bili prepeljali inženirja še tisto noč, ko je umrl. Do tja se je gospoda z rudnika vozila, Fernhahn pa se je bil ponudil Agati, da jo spremi. Čakal je že pred vrati, ko jih je odprla Oblečen v črno, s skoro pol metra visokim cilindrom na redkih kodrih je nagibal glavo po strani, otožno pove- šajoč oči. S pridržanim korakom je pristopil k vdovi, da bi ji stisnil roko. »Kako hudo mi je da je prav naš dragi Novotny moral podle čil Moje sožalje...« Otrplo mu je prepuščala desnico, ki jo je z igrano ginjenostio stiskal. Na licu mu je brala nerazumevajoč, zbegan izraz, ln res, čudil se je njeni otrpli mirnosti, ni je mogel doumeti in zdela se mu je nespodobna. Ko jo je ogledoval v Somraku, so mu rojile po glavi neprijetne misli, ki niso bile v skladu < skoro radostno vznemirjenostjo, 1 kj ga je malo prej navdajala zaradi slovesnega pogreba. Njen ravnodušni, domala apatični izraz se nikakor ni skladal z bolestjo, ki bi jo morala občutiti kot vdova. Morda pa jo še celo veseli, da ji je mož umrli je ogorčeno pomislil. A že bolj kakor dejstvo samo ji je zameni, da ni znala igrati čustev, če jih že ni občutila. Pomagal ji Je v voz. V težki črni obleki mu je bilo vroče, potil se je. Ko si je brisal znoj pod očmi, se je delal, kakor da si briše solze. »Nu, poženite, Miha,« Je velel kočijažu, ki se je bil nocoj praznično opravil: v rudarsko pa- radno uniformo. Sedeč poleg molčeče vdove, Je Fernhahn nagnil glavo po strani, zavrtel oči proti nebu in zamižal kakor od ginjenosti. »Tako dober je bil, tako blag, tako plemeniti« je dejal z drhtečim glasom. Brezmočno ga je pogledala. Nekaj časa je preteklo, preden je razumela, da govori o pokojniku Rahlo se je potrudila da bi mislila na Feliksa kot na dobrega, blagega in plemenitega človeka. Toda zdaj, ko ;i je že prešla presunjenost, ki jo je bila občutila spričo njegove smrti, ga je videla le še, kakršen )e bil za živa. Videla ga je z dvignjeno zgornjo ustnico, slišala je njegov porogljiv glas in slišala je zoprno moledovanje, s katerim jo je rotil v urah nežnosti Topo zroč stran mu Je prikimala. A kljub strašni utrujenosti, ki jo je mučila, se ji Je nekje na dnu srca vendarle porodil od' por Zazdelo s* ji je zoprno da bi Feliksa zdaj poveličevala ln obžalovala ko mu je bila ves čaš želela smrti ln je le malo manjkalo, pa bi ga bila sama spravila s sveta. Toda sedeč v vozu poleg Fernhahna, ki je ni mogel razumeti, Je nagonsko uganila, da se bo ljudem zamerila, če se jim ne bo dozdevala dovolj nesrečna. Vedela Je, da takšno življenje ni mogoče: pokazati ljudem, kar v resnici čutiš Da, morala se te pretvarjati pa če ji je bilo to šc tako neznosno. Kajti utrujena je bila in njeno bedno *rce si je želelo miru pred bogom In ljudmi Želela sl je tega da bi ji bog odpustil In da bi je ljudje ne obsojali preveč in zato je bila pri- pravljena zlagati se... zlagati se, da' je žalostno. VendaT ni moč iti »kozi globočine pekla m skozi piameneče strasti, kakor je šla ona, ne da bi ▼ bitju, ki je prebrodilo tolikšne pretres«, za vedno ostala neka usedlina dvomov do božje milosti m do blagrov, ki jih s svojim odobravanjem utegne nuditi človeška družba In ne vedoč da ja tako, je bila malomai-na v občutenju svoje prisiljene žalosti in v prikazovanju kretenj, ki bi ljudi o tem lahko prepričale. Otrplo se je naslanjala v blazine poleg Fernhahna in n:ti enkrat ji n: prišlo na misel, da bi vsaj zavzdihnila. Čeprav se ji je zdelo skoro zločinsko, da je prav v tem trenutku mislila na svojo bodočo srečo, si vendar nj znala pomagati drugače in je mislila o njej Govorila sl je: vem da bom srečna, to vem za gotovo.. Ta , gotovost Ji Je bila potrebna, bi-! la ji je kakor oddaljena luč svetilnika, ki sije brodniku v temni noči. Bila je prepričana, da se bo poročila z Julijusom, ko bo pretekel običajni rok žalovanja. A zdaj sl je želela, da je Fernhahn ne bi gledal tako ostro. Ko je nehal vrteti pogled proti nebu je uprl vanjo svoje nekoliko izbuljene oči in ni izpustil njenega obraza Ni se mogla ubraniti vtisa, da ji ni naklonjen. Nenadoma je rekel: »Ce vam more biti v tolažbo, milostlva, tedaj vam rad povem, da smo v našem kraju vsi silno ponosni na blagega pokojnika. In rudnik vč kaj dolguje niego-vi vdovi. Prejemali boste lepo pokojnino, dokler se ne poročite znova ...« »Ne želim, da bi govorila o | tem,« je odrezano rekla. ! Fernhahn ni mogel verjeti lastnim ušesom. Glej. tako zelo se je brigal zanjo — to pa je bila za-hvalal In takoj se je spomnil vsega, kar so ljudje očitali Agati. Mnoge rudniške gospe se kar niso mogle potolažiti zaradi tega, da je vdova pustila prepeljati Novotnyja v mrtvašnico še tsti večer, ko Je umrl A še bolj brezsrčno s« jim je zdelo, da so takoj za njim odpe'jali njegovo žimnico in odeje, rjuhe in blazine, da jih zažgo v kužni iopi-Čeprav je oblast predpsala tako, so vendar vsi s Fernhahnonom vred bilj mnenja, da oblastveni predpisi ne veljajo za go pddo... Kaj, niti ene ure ni mogla vdova počakati s temi rečmi — od strahu, da se ne bi okužila s posteljnino še po njegovi smrti? In tudi to so ljudje govoril; o Novotnyjevi ženi, da ni zganila i niti z mezincem, da bi mu postregla, ko je bil bolan. To »e J« Fernhahnu dozdevalo posebno podlo, kljub temu pa ji je dejal z očarjjvo vljudnoctjo, že »pet upirajoč pogled v nebo: I »Vem, da ne morete danes govoriti o tem. Saj vsi vemo. koli' ko srčnih bolečin ste prestali, ko vam je ljubljena mož umiral...* Josip Brlnan PIONIRSKI KOTIČEK (Nadaljevanje) iriim mmxAXJJoc 13. Zvitorepka na kraljevem dvoru Kjer se stikata gozd in pu-stopoljina, moli iz zemlje na malem griču velikanska skala, obseoičena s stoletnimi bukva-Mi; Matjaževa peč jo imenujejo ljudje. Svoje dni je namreč na tem mestu počival kralj Matjaž, kjer se je krepčal s hladno studenčnico iz bližnjega vira; zaradi tega se še dandanes imenuje Matjažev vrelec. Bežeč pred ljutimi sovragi, pred krvoločnimi Turki, se je kralj silno utrudil ter je razjahal konja prav pred to skalo, da bi Malo zadremal. A počival je komaj nekaj hipov, ko že za done bojne trombe njegovih zvestih spremljevalcev, ki so naznanjalo, da se bliža sovražnik. Divji sovragi so kakor kobilice vršeli Preko pustopoljine. Da bi kralj krenil okrog griča, je bilo že prepozno. Preganjalci bi ga gotovo dobili v pest. Zdirjal je torej naravnost proti velikanski pečini. Izpod bodel je z zlatimi ostrogami svojega čilega vranca In iskri konjič je švignil preko skale. Toda pri silnem skoku je zadel z jeklenimi podkvami ob kamen ter tako ukresal sled v trdo skalo. Kralj Matjaž pa je zamahnil s krutim mečem ter zasekal trt globoke precepe v sivo peč. Tako pripoveduje narod o Matjaževi peči, kar se je baje svoje dni tudi res zgodilo. Prav gotova resnica pa je, da je bil ta kraj ob veliki skali kralju vseh živali, Miroljubu, najljubše prebivališče. Tukaj je polegal v prvih letih svojega vladanja, ko je bil še čil in zdrav, kopajoč se v zlatiji sončnih žarkih in zadovoljno motreč širno okolico. Kakor daleč mu je neslo oko, povsod se je razprostiralo njegovo kraljestvo, kajti človeška oblast se je pričenjala šele onstran pustopoljine, tam kjer se je v zasinjeli daljini svetlikalo pozlačeno jabolko vaškega zvonika. In še ondi je bil0 vse Puščobno in tiho kakor v kraju. ki je bogu za hrbtom. Nekega dne zgodnje itseni je ležal kralj Miroljub pod Matjaževo pečjo ter se grel ob toplih žarkih, ki Jih je sipala žareča obla raz nebosklon. Pustopoljl-na je bila videti, kakor da je nadela svatovsko oblačilo; ša-zovito vres je je valovalo v rahlem hladu kakor pisana halji-na, orumenela praprot je pihljala dišeči jesenski vzduh, a brinovi šopi so zeleneli kakor nakit lz mltrovih mladik. Ptice so žvrgolele na vse pretege, veselje je vladalo okrog in okrog. Toda kralj je gledal otožno in eememo predse. Puščobno je •nrmral nerazumljive besede v gosto svojo grivo. Bolezen mu Je legla kakor mora na mlado Wce. Niti Krunoslava, njegova nlaga žena, niti kdo drugi Iz-Med dvorjanov ni mogel razve-^Hti čemernega lica bolniku. bratranec Miroljubov, raztegnil svoje lenive ude po gorkem soncu, zaspano ždeč tja v božji dan. »Glejte no,« pravi kraljica, »tamkajle po pustopoljini gre naša znanka Zvitorepka in poleg krevlja njen prijatelj, čmo-žolčni jazbec Dremuh!« Ali Miroljub se ne gane, kakor da ni slišal Izgovorjenih besed. »Prav semkaj proti nam sta jo krenila, a zapazila nas nista,« nadaljuje Krunoslava. »Naj li pokličem Zvitorepko? Ona zna kramljati in besede postavljati, kakor malokdo, a vrh tega je polna burk in šal: kar iz rokava Jih iztresava. Ne bilo bi napačno, ako bi nam povedala katero za smeh; nam bo vsaj kratek čas in tudi vi, milostni gospod kralj, boste laže prenašali svoje bolečine. Ali jo pokličem?« Miroljub je prikimal s trudno glavo ter zamrmral nekaj nerazumljivega v brado. Iz tega je kraljica Krunoslava sklepala, da je njen nasvet visokemu soprogu všeč. Namignila je torej Zvitorepki, naj pride bliže. Zvitorepki in njenemu stričku samotarju ni bilo to posebno pogodu; rajši bi bila šla po svojih poteh, kamor sta bila namenjena; ali klicu kraljičinemu sta se morala vsekakor odzvati. Ponižno sta torej prlstopicala bliže, poklonivši se do črne zemlje kralju in soprogi njegovi In kraljica izpregovori: »Zvitorepka, o tebi gre sloves, da umeš pripovedovati kakor malokdo. Glej sam kralj te hoče poslušati! Povej nam torej kako burko, pa smešna mora biti in tud{ resnična!« Zvitorepka pomisli nekoliko in reče: »Pravkar mi je priš’a neka šaljiva na misel, samo če le bo vam pogodu, moj gospod in kralj!« Miroljub milostno namigne ter ji pokaže na zeleno rušino poleg prestola. Zvitorepka sedo na odkazano ji mehko travo ter začne pripovedovati: »Povest, ki jo hočem pripovedovati, milostni kralj ln gospod, se vam bo zdela morebiti izmišljena, a resnična je vendarle; kajti moj rajnki oče, ki mi j0 je pripovedoval, je vselej dejal, če sem zmajevala z glavo: .Seveda je čisto resnična ta moja povest, kako neki b( Jo jaz drugače vedel?' In ta povest, častiti moj kralj, se glasi takole: Ko So si bile pred davnim, davnim časom žabe izbrale dolgonogo čapljo za svojega kralja, tudi perutnina ni hotela zaostati. Zbrala se je od vseh koncev ln krajev na posvetovanje. Toda nihče se M hotel ukloniti drugemu, ker bi bil rad sleher-nf prvi. Posebno petelini so se repenčili in bojevali za prvenstvo. Tako silno so kljuvali perje frčalo na vse strani. Končno je nasvetoval neki prav star kokot, da bi Mio pač najbolje, če si postavijo dihurja na kraljevi prestol. Ta nasvet je bil vsem všeč in odposlali so torej poslance k dihurju. Dihur jih je sprejel z velikim veseljem in jim obljubil, da hoče varovati svoje nove podložnike vseh iastrebov, ki jim pobirajo pi-ščeta, krvoželjnih kun, ki jim izpijajo jajca, in vsiljivih Vrabičev, ki jim izpred nosu kradem pičo. Dihur je sedel na prestol, a petelini, kure in piščeta So se zgrnili okrog njega, veseleč se, da imajo tako mogočnega in dobrega kralja. Za nekaj časa Da se je dihurju zljubilo sladke kurje krvi. Ker i»t hotel razburjati svojih podanikov, s) je Izmislil zviiačo. s katero bi mu bilo mogoče obsojati na smrt. Poklical je najbolj tolstega ne-tel!na predse ter vprašal: .Ali vohaš kakšen smrad?* Petelin je bil odkritosrčna dušica. pa Je dejal: .Oprostite, milostni kralj, prav hud smrad se mi k»dl pod nos!‘ Ovohal Je bil namreč znani neprijetni duh. ki dehti iz dihurja. (Nadaljevanje sledi) REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke našega lista se glasi: vodoravno in navpično: 1. baeač, 2. Anita, 3. Ciper, 4. Atena (pravilno: Atene), 5. čaram. Žreb je tokrat prisodil nagrado pionirju Rafku Zakoškn v Podkumu št. 2, ki naj o priložnosti pošlje v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo. NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT 6 2 10 8 9 7 15 1 Ne daleč v stran od kraljeve drug drugega, da so jim bili 1 ioge, ki ga bo Ste dobri računarji, pionirji? Ce ste, potem postavite v prazna okenca kvadrata ustrezne številke tako, da boste dobili v vsakem stolpcu vodoravno in navpično, prav tako tudi v obeh diagonalah, če vse številke seštejete, število 34. Pravilne rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 10. aprila, opoldne. Kakor vsak teden, bomo tudi sedaj da i rešitelju računske na- Za boljše življenje ^ več znanja o prehrani! hojice je Ml medved Miško, 1 ga bo žreb določil, grebeni vsi s krvjo obliti ln je po knjigo v spomin. (Nadaljevanje) Star slovenski pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želodec. Ce dobro premislimo bomo videli, da to tudi drži. Mnogi ljudje danes grešijo proti pravilni prehrani Nekatere družine ima jo n. pr ob plačilnih dneh vsega v izobilju, a tako' za tem že pride pomanjkanje. Takrat tudi ne manjka pijače in tako se po nepotrebnem zapravlja težko prtelužen denar in mora taka družina čez nekaj dni tako rekoč stradati, ker Ji primanjkuje osnovnih živil za zdravo prehrano. Zato Je potrebno prav na področju zdrave prehrane še mnogo izobrazbe. Zavedati se namreč moramo da so za rast in življenje nujne potrebne snovi, ld jih dobivamo s hrano. Zato ni vseeno, kakšna je naša hrana Tudi ni prav, da imamo enkrat hrane preveč, a drugič premalo V splošnem se opaža pri nas. da primanjkujr v hrani živalskih beljakovin in vitaminov ali z drugimi besedami: da imamo v hrani premalo mleka, jajc, mesa, rib in svež' zečenjave. Beljakovine so za naše telo izredno važno gradivo. Zato je važno, da jih dobivajo v zadostni meri otroci ki rastejo, ven da^- so beljakovine potrebne tudi odraslim za obnavljanje sta-nic. Poleg tega imaio beljakovine še to važno nalogo, da zavarujejo telo pred nalezljivimi boleznimi. Iz beljakovin se sestavljajo bela krvna teesca, ki so izredno važni protistrupi. Gospodinja mora upoštevat: vse izsledke znanosti o pravilni prehrani in o pravilnem ravnanju z živili v kuhinji Prav zaradi napačnega ravnanja se pravi neznanja, izgubi hrana na svoji vrednosti tako na dragocenih rudninskih snoveh in vitaminih. Zato se mora sleherna žena truditi da si pridobi v gospodinjski stroki čimveč znanja, da bo mogla svoje gospodinjstvo in prehrano družinskih članov pravilno voditi. Nekaj receptov: Potopljeno testo (v vodi vzhajano kvašeno testo). — Pol ki-’ograjna moke. 25 dkg kvasa. Pavli Cesarjevi v slovo! Cisto tiho smo obledel- v razredu, ko nam je tovarišica uc'-tel/ica povedala žalo-lno novico da /e v ljubljanski boln ci umrla naša dobra součenka Pavla Onemeli smo ob tej vesti, saj /e bila Pavla še prejšnji ponedeljek t nami, ko smo slavil prvi spomladanski dan. Draga Pavla, sedat Te ni vee. toda mi Te ne bomo nikdar po‘ zabil. Bila si najbolj mirna učenka v našem razredu. Ravno sedaj, ko se vsa narava orebula in odeva s cvetjem, si morala za vedno zaspati Ti, ljuba PavlaI Tvoj poslednji domek '~mo zasuli z vene in cvetjem, ki si ga imela tako rada Mrak se (e že spuščal na zemljo, ko smo se ob veliki množici ljudi poslavljal od Tebe. Niti eno oko n: ostr.lo suho, ko so Te položili v prerani grob :n Tt je pevski zbor zapel v slovo. Pavla, nikdar Te ne bomo po~ zabili! Naj Ti bo lahka naša svobodna slovenska zemljaI Tvoja součenka Bogomira Gracar. IV d razr., osnov, šole Trbovlje-Vode. 1 del mrzlega mleka, 1 žlico sladkorja, 1 malo žlico »li — Iz navedenih snovi napravimo bolj gosto testo ki ga z rokami na deski urno gnetemo. Mast posebej vmešamo, kvas pa raztopimo v mleku in pridamo sladkor. Fogneteno testo zavijemo v prtič, ki smo ga pomazali z mastjo, in potopimo v mrzo vodo, kjer počiva 1 do 1 in pol ure Nato ga zvrnemo na desko. px>mokamo in z valjarjem razvaljamo 2 mm debelo. S koleščkom razrežemo testo v trikotnike. nato damo na vsakega pol male žlice marmelade in zvijemo skupaj v obliki rogljička ali kife’ca Lahko napravimo tudi razne druge oblike, kakor n. pr. prtičke Pečemo v precej vroči pečici 15—20 miftut Pečene povaljamo v zmletem sladkorju. Pretlačena zelenjavna juha z ocvrtim grahom. — Dva drobna ali 1 debel koren. 4 žlice iušne zelenjave alj korenino petršilja, pol gomolja zelene, nekaj cvetačnih listov, 1 žlico masti, žlico drobno zrezane čebule. 2 žlici moke, kostno ali zelenjavno juho a‘li vodo za zalivanje — Zelenjavo zrežemo ali naribamo kot za kislo repo Na masti prepražimo čebulo in pridamo zelenjavo ter pražimo pokrito toliko časa, da se zmehča Po notrebi premešamo in malo zalijemo. Ko je zelenjava mehka potresemo z moko, pridamo malo paradižnikove mezge in zalijemo ter vse skupaj kuhamo, nato pa pretlačimo skozi sito Po okusu opVimo ln pred serviranjem pridamo ocvrt grah. — Ocvrt grah. — V lončku zmešamo, da je gladko 1 del mleka, 1—2 rumenjaka 30 dkg moke in ščepec soli. Skozi cedilo z debelimi luknjami vlivamo testo v razbeljeno mast, da se napravijo grahu podobne oblike ter jih svetorumeno ocvremo Tako pripravljen grah rabimo za pretlačeno zelenjavno, krompirjevo ali kostno juho Ocvrti stroki (fižolček) — Potrebujemo: 15 dkg moke. I žlico olja. 2 rumenjaka, pol male žlice »li 3 ž’ice smetane ali mleka, mast za cvrenje. Iz moke, olja. rumenjakov smetane in soli napravimo malo mehkejše testo kot za rezance Dobro ga piognetemo ter pustimo ds počiva četrt ure Nato ga razvaljamo malo debele j e kot za rezance in oblikujemo s kozarcem ali s krapov1 m nbodcem stroke (polmesce), ki jih ocvremo na vroči masti svetlorume-no. — Rabimo lih kot vložek za kostno, govejo ali pretlačeno zelenjavno juho. Obarjen riž — Riž zberemo, zbrišemc im ga zmerimo na skodelice Na vsako skodelico računamo 1 ln pol skodelice vrele vode Vrelo vodo v,solimo in vanjo stresemo riž Ko se riž 'kuha kar spoznamo po tem. da porabi vso vodo, pridamo košček margarine in riž je priprav’jen. Goveji golaž z vodnimi žličniki (samostojna jed). — Potrebujemo: 10 dkg masti, pol kg čebule, pol kg govedine. 1 iz večernega go* spodinjskega tečaja v Trbovljah) žlloo sladke paprike, 3 žlice moke, kostno ali zelenjavno juho alj vodo za zalivanje. Žličnike napravimo iz 30 dkg moke in 3,5 del vrele vode. — Izpeljava: na masti prepražimo drobno zrezano čebulo in preden začne rumeneti, pridamo papriko, nato pa na srednje velike kose narežemo meso. Dušimo pokrito, da se meso zmehča. Če je meso še trdo in se je sok že posušil, prilijemo malo vrele vode ali kostne juhe. Goveji golaž — Ko se meso zmehča, px>tresemo, pridamo 2 zrna drobno zrezanega česna in ščep sesekljane kumine ter od! žlice paradižnikove mezge. Nato zalijemo. Posebej si pripravimo testo za vodne žličnike in jih zakuhavamo v golaž. Ko dobro prevre, po potrebi osolimo in jed je gotova. Rižev narastek z marmelado. — pol 'kg riža, 1 in pol litra mleka, 10 dkg margarine. 15 dkg sladkorja. 1 zavitek vanilije, 3 rumenjake, sneg 3 beljakov, limonina lupinica in 20 dkg marmelade. Riž izberemo, zbrišemo in zakuhamo v vrelo mleko Na pol kuhanega odstavimo in ohladimo. V mlačno zamešamo margarino, sladkor rumenjake, vaniljo in limonino lupino ter sneg 3 beljakov Pekač pomažemo z mastjo in stresemo vanj pripravljeno zmes. Pečemo 20— 30 minut v srednje topli pečici. Pečeno razrežemo na kos' in vsak kos polijemo z razredčeno marmelado. Rižev narastek serviramo topel. Namesto z marmelado ga lahko polijemo z malinovcem — Rižev narastek z jabolki napravimo tako da pripravimo riž kot zgoraj le da damo v pekač polovico zmesi, potresemo z naribanimi jabol-kami sladkorjem in cimetom. Povrhu pokrijemo ostalo polovico zmesi in pečemo v srednje topli pečici 20—30 minut Prepečenec. — Potrebujemo: pol kg moke, 2 dkg kvasa, 2 del mleka, 1 jajce, 1 žlico sladkorja. 1 malo žlico soli, 1 žlico olja. Iz teh snovi napraviti« srednje gosto kvašeno testo Ko ga dobro pregnetemo, ustimo, da počiva in vzhaja Nato ga zvrnemo na desko in ga zvaljamo v majhne svaljke. Te svaljke zvijemo v polžasto obliko in zložimo na pekač drug poleg drugega, tako da dobimo večjo štruco iz samih zvitkov. Pustimo nekoliko časa, da testo ponovno vzhaja ln spečemo v srednje topili pečici Ohlajeno testo, najbolje 1 dan staro, razrežemo na 1 cm široke rezine jih položimo na pekač in popečemo v pečici da svet'o zairamene. Prepečenec naj se dodobra presliši, nato ga spravimo v pločevinaste škatle. Tako pripravljen prepečenec hranimo za bolnike, žene porodnice, lahko ga pa polijemo s kuhanim vinom in potresemo s sladkorjem ter imamo prav okusno jed (trijet). A. B. (Dalje prihodnjič) REVIRSKO AKADEMSKO DRUŠTVO (RAD) bo priredilo v soboto, dne 16. aprila 1955 v vseh prostorih TVD »Partizana* v Zagorju ob Savi II. AKADEMSKI PLES Vstop z vabili. — Rezervacija miz. RAD Osuplo ga je pogledala. Srčne bolečinč? Ni se hote'a spominjati tega. Neka nedoločna groza, "i je izvirala iz njene šibkosti, 1° ie grabila za srce. Česa pa se e vedno bojim? Česa se bojim? *je je skoro divje vprašala. Nenaporna je pričela tiho jokati. rernhahn je bil presrečen, vera v Agatino človečnost se ®u ie domala povrnila. 2. Okoli mrtvašnice se je zvečer Pr*čeia zgrinjati množica ljudi. dkar je bolezen ugašala m je .* tu :n tam še kdo ohole' se je tudi znova lotevalo veselje do kup nskih pogrebov. Od gruče 0 9niče so si dozivali novice, ki ški uradniki so v svojih kratkih črnih pelerinicah stali že ored cerkvijo, njihove gospe pa so se zbirale blizu zakristije, šušotajoč izpod belih robcev. j Množica je čakala, od Časa do časa nemirno vzvalova'a pod tihim nebom, ki je čedalje boli i temnelo. *° jih zanimale, na hipe pa so h velie vsi hkrati pre- kn.'. v ? £n>li kakor iz spoštovanja do nti. ® posrebrenimi okraski Dni ’tTS,e. ki je čakala v od- P U mrtvašnici, da se prične Pogreb Ža ias,lna radarska stra- . Zlikane krpe usnja so se sve-k-.t m°žcm na zadnjicah, na ča-n so imeli prekrižana kladivca^ .pasom sekirice. Drugi rudarji u ’ak ki niso imeli paradnih k»ti0rn>' ,0 Prav Pi-koM-1 v četveroredih in so vihte.1 n J?,*1 ianrke svetilke, k; so 1 _ 'Ijale svoj rdečkasti soj da-k c na°k°ll Za njimi je pritisnila kr C,vt rudarska gedba, zaen „nj* S® zavita v molk. pilula svl* 0 k°* * * * v Pa »o *e blešča'a v tu plamenic. Gospodje rudni- imel nobenih stikov z vsakdanjo" stjo in kjer so prebiva.'! le trije: ona sama, Feliks in Julijus. Ah, če bi vsaj še mogla jokati! Neka sovražnost jo je obdala — ni vedela zakaj. Čutila jo je v župnikovem mrz'em pogledu, v molku množ ce, ki se nj sprostil v sočutno mrmranje, ko je sto-_ , , , , , , pila pred cerkev, v hladno dvig- Fernhahn je natanko odmeril njenih nosovih rudniških gospa, čas, da se je pripeljal z vdovo, f\ji£ dobrega ni prihajalo na-ko so bili že vs. pogrebci zbrani. 8proti jn bila je sama, sama in Ura (e odbila devet, ko se ie nje- zapuščena — kajti Julijusa ni gova kočija ustavila pred stepni videla nikjer, ščem, ki &e je dvigalo prot' Štirje rudarji ▼ paradnih unl-cerkvi Vrsenie je slo od ust do formah so postavili krsto pred ust. Ravnatelj Ferhahn, pokrit s cerkveni prag. Molitve, moUt' skoro pol metra visokim edin- J Ve... Župnik jih je izrekal ». drom. je podpiral vdovo po stop- ostrim glasom, podrhtavajoč s nicah Pod nizkim klobučkom ji j podbradkom. Na njegovem čr je valovil po hrbtu do g črn pa j- nem ornatu se je hladno bleščalo čolan, je Novotnyjevka skesano sre)>ro vezenin. Izgubljajoč za-sklanjala glavo, kakor da gre k . vest o sami sebi je Agata topo spovedi zrla y mežnarja, ki je z blago- j Nenadoma je vsa vztrepetala, slovljeno škropilnico kakor lz- 1 Topo se je prijela za čelo Zagr- ' gubljen tekal okoli njega, v minil jo je najhujši val utrujeno- 1 nistranta s črnimi ovratniki, v »ti. ki se je družila s silnim od- j starega Gaiglja 'igar pravica je porom, da bi se v svojem stanju bila. da je pred slehernim po- kazala tej množici Zdaj ji je bilo tako. kakor da sp se razblinili še tisti zadnji ostanki napetosti v njej, kiji je vse poslednje dni dajala še moči, da je prenašala celo tisto, kar je bilo hujše od naporov: svoje' misli. Vsa onemogla se ie znašla sredi teh ljudi, kakor da je padla med nje z drugega sveta »n res ie bila vse poslednje tedne preživela v svojem posebnem svetu, ki m grebom nosil črn leseni krti. Zdajci se je spomnila, da jo j« stri’: Gnigpl- fP 'roi otro n plaši', v sanjah in spet jo je obšla neka nezavedna groza, občutek, da bi rada pobegnila, pa ne more ker so noge pribite k tlom. Stala je ravno, nič m jokala. Nenadoma se' je predramil veter, potegnil je skozi oba topola pred cerkvijo ln il rahlo dvignil pajčolan. Svoje široko odprte oči Je preko krste uprla v nebo. Zdaj se ji Je že posrečilo, da nekaj časa ni več mislila le utripanje svoje krvi je čutila kot tiktakanje ure in čas je mine- val... Na njenj levici je stal Fern-hahn, s cilindrom na prsih, in je v pobožni skromnosti sklanjal belo čelo V zgoščujočem se somraku, ki je že prehajal v noč. je žarenje bakel postajalo izrazitejše. Ko je sprevod krenil mimo Koba-cove domačije k »britofu« ga je zalival rdeči svit odprtih rudniških svetilk in plamenic kakor valovanje prečudne ognjene reke. Otroci in tisti, ki se pogreba niao udeležili, so zlezli na drevesa ali na kak višji hrib. da so lahko zviška občudoval, to rdeče svetlikanje ki so ga spremljali zvoki posmrtne koračnice »Caaaščena Marija,« ie na čelu sprevoda pričenjal stari Ga)-gelj, pošiljajoč svoj hripavi stari glas v tiho, večno nebo. Odgovarjalo mu je žuborenje moških in ženskih glasov ki se utapljajo v počasnih zvokih godbe. Krsta, pokrita e črnim žametnim pregrinjalom te je lahno zibala na ramenih rudarjev v hrib med rosnimi travniki ki so še voniali po dežju. Ah, kako počasi se le pom kale ta krstil Samo to moram še prestati, samo še ta pog 2:0 po točkah; polsrednja: Pejakovič (Zel) Pigac (R) 2:0 po točkah, srednja: Cefar (R) : S-kulič (Jes) 2:0. k o.; polt žk»: Eršte : Haus (Jes) 2:0. k. o.; težka: Vukmanič (P) : Ažman (Jes) 2:0 po točkah. Vrstni red moštev: Odred. Zeezničar (Mrb) Rudar, Ljubljana, Proletarec, Jesenice, Rudar (Hrastnik). šum V nedeljo, 10. aprila, II. kolo nogometnega pr- venstva Slovenije V Trbovljah bosta nastopila »RUDAR« in »SOBOTA« iz Murske Sobote Ostala dva revirska predstavnika pa bosta morala po točke izven našega okraja, in sicer bo imela »NAFTA« v Lendavi za nasprotnika »PROLETARCA« iz Zagorja — predstavnik Hrastnika, »BRATSTVO« pa bo nastopil© v Velenju proti tamkajšnjemu »RUDARJU«. Naš obveščevalec OBVESTILO Uprava za komunalno gospodarstvo v Trbr/ljah sporoča prebivalstvu občine Trbovlje da bo del zemljišč. k| so lasi Splošnega ljudskega premoženja, oddala v najem za vrtove. Zemljišča bodo delili dnevno od 8. do 16. ure po naslednjem redu: Dne 11. t. m. pri Ameršku (Sušterjeva kolonija), pri Delavskem domu (na Tereziji) pri Vidmarju ln na Topolovškem. — Dne 12. t. m. pri gimnaziji, pri Partijskem domu, pri (o-kopallšču (levo in desno), nad izoiimo bolnišnico in pri Pa-rašuhu. — Dne 13. t. m. Nad Weissom (bivše Tratnikovo zemljišče) in pri mizarju Cestniku (Orešnikovo in Staknetovo zemljišče). — Dne 14. t. m. Nad Splošnim strojnim mizarstvom v Trbovljah II (Dunaj) ln v Gabrskem. — Dne 15. t. m. »Pod mefo« (Knezdol). Stranke, k| So imele v najemu vrtove (grede) preteklo leto naj prinesejo s seboj potrdilo o plačilu najemnine za L 1954. Najemnina za leto 1955 sc bo plačevala na samem kraju. Uprava z* komunalno gospodarstvo v Trbovljah 2. maja letos zopet velike meddruštvene gorske dirke v Trbovljah z udeležbo dirkačev iz Trsta, Avstrije in Jugoslavije MOLČEČI KLAVIR Neki ameriški tovarnar glasbil je začel izdelovati molčeče k’a-vlrje. Po tem klavirju lahko učenci po mili volji razbiiajo in preizkušajo svoje »glasbene sposobnosti« ne da bi kogar koli motili. Klavir prepeva neslišno učenci pa imajo med vajo na ušesih posebne slušalke Ker pa se seveda tudi v Ameriki najdejo lenuhi, bi to Iznajdbo :zko-rlstili v svoj prid. In ki bi namesto vaje raje brali romane je tovarnar poskrbel tudi za to: svoi izum je opremil s posebn:m števcem ki šteje udarce tipk Vsako lenuharjcnje učencev PRVI AVTO V TIBETU Tibetanski lama (budistični višji duhovnik) je dobil avto. ki je hkrati tudi prvo motorno vozilo »onstran strehe sveta« __ tako namreč imenujejo Tibet. Potem ko je prižel pančenski lama iz Pekinga s kitajsko vojsko v Tibet, je odšel posebni odposlanec, ki je tam kupil avtomobil. Ker tez himalajske gorske prelaze ni voznih ooti so morali avtomobil razložiti na dele, ki so jih posebni štafetni tekači prenesli čez to gorovje. Na drugi strani pogorja pa so ga spet sestavil) in ga prepeljali do sedeža pančenskega lame. CHURCHILL JE POKADIL Pri nekem zasebnem sprejemu je angleški ministrski predsednik Churchill izjavil italijanskemu zunanjemu miniriru. da pokadi sleherni dan sedem cigar Po dolžini cigar bi bilo to dnevno Kino »Svoboda - Center« v Trbovljah bo predvajal samo še danes, v sredo, ob 17. in 19. uri ameriški film »ZADEVA PARADINE« (kriminalna psihološka drama) v glavni vlogi Gregory Pečk. Od petka do ponedeljka bo na sporedu ameriški barvni kovbojskj film »NAJBOLJŠI MED SLABIMI«- V nedeljo dopoldne za mladino italijanski film »ČUDEŽ V MILANU«. ★ Kino »Svoboda« v Zgornjih Trbovljah bo predvajal od sobote do ponedeljka odlični italijanski film »RAZBOJNIKI KORZIKE«. PREKLIC Preklicujem besede, Izrečene proti Janku Cežnovarju za neresnične. Tine Preskar, Trbovlje Zahvala Ob težki izgubi našega dragega moža in o*et.3 Viljema Stražnika izrekrmo najtoplejšo zahvalo tov. dr. Jožetu Toplaku za nje* govd nesebično in požrtvovalno .•višanje bolečin v času njegove 'ežke bolezni. Iskrena zahvala tudi gasilcem Steklarne ter vsem ostalim 8a" »licem, nadalje tov Rajhu 28 poslovile besede ob odprtem grobu. Prav tako prisrčna hvala vsem za spremstvo na njegovi zadnji peli pevcem in godbi na skrbne mater« tako onemogočijo, cigar. skupno en meter Churchillov i pihala DPD »Svobode II« Hra*1* zet Je nato izračunal skupno do:- j ntk, vsem darovalcem vencev žino pokajenih cigar ter dogna'. In vsem sosedom za tn-ažbo. na fin je pokadit nič reč in nič | Hrastnik. 27 III. 1955 manj kot 22 kilometrov Dr.sleJ Zaluloča žena Anton M a hčer-je Churchill pokadil 153.300 j ka Gcrtl z mož-m Sandijem in vnuki