Štev. 266.
POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.

Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez <»»rlitr nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—1J. ure dopoldne. Rokopisi ie ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74•
V Ljubljani, v ponedeljek, 21. novembra 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje ln prainikc, ob polu 5. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, aa polovico leta 13 K, xa četrt leta 6-50 K, ia 1 mesec 2K 20h. Vupravništvu prejeman: ta oelo leto	leta 10 K, i« četrt leta 5 K, xa 1 mesec 1 K 70 v.
Za pošiljanje v ljuhjjanfitk donf je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
Vsprcjema naročnino, Inserate In reklamacije. — I ■ ■ irall sr računalo enostopna pelltvrsta (dolžina TI Milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II h, aa trikrat
9 b, za več kot trikrat 9 b. V reklamnih noticah itane enostopna garmondvreta M b. — Pri večkratnem objavl|enja primeren popu9t.
Upravnlikega telefona iter. z88.
Manifesfacijski shod za slov. šolo.
(Izvirno poročilo.)
Trst, 20. nor.
Z zlatimi črkami oatane »apisan dan 20. novembra v zgodovini tržaških Slovencev. Da kar hitro povem, kako je bilo, reči moram ie uvodoma: veličastno, impozantno.
Da bomo imeli pred očmi pravo sliko, dovolite mi, da s« ozrem na demonstracijo minole nedelje, katere so se udeležili soci-jalni laški demokratje in laški liberalci. Da nes teden udeležilo se je največ odvisnih ljudij, mlečnezeb h mladeničev, katerih število z demokrati vred je cenil c. kr. kore-Bpondenčni urad na osem tisoč ljudij. Na našem manifestacijskem shodu pa so se udeležili le resni možje, katere vse je prignala edino le ljubezen do boljše bodočnosti lastnih otrok. Nastop teb resnih mož deloval je imponujoče na navzoče radovedne Lihe. Pripetila *e ni najmanjša ne-prilika, policiji ni bilo treba posredovati.
Velika »Sokolova dvorana" v »Narodnem Domu" je bila že pred določeno uro natlačena. Ker pa so vedno in vedno prihajali naši slovenski korenjaki, bil je kmalu natlačen tudi razaežni prostor pred dvorano. A trume naš.h ljudij so vedno in vedno prihajale, prostor pred »Narodnim Domom« pričel se je pelaiti nt šega naroda in kmalu je hil obširni trg pred »Narodnim Domom" natlačen tako, da je b i S n a t e m velikem trgu ustavljsn vsak promet Tudi v vseh ulicah, ki se stekajonatatrg, bilo je vse p o 1 n o s 1 o v e n s k i h o č e t o v , ka-k o r t u d i n a b 1 i ž n j e m tr gu pred poštnim poslopjem. Ia Če pomislimo, da se »uradno" ceni število
navzočih na 10 tisoč mož, predstavljamo si lahko to velikansko maso navzočega naroda.
V dvorani na shodu bila je ob splošnem navdušenju sprejeta od političnega društva gElinost" predlagana resolucija, v kateri zahtevajo tržaški slovenski očetje zasvoje otroke slovenske šole. To resolucijo utemeljeval je dr. Ryb&f. Jednako resolucijo predlagal je v imenu jugoslovanskih socijalnih demokratov tudi gosp. Kopač, ki je bila tudi kakor gornja navdušeno sprejeta. Ob velikan-zkem odobravanju govoril je tudi profesor Mandič. Izvolili so nato deputacijo, ki naj gre na namestništvo in naj predloži novemu namestniku naše zahteve. Člani de-putacije so bili: odbor polit, društva »Edinost", kakor tudi gosp. Kopaš z dvema odbornikoma jugoslovanskih socialnih] demokratov.
A sedaj pride najimpozantnejše: V prvi vrsti deputtcija, za njo pa vsa maša naroda. Od »Narodnega doma«, pa do namestništva, bili so mož tik moža. Vse je prepevalo: »Naprej zastava slave", »U boj!«, »Lepa naša domovina«, a ko je bila deputaoii* pri namestniku, prepevala je vsa ta množica gologiava »Hej Slovani". Kako je vplivalo to na vse, ni mogoče opisati, opomnim naj samo to: Nasproti namestništva stanuje francozki konzul. Odkril seje in odkrit poslušal z balkona to slovansko himno. Navzoči rado vodni Laahi stali so tudi odkriti. Ko so tu še odpeli »Slovenec in Hrvat«, pomikali so se po ulici »Torrente" nazaj proti »Narod. Domu«. Ta je dr. Rybar ogovoril navzoče:
»Z našim nastopom pokazali smo merc-dajnim faktorjem, koliko nas je tu, ki za htevamo prepotrebne slovenske šole. Sveto narodno dolžnost ete rojaki impozantno izvršili danes s tako možatim resnim nasto
pom. Prosim vas, idite sedaj mirno na razen«.
Ob nepopisljivih ovacijah našim vodi teljem, neskončnih vzklikih na slovenske ljudske šole v Trstu, razšla se je ta ogromna množica v najlepšem redu.
Tudi pred namestništvom je govoril narodu prof, Mandič.
Dasi ni bilo za ta shod skoro nikake agitacije, dasi so rdeči lepaki po mestu le dva dni pred shodom vabili, dasi je shod »Edinost« ša le ta teden oznanila, zbralo se nas je toliko tisočev. Gospoda na magistratu in na c. kr. vladi, zapomnijo naj si to! Če nam ne dajo slovenskih šol, pričnemo z najži vahtejšo agitacijo. Če so Lahi vabili ljudstvo skupaj z vseh dežel, celo iz Italije, — storiti hočemo tudi mi tako, a gospoda naj vedo, da ta neprešteta masa ne bo hodila samo do namestništva, temveč bo znala iti nekoliko dalje. Če ima že trg odločati nad usodo ljudske izobrazbe, pa naj jo odloča!
V trenotku, ko to pišem, sporočil mi je prijatelj, da namerujejo Lahi prirediti nocoj ponoči protidemonstracijo, da bi nekoliko smanjšili vtis, ki ga je napravila na nje da n''»nia manifestacija. Menda kaj srbi gospoda Lahe, oziroma njih plačane mlečnozobneže ? Kakor je naše ljudstvo sedaj razpoloženo, bi bilo vsako izzivanje ali celo nasilje proti »Narodnemu domu« nevarno Italijanom samim.
Slovan na dan!
Vlada in stranke.
Dunaj, 19. nov.
Govor min. predsednika ni zadovoljil nobene stranke; najmanj pa so zadovoljni nemški levičarji, ki so doslej podpirali v'ado. Ti so pričakovali, da se bode min. predsednik javno opravičeval in morda obsod 1 ces. namestnika na Tirolskem ter tako) premestil italijanske kurze iz Inomost«. Ker t ga ni storil, so poparjeni in siabe volje celo naj-
ožji njegovi zavetniki. Vidi se pač, da so razvajeni zastopniki »prvega kulturnega naroda« v državi, katerih želja je bila več let vladi povelje. N.ti vredno se ni idelo dr. pl. Korberju — tako tarnajo — da bi opravičil samovoljno svoje postopanje glede slovanskih vzporednic v Opavi in Tešinu in glede sa-grebškega vseučilišča To j h peče in grize ter stisksio pesti v žepih.
Dr. Erler je sicer ostro napadal min. predseduka ter poživljal vse stranke, naj sa zarote proti vladi ter jo popihajo s površja. Javna glasila zmernejših nemških strank pa svare nemško levico, nt j se ne prenagli, češ: boljši je vrabcc na mizi nego golob na strehi, — Dr. pl. KOrbar sicer ni hodil v Scfcohererjevo šolo, a boljši je, nego bi ute-gnil biti njegov naslednik. Boje se torej, da bi se morda vladna smer obrnila bolj proti desnici. Torej lok naj Be preveč ne napenja, da n« poči
Čehom ss zopet čudno zdi, da dr. pl. KOrber niti z besedico ni omenil češkega vprašanja. S samim priznanjem, da so Cehi omikan narod, ne morejo biti zadovoljni. Oni zahtevajo, da jim vlada tudi v dejar ju prizna ravnopravnost. Palijani zopet niso zadovoljni, ker jim dr pl. Ko ber na krožniku ne prinese vseučilišča v Trstu. Jugoslovani pa so za vlado menda narod drsge vrste, koder naj si nemški birokratje brusijo svoje ostroge.
S«mi Poljaki ostali so prejšnji oportu-nisti V petek je njihov novi načelnik gre? Dzieduszycki zopet resno svaril desnico in lovico, naj po indijanski navadi zakopljeta svoje obstrukeijsko orožje ter se zbornica loti ogromnega dela, ki se je nakopičilo sad-njih sedem lačnih let.
Dj, dr. pl. Korber — in to se mu mora priznali — je pole žil na mizo celo kopico lepih in dobrih načrtov. Ustvari nai se zavarovanje za Btarost in onemogloBt. Lapa misel, topla želja najširših krogov. Nesrečneži, katere preveatna justica devlje pod ključ, naj dobe odškodnino, ako bo dokaže njih nedoli-nost. To je lepo in plemenito! Kavalirji, ki se za kratek čaB v avtomobilih vozijo po javnih cestah ter prevračajo ljudi, vozove in kozolce, naj primerno plačajo to zabavo. — Tudi železnic še ne poznajo razni obljudeni kraji. Te in druge koristne načrte je vlada
LISTEK.
Mark in Klodija.
(Konec.)
Markov glas je postal hripav, notranje razburjenje ga je hotelo zidušiti. Klodija ie ni ganila. Tu se obrne k njej Sekst Pompej ter ji reče, kakor bi ji hotel tiho očitati: »Ali misliš, da nimaš tudi ti deloma povoda, izreči dolžno zahvalo temu blagodušnemu možu ?«
Klodija zakrije z rokami svoj obraz, ki so ga hipema oblile solze, ter pravi iht6:
»Danes zveier, ko se bodo jele spu ščati na mesto si\e megle, bo Klodija pove dala Marku svoj sklep. Naj ji da milost ter čaka do tedaj.«
In zvečer, ko so se valile nad mestom geste megle, je odšla Klodija od doma. — Njene ude je pokrival dolg, temen plašč, njeno obličje jo bilo bledo, tako, da se je zdelo, ktkor bi živele le .še oči. H.tro je sto palB dal e in tekla skoro tik temnih zidov. Najmanjši šum jo prestraši tako, da so ustavi ter ižče varnega kotička. Skoro da čuje utripanje svojega trca v temni rodi.— Tako je hitela dolgo čusa po stranskih uli-
cah. Končno je dospela do cirka in hipoma se je odprlo pred njo prostrano polje. Neznana daljava, aametna pota so se odpirala njenemu pogiedu. Kako vsemogočno čustvo je vodilo mlado patricijo, da je stopala sama brez spremstva in varstva v temni noči po Kimpaniji, kjer so imeli svoja skrivališča zločinci in pustolovci ?
Sla je dalje in dalje. Slednjič je začutila njena roka neki zid. Se hitrejši je postal njen korak, ko je Ma cb zidu dalje. Tu zapazi ozek vhod, ki ga je slabo razsvetljevala majhna svetilka. Klodija je uganila, da se gre tu v katakombe. Odločno je stopila v hod nik. Po tokih sto korakih je prišla pred oelo vrsto galerij. Pri kraju so bile nizke in ozke, polagoma pa so se razširjale ter postale ši roke kakor soba. Klodija je stopala pogumno proti luči, ki ji je svetila iz daljave. Končno zasliši zamolkle glasove.
Na širokem prostoru je zagledala v svetlobi bakelj tisoče ljudij, ki so kleče molili, se tolkli no prsi, spovedovali se svojih gre hov in poveličevali b\ojo vero. Tu so bili možje, žene in oelo otroci, ki so klicali ime Jetusovo. Klodija je iskala med klečečimi sencami svojega moža, ki je bi) gotovo med njimi. Zaradi njegove postave ga jo kmalu našla in takoj je jelo njeno srce burno utri-
pati. Opazovala je njegovo plemenito/vzne-mirjeno obličje; njene oči so iskale njegov pazljivi, svetli pogled, in zagledala se je na skrajni konec prostora, v votlino, vsekano v skalo.
Tam je stal častitljiv starček, v ka terem je Klodija lahko spoznala apostola Petra.
Blagoslavljal je in vsakdo je ponižno povesil glavo, željno pričakujoč božjega varstva. Potem pa je začel govoriti. Klodija pa je sprejela sveti nauk v svoje srce. Poslušala je očetovski glas, ki se oi scdil, ni grozil, ampak dejal:
»Mir z vami! Ljubite se med seboj! Bog je ljubezen in kdor oatane v ljubezni, OBtane v Bogu in Bog v njem. — Ljubite krepost, uboštvo in trpljenje, kajti to so pota, ki vodijo v večno življenje!«
Te preproste besedo so bile tako veličastne in vzvišene, da so vsi navdušeni zrli nanj. In Klodija je čula besede:
»Peter, krsti nas, Peter, krati nas!«
In Peter je vzel kamenito posodo, napolnjeno z vedo in poškropil je ž njo ponižno povešene glave.
Tedaj je prešinila hipoma neskončna luč dušo mlade patricije. Stopila je k nogam epostolovim, vrgla kapuco rai sebe in pokazal se je njen jaani obrazek.
Pritajen vzklik je odmeval pod nizkim svodom.
Toda Klodija je pokleknila in rekla: »Videla sem in veru,em.«
In Peter je vzel vodo, položil svojo roko na plavo glaviso, ki je bila globoko povešena.
»Krstim te v imenu Očeta, Sina in sv. Duha.«
Klodija vstane kakor popolnoma izpra-menjena in zagleda ob svoji strani Marka. Lahne solzice so lile po obrazu grbastega može. Njegove oč< so odsevale nadnaravnega veselja, njegove roke so bilo sklenjene v molitvi.
In Klodija je izpregovorila: »Rekla sem ti, Mark, da ti bodem razodela svoj aklep ob uri, ko bodo legale Bive megle na rimsko meato. Torej čuj: Tvoj Bog je moj Bog, in jas, jaz sem tvoja. Jaz vidim le še tvojo dušo, in ta duša prekaša v lepoti vse druge. O, nikar me ne zavrni, Mirk!«
M;rk, poln svetega veselja, ni mogel prenesti tolike sreče Dvignil je svoje oči pro>eSe k apostolu, in Peter je razprostrl svoje roke in rekel: »B-ngosla-ljam vajino zvezo, Bidita srečna, vajin zakon je bil sklonjen v nebesih.«
predloiila zbornioi. Žal, da vse to roma zopet v kleti in arhive, koder je gosta tema ia debel prah.
G >spod min. predsednik ie namreč samo to pozabil dostaviti, kdo in kako na| izvrii te lepe načrtp. Vse je le »lata morgana", dokler »fere <\ la Inomost motijo spanje zadnjega nemškega pastirja v Krkonošib. Javna tajnost je, da so nemške stranke zadovoljna b § 14 dokler ga uporablja dr. pl Korber, in morda je za vlado samo § 14 porabnejši in jednostavnej&i, nego parlament...
Zato tudi dolgotrajna razprava o iigre-dih v Inomostu ne bode razpodila megle, ki se vlači v gnatih plasteh nad parlamentom.
»Visoka« abornloa.
Današnja seja je bila jako slabo obiskana. Komaj 100 poslancev je tavalo po kotih in hodnikih, ker sobota je običajno „prost dan". Predsednik grof Vetter pa je pravo ukrenil, ko je določil tudi današnjo sejo, da se polagoma odtekajo lu*e po velikem nalivu, ki je baje letos v Šleziji, na Tirolskem in drugod rušil in odnašal »nemško posest". Sicer pa nikogar ne morejo zanimati obnavljene fraze, ki jih gre kakor plev na en cent. Tudi ta razprava o govoru ministrskega predsednika ne bode pojasnila situacije, ker luža je vedno kal-nejša; pač pa je na novo dokazala, kako „nizek" ton se je udomačil v „visoki" zbornici. Gotovo je pravica in dolžnost ljudskih zastopnikov, da brez strahu in odkrito kri-tikujejo vse zlorabe, nedostatke in izrastke v javnem življenju. Toda vsa kritika mora imeti gotove meje, ki so običajne v vsaki boljši družbi. Kaj pa naj rečemo o poslancih, ki se po obliki svojih besed merijo z „otroci narave", ki ne poznajo ne obleke ne sramu! Čitajte govore dr. Erlerja, grofa Sternberga in soc. demokrata Pernerstorferja in vonjave iz hleva nam šegetajo nosove. Grof Sternberg n. pr. je ponosen na svojo „višnjevo" kri, besede njegove pa spominjajo na gnojne vile.
Povsod v ustavnih državah je dinastija vzvišena in nedotakljiva za slepe strasti, ki bruhajo krvave pene na množice. Perners-torfer pa, bivši profesor, govori kakor z barikade, ki jo je razjarjena množica postavila proti namišljenim tiranom. Soc. demokratje so bili do najnovejšega časa zanesljiva garda dr. pl Korberja. Ker pa dunajski kršč. socialisti uporabljajo svojo moč tudi proti soc. demokratom, ne da bi te branili višji faktorji, zato ta jeza soc. de-mokraške garde, zato meče Pernerstorfer svoje govorniške petarde skozi okno, zato je dinastija nesreča za državo, zato je dr. pl. Korber .prilepljen" na ministrski stol! Tako govore c. kr. soc. demokratje!
In podpredsednik Kaiser se je moral šele prespati, da se je danes spomnil svoje dolžnosti ter „zavrnil z vso ogorčenostjo" včerajšnje izbruhe v soc. demokraški meh zašitega nemško - nacionalnega Pernerstorferja.
Tudi min. predsednik dr. pl. Korber je danes priskočil Kaiserju na pomoč, ter med živahnem odobravanjem vrgel korec mrzlo vode Pernerstorfer ju v obraz. A ta ni tresnil s trepalnicami, marveč se hladnokrvno otresel pljuske ter izjavil, da je in ostane dober .petiot".
Frasna slama.
V današnji razpravi se je dr. vitez De m e 1 razkoračil proti vlaoi, ki je brez njegovega dovoljenja ustanovila slovanske vzpo rednice na učiteljiščih v Tešinu in Opavi. Posebno ga jeii, ker dr. pl. Kčrber niti opravičil ni v svojem govoru tega samovoljnega koraka. Šlezija je nemška posest, ker sta bili doslej učiteljišči nemški! Tako sklopa dr. Damel in postavlja samega sebe na glavo.
Profesor E r b pa je menda med počit nicami prehodil vso Avstrijo, ker v Tešinu, Opavi, Ztgrtba, <~elju, Inomostu in drugod je vidal razobeiene same Gesalerjeve klobuke, ored katerimi ga je oblila zona. Brrr! Toda E'b nima ttnha. Pogledal je tuji v Nemčijo in naštel 60 milijonov moi, ki stoje
—	možje in lene, starci in dojenci — na braniku za nemško čast in posest — tudi proti dr. pl. Korbenu. Kdo bi mislil, da more biti prijazni Erb tako k ud!
Kadar vse kriei, tudi predaielski Dre-x e 1 ne sme molčati, dasi je mož hripiv že is dobe Badenijeve. Zlomil je butaro snlic ia »moderno šolo«.
Italijanski poslanec T a m b o s i je dokazoval, da so izgrede v Inomostu provzro-čili Nemci, kar seveda dr Galer odločno taji. Posl. L i n d n a r pa je z vso resnostjo dokazoval, da strmoglavi vlado, ako ne zapre vseh slovanskih šol v bleziji. Končno je grof Sternberg zagotavljal, da včeraj ni tako hudo mislil, kakor je govoril. Vsenemci pa ao grofu umerili nove hlače in zivotnik. V istini komedija za galerijo!
Nemci ln vlada.
Ako Mohamed ne pride h gori, mora gora k Mohamedu. Združene nemške stranke, ki štejejo 132 mož, so štiri leta vodile vlado
—	z dežja pod kap. Iz vzrokov, ki pa so torikriti javni tajnosti, pa je dr. pl Korber
o poletje precej vznemiril štiri nemške kore,
ki oblegajo avstrijski parlament. Generali so pričakovali, da pride dr. pl. Korber V. njihov tabor z belo zastavo in sprejme pogoje novega premirja. Gospod ministrski predsednik pa je čudovito zamišljen, zapet in neprijazen do svojih zaveznikov. Ker pa ima nemška četvorica, dr. Baernreither, dr. Der-schatta, dr. Gross in dr. Lueger, generalno pooblastilo svojih klubov, šli so danes ob 4. uri k ministrskemu predsedniku vprašat, kaj misli in sodi. Ker so prijazneje govorili, nego svoj čas dr. Erler, je bil tudi dr. pl. Korber prijaznejši ž njimi. Dr. Baernreither je živo opisal nevoljo med bojevniki v nemških korih, izražal „težke pomisleke" prati vladi in polagal ministrskemu predsedniku „na srce", naj vendar odkrije svoje načrte, s katerimi hoče razjasniti oblačno politično vreme. V tej megli ne vedo ne naprej, ne nazaj naj torej vlada pokaže pot, ali vedi na leve ali desno. Dr. pl. Korber jim je odgovoril, da je bil preveč zašel na levo. Na desnici so nenemški narodi, ki jih vlada ne sme več prezirati. Tega osobito vlada ne sme storiti, ki si je na svojov zastavo zapisala „o b j e k t i v n o s t". Češkonemška spravna pogajanja so dokazala, da svojeglav n o st" več škodi nego koristi. Vlada hoče podpirati vsako spravo, ki omogoči dele v parlamentu. Ta namen pa je mogoče le tedaj doseči, ako se popolnoma ne prezirajo opravičene želje nenemških narodov.
S tem odgovorom seveda nemška „če-tvorica" ni bila zadovoljna. Zato hoče še potrkati na poljska vrata, ako tukaj dobe poslušna ušesa. Toda v imenu Poljakov je že v četrtek izjavil grof Dzieduszycki, da morajo nemške stranke računati z zahtevami nenemških sodržavljanov. In grof Dziedus-zycki, sedanji načelnik poljskega kluba, ne obrača plašča po vetru.
Danes je torej situvacija še popolnoma nejasna. Tudi razprava v zbornici ne pojasni položaja, to more storiti le resen, ed-krit in lojalen dogovor med strankami. Ali pa je tak dogovor mogoč, to je drugo vprašanje.
Rusko-japonska vojska.
Boji aa Port Artur.
Pariz, 19. novembra. Današnji „Matin" je priobčil poročilo svojega dopisnika iz Čitaa od 18 t. m., ki je govoril z vojnim dopisnikom „Novosti" in Novega Kraja", ki je dospel s „Rastoropnijem" iz Port Arturja. Isti zatrjuje, da so Japonci od po-četka obleganja do danes malo napredovali. Posadka je v vsem izgubila 15.000 mož. Mnogi vojaki, ki so bili ranjeni, so se že vrnili k svojim oddelkom. Sedaj je živil v obilici in dovolj streliva. Dopisnik je izjavil, da se zamore Port Artur držati do meseca marca.
Morje pred Port Arturjem je sedaj popolnoma zamrznilo.
Iz Lifua poročajo, da so Japonci pred Port Arturjem izgubili nad 70.000 mož. Sovražne čete so si sedaj zelo blizo.
Ruski novinar Nošin je dospel iz Port Arturja v Čifu. Brzojavil je „Novostim" dne 17. t. m. ter potrdil, da so bili vsi japonski napadi odbiti. Zaslugo, da se trdnjava tako uspešno brani pripisuje Nošin poveljniku Smirnovu in njega pomočnikom ter admiralom Wirenu, Lečinskemu in Gri-goreviču ter generalom Kontradenku in Beliju. Da je Nošin tendencijozno zamolčal zasluge generala Steselja, prihaja od tod, ker je Steselj prepovedal Nošinu pisati v „Novi Kraj".
Poročilo generala Steselja
Peterburg, 19. novembra. (Uradno). Brzojavka generala Steselja cd 2. t. m. poroča: Srečen sem javiti Vašemu Veličanstvu, da so moje hrabre čete od 25. oktobra do 1. novembra odbile vse japonske napade. Najsilneji napad je bil dne 30. oktobra, toda tudi tega dne je bil sovražnik na vseh točkah odbit. Istega dne niso Japonci več ponovili napada. Veliko mrličev je ostalo na bojišču nepokopanih. Naslednjega dne je sovražnik dvakrat ponovil napad, toda oba napada sta bila z bajoneti in ročnimi granatami odbita. Nadporočnik Jelšin je bil ranjen na rokah in nogah. Razpoloženje čet je izvrstno. Težko je najti najhrabrejše, vsi se bojujejo kakor junaki.
Iz Sangaja poročajo z dne 19. novembra: Japonci so dne 17. t. m. poizkusili nov napad na Port Artur. Japonci so baje zasedli nekaj rovov za mine na važnih pozicijah.
Reuterjevo poročilo iz Tokia z dne 20. t. m. pravi: Japonci so baje v petek s pomočjo uspešnih min vzeli protinasipe trdnjave Lung šušan.
V Tokiu se širi neuradna vest, da sta v četrtek utrdbi Erlanšan in Sungsušan zleteli v zrak, To pač ne bo res!
Privatno pismo generala Steselja.
Gfneral Steselj je poslal to dni svojemu bližnjemu sorodniku pismo, v katerem piše med drugim i sledole: »Girnizija Port Ar-tur|a znaSa fie 28 OOO mož, katere preveva pravo jumštvo. Streliva in živeža je še za
vei mesecev. S<veda, primanikuje pa zelo- I njave.« Vendar upa gensral Steselj, da bo vzdrial trdnjavo do prihoda baltiške eskadre. ' A tudi v skrajni nevarnosti ni misliti na predajo trdnjave, ker bi si v tem slučaju izbiral vsakdo raje smrt, kakor da bi se udal.
Japonoi opustili napad na Vladivostok. — Pred novo bitko.
Pariške vesti, da bo sedaj na bojišču nekoliko časa mir se menda ne bodo ob-istinile. Iz Tokia se poroča, da Japonska na vso moč biti, da Stavilo svojih čet pred Port Arturjem in v Mandžuriji pomnož', da bodo kos naraščajoči ruski vojni moči, ki bo ne vštevši posadko v Port Arturju v kratkem štela 12 vojnih zborov in fiest evropskih strelskih brigad. V ta namen odpofilje Ja ponska ne le 7. in 8. divizijo, ki je na otoku Jesso in v severoem delu otok<i Nippona, »napak tudi čete is Fjrmose. Olpošiljatev 7. in 8 divizije dokazuje, da je japonski ge neralni štab opustil nameravani napad na Vladivostok in spoznal, da je odločitve iskati le v Mandžuriji.
Moskovskim listom so brzojavili dne 15. in 16. t m.: Japonoi prepeljujejo svoje sa-loge is Liaojana v J .m ta), kamor odpošiljajo tudi sveže čete, ki prihajajo is Iakava. Razun tega utrjujejo Japonci črto Tajciho.
Kuropatkin je dne 17. t. m. brzo javil: »Današnji dan je bil miren. Včeraj in danes sem obiskal vse posicije in si ogledal razne vo|e. Na nekaterih krajih loči Ruse in Japonae samo razdalja do 400 metrov. Ponoči pada toplomer na 101/« stopinji pod ničlo. Kožuhi za vojaštvo so prišli. Oskrbovanje s provijantom je zavarovano. Voje sem našel dobre volje. Število bolnikov je navzlia velikim naporom in bliiene sovražnika — majhno.
Generalni poročnih Saharov brzojavlja: Včeraj smo pričeli veliko poizvedo vanje v smeri proti Mamišay in Čitaidzi ob desnem bregu reke Hunho. Sovražnik se je branil, vendar smo ga pregnali iz obeh krajev. Mostove čez reko Hunbo in vas Čitaidzi smo zažgali. Na naši strani je bilo pet ranjenih in dva ubita. Včerpj zjutraj so Japonci, ki so bili glede fitevila v premoči, vrgli nazaj neko kazaško stotnijo pri vasi Dapindušan, 40 km. južno od Sundzyntyn.
Ruska brzojavna agentura ima vesti iz »Dadziapu« z dne 18. t. m, da sta dva japonska bataliona napadla dan poprej neki gczl pred Patilovim hribom. Napad se ie ponesrečil. Japonci so izgubili do 100 mož, ruske izgube majhne.
Korespondent »Birievije Vjedomosti« brzojavlja 18. t m. iz Mukdena, da se razvija silna kanonada in da streljajo baterije cele salve.
Ruska brzojavna agentura poroča dne 19. t. m., da je isti dan zgodaj zjutraj začelo rusko topništvo na desnem ruskem krilu silno Btreljati, kar sa je nadaljevalo več ur. Streljalo se je oal dan z večjimi intervali. Rusi pričakujejo splošnega napada od strani Japoncev.
Sibirska ieleanica v nevarnosti.
»Runu« poročajo iz Mnkdena, da pro* dira §000 Čunguzov, katere vodijo japonski častniki, proti ruski železnici in bo sedaj 80 vrat zahodno od Tjelpna še oddaljeni.
Japonci v Koreji.
Iz PoBjeta se poroča, da imajo Japonci na Koreji, ako izvzamemo one garniiije ob reki Jalu, le 20000 mol V Gonzanu jih je 600, Him oiu 2300. Njihove patrulje pro> dirajo do Puktšorga. Hamjon se vtrjuje.
General Kaulbar — abolel.
Ruski uradni časopis poroča is O lese, da je general Kaulbar, katerega so imenovali poveljnikom tretjega voja v Mandžuriji, nenadoma zbolel in da mora ostati po na roCilu zdravnika v sobi.
Japonci v skrbeh.
Tokio, 19. novembra. V japonskem vojnem ministrstvu vlada že 4 tedne velik nemir. Vse se poizkuša, da bi Japoncem proti velikim novim četam, katere dobiva v pomoč Kuropatkin, postavili enako moč na bojišče. Nogi pred Port Arturjem zahteva tudi novih čet. Tokijsko prebivalstvo pa demonstrira proti no vim vojnim bremenom. Mikadu soizročili prošnjo z več kot 3 0 .0 0 0 p o d p i s i. d a naj opusti brezuspešno obleganje Port Arturja.
Hullska aiera
H u 11, 19. nov. Preiskovalna komisija je imela danes zopet seio, da zasliši še troje prič, ki no sedaj od 21. oktobra prišli na celino. Vodniki ribiških ladij „Majestio« in »Avon« Bta opisala Škodo, katero je prov«ro-čila 20 minut trajajoča kanonada. Kapitan ladnje ladje izpove, da je 21. oktobra ob pol [desetih zvečer prod prihodom ruskih bojnih ladij videl več velikih ladij. Povdar-jalo se je od strani komisije, da je to edina priča, ki je izpovodala, da je tako zgodaj zvečer opazila velike ladje. Krmilar ribiškega parnika .Kenet" je izpovedsl, da je ob sod mih zjutraj po nočnem napadu opazil tujo
ladjo, ki je bila vsa črno poslikana razven enega dimnika. L«dja je bila oddaljena do dve morski milji. Ta tuji parnik se je bli-ial „Kenetu", izstrelil enkrat, in nato je odjadral proti jugozahodu. D-ugih ribiških par-nikov tačas ni bilo v bliiini.
London, 19. nov. Reuterjev urad ooroča is Peterburga, da sta se Angleška in Ruska sedinili glede besedila konvencije. Pogodba, ki se bo podpisala v par dnevih, se ne razlikuje dosti od prvotne pogodbe; omilili so le nekatere izraze na ljubo Ruske.
Rusi na morju.
Kodanj, dne 20. novembrs. RuBko dopolnilno brodovje je daues zjutraj odjadralo iz Langeland proti severu.
Steselj je bil res ranjen?
Pariški »Matin« poroia iz Peterburga: Generalni štab uradno priznava, da je bil Steselj res ranjen. — Zadet je bil nekoliko v Hce.
UniČevalka torpedov .Rastoropnij*.
»Stindardu« so sporošili včeraj iz Toki* : Tukaj se smatra sluiaj torpedovke »Rastoropnij* v zalivu Č fu kakor kršenje kitajske nevtralnosti, ker ni »Rastoropnij« prišel tja radi slabega vremena, ampak le v izrecni namen, da prinese tja depeše. Nekateri tukajšnji listi poživljajo vlado, naj postopa z vso strogostjo, sko bi še druge ruske ladje hotele priti v Č fu.
Moštvo ruske uničevalke torpedov »Ras-topni)« je belalo na neko kitajsko križarko, ker so poveljniki japonskih torpedovk, ki so priplule v pristanišče pretili, da je vjamejo.
Pogovor a Beaobraaovom.
Peterburg, 19. novom. Dopisnik moskovske „ Novosti Daja« je imel razgovor z admiralom Bezobrazovom, ki je potrdil, da je »Gromoboi" lahko poškodovan. Z ozirom na balt fiko eskadro je admiral Bazobrasov izrazil bojazen radi voinje po indijskem oceanu, kier bodo japonske torped jvke zasledovale ruske ladie Na vprašanje, se bo li za-mogel držati Port Artur do prihoda baltiške eakadre, ni dal Bazobrazov nobenega odgovora.
Neverojetna vest.
London, 19. nov. Tu se razširja neverojetna vest, da je ruski car pooblastit Ivu-ropatkina stopiti z generalom Ojanoa v pogajanje, da Be dovoli nekemu ruskemu generalu prost prehod skozi japonsko ermado. Ruski general bi naj imel baje nalos? sa pogajati z Nogijem glede pogojev pod katerimi bi kapituliral Port Artur.
Položaj na Ogrskem. — Združena opozicija se pripravlja na odpor.
V petkovi seji ogrske zbornice je bil ranjen poslanec Rakosi. Rakosi je v jezi iztrgal predsedniku spis iz rok, ga vrgel na tla in pohodil. Predsednik je nato poslanca sunil od sebe. Kako je dobil rana na roki, ne vč. Mogoče ga je ranil predsednik, ker je imel v rokah škarje, lahko se je pa tudi ranil, ker je z roko tolkel po mizi.
Zbornični predsednik pl. Perczel je vsled razburjenja obolel. Namerava odložiti zbornično predsedništvo in tudi odstopiti kot poslanec. Opozicionalni poslanci menijo, da bo Tisza na podlagi poostrenega poslovnika v prihodnjem zasedanju poizkusil hitro rešiti indemnitetno predlogo in pa ono o vojaških novincih za leto 1905. Po sedanjem poslovniku se to lahko izvrši v treh ali štirih dneh. Tisza bo potem razpustil zbornico najkasneje do 15 decembra in takoj razpisal nove volitve, ki se bodo vršile v drugi polovici meseca januarja. David pl. Abrahamovicz, bivši predsednik avstrijske zbornice, je brzojavno čestital Tiszi, ker je izvršil za ogrski narod in za vso monarhijo velik čin. Iz liberalne stranke je izstopila takozvana kazinska skupina, med njimi bivši ministrski predsednik Szell, nekdanji naučni minister Wlassus in bivši poljedelski minister Daranvi. Izstopili so, ker se niso strinjali z načinom, po katerem je bilo v zbornici sklenjeno poostrenje poslovnika. A Tisza se tolaži, ker izstopivši člani najbrže ne bodo vstopili v opozicijo. Pristopili bodo pozneje najbrže zopet v liberalno stranko. Izstopili so le zato, ker nočejo nositi odgovornosti za zadnji Tiszov čin. O tem, da je opozicija izvolila odbor, ki jo bo vodil v boju proti Tiszi, smo vže poročali v soboto med brzojavkami. Ogrsko vladno časopisje priznava, da pri glasovanju o poslovniku niso bile izvršene vse formalnosti, a to je zahtevala državna korist.
Zbornica bo najbrže sklicana 9. dec. k novemu zasedaniu. Prve seje bodo burne, ker bo Tisza zohteval strogo izvršite? določil poostrenega poslovnika. A vlnda upa, da bo zbornica, ko bodo rešene prve težkofe, do 1. januarja rešila začasni proračun, zmkon o vojaških novincih in pa nngodbo 8 Hcvaško Ti»za je 19 t. m. uatmeno poročal cesarju o zadnjih degndkih v zbornioi.
ZSornica mugnatov j» imela sejo 19. t. m. Grel Ferdinand L r hy je iejavil, da !raa pomisleke Raredi dogoduov v zedoji zbornični soji. Grel Vigytizo ja ja projil Tiizo,
na) skrbi, da ae bodo upoštevala določila ustave. Nato je b lo zakljUčeio tudi zisae danje zbornico magnatov. Na budimpeštan skem vseučilišču so v soboto delili hekto gzafitane lepake, naj vidokošolci demonstrirajo zaradi vladinega n&silstva. Policija je izvi&ila c!a'ekoRežne priprave, da prepreči morebitne poulične demonstracije. Vojaštvo v Budimpešti je konsignirano. Med večerno sejo v petek }e bilo v zbornici skrit h 400 preoblečenih policistov. Imeli so nalog vdeeti v zbornica, če bi bili itgrcdi. Budimpe-fitansko prebivalstvo je bilo v soboto pepol noma mimo. O poobtrenem poslovniku ee je govorilo, kaker se govori o parlacncntar nem nasilstva, ki so zgodi po vladi v kaki tuji zbornioi. Znamenje, da je zbornica, v katero volijo le nekitari privilegovani stanovi, izgubila vsak stik z ljudstvem. Na deželi so pa, kakor seveda poroča vladni brzojav, sprejeli poostrenje poslovnika z velikim zadoščenjem.
Po ssji v petek je imela zvečer združena kcalioija opozicije skupni sestanek. Pokazala se je popolna edinost med opozicij skimi strankami. Poslanec Zicby, pred sednik katoliške ljud. stranke je navdušeno govoril sa združeno delo opozicije. Karol E o 15 v o s je izjavljal, da opo zieija ne bo pustila predsedovati niti Per-czlu, niti ne bo več puBtila govoriti Tin«. Štefan R a k o v s z k y je presil one navzoča, katere je kedaj v političnem boju razžalil za odpuščanje. Viljem Važne yi, ka terega je Rakovszky najvefikr&t razžaiii, je skočil k govorniku, mu podal roko in se vsedel poleg njega. S.stavili so Bpomenico na cesarja, k&teroga presijo, naj Gdstrani Tisso. V poslanici dokazujejo, da je po ostrenje poslovnika nap&d na ograko ustavo. Tudi na ljudstvo so sestavili spomenico.
Stanov»njer Percjlovo varuje policija. Opozicija pravi, da bo če treh?, nastopila a silo ter računa pri tem na pomoč občinstva . . . . Ogrska je torej zopet pred jako burnimi dnevi.
Syveton.
Preiskovalni sodnik je v petek zaslišal več prič. Izjavile so, da je Syveton premišljeno napadel Andrčja.
Francoska zbornica
je v petek razpravljala o proračunu ministrstva za notranje stvari. Pri postavki »prefekti" je zahteval poslanec 01apny, naj se kaznujejo uradniki, ki so framasonski loži ovajali častnike. Combes je rekel, da ima vlada pravico višiti poizvedbe po pre-fektih, podprefektih in po županih, v nere-publikanskih občinah pa po republikanskih zaupnikih. Uradniki, ki so dopisovali loži, so bili kaznovani, ker smejo dopisovati le z vlado. Combes je naznanil, da se po nje govem ukazu nastavljajo pri upravnih oblastih le taki prosilci, ki so republikanskega mišljenja. Vlada pride zopet v nevarnost pri točki o skrivnih zakladih, ker je proti tej točki tudi mnogo socialistov.
Dinamitne patrone pred okrajiiim sodiščem.
V	Oberleutensdorfu sta našla ponoči 17. t. m. dva rudarja kositarjev vrč, v katerem so bile med žaganjem, pepelom in steklom skrite tri dinamitne patrone. V posodo je bila napeljana dolga zažigalnica, ki je vže skoraj dogorela. Županstvo je dalo odpreti vrč in spravilo patrone v dinamitnem skladišču do dohoda sodnijske komisije.
Po inomoških dogodkih.
V	Bologni je bil v petek zaradi inomoških dogodkov protestni shod. Po shodu so udeleženci priredili poulično demonstracijo, a so jih napadli socialisti. Pri spopadu je bilo ranjenih več oseb. Vojaštvo je stra-žilo avstrijski konzulat. Izgredniki so zažgali avstrijsko zastavo. Tudi v Rimu je bil v petek zvečer v gledališču „Teatro quirino" zaradi inomoških dogodkov protestni shod. Po shodu je poizkušalo več sto visokošol cev prirediti poulično demonstracijo, a policija je to preprečila. Obe avstrijski poslaništvi je zastražila policija. V Trident je došlo 14 iz zapora izpuščenih italijanskih visokošolcev. Velika množica jih je čakala na kolodvoru. Izgredov ni bilo. Več laških visokošolcev se je v petek peljalo nazaj na Dunaj, a v Hiitteldorfu so morali zapustiti vlak, ker so na dunajskem kolodvoru čakali Italijane nemški visokošolci.
Izgredi turških rezervistov.
OJpušJeni turški rezervniki so priredili v Trapezuntu prt d vladna palačo »aradi zaostale plače izgrede. Na sultanovo povelje so jim končno izplačali zaostanek 1500 funt,v.
Dinamit in puške v Solunu.
B e 1 g r a d , 19. nov. Kakor poročajo „Beogradske Novinec, je bilo v četrtek najdeno v solunskem zal va 18 zabojev dtna mita in 800 pušk, ne ve se od kod jo ta pošiljate v dospelr.
Mirovna konferenca.
Haag, 19. nov. (Reuterjev biro.) Kakor se govori, se ne bo vršila druga mi-
roma konferenca pred letom 1906 , tudi ne v slučaju, da v:ie vlada sprejmejo predlog predsednika Roosevelta.
Napetost med Bolgarijo in Turčijo.
Turška *lad» je sklenila, da ne dovoli povratka v drinski paSiluk begunoem, ki se ša niso vrnili. Žito se ie bati, da se zopet poostri razmerje /mod Tufčijo in Bolgarijo.
Štajerske novice*
Š Obravnava proti Antonu Majcen u se je pričela, Kakor smo že kraiko sporočili, v petek pred mariborskimi .porotniki. PriBtop v dvorano je bil dovoljen simo z vstopnicami. Majcen je bil obdolžen, 1) da Je v petek, dne 6 maja, zvabil kmetico Frae-gei iz MajSparga na neki travnik blizu Tržaške ceste v Mariboru, tam jo je vrgel na tla ter jo začel daviti. Raztsgal ji je obleko ter ji odtrgal žep, v katerem je imela okoli 6 K denarja, nato je zbežal v gozd. Pri pre* iskavi je našel o/ožnik na mestu napada en gumb moške obleke, ki je siičen ostaiim na Majcenovi obleki. Tudi odtise črevljev napadalca je narisal orožnik, ki so tudi vjemajo z MajcBnovimi Črevlji Obtoženi taji, čeravno napadena pod prisego trdi, da je on njen napadalec. M&jcan se izgovarja, da je bil do-tični petek doma pri svoji ženi. Po izpo vedi ženo pa je on prišel domu k nji še le v soboto zvečer. — Glavna obtožba se pa glasi zaradi umora deklo Antonije Pozeb, katero so nušli dno 22. avgusta t. !. zjutraj ob Dravi umorjeno. Umorjena je ležala popolnoma naga, samo z nogavicami oblečena, njena obleka je raztrgana visela po drevju po strmem obrež;u. Morili c je namreč Po zob umoril na visokem obrežju, ji strgal obleko s telesa ter vse zmetal po strmem obrežja v Dravo. Diava je pa bila nizka, žeto ni tiuplo padlo v vodo. Sum se je obrnil na Majeeaa, ker ga je več ljudi vi delo v nedeljo popoldne z umorjeno v dveh gostilnah v Mariboru ter v gostilni gosp. fckihutiko v Kamnici To gostilno sta zapustila okolu 10. nre ponoči. Na moBtu, ne daleč cd mesta, kjer je bila Pozeb umorjena, sta ju videla dva Msriuorčana, kako je na govarjal M*;cen de me, naj gre ž njim po ti samotni poti, no pa njprej po lepi glavni časti, Obdolženec pravi, da je šel do motita ž njo, kjer jo je peljal za koiuio ter jo na govarjal k grehu. Nato sU šla oba proti Mariboru. V Koroški ulici sta ju srečala dva fanta, ki sta mu Gdvzela dekle, nakar je šel Majcen domov. Kar so našli p?i Majconu krvavo obleko, ugovarja se z vsem mogočim : da je stri v gostlni kozarec in se vrezal v reko, da mu je tekla kri iz nosa. Vsa priča pa izpovsdo, da ga niso videle krvavega. Na vsako izjavo prič piavi Maj cen, da ni res kar izpovejo. Prvi dan so bile zaslišane vse priče. Obravnavi je predsedoval predsednik okrožnega sodišča, Perko, obtožbo je nastopal državni pravdnik Nama nič. Majcen je bil vsled izreka porotnikov obsojen v smrt na vešalih.
š Požar uničil je dne 13. t. m. gospodarsko poslopje obč. predstojnika gosp. Josipa Veberič a v Boraflovi (okraj Gornja Radgona) popolnoma. Z&žgal ja sedemletni občinski ubožec, kj.t.-rega je imel poneare čeni iz usmiljenja pri sebi. Zgoreli so vsi pridelki.
š Šmarje pri Jelšah Vsled odločnega nastopi naših dežolnozborskih poslan cev jim izreka odbor »alov. katoliškega po lit čntg* izobraževalnega diuštva" šmarskega okraja zahvalo in popolno zaupanje. Naprej za naša pravica po poti vztrajnosti in odločnosti. Živela obstiuscija ! Proč od Gradca 1 Avgust Cop, načelnik.
s Umrl jo na sjojem gradu član gosposke zbornice grof Adalbort K o 11 u-1 i n s k y.
V Ljubljani, 21. novembra. Is tabora slovensko - nemške liberalne sveže »Slov. Narod« si ubija glavo
z vprsšanjem: Csilu jo »Sloieneo« zwčel enketo o vseslovenski stranki ? Pravi, da so „klerikalci" zavrgli krščansko idejo, katero so smatrali dozdaj za glavno točko svojega programa. „Klerikalci" so začeli „vodeno politiko", in to — po mnenju „Slov. Naroda" — edino le zato, ker se duhovniki boje liberalnega boja proti svojim osebam. In sicer so duhovniki začeli to akcijo proti volji dr. Šusteršiča. „Slov. Narod" se silno boji vseslovenske stranke. Glasile slovenske-nemške zveze izjavlja:
»Vsaka stranka ima take javkače, in kakor balast jih mora vleči s sabo. Ali to nič ne dč! Mi ostanemo, kakor smo bili, in naši zatirani, zasmehovani in tlačeni somišljeniki po kmetskih vaseh se smejo v bodoče zanašati na nas. V tem je obstajala naša politika ter bode tudi v bodoče obsta-
jala. Ta politika ne prenaša nikakega ki-movstva; pri nas je samo dvoje mogoče: ali smo klerikalni, ali pa napredni. Vse drugo naj gre na gnoj!"
Glede na 'izvajanja g. Zabukovca piše „Narod": „Nobene zveze! Tako je, gospod župnik. Prav imate! Tudi mi smo tega mnenja."
»Zora«, glasilo katol -narodnega dljaštva, bo letos izhajala vsak mesec Sol. leta. Slovenskim dijakom in vsem, ki se zanimajo za dijaške razmere, list priporočamo.
Vseučlllški odsek Ravnokar izišla „Zora" piSe: Slovensko dijaštvo jo silno radovedno, kaj dela vseučiliški odsek, ker ne Bkliče nikdar nobene seje. Ali bomo tudi te v»žne dogodke, ki se vrSe sedaj, pustili v svetem miru mimo nas? Zganimo se !
Poslanec Pfelfer je vložil nujni pred log, da se škoda vsled požara na Biodu nemudoma oceni ter ubogim pogorelcem nakloni izdatna državna podpora.
Iipremembe v frančiškanski pro-vinoljl. P. Alkantara C r t a n e c v Novo mesto, P. Ferdinand Zaje v Ljubljano za subsidijarja in kurata v jetniš nici deželne sodnije.
—	Odmevi tržaških demonstracij.
Trst, 17. nov. — Isv. dopis. — Ntši vladi je bilo mnogo ležeče na tem, da priredč Italijani povsod veliko demonstracije proti dogodkom v Inomostu. To prepričanje n&m potrjuje naglica in nepopisno navdušenje c. kr. »Korrespondenz Bureau" a, ki jo teko vestno pošiljal po vsem svetu tudi najmanjše stvari, ki so se nanašale na dogodke v Inomostu. V tem navdušenju je prišel ta c. kr. avstrijski ^Bureau* tako daleč, da je po svetu telegr&firai, da so je goriški deželni glavar udeležil posvetovanja laških županov v Trstu, obenem pa da je pruv ob istem času predsedoval goriškemu deželnemu zbotu. Kako je to mogoče, je previdno zamolčal, kakor jo previdno znal zamolčati, kar bi bilo ntegnilo spraviti v kako neprijetno luč ono goapt de, ki se bratijo z iredentovci. Po vsej pisavi tržaških laških I stov bi ee bilo mo-reio ves teden pred nedeljsko demonstracijo sklsputi, da namerujejo socijalni demokratje prirediti kako protidamonstraeijo, a pokazalo se je, da so delali le reklamo za tako de monjtracijo. »Sole« pripoveduje calo, da se je policijski lavnatdj že proj izrazil: sBoeta videli, ktiko se bodo držali moji socijalisti." Na shodu mednarodnih socijalistov podal jo slovenski socijalkt v italijanskem jeziku izjavo slovenskih jugoslovanskih socijalistov. V demonstrativnem sprevodu šli so najprej socijalisti, za njimi pa ireden tovei. Iredentovci so vsi nosili zeleno tra kove na prs.h in prepevali n&s Stovonco iz zivajofio pesem „L*b83 pur ..." Na glavnem trgu bo iredentorci mahali z belimi, rdečimi in zelenimi robci. Med demonstranti bilo je mnogo mladih Židov, večina pa so bili magistratovi uslužbenci. Naša ljudstvo je ob strani gledalo, delalo dovtipe, a tudi škripalo. Mnogo dovtipov sem slišal tudi od ob strani stoječih Italijanov, — Na lesenem trgu prikazala se je iz okna neke biše itali janska trobojnicj. Pripovedovali so mi, da je bila pritrjena na metli, na kateri je bila na sliksna glava nekega vladarja . . . Vrhunec žaijenja nt šega naroda pa je bil na banketu, katerega je priredilo mesto — in kateri so morali plačati tudi slovenski davkoplačevalci — na čast laškim županom. Tu jo rekel ge riški župan Venutti, da Furlani varujejo italijansko zemljo pred slovensko barbarsko druhaljo! Zapomnite si to žaijenja slovenski državni poslanci ! Kakor nekakega mučtnika delal se ja tudi Camus iz Pascins, kakor da bi bili tudi IL-vatje razbili leške buče. Pred kazino državn h uradnikov so demonstrantje žvižgali, dasi so bili prav Členi tega dtuštva, ki so se vedno dobrikali vladajoči laški etr&nki in so že večkrat pova bili na sbode laškega poslanca Maizorano. Ši več! Da bi se ne moglo laškim uradnikom očitati, da so iredentovekega mišljenja, hottli so vreči kakor nek&k pesek v oči. ako bi se jim tako mišljenje očitalo s tem, da so se vpisali v imenovano kazino, kar naj jim priča, da so dobri p&trijotje; a iredentovci žvižgnjo sedaj svojim lastnim somišlje nikom. Mojo mnenje je sledeče: Ako bi so socijalni demokratje no bili na noben način udolež li te pristno nacijonalne iiedentovske demonstracije, bili bi jo gotovo razbili »pa trijotjo", ako bi jim bila vlada pustila prosto roko. Čo bi se pa s »patrijoti« združili še Slovenci — bil bi v Trstu konec vsem ire-dentovskim izgredom. A kaj čamo, če so sedaj iredcntovci pod varstvom avstrijskih bajonetov ?!
—	Blagoslovjenje farne oerkve v Gradu. Iz blejskega kota 16. nov. Skozi 70 let so se izražale želje po novi farni cerkvi v Gradu. Na Martinovo nedeljo dne 13. t. m. so se izpolnile. Bled je dobil
po neumornem prizadevanju č. g. župnika Janeza Oblaka-a, novo farno cerkev, katero je ta dan blagoslovil milostljivi gospod stolni prošt dr. Janez Kulavic. Stavbo je po prvotnih načrtih Schmidovih, v gotičnem zlogu jako solidno in lepo ter v splošno zadovoljnost izvršil ljubljanski stavbenik g. G. T o n n i e s. Delo prav res — hvali mojstra. — K blagoslovjenju zbrala se je velikanska množiča domačih in sosednih vernikov, a v cerkvi je bil še prostor — dokaz, da bode ista zadostovala tudi za Bled v bodočnosti. — Cerkveno pročelje je bilo za slavnost prelepo osaljšano z mlaji in venci. Pred postalom je bil napis, sestavljen iz samih cvetlic: Sv. Martin prosi za nas. — Zadnji govor v stari cerkvi, katero smo zapustili na velikonočni torek 1903, imel je preč. gosp. svetnik Janez Ažman, župnik gorjanski. V nedeljo je isti gospod zopet v novi cerkvi nastopil kot prvi govornik ter nam v mojstrsko izdelanem govoru naslikal pomen katoliških cerkvd in dolžnosti, ki jih kot verniki do istih imamo. Ljudstvo je z največjo pazljivostjo sledilo prepričevalnim in slavnosti res primernim besedam. Mil. gospod stolni prošt je imel pontifikalno sv. mašo. — Domači izvrstni cerkveni pevski zbor je pod vodstvom č. g. kapelana Fr. K i m o veča dovršeno pel gregorijansko koralno mašo „De Angelis", katera se je pela ob kronanju sv. Očeta Pija X. — Pri sv. opravilu so bili navzoči: presvetl. knez Ernest Windischgratz kot načelnik stavbenega odbora, c. kr. okrajni glavar radovljiški s c. kr. okraj, komis. Fr. Schittnik-om, občinski odborniki z županom J. Peternelj-om, duhovščina je bila s preč g. dekanom J. Novak polnoštevilno navzoča. Iz kranjske dekanije se je slovesnosti udeležil č. g. župnik Ig. Zupanec, kateri se je za časa njegovega službovanja na Bledu zelo zanimal za zidavo nove cerkve. — Naj bi Bog č. g. župniku O b -laku naklonil še prav veliko dobrotnikov, da bi do posvečevanja, ki se bode vršilo prihodnjo poletje, še dostojno mogel opraviti notranjost prelepe hiše božje! Blagi gospod naj bode prepričan, da hvaležni Blejci ne bodo nikdar pozabili župnika, ki jim je postavil tako zelo potrebno novo cerkev.
—	Tatvina v cerkvi. Iz B A Bistrice 19. nov. 1904: Neznan tat je v noči med 17. in 18. t m. ali istega dce v jutru, ko jo cerkvenik odjvonil dan, obe pušici pri stran skih altarjih šiloma iz zida iztrgal, ter ju z denarjem vrel odnesel. O uzmoviču ni no duha ne sluha.
—	Železničarji pri želeiniškem ministru Pri žoleeniškem ministru so bili pretefelo soboto strojevodjo v področju be-Ij&škega obratnega vodstva državnih žalezn c. Prosili so, naj se pravično uredijo nagrade za prihranjen premog s posebnim odrom na izjemne razmero prog v beljaškem okrožju. Minister ja obljubil preiskavo.
—	Umrl je Cerknem ms Goriškem bivši župan, trgovec in posestnik g. J*kob T u š a r. — Uaarl jo v Ločniku okoli 90 let stari Iv. G o t i č, ki si jo napravil tam a trgovino lepo premoženje. — Kap je zadela v Gorici nadporočnika 47. pešpolka Viktorja G r o g g e r j s. Zvečer je bil še v veseli družbi, ziutraj je umrl v svojem stanovanju.
—	Trebnje V nedeljo, 13. t. mes. je profzvišeni g. knezoškof dr. Anton B Jaglič posvetil veliki altar v popolnoma p?onovl|ersi dekanijuki cerkvi v Trebnjem. Pripeljal so ie v Trebnje v soboto popoldne ob pol 4. Na kolodvoru t»u jo psipravilo pošteno trebanjsko ^udstvo lep sprejem. ZbraU so s? gosp. dtkan I N*gocU», g. župan Hač z občinskimi odborniki in velifcim Številom vrlih mt ž iz cele župnije, Marijina družba z zt stavo h š.lska mladina pod vodstvom g. kapelana. Zup»n je najpreje poidravil g. knezoškcfa v imenu vsega d;,'brcmisltČ9j?a prebivalstva, na kar so je razvila vel čštstna procesija v lamo oiirkev. V nedeljo dopo'dno je bilo posvo čevanje oltarja ob obilni asistenci dekanijske in druga duhovščino — kosral eta pela vč. gg. frsnčiščkan^ki gvardijan p. Oto'{»r in vikarij p. Gothard iz No?ega mesta — popoldne pa sprejemanje mladeničov in dtklet v Marijino družbo. Vsn slovesnost se je zares lepo izvršila, vse pošteno Ijud tvo je bilo odkritosrčno veselo t.ga dneva; dekleta eo že celi tedon pletle vence, možaki so pa na polj.ili oelo množico mlsjev. s katerimi je bil okrašen ves prostor okrog cerkve; naii somišljeniki so tudi okrasili svoja hife, liberalci nič. Caikev jo preslikana vsa na freseo. Slikarije je izvršil lani in letos zares lopo dobro znani sliSsar g M. Koželj, kar |so vsi navzoči gospodje pohvalno priznali, le ena posameznost se bo popravilu. Altar;o jo prenovil pcz »tar fttefan Cadež iz Dupelj. Lihko rečem, da bo sp*d»l» naši corkev mod najlepšo v žk( fiji, čast bo delala župniji, pa tudi g dekanu, ki je mnogo zanjo žrtvoval. Tukajšnji liberalci so ob tej priliki zopet pokazRli svojo surovost. Naj nikar no mislijo, da jih je kdo pogreša!; ravno nasprotno, prav zato se jo \bb tako lepo i/vršilo, ker ni bilo nobenega liberalca blizu. Kadar bo zop*t koka slovesnost, sopet najbolje naredite, da
80 spet skrije te. Znana mi je cela vrsta posa meznib slučajev, ki kažejo, da tako surovih in zagriaenih liberalcev ni nikjtr več kot v Trebnjem, a stuoi se mi tu opisovati izbruhe liberalne besnosti. R«čem le to, da so se v si poSteno misleči graiali, a to je več vredno, kot če bi bili prišli liberalci k sprejemu hi navičino uganjat. Dal B g, da bi nedeljska slotvesnost rodila obilo dobrega za trebanjsko župnijo, da bi vsi krščansko misleči bili po nrjei v dobrem !	X
—	Pogrob ustreljenega Resmana se je včeraj vršil na Jesenicah. Z Jesenic se nam o tem piše: Mislili smo, da bo Dober-letov zavod tudi tukaj in pa kaj vencev. Pa ni bilo čisto nič. Ker pokojni ni bil niti v tovarni niti v kakem društvu, zato tudi ni bilo nobene kerporativne udeležbe. Ljudstvo pa se je v ogromnem številu udeležilo pogreba. Bilo je gotovo navzočih 2000 oseb.
—	Star samomorilec. Na Vačah se je na svojem vrtu obesil 70 let stari posestnik Franc Ravnikar.
—	Dva ognja Dne 15. novembra' ob V/1 uri popoldue je nastal v T o m i S 1 j u ogenj, ki je uničil 4 gospodarjem njihova poslopja in krmo za živino. Ljudje sumijo, da je zažgala zlobna roka. Velika do varnost je bila za celo vas in le s težavo se je ubranilo, da se cgenj ni razžiril. Župnijski hlev se je več krat unel, a pogumni možje so šli na streho in z mokrimi rjuhami so ogenj pogasili; dva sta padla s strehe in se nekoliko poškodovala. Priporočamo „ Vzajemni zavarovalnici", ds nekoliko poplača njih trud. Ker so po-gorelci na velihi škodi, prosimo, da bi usmi ljena erca poslala kak dar zanje na župni urad v Tomifilju. Ogenj bi bil kmalu naše veselje v žalost spremenil, ko bi se ne bil omejil. Dne 27. novembra imamo namreč vesel dan. Prevsvišeni knezoškcf pride ta dan v Tomišelj, da opravi vizitacijo, potem bo inštaliral prvega župnika v Tomišlju, g. Jcžef* Knifica, in sprejel bo v Marijino družbo 70 deklet. Ljudje se pripravljajo, da kolikor bolj mogoče olepšajo vas in cerkev ter Blovesno sprejmo ljubljenega nadpastirja. — Iz, Mirne peči: V Dolenji vasi mir nopeške občine je nastal v Četrtek požar in vpopelil3hiše in gospodarska poslopja ravno siedi vaii. Da ni pogorela cela vae, se imamo zahvaliti domači požarni brambi, ki se je na vso moč trudila, da je omejila ogenj. Čast ji 1 Za žgali so otroci. Zavarovani so bili VBi pa sestniki za male s\ote.
—	Občinska pisarna na Trebelnem.
V 233. številki „Naroda" je nekdo v dopisu s Trebelnega napadel našega g. župana. Ker tu v hribih ne prebiramo dnevnikov, smo o tem napadu izvedeli šele te dni. Sicer je naš župan priprost kmetovalec, a ima bister razum in ni tako „neumen" ali celo „imper-tinenten", kakor ga opisuje »Narodov" mazač. Že opetovano so ga občani izvolili svojim načelnikom. Tudi ni še nikomur storil krivice, ni bil kaznovan in ne v preiskavi. In zakaj ta jeza? Občinski odbor ne pusti, da bi si g. nadučitelj prilastil občinsko pisarno. Prejšnji g. učitelji so bili občinski tajniki in so tam uradovali, a ne med šolskim poukom. Odkar pa sedanji g. nadučitelj ni več občinski tajnik, se navadno uraduje v županovem stanovanju, ker je županu pisarna preveč od rok in je zato zadnja leta ostala večinoma prazna. Ker pa je sedaj zasedeno cerkvenikovo stanovanje, kjer je bila shranjena oprava občinske pisarne, je župan pustil to opravo prenesti nazaj v prejšnjo občinski pisarno, kjer je imel g. nadučitelj nekaj svoje hišne oprave. Zato sedaj taka jeza, dasi g. nadučitelj te sobice ne potrebuje, ker ima na razpolago vse prvo nadstropje s tremi sobami, kuhinjo, kletjo in drvarnico. Sicer pa bi imeli gotovo ozire, ko bi se g. nadučitelj malo več zanimal za šolo. Komaj po 10 do 15 otrok hodi v ta razred, drugi pa se potepajo okoli po vasi, ker ni nobenega reda. Čudno, da šolske oblasti vse to trpe. Ako bode dopisnik dalje sitnosti stresal, bodemo primorani jasneje govoriti, kar mu gotovo ne bode všeč. Kar pa se tiče orgljanja, naj bi bil dopisnik raje molčal, ker vemo, kako je. In glede snage pa pač šola ne more biti vzor. Dasi ima g. župan mnogo opravila pri gospodarstvu in v trgovini, vendar je njegov dom bolj snažen, nego dopisnikov. In če se je župan bil izučil tudi črevljarstva, to zanj ni nečast, ker so se in se še sedaj tudi mnoge visoke osebe in učenjaki ukvarjajo z rokodelstvom. Naš župan ni nasprotnik šole ali učiteljstva, pač pa je dopisnik sam, kakor kaže izkušnja. Ako dopisnik trdi, da je stvar glede občinske pisarne naznanil okrajnemu glavarstvu, nam je prav, bodemo vsaj priliko imeli, več o tem in drugem govoriti.
—	Občinska volitve v Zagrebu VIII. razredu je zmagala Starcevičeva stranka prava z okolu 550 glasovi. Značilno je, da si se proti tej stranki združili v III. razredu Obzoraši, mažaroni, soci demokratje in židje, ko so skupno dobili okolu 460 glasov. Čuje se, da bodo nekateri obč. svetniki iz bivše večine še odložili mandate, ker sma-trajo.izid volitev za nezaupnico. Sedaj je v
zagrebškem obč. svetu 17 članov »neodvisnega meščanstva", 17 mažaronov in 16 pristašev Starčevičeve stranke prava.
—	Ponarejeni bankovoi Tržaška fi-lijalka avstrijsko ogrske banke naznanja, da je v tržaški okolici veliko ponarejenih ban kovcev v prometu. Bankovci so se de precej posrečili, vendar se lahko spoznajo na napačno zarisanih podobah in angeliib.
—	Veteran Is Amerike V Poljanici (P5llandl), kočevski vasi ob cesti Toplice-Crmošnjice je umrl 17. t. m. v starosti 78 let star vojak Janez Kramer, ki je pred 40 leti slutil v armadi severno ameriških držav ter se udeleževal tamošnjih notranjih bojev, ssl je v Ameriko krofinjarit. Ker mu je to premalo dohodkov donašalo, se je oglasil kot prostovoljec k armadi in bil dobro plačan. Služil je ondi pet let Dobival je lepo pokojnino 180 K na mesec in na stare dni lepo živel v domačem kraju. Enkrat ga je prišel Cvlo ameriški konzul iz Trsta obiskat. Govoril je prav dobro angleški. Dan pred smrtjo je spodbudno prejel sv. zakramente po goip. župniku iz Toplic in naBtopno noč sklenil. Naj veteran mirno počiva v domači zemlji!
—	Poročil se je danes v Bazovici g. Karol G r u n t a r , učitelj v Sežani, s gdč. Olgo Urbančičevo. hčerko posestnika
v Bazovini.
—	Črni vrh nad Idrijo. Dobro bi bilo tudi črnovrškemu županu pogledati ne koliko v račune, kakor je to nekdo storil pri bivšem idrijskem županu. Marsikaj čud nega se pripoveduje med ljudstvom.
—	Konj — kardinal. Nekaj povsem novega! Ia vendar je to to silno staro, celo is srednjega veka. Tako vaaj pripoveduje v »Soči« neki kcbariški »liberalec« v dolgem dopisu, v katerem je pa edino to pametno naredil, da se ni podpisal ter se tako skril, da se ne more vedeti, kdo je gospodar vse tiste duševne revščine, ki se kaže v onem dopisu. S tem je gotovo UBtregel vsakemu, ki se v javnosti sramuje imena »liberalec". Povej »liberalen« še večjo neumnost, tako, da jo lahko fotografiraš, in on — bo verjel, samo da je vmes kak duhovnik, še rajši kak višji cerkven dostojanstvenik ali kar narav nost papež in pa, da je, če le mogoče iz srednjega veka. Petem ti bo veroval vae[! Tako je Bedaj ^liberalna vera in pamet »So-činih« vernih čitateljev za eno modrost daljša, namreč, da je „ o n i osrednje v e š k i papež posvetil svojega žrebca za — kardinala". Kdor te neumnosti ne veruje, je gotovo nazidnjak, surov in zabit, kaj ne, ti kobariški »liberalec« ? Gibršček je lahko ponosen na sto jega »loncmana« z »liberalno« inteligentnostjo. In da je nanj ponosen je dokaz, da je natisnil v stoj »šornal« ta največji dokaz rev ščine »liberalne« pameti. Res, ni čudno, da je marsikdo razžaljen, če se ga prišteva „li beralcem".
—	Is Železnikov. Zajec za plotom. Strahopetni Grmek, ki sa skriva z> Tavčarjevim imunim hrbtom, hoče smešiti našega vzornega, splošno spoštovanega župana g. Fr. Košmelja. Kadar bodo dopisniki »Slov. Naroda" prelnali kri za našo ljubo Avetrijo in s tem pc kazali ljubezen do domovine in ljubega vladarjr, takrat naj šele smešijo pobskurn h listih, katerim lahko pri števamo „SiOv, Narod", vojaške veterane, ki so se odlikovali v hudih bojih Neizkušeni mladeniči berite knjigo družbe sv. Mohorja „Slovenski fantje« na strani 62 in molčite 1 — Moderna večerja. Pred 14 dnevi je bil v Železnikih velik lov, ki se je vsled maflka lovcev slabo sponesel. Vs'ed tega so po večerji do kosti obrali nekaj duhovnov in županov iz naše doline, vkljub temu, da so imeli poleg sebe veliko bolj mastnega prifarškega župana in njegovega brata. Morebiti * ta namen najeti lovec Pustotnik iz Suše nikakor ni delal časti najemniku lova g. Novaku in svetujemo mu, da tega človeka odstrani iz lovskih krogov, sicer bomo skrbeli za hitri odhod iz našega trga za take tiče.
—	Ponesrečena deklica N« Bregu pri Borovnici so se igrali otroci pri ogn^u. Mariji Vadnal se je vnela obleka. Deklica je nevarno opečena.
Ljubljanske novice
Jubilejna slavnost v čast Brezmadežni,
ki jo je priredila ljubljanska moštu Marijina drutba v Križankih s sodelovanjem ostalih Marijinih družb ljubljanskih in nekaterih okoliških, se je včeraj popoldne izvršila iz vsnredno lepo in v najlepšem redu. Sprevod z Najsvetejšim, ki ga je vodil presvetli kne zoškcf ob obilni asistenci in hi sega je udeležilo naJ 2000 članov in članic Mar.jinib kongregacij, (samo v vrstah uršulinskih dveh družeb smo našteli 350 članic), se je po na znanjenem redu točno ob 1/,4 uri jel pomi kati od križevniške cerKvo po Gosposkih ulicah s prekrasnim kipom Brezmadežne na čelu, ki je bil ravno sedaj naročen za družbo gospodifen pri uršulinkab, v ur iulinsko cerkev. Gg. bogoslovci so med potjo peli litanije pre s v. Srca Jezusovega, o Ipeval pa je ad hoc sestavljen mešani zbor pod vodstvom društvenega pevovodje g. Černiča.
V dolgi vrsti sprevoda smo poleg zastav ljubljanskih Marijinih družb opazili takoj za kipom M. B. novo krabno zasUvo »katol. društva za delavke", »Zvezino« zastavo sv. Mihaela ter sastave Maminih druib iz D M v Polju, z Dubrove, St Vida in c.loizŠna-rija pod Ljubljano. Lspo je bilo videti izredno veliko število belo oblečenih kongre ganistinj, izmej katerih jih je osmero svetilo pri kipu Brezmadežne, ostale so se razvrstile neposredno pred duhovščino. Ko je sprevod dospel v nadvse Čarobno razsvetljeno uršu linsko cerkev (posebno pozornost je vzbujal v prezbiteriju prosto viseč električni napis „Ave°), je stopil na lečo presvetli krezoškof, bi je z njemu lastno ognjevitostjo prepričevalno govoril o velikem pomenu Marijinih družb in pa češCenju Brezmadežne sploh. Opisoval je visoki govornik povstanek Ma rijinih družb, krute boje, ki jih je moralo in jih še sedaj mora biti krščansko ljudstvo preti onemu, ki mu je Brezmadežna strla glavo, in njegovim hlapeem, n;ih navidezne uspehe, nasproti pa tudi podal dokaze, ko like in kako mnogotere zmage si je o vsi h časih priborila vojska Marijina. K sMepu je presvetli poživljal navzoče, naj vstrajajo na pričeti poti in isprosijo Marijine pomoči sebi, svoji oiji slovenski domovini in razburkani Avstriji, da pridemo konečno vsi po Mariji k Jezusu, kakor nam je lepo predodii današnji sprevod z Brezmadežno na čelu in z Najsvetejiim. Po goveru je presvetli blago slovil kip Brezmadežne, in nato je pela du hovšflina litanije M. B, odpevale pa so na koru čč. uršulinke ter ljudstvo po cerkvi. Po danem blagoslovu se je vrnil sprevod v istem redu po Vegovih u!. v krasno ozalj šano kriievniško cerkev, katere fasada je bila lepo razsvetljena. Tu ae je odpela za-hvalnica in podelil sklepni blagoslov. Tako se je častno izvršil jubilejni praznik ljub ljanskih Marijinih družb — K sklepu mo ramo pohvalno omeniti, da bo bila z malo izjemami lepo razsvetljena okna hiš, mijoo katerih se je pomikal sprevod, in da je mestna policija vzorno skrbela za red vkljub ogromnemu številu gledalcev.
Krščanska ženska zveza je imela v petek ob pol 3 svoje prvo predavanja v zim skem tečaju. Predaval je g. stolni vikar J. P o t o k a r o „delovanju krščanske žene na karitativnem polju". Omenjal je raznih dobrodelnih ustanov, pri katerih kaj uspešno delujejo dame iz najboljših krogov ter po jasnil, kako bi se dalo tudi pri nai kaj sto riti v tem oziru Predavanje je bilo dobro obiskano. Prihodnje predavanje bo 2. de cembra.
Društvo sv. Marte je imelo v nedeljo 13. t. m. redni občni zbor. Društvo šteje 260 članic. Tekom tega leta je spre jelo društvo 716 oseb ter jim dalo pretio čišče.
Javno predavanje. Jutri predava v »Slo-ven. kršč. soc. z»ezi«, Selenburgove ulice št. 6 g. Podlesnik o postanku in rasvoju bank. Začetek tečno ob pol 8. uri zvečer. Gostje dobro došli!
Shod bojevnikov, ki bo bili v okupa cijski vojski, je bil včeraj v salonu gostilne g. Beliča na Dunajski cesti. Pismeno je opravičil svojo odsotnoBt bivši častniški na mestnik in imejitelj srebrne kolajne I, reda g. Frančšek Košmelj, župan v Žsleznikih z željo, „da se še ob 30letnici vidimo. Tudi g. G.rše zaradi bolezni ni mogel na shod. Shod je otvoril trgovcc g Blaznik, ki na znani, da je namen shodu Be zahvaliti go spodu ritmojstru ces. tel. straže Jerneju Andrejka pl. Livnograd, ker ji spisal knjigo »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini I. 1878 " G. profesor Iv Sve tina pravi, da go ped ritmojster res zasluži zahvalo, ker se je budil, da ie popsal vsp, kar se je 1. 1878 v raznih krajih godio v Bosni. Predlaga, naj bi se zbrani bojevniki g. stotniku brzojtvno zjhvclli. Po daljšem razgovoru, katerega s> sa udeležili gg. sod nijski (fioial Pogačnik. Seme in Blaznik se je sklenilo g. ritmojstru cdpcslati sledečo brzojavko: »D»nes v Ljubljani zbrani bn jevniki z I. 1878 izrekajo Viš?mu blagorodju s patriotičnim navlušenjem najtskre nejšo zahvalo za krasno knjigo „Slovenslii fantje v Bjeni in H rceg. vini 1878". S tem delom, katerega nadalje vanjo željno pr ča kujemo, ste po z»služei;u < značili trad ci onelno hrabrost slovenskih sinov, p« tudi postavili nnSi lepi domovini časten spo menik. V imanu zbranih soboj vnikov: Al bert Pogačnik, c. kr. cfijul; dr. Ivan Sve tina. c. kr. pr f ; Lorens B azn k, trgovec". G. B 1 a s n i k priporoča, na] bi sobojevniki pustili vezati knjigo BSlover,ski fantje v Bosni" pri g knjigovezu Franu B r e -a k v a r j u , v Ljubljuni (Ribji trg), ki je oskrbel kraste platnice z» 80 v. Platn ce z vezavo veljajo pa 1 K 20 v. Z ž vb klici cesarju g profesorju dr. S v e t i n i ia it daljnih Zirov na »hod došlemu sobojevniku Ivanu P e t e r n e I u jo bil zakljuSen shod. Na telegram, ki so ga poslali dno 20. t. m bojevniki z leta 1878 pisatelju kn.igo »Slo venski fantje v BoBni ia H.rcegovini 1878«, je doiol danes dno 21. t. m. telrgrafiioi od govor na naslov pref. dr. Ivana Svetine: »Vam in vsem včeraj zbranim sobojevnikom
iskrena hvala za preprijasni pozdrav. Andrejka«.
V Carigrad je danes odšel č. p. Adolf Č a d e ž, demtdaj kapelan pri frančišk. žup niji v Ljubljani. Redovni p. general je namreč pisal, da mora provinci a poslati enega patra v Carigrad, ki je zmožen nemškega in enega Blovsnskega jezika. Oglasil se je p. Adolf, ki je odpotoval po morju preko Aten. Bodi mu pri novpm poslovaniu srefa mila!
Jadrnica na Ljubljanici. Minule dni, ko je pihala in brila po mestu ostra burja, pritrdil in razpel je na Ljubljanici neki trnovski »gondolier" jadro, in močni veter je s precejšno naglico gnal čolnič proti Ljub-ljaničinemu toku dalje, notri pa so sedeli trije moški in se zabavali.
Porod na cesti je imela pred hišo št. 101 na sv. Petra cesti delavčeva žena Marija Po-deržaj iz Sifike štev. 123. Prepeljali so jo v bolnico.
Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje vrši se v sredo, dnč 23. t. m. ob 6. uri zvečer v deželni bolnici. — Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Diskusija o enteroptozi. (Predavanje dr. A. Homana). 3. Demonstracije. 4. Slučajnosti. — V Ljubljani, dnč 19. novembra 1904. — Dr. K o p f i w a, t. č. predsednik.
Nova akcijska družba. Na zborovanju, ki se je vršilo na vabilo »Kreditne banke" za ustanovitev akcijske družbe ki bi zgradila tovarno za izdelavo ledu, je bil dotičpi predlog odklonjen in se torej družba ne ustanovi.
Maščevanje ogoljufane žene. Orožniki so pripeljali v Hrušico Marijo Polenta. Zalotila je svojega moža pri nezvestobi, udarila ga s kladivom po glavi, ter ga smrtno-nevarno ranila.
Nesreča. Fijakarski hlapec Franc Škrabc je povozil posestnico Marijo Platner iz Iške vasi. Poškodovano so pripeljali v deželno bolnico.
Led se Je udri na Malem Grabnu kletnemu učencu Jožefu Štefanu. Padel je v vodo, a se še pravočasno rešil.
Umrl je g. Franc Martine, c. kr. ravnatelj dež. deske v pokoju.
Slovensko gledališče Jutri senzacionalna igra v petih dejanjih iz dobe preganjanja kristjanov: »V znamenju križa". Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Aretiran je bil Rudolf HSnig, ker je na sumu, da je ukradel eno krtačo in kladivo.
Preselitev uradov »Mestne hranilnice" Be izvrši šele z novim letom, stranke in trgovci pa bo ie notri.
Zabavni večer »Glasbene Matice" se je v seb t'> izborno vršil. Več jutri.
Odlikovana domača tvrdka Pivovarna G. Auerjevih dedičev v Ljubljani, ki je bila početkom tega leta odlikovana na razstavi v Parizu b fiestnim križem in zlato kolajno, razstavila je svoje pivo meeeca septembra na razstavi v Londonu, ki se je vršila v takoivantm „CryBtal Palače". Tam je dobila zopet največje priznanje: časten križ in zlato kolajno. Tvrdka je bila toraj tekom enega leta v d rt h svetovnih mestih s naj višjim odlikovanjem počaščen«. To je pač najboljše priporočilo za to res domače podjetje !
Nevaren tat aretiran. V soboto smo poročali, da jei Ivan Zabjek ljubljanski postopač ednesel svojemu gospodarju 11 K. Zabjeka je danes mestna policija aretirala in iaročila
sodišču
Na oklicih so bili včeraj: Gosp. Franc Stare, slikar, z gdč. J u 11 j a n o Zupančič; gosp. Matej Rasberger, elektrotehnik v papirnici, z gdč. Karo-lino Seražin.
Tomaševič zmagovalec. Tekmovalni boj mod ToooaševUem, Koubo in Italijanom Frankcm končal se je v soboto in nedeljo z zmago Tomaševičevo.
Na novem pokopališču se prične v kratkem graditi Stavilo vsth potrebnih objektov, kakor so: prostori za duhovnika, cerkve-nika, kapela z zakristijo in svonikom, mrtvašnica, 2 metra visoki zid okolu pokopališča in še nekaj drugih prostorov. Do zdaj jo že del ene «tavbe zgrajen in tudi mate-rijal navožen. Zjonove porabijo iz dosedanjega zvonika.
Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Z najvišjim odlokom z dne 9. julija t. 1. dovolilo se je avstrijskemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih in njega podružnicam, da smejo v svojem pečatu imeti cesarskega orla. To dovolilo priča o naklonjenosti do društva na najvišjem mestu. Kranjska podružnica pričela je svoje delovanje s tem, da je izdala spominske listke, ki obsegajo kratko podučilo o jetiki. Tiska se jih za zdaj 5 0.0 00 slovenskih in 10.0 00 nemških. Razpošiljatev po deželi, na okrajna glavarstva, občinske urade, duhovnike, učitelje itd., se bode kmalu pričela in se bodo spominski listki pridejali tudi ljubljanskim dnevnikom kot priloga. Vele-zanimive podučne brošure prof. Weichsel-bauma, podružnica za sedaj ne more izdati, ker ji primanjkuje sredstev; pač pa se je •brnila na »Družbo sv. Mohorja" s prošnjo,
da bi prihodnje leto za svoje mnogoštevilne člane izdala ilustrovano brošuro o jetiki, ki bi jo preskrbela kranjska podružnica. — Za prve izdatke naklonila je Kranjska hranilnica podružnici 300 kron. V kratkem namerava podružnica v različnih mestih in industrijalnih krajih kranjske dežele prirediti predavanja o jetiki. Ustanovitev krajevnih odsekov po deželi pa misli za sedaj opustiti, ker se mora saj v pričetku gledati nato, da ostane vse delovanje osredotočeno in da se ne cepijo prispevki. Glavna skrb mora sedaj biti ta, da se nabere dovolj denarja in da se ob morju kupi zemljišče, kjer bi se zgradilo zdravilišče in zavetišče za odrasle in otroke. Želeti je torej, da društvu ne pristopi le obilo ustanovnikov, podpornikov in članov, katere itak s požrtvovalnostjo vabijo in nabirajo članice damskega društvenega odseka, temveč da se pojavijo dobrotniki, ki bi z večjimi prispevki podpirali človekoljubne namene društva. Poleg tega delovanja pa obrača podružnica vse pozornost na to, da podpira uboge in enemogle jetične in da varuje in podučuje njih svojce in sostanovalce. Sploh pa podružnica ne misli toliko na zdravilišča, kakor zavetišča. Nje glavni namen je odvračanje jetiki, to pa se da predvsem doseči s tem, da se varujejo oni, ki imajo bolezensko nagnjenost, ali ki so le lahko oboleli. Težko obolele jetične, morajo predvsem prevzeti drugi zavodi, posebno bolnice, hiralnice itd. Kadar bo podružnica imela zadostnih sredstev, bode svojo skrb obračala tudi na to polje. — Vsi dopisi na podružnico pošiljajo naj se za sedaj predsedniku, dvornemu svetniku g. F. Schaschl-u, na Kongresnem trgu št. 8.
Književnost in umetnost.
* Slovensko gledališče Intendanca slovenskega gledališča je najbrž mnenja, da mora včasih med dobrim tudi nekaj slabega nuditi občinstvu. — In če je kaj slabaga na •vetu, je to pač »veseloigra« — »Japonska vaza«, nekak stvor raznih prizorov brej glave in repa in brez — vsebine, aamo-obsebi umevno brez vsake tehnike. — Ka rakterizasija oseb — rekli bi »in der Luft achwebend". — Iz celega dejanja, n. pr. ni razvidno čemu vara Antoinette svojega soproga, in to naj bi bila snov celi igri. — Par prepirčkov, malo razburjenja, nekaj »razkritij« — pa je vsel — Za bo doie se siaer prav spodobno, a odločno za varujemu pred stičnimi produkcijami. — Saj ima gledališče vendar kulturen namtn izobraževati, a kje je v »Japonski vazi« le jeden pasus, vreden posnemanja, saj veselo igra navzlie svojim dovtipom in nedovtipom niti zabavna ni. — S oer se je igralo prav dobro, konverzacija je bila dokaj živahna in mi bi samo želeli, da bi igralsko osob|e vsaj toliko truda posvetilo tudi drugim, vrednejšim predstavam I Toplo pohvalo zaslužita v prvi vrsti gdč S p ur na ing. Verovšek, a tudi ostali igralci so naredili iz svojih vlog, kar je bilo pač mogoče. Pričakujemo, da nam da siav. intendanca kmalu kako klasično delo. — „S i -vil j a" jo burka in se je včeraj tudi l*ot taka — na prav »nedeljski" način predstavljala. — Sicer se pri jednak h igrah sme ekstemporirati, a do gotove meie; — ne več! — To naj si gospodje in tudi dame jedenkrat za vselej zapomnijo, — V tej igri je prvič v več.i vlogi nastopil g. A m • brož kot spevokomik. — Sjdbe o njem za aedaj še ne moremo i sredi: morda postane boljši.
Večerna predstava opere „L o h e n g r i n" je ugajala. — Sicer so se mestoma pojavile manjše hibe, a to menda spada na rovaš nedelje. — Jako dobro je pola E zo gospa S k a I o v a ; njsn glas je zelo simpatičen in v VBeh legah polnodoneč, into-nacija pravilna. — Vročen jej je bil velik cvetlični šopek. — Posebno hvalo z »služi g. Orielski v ulogi Lobengrina. — Gosp. Perše pa topot v vlogi kralja Henrika nI dosegel popolnega uspeha.
Moški zbor je dober, a ženski — kar opetovano povdarjamo — letos ni tak, kot prejšne čase.
Bazne stvari.
Najnovejšo od rasnih strani.
Velik vihar. Is Novega Jorka poročajo: 14 t. mes. je tu divjal orkan, ki jje napravil v okoliši veliko škodo. Polom Ijena so drevesa, brzojavni in telefonski dro govi ter hiše razkrite. — Trije mo rilci obsojeni nasmrt. V Bokes Gyula na Ogrskem so bili obsojeni na ve-š«ia delavci Andrej Fitero, Ivan Pepovič, Simon Dumbrava, ki so umorili 82 let sta' rega premožnega posestnika Fjhsrja, ki jim je dal prenočišča. Obesili so tudi njegovo vdo?o, ki pa je na čuden način ostal* živa Ta jih je iipozuals in ovadila. — V 5 6 letih naberačil 145.000 lir. Pri Porto Maurizio v Italiji je umrl neki Belloni, star nad 80 let, ki je beračil od svojega 24 leta. V njegovi hiši so našli to liko državnih obveznic, zlatega in srebrnega
denarja, da znaša vse skup lepo svoto 145 tivoč lir. — Predor pod slapom N i a g a t a , ki omogočuje skozi zavarovane odprtine gledati ves ogromni pad slapa, so ravnokar dovršili. — Velika eksplozija plina, li C ka«a poročajo : Kakor je dosedaj k^nštatirano j« eksplodiralo v tu kajšaji plinarni 18 reaerv .arjev plina. Ponesrečilo «e je 40 o«eb. Osam mrličev so ie našli. Iščejo še 10 oseb, ki so najbrž tudi prišle ob življenie. — Stavkati name ravajo na Dunaju nakladalci premoga. — Indijski podkralj. Za indijskega podkralia ie zopet imenovaa lord Curzon. — Oton Tausnig, znani de fravdant, je poizkušal uiti, ko so ga peljali proti La< Palmas. Vendar «o ga aopot prijeli in prepeljal', v Barcelono, odkoder ga bolo avstrijski policijski organi peljali na Dunai.
V žepni uri človeški glas Neki urar v Švici je pridjal mal fonograf meha nitmu v žepni uri ter tako dosege1, da njegove ure naznanjajo čas s človeškim gtasom, ki se čuje n« 6 metre v da'»<.
Far črovljor aa 4000 mark. Najdražji črevlji, kar se jih je sploh nosilo ima neka znana dama iz lond< nske družbe. Poleg krasne oprave, ki je stala ogromne svote je imela pri neki prireditvi črevljs, ki so bili pokriti z dragimi kameni — dijamanti, rubini in bis«ri. — Vsak teh črevljev je stal več k« 100 funtov ftteilin^ov.
Kaj je slava? Nek a smešna zgodba o Elmondu R stindu kroži sedaj v francoskih listih Ko je ta pred kratkim obis<al svojega prijatelja na dežel', je prijatelj ravno spremljal svojega gostilničarja, ti je hotel vpisati svojega novorojenčka U-adnik, ve sten m >ž, je vpisal otroka, se obrnil proti Rostandu kot prvi pri*i in vprašal: „VaSo ime, gospod?" — »Elmond Ristand". —• »Vaš stan?" — »Pisatelj in ud francoske akademije". — „Dobro", je odvrnil uradnik, .morate se podpisati; če ne znate pisati, pa se podkrižajte".
Izpred sodišča.
Ltpred de&elnega sodišča.
Napad brez vzroka. Janez Skok, hlapec iz Domžal je bil obsojen na štiri meseoe težke ječe, ker je v Kamniku z nožem sunil v hrbet Jerneja Habjana. — Sina oškodoval, b men Lah, 64 let stari posestnik na Dovjem je v pijanosti svojega sina Franceta nevarno poškodoval z no žem. O osojen je bil na 1 mesec s postom poostrenega zapora. — Zasramovalec zakramentov. Na dvorišče Frolichove gostilne v Kamniku je zasramoval Janez Tome, posestnik v Lokah, dve pošteni dekli, ki sta hoteli k izpovedi. Zasramoval je obhajilo. Sedet- bo moral šest tednov. — Orožnika izzival je Janez Brojan iz Stoba ter se z orožnikom ruval. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. — Iz zapora pobegli tat. Iz zapora v Radovljici pobeglega tatu Tomaža Pretnerja, dninarja iz Jereke, je sodišče radi raznih tatvin in contuaaaciam cbaodilo v poldrugo leto težke ječe in oddajo v prisilno delav nico.
Primorske novice.
p „Deutsches Hans« nameravajo zgraditi Ne«*ci v Pui|U.
p Utonil je v Soči pri S?. Luciji neki Ivan Macfreaa Sel je z vozičkom demov is malina, voz je zdrsnil pod pot, on skočil za njim, pri tem pa padel v Sočo ter utonil.
Telefonska In brzojavns poročila.
Budimpešta 21. novembre. Včeraj so dijaki po Budimpešti priredili večje demonstracije. Ker so razgrajali tudi na univerzi, je iuristična fakulteta zaprta.
Budimpešta, 21 novembra. Včeraj je liberalno meščanstvo imelo shod, na katerem je obsojalo obstrukcijo. Ko je po shodu šel Tisza v stanovanje Khuen Hedervaryja, ga je napadlo 500 ljudi ter ga obmetavalo s sneženimi kepami. Policija ga je branila. Aretiranih je 40 oseb.
Budimpešta, 21. novembra Iz liberalne stranse so še izstopili: grof Julij Andra«sy, gref Aleksander Aadra3sy, Emil Desi0'>fly in Ladislav Szemsey
Dunaj, 21 novembra. Grcf Tiara je danes cesarju v posebni avdijenci porečal o položaiu
Dunaj, 21. novembra. „Nova Reforma" piše, da je vlada že sklenila slovanskemu prebivalstvu v Šleziji dati nekaj jezikovnih koncesij v ondotni j u s t i č n i upravi. Če je ta vest resnična je jako neprevidno, da jo sedaj prinaša slovanski list, kakor je tudi silno neprevidno, da nekateri slovanski listi obešajo na veliki zvon javnosti, kaj naj Slovani dosežejo.
Tokio, 21. nov. Valed akcije na Sahu se razvite skoro gotovo velika bitka. Ruai hoč«jo Japonce izvabiti iz pozicij Ruaki napadi so odbiti, a Japoioi niso izrabili svojih uspthov.
Peterburg, 21. novembra. Po odbitem japonskem napadu na Putilov grič so Rusi videli veliko japonsko vojsko, ki se pripravlja na napad. Na Šahu je rusko topništvo prisililo Japnce, da so se umaknili. Na našem vzhodnem krilu poizkušajo močni japonski oddelki, da nas obidejo. V naši vojski vlada zavest, da se ne umakne iz Mukdena.
Peterburg. Kuropatkin brzojavlja, da po noči 19. t. m. ni bilo bojev.
Peterburg, 21. novembra. V kratkem bo osnovanih 17 posebnih praporov, da na-meste izgube na mandžurskem bojišču. Tu pričakujejo dne 23 novembra 30.000 re-servistov, ki pojdejo na bojišče.
Mukden. Tu se govori, da je cilj baltiškega brodovja Vladivostok in ne Port Artur.
Mukden, 21. novembra Tu se prepričanja, da se bo portarturska posadka vzdržala do skrajnosti. Tudi če bi padle zunanje utrdbe, bi Japonci še mnogo žrtev potrebovali, da bi prišli čez 10 metrov globoki jarek, ki obdaja mesto. In če bi tudi vzeli notranje mesto, ne imeli bi časa utrditi zopet ebrežne utrdbe do prihoda baltiške eskadre.
Mukden. Japonci so pri naskoku 15. t. m. doživeli nov velik poraz.
Krakovo, 21. novembra. Pred obe-šenjem je zblaznel tu radi roparskega umora obsojeni Ivan Sobol. Pripeljali so ga v bolnico. Skoraj gotovo ga bo sedaj cesar po-milestil, ker se blaznega človeka ne more obešati!
Krakovo 21. nov. Policijski ravnatelj Stefm Galioki je aretiran radi zlorabe uradne oblasti. Nazsanil je posestniku Aagelusu, da sa bo pri n em vršila hišna preiskava.
Inomost, 21. nov. Morilec Klein je ca poti sem obolel.
Varšava, 21. novembra. 353 mladeničev, ki se se udeležili sedanjih demonstracij je aretiranih. Pri nemirih padle, so na tihem pokopali.
Waahington, 21. nov. (Koresp. urad) Včeraj dopoldae so odkrili spomenik Friderika II., katerega je daroval Zadinjeaim državam nemški cesar Viljem v znak zahvale za slovesni sprejem svojega brata ob obisku v Ameriki. Navzoč je bil tudi predsednik Roosevelt
Praga, 21. novembra Stavoi tukajšnjih listov stavkajo.
Špecerijska
prodajalna, ^^^
obstoječa že 50 let v mestu blizu Ljubljane, na zelo dobrem kraju se odda s^s^s^s^s^s^s^tctsss'
v najem
pod ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo »Slovenca«.	1929 4-2
1051 (1-1)
Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega in srčnodobrega soproga, očeta, oziroma strica, gospoda
Franc Martine
c. kr. ravnatelj deželne deske v pok., posestnik častne svetinje za 40 letno zvesto službovanje
ki je po kratki mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v 82. letu svojega od neumornega dela in neizčrpne dobrote do svojcev izpolnjenega življenja, danes ob polu 1. uri popoldne mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se bode v torek, dne 22. novembra, ob 3. uri popoldne v hiši žalosti, Cerkvene ulice h. št. 5, svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položilo k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Blagi pokojnik se priporoča v pobožno molitev in časten spomin. Prosi se tihega soialja.
V Ljubljani, dne 20. nov. 1904.
Katarina Martine poroj. Plank
soproga.
Anton Martine Adela Martine
tajnik „Vzaiemno podpornega učiteljica društva" sin.	hči.
Listnica uredništva:
Raznih dopisov, namenjenih za s o b o t n o Številko nismo mogli priobčiti ker so r.am došli še-le v soboto popoldn«, tako 11 pr iz blejskeaa kola, z Dunaja, Mnr.l ora i. t d. Neiaj di uajih dopiso/ smo morali odložiti radi n >dostaja-ija pros'ora. Tud' danes še u:smo mogli vseh priobčiti Prid-; vse na vrsto! Gospodi dopisnike pros mo, naj nam spotoče vsako n o v i c o , a p Sejo naj kratko.
*v - je naprodaj v Nadgorioi št. 8. pri Črnučah.
Hiša je v dobrem stanu, z opeko krita, stoji ob cesti in ima tri sobe spodaj, zraven še jedilno shrambo in podstrešno sobo. Pri hiši je tudi 347 kvadratnih sežnjev vrta.
Več se izve pri Iv No vak v Mengšu. 1346 2-1
Hiša
ITITOIT
Dne 26. nov. 1.1. ob 10. uri zjutraj vrši se v Postojni štev. 257 v hiši 1949 i-i jamskega blagajnika
prostovoljna dražba
skoraj novih mobilij
in sicer je na prodaj:
1.	popolna sprava za jedilno sobo,
2.	svilena salonska garnitura,
3 popolna oprava za spalno sobo,
4.	popolna kuhinjska oprava in posoda,
5.	šivalni stroj, preproge, zagrinjala i. t. d.
Te mobilije se do (lneva licitacije lehko ogledajo in eventuelno ludi iz proste roke kupijo.
Za gg.porotnike!
Povodom bližnjega porotnega zasedanja priporočam v bližini železnice in c. kr. dež. sodišča se nahajajoči
hotel „Ilirija"
v Kolodvorskih ulicah št. 22
z nanovo in moderno opremljenimi sobami za potnike in kopalnimi sobami, z dobro znano kuhinjo, izbornimi naravnimi vini poleg dobrega marčnega piva iz združenih pivo-f varen Žalec-Laško, kakor tudi slavnoznani pilzenski
'J	Kavarna v hiši.	^
Številnega obiska prosi velespoštovanjem
Fric Novak.
m- Pijte
Klauerjev
»Triglav"
najzdravejšl Yseh likerjev.
6441 50—ltO
Poštena, inteligentna gospica
išče službe
v Ljubljani kot blagajničarka v kavarni, restavraciji ali kuhinji, event. kot prodajalka kruha ali slaščic.	188& 3 Naslov: A Bisjak, pri A. Sever, Trst. Šalita di Fromontoria št. 10, lil. nadstr.
anje

Buci gla^euirjci
gS" prodnsta ^
po jako nizkih cenah; 1. jako dobro ohranjena ; 2. jako pripravna za učenje.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca".	1932 3-- 3
•	O ... I•••••••••••••••••••••••••••••••••••••.
It S t!!!!i!!!!!!!!!StSSSSSSt»t!S J!S 5!t S!!S S!t!Jft
TiffltVPff '^oča, v poljubni boji, je najboljše Jj! iJ/lSLl j jn najpripravntjše sredstvo za po-slačenje in bronziranje vsakovrstnih p edmetov ter daje najboljši Uskin trajnost. Tudi bronzni pra-iek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske Ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12—9
Prima trbovljski in dolenjski
kosovni premog
priporoča na odvzetje po 10 colcen-tov ali višje, na dom stavljen po znižani ceni. Zaloga premoga 1. Pau-lin, lastnik premogokopa. Ljubljana, Marijin trg št. 1.	1931 e-3
# zajamčeno pristno #
destilirano iz lastnega pridelka, se dobiva pri lastniku
Antonu ferlan di Giorgio -RovInJ, Isfra
5JI	18H7 12
lUIIIIIIIIIIII..............................................................................
1 Že skozi 19 let
iipf.. boleham na želodcu. Po	|
^ - poskušnjah z različnimi	= zdravili sem začel leta =
1896. rabiti Vašo	|
tinkturo j za želodec, |
» ki mi je vedno prav	=
"	dobro služila kot učin-	S
kujoče zdravilo, pa ne	=
le meni, ampak tudi	=
= raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	=
= daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	|
= ki trpi na želodčni bolezni.	790 50—28	|
?	Friderik Repolusk,
= iupnik v Št. Vitlu nad Valdekom, p. Missling, = =	16. dee. 1003.
Resnici čast!
:	Vaše „2eleznatO Wlno" se mi je pri	|
=	mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	=
=	kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	I
=	posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	=
I	krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	|
|	rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	I
|	morem Vaše res izborno železnato vino iz	§
|	lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	=
|	slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	=
Anton Žnidaršič,	1
= iupnik pri Beli cerkvi, p. št. Jernej, Dolenjsko = =	1. marca 1004.
| Naročila rsprejema proti povzetju In točno Izvršuje 1 | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana |
I lekarna „PrI angelu", Dunajska cesta, dvorni =
založnik Njihove Svetosti papeža. Ti ll 11 i ■ ■■ 11111111111 ■ 11111 ■ i ■ 1111 ■ 111 < 11 a ■■■ ■ ■ 11111M1111111 ■■ 11111.....i.......111 ■ ■ ■ 111111 iTi
po ugodni ceni ^
sukneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 5. \
Razpis.
1950 3-1
Razpisuje se oddaja stavbenih, zidarskih in drugih del za razširjanje ljudske šole v Sodražici.
Zmanjševalna dražba se bode vršila
dne 5. dec. 1904, ob 9. uri dopoldan v obč. pisarni.
Vsa dela so proračunjena na 33.500 kron. Natančneji proračun, načrti in pogoji so razpoloženi v občinski pisarni v Sodražici ob uradnih urah.
Pismenim ponudbam je priložiti 10% kavcije, ter je isto vložiti do 4. decembra 1904.
Sodražica, dne 18. nov. 1904.
Stavbeni odbor.
){er nameravam opustiti trgovino s knjigami in papirjem, prodam tudi svojo
§XJET K^i^ove^nico
in svojo nalogo slovenskih ljudskih in mladinsklh SP^ov in molitvenikov.
Jntcrascntjc naj 50 obrneio prijavno v tej jadevi naravnost na mene.	1933 3—2
Ljubljana — Ciontini — Ljubljana.
• /j za dam g
jjeznine ^ gospoda
priporoča v največji izbiri
Crnest S ar/i - <
v
na oglu 3jidovsRifi ulic in ^Dvors/lega trga.

]M©ue$ti v mednem blagu
za dame, tu- in inozemskem suknu, kakor tudi vsem drugem manufakturnem blagu; velika zaloga raznih zastorov, preprog, posebno pripravne za cerkveno porabo.
Bogata izbira krojaških potrebščin n. pr. izvrsten kavise po 28 kr., podloga za krila 76 cm, od 16—22 kr.; 110 cm, 20—26 kr., priporoča
J. KosfeVC, Sv. pefra cesta št 4.
Cene strogo solidne. Postrežba točna. Uzorce pošiljam na zahtevo 1814 17-7	poštnine prosto. Pošiljatve proti povzetju.
rji^H
Velika Miklavževa
prodaja blaga
se prične v ponedeljek, 21. novembra v zalogi blaga
fl. Primožič, Ljubljana Mestni trg 25.
Stalna razstava blaga vsako nedeljo do Božiča tudi zvečer pri razsvetljavi!
Od pričetka Miklavževe dobe do Božiča so cene kar največ možno znižane in pri mnogih -predmetih naravnost čudovito nizke, o čemer se vsak lahko prepriča, ako si ogleda zalogo, ne da bi moral kaj kupiti.
Prodajalo se bode : vmerjena obleka v kartonu, perilo za gospode in dame, kožuhovina, preproge, konfekcija za dame; kot paletoti, plašči, bluze in krila, poslednje lastnega izdelka, predpasniki, svileno blago ca 5000 metrov in številni drugi predmeti.	101062—25
I
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
^TlastlilliŠj> V hjubljani
iwvvwvi	____
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
lastni lilši
23 104—92
41
2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
/ v Vi
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vl»ge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske If r Oir 8irw/i posojilnice znaša	R V4j,04j 4"'
st5eg hran- K 5,089.883-14. ^promet K 23,806-306-40. sar K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranUničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
h
ZS
»sakorrslnih 4rft»v«lk ,}>*.»-i »narjo* itd »r»»«mja »n	Vtajlh, .ri ;**wba«jrt uajMinj
dobit**	za »'»*• lfeh*njo.
> i k a t a s 11 v r	s *« * 41 Ji *« boril.
Menjanttna delniška družba
M i« C U M"
1, f siuih 10 ii 13, Dunaj, U StrsMgisu 2.
FojasnU« «t vseh goapodarsklh in finančnih stvareh, potem u Sarinih vreduostih vseh ipekalaoljaklh <rr«dnoitnih fipirjov in vestni nasveti sa dosego kolikor |s ®*|o«e risoc«£« •t&jDikovanja pri popolni varnosti naloženih
Slavnlo.	134 401
HNMtMMMl •».v.-«) - v: