fF* f rjREDNiBTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCDOJKVA UUCA • XZKLJTJCNO ZASTOPSTVO ca oglase lz Kraljerme Italije to tnoaeiuatra tona UNIONE PUBBLICITA IT A LIAN A 8. A„ MILANO TELEFON: 51-22, 31-29, 51-24, 81-! Računi pri postno čekovnem n Ljubljana Štev. 10-351 to 31-M _ dan opoldne — Mesecu a naročnina t.— Ur, sa Inozemstvo 15.20 Lir CONGESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed eetera: UNIONE PUBBLICITA ITAOANA S. A„ MILANO. Attivita di artiglieria Azioni di bombardamento su Malta — Sette veiivofi avversari abbattuti H Qnartiere Generale delle Forze Arma-te pomunira in data di 20 ma^^io il *e-fTtient^ bollettino di jruerra n. 718: AsjrinMati tiri di nnMre batterie hannn »oseitato •tuli? po«izioni awer*axie, in un »ettore del fronte cirenaico. incendi di no-tevole vastita e d u rat a.. I>u. velivoli in-jflesi sono stati dKtrutti in romhattimento da aviatori t»d» v< hi »<1 un t^rzo dalla no-stra artiglieria antlaerea. In nninrursionp Ben^-aM alcune ca*o sono stat*- dannegreiat*'; tra la popolazione araha si contano rinque virtim*-. l"n n di Malt.i: due «Spitfire» e on «Beaufijrhter» sono preeipitati sotto le raffirhe delle mitra-erliit ri« i d<*i nostri caociatori che non hanno Mihito perditt*. In rirognitore marittimo, atls:ecato a nord-est di Pantelleria da due caoria nemiri. n<> abhatteva ono nbbligan<>n 1'altro nd allontanarsi e rientrava alla base <;..;..► a\»-r < < nipiuto la sua niLssione. Delovanje topništva Bombardiranje Malte - Sedem sovražnih letal sestreljenih Glavnj stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 20. maja naslednje 718. \ojn0 poročilo: Točno merjeni streli naših topniških baterij so povzročili v n*k»*m odseku « ir»nai-akesra bojišča obsežne in dolgotrajne požare v sovražnih postojankah. Lrve angleški letali sG uničili v bojih nemški letalci, tretje pa naše protiletalsko topništvo. Pri sovražnem letalskem napadu na Ben-irazi je bilo poškodovanih nekaj hiš in je bilo med arabskim prebivalstvom o žrtev, i Ena na»;i p*«Jmornica >e ni \ mila v Opo- ' rlšče. Družine posadke so bile obveščene. Med bombardiranjem italijanskih in nemških skupin so se v zraku nad Malto razvili živahni dvoboji. V ognju strojnic naših lovcev, kj sami niso utrpeli izgub, so treščila na tla dve letali tipa »Spitfire« in eno letalo tipa »Beaufihgter«. Naše pomorsko izvidniško letalo, ki sta se\ ernoz\ hodno od Pantelleri.je napadli dve ln\skt letali, je sestrelilo en0 izmed njih in prisililo drugo, da se je umaknilo, ter se je po končani svoji nalogi vrnilo na oporišče. Zaščita italijanskega kmetijstva Načelna odločba medministrskega oskrbovalnega odbora — Cene žitu in žitnim proizvodom ostanejo nespremenjene Rim, 21. maja. s. Pod Ducejevim vodstvom se je sestal v Beneški palač*; med-ministrski odbor za oskrbo, razdeljevanje živil in cene. Navzoči so bili vsi za to področje pristojni funkcijonarji in strokovnjaki. Ob pričetku je kmetijski minister poročal o stanju prehrane in poudaril, da ;*e položaj zadovoljiv. Proučeno je bilo nato vprašanje določitve cen žitu ob žetvi 1942. Odbor se je postavil na stališče, da je kakršnokoli povijanje cen in s tem tudi cen moke, kruha m testenin nedopustno, ker so plač« blokirane in režim dolžan izvajati najstrožjo kontrolo nad cenami obče. Povišanje cen bj imelo za poledico tudi znatno povečanje denarnega obtoka. Duce je v svojem gov0ru vlagateljem dne 26. marca izjav:!, da se interesi poljedelcev M ščitijo s povečanjem cen. temveč z obrambo njih vlog. Poljedelstvo se mora čedalje bolj zaščititi z večn<> olločnejšo ln učinko- vitejšo, disciplino cen drugih proizvodov, ki se rabijo v domačem gospodinjstvu in pri obdelovanju zemlje. Urediti je treba in zagotoviti kmetijstvu potrebno delovno silo. Odbor je določil, da bo cena žitu ob prihodnji žetvi enaka lanski ceni. Tudi cena moke in kruha ostane neizpremenjena. Določene so bile tuJi cene za druge žitne proizvode. Odločno se bo pobijalo tekmovanje izvoznih cen in cen za notranjo potrošnjo. Nato so poročali posamezni ministri in državni podtajniki o raznih drugih problemih te stroke. Prihodnji sestanek odbora bo 6. junija ob 17. uri. Madrid. 21. maja. s. V vsej Španiji je pritisnil hud val vročine. V Jaenu se je toplomer v ?enci povzpel na 31 stopenj, v Cordovi na 32. v Albacetu na 34, v Gra-nadi pa celo na 36 stopenj Celzija. Sredozemske operacije v preteklem tednu Pregrupaeija sovražnih sil v Cirenaiki — Sovražna plovba potisnjena ob obalo Palestino — Nadaljnje rušenje Malte Berlin, 21. maja, s. Tu je bilo objavljeno naslednje tedensko poročilo o položaju na afriški fronti: Po informacijah nemškega vrhovnega, poveljništva v preteklem tednu ni bilo več-jin operacij v Severni Afriki Zastoj je pripisati neugodnim vremenskim prilikam. Dvigajo se peščeni viharji, ki onemogočajo opazovanje. Čeprav so vesti z bojišča redke, se vendar ne sme misliti, da vojska počiva. Izvidniške patrulje in topništvo so stalno na delu. Spopadi z nasprotnimi patruljami so zelo pogosti in se vedno zaključijo ugodno za osne sile. Medtem je imel general Rommel v italijanskem glavnem stanu važne razgovore 2 generalom Basticom. Angleži so v skrbeh zaradi ojačenj. italijanskih in nemških čet. Pičenie.iDi bodo svojo armado pod Auhin-lekovim poveljstvom. Angleška brigada, ki se je slabo izkazala prt Tobruku, je bala nadomeščena z drugimi angleškimi četami. Kljub slabim vremenskim prilikam je bilo delovanje osnega letalstva na sredozemskem področju zelo živahno. Aleksan-drija je bila znova dvakrat napadena. Nemški bombniki so povzročili obsežne Požare v pristanišču in hudo poškodovali 5000tonsko tovorno ladjo. V Cirenaiki je bilo učinkovito bombardiranih mnogo angleških utrjenih postojank in oskrbovalnih središč v sovražnem zaledju ter posebej v tobruškem pristanišču. V letalskih spopadih je bil prvič sestreljen ameriški štiri-motornik vrste Consolidated, ki so ga zbili nemški lovci. Italijanski lovci, ki so spremljali osni konvoj, so oibili napad angleških letal. Nemška letala so dosegla vebl< uspeh v vodah južno od Krete. Trije angleški ru-šilci so bili potopljeni in tri letala sestreljena. Spričo čedalje večje nevarnosti zaradi delovanja podmornic in letal v vzhodnem Sredozemlju so Angleži zbrali svoje največje parnike. ki oskrbujejo promet z Indijo med Port Soid^m in >leVwidreto. Angleške oblasti v Bevnithu in Jafi so po zadnjih napasti nemških podmornic odredile, da se nobena ladja ponoči ne sme približati palestinski obali. Zaradi \*edn0 večjih potreb angleške vojake na Bližnjem vzhodu je bilo oskrTovan je egiptskega prebivalstva zelo ^težme. Posebni angleški oadelki pa »majo v račrtu razstrejitev nilskib nasipov. Ta načrt kaže sforbi angleških oblasti in je še povečal nezadovoljstvo egiptske javnosti. Neprestano se nadaljuje rušonle Malte. UovJ guverner otoka. lord <5oreh. je prevzel svoje posle sredi letalskega alarma in je Ift tedaj po nekaterih vestih ranjen. Nje-prodnik general Dobbiz je oešel po ve- | sten iz Londona v neki sanatorij za živčne bolezn:. V zadnjem tednu so bila pri napadih na Malto pomorska Li 'ctil^ka oporišča posebno hudo poškodovana. Uničena so bila letala na tleh in pomoli v Fort Chambravu, kjer s0 nastali požari in velike eksplozije. Tud] neka :adja v ladjedelnici je bUa hudo poškoiovana. Angleži so skušali zakrili pristan'.ške naprave v La Valletti z umetno mefio, knr pa osnim letalom ni preprečilo, da jih ne bi uspešno napadla. V pristamš"u so sj mešali oblaki umetne megle z Jimora m za»& rellektorjev. Kad otokom je prlš c do h:.iih letalskih spopadev, v katerih so itahjansk; in nemški lovci dokazali svtjo premoč. Dne i*. maja je bilo seslrelj^rvh M arrr.eakih lovcev, d očim je osno letalstvo izgubilo samo en aparat. Dne 21. maja pr„ je bilo un.če-nih nadaljnjih 11 sovražnih letal. Angleške oblasti so pričele s pomočjo letal odseljevati civilno prebivalstvo, kolikor ga je še ostalo na otoku. Zelja prebivalstva, da bi se oddaljilo od pekla na Malti, je razumljiva, saj sam Vojaški guverner otoka ni mogel več vztrajati ter je odšel na varno. Sodelovanje osi na notranji fronti Monakovo. 21. maja. s. Vsi listi opozarjajo na Ducejev govor na seji Nacionalnega direktorija stranke ter podčrtavajo, da je volja italijanskega naroda do zmage železna kakor v dobi sankcij. -Volkischer Beobachter« naglasa, da je bil Mussolini-jev govor izredno jasen in izčrpen odgovor na vse nizkotne in smešne spekulacije sovražnika, ki kleveta zadržanje italijanskega naroda. Posebni dopisnik lista s sredozemske fronte opozarja med drugim na tovariško sodelovanje italijanskih in nemških mornarjev. To sodelovanje se je ustvarilo že v času španske vojne. NemSke mornarje, pravi list. sprejemajo v sredozemskih pristaniščih z enako prisrčnostjo, kakor mornarje italijanskih podmornic ob atlantski obali Francije. Mornarji osi se ne počutijo bratsko samo v vsakdanjem prijateljskem sožitju, temveč se je italijanska trobojnica s kljukastim križem odlično izkazala že v mnogih bitkah. Tudi italijanski delavci v ladjedelnicah al prizadevajo, da s svojo znano tehnično sposobnostjo, kadarkoli je treba, s potrebno naglico popraviti nemške podmornice, dokažejo svoje prijateljstvo do nemških to-varider. Uspešna obramba Harkova li tankov uničenih ali poškodovanih — 36 letal s Učinkoviti napadi na drugih odsekih lr H:tlerjevefra glai nega stana, 21. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo v včerajšnjem vojnem poročilu: \a področju pri Harkovu *o bili odbiti v hudih h« ji h ponovni napadi sovražnika. Pri tem je bilo nničenih 34 nadaljnjih oklopnih voz. Oddelki bojnih in *trmoglavnih letal so na tefcijičih bitke uspešno posegli v boje na kopnem. M«*d boje je poseglo tudi letal-^t\«> in «*o bojna ter strmoglaviva letala uničita ali poškodovala 29 sovražnikovih tankov. Sovražnik je izgubil včeraj 86 letal. Pogrešamo eno samo lastno letalo. Na ostali fronti na vzhodu so bili naši napadi uspešni. Posamezni sunki sovražnika so bili odbiti. Na Malti so bili doseženi zadetki z bombami na letališču Ca Venezia. V letalskih bojih nad severno Afriko sta bili sestreljeni dve angleški lovski letali. V borbi proti Angliji so napadli močni oddelki letal z rušilnimi in zazidalnimi bombami v pretekli noči pristaniško pod- | ročje Hal ta ob izlivu Humberja. Opaženih je bilo več požarov. Lahka nemška bojna letala so z uspehom bombardirala podnevi rvorniške naprave na angleški južni obali. Ob obali Rokavskega preliva so sestrelili nemški lovci brez lastnih izgub v oddelku sovražnikovih lovcev 7 »Spitfirov«. Angleški bombniki so podvzeli v pretekli noči več vojaško brezpomembnih mo-tilnih napadov nad južnozapadno nemško področje. Metali so predvsem zažigalne bombe na stanovanjske okraje. Povzročena škoda je neznatna. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 11 sovražnikovih letal. V bojih na polotoku Kerču se je s svojo hrabrostjo posebno odlikoval podporočnik Friedrich, poveljnik stotnije pehotnega polka. Stotnik Ddhr, poveljnik lovske eskadrile, si je priboril včeraj svojo 99. do 104. zmago v zraku. 77. lovska eskadrila je doslej sestrelila 3011 sovražnikovih letal. Zadnje borbe na Kerču Srditi boji pri Ak Burmi, Staraj i Karan tini, Jen j kalu in Opasna ji Berlin, 21. maja. s. Pri vrhovnem po-veljništvu nemških oboroženih sil je bilo objavljenih nekaj zanimivih podrobnosti o operacijah, pri katerih so bile uničene tri boljševiške armade na polotoku Kerču. Ostanki poražene sovjetske armade so bežali iz Kerča preti jugovzhodu in v naglici dosegli neki predel v bližini Ak Burne. Druge skupine sovražnih sil so se rar-mestilo sevornovzhodno od Kerča pri Jenl-kalu. S teh dveh točk so se skušali Sovjeti z ladjami in čolni umakniti preko ožine pred Kerčem. V sodelovanju z letalstvom so nemške čete napadle ostanke bežečega sovražnika in zlomile njegov obupni odpor. Dne 19. maja je bila po izredno hudih borbah in z drznim podvigom napadalnih čolnov zavzeta utrdba Ak Burnu. Nemški bombniki in protiletalsko topništvo so v tej akciji učinkovito podpirati napad pehote. Istočasno je bil strt južnozapadno od te utrdbe zadnji odpor skupine sovjetskih sil, ki se je umaknila v utrdbe Stara je Karantine. Z metalci plamenov so bile izvojevane številne utrdbire v katerih so me Sovjeti izredno srdito upirali do zadnje kaplje krvi. Boljševiki so utrpeli pri teh akcijah izredno hude, krvave izgube. 19. maja zvečer so padle tudi vse te utrjene postojanke v nemške roke in več tisoč Sovietov je obležalo na bojišču. Mnogo ljudi je bilo ujetih. S tem je bilo mostišče Sovjetov južnovzhodno od Kerča popolnoma likvidirano. Severnovzhodno od Kerča so boljševiki organizirali izredno srdit odpor okrog Je-nikale in v vojkovskih tovarnah. S protinapadi so bili oslabljeni ter nato obkoljeni, a so skušali kljub temu prodreti skozi obroč nemških čet. Posebne okoliščine terena, kjer je potekala borba so podpirale srdit odpor boljšcvikov. Kasno popoldne v torek so nemške čete razbile sovjetske defenzivne črte, dosegle morje prt Opasnaji ter zasedle del jenikalskih utrdb. Neka druga nemška divizija je istočasno napadla svetilnik pri Glejkiju in bližnje utrdbe. Samo na tej točki so Sovjeti izgubili 8.250 ljudi, 2000 jih je bilo ujetih. Borba proti sovjetski oskrbi Berlin, 21. maja. s. V berlinskih vojaških krofih poudarjajo, da so najvažnejše oskrbovalne poti proti Murmansku in Arhangel-sku zdaj stalno izpostavljene napadom nemškega Ietastva. Od 1. januarja do 19. maja so nemške letalske in pomorske sile dosegle na skrajnem severu naslednje uspehe v borbi proti sovjetski oskrbovalni plovbi: Potopljeni sta bili 2 križarki. 5 podmornic. 2 rušilca, 1 zaščitna ladja, 27 tovornih ladij s skupno 125.200 tonami in 5 drugih ladi;, med njimi 1 ledolomilec. Močno je bila poškodovana in verjetno potopljena 1 križar-ka. več rušilcev in 41 trgovinskih ladij. Ti uspehi so bili doseženi na Ledenem morju, na Severnem Atlantiku med Spitzbergi in Severnim rtom, v vodah severne Norveške, na Belem morju, v zalivu Kola in pri Murmansku deloma v najtežjih okoliščinah. S finskega boftiča Helsinki. 21. maja. s. V vzhodni Kare-liji je finsko topništvo pri Maselki uničilo sovjetske oddelke, ki so se pripravljali za napad. Pri LoubJju so boji ponehali. Vsi protinapadi, s katerimi so skušali Sovjeti zopet zavzeti v zadnjih dneh izgubljene položaje, so bili odbiti. V tem odseku so Sovjet* od 15. do 18. t. itl izgubili 1600 mož ter ogromno vojnih potrebščin. Na aunuJŠki fronti so Sovjeti napadli pri Ostinki, a so bili pognani nazaj in so izgubili mnogo ljudi. Berlin, 21. maja. s. O napadu nemškega letalstva v noči na 20. maj na pristaniško področje v Hullu, Se je izvedelo, da se prva nemška letala dospela nad pristanišče okrog polnoči. Napad je bU izredno hvtS. in je trajal neprenehoma t pol ure. Protiletaldco delovanje in delovanje žarometov je bilo izredno nočno. Tudi noč- ni lovci in zaporni b?Toni so skušali braniti mesto pred napadom toda nemškim letalcem je uspelo dospeti nad objekte in odvreči nanje svoje bombe. Letalci so videli, kako so povzročile na mnogih krajih izredno hude požare. Berlin. 21. maja. Nemška letala so učinkovito bombardirala neki pristaniški predel na vzhodni bali Anglije. Odvrgla so mnogo rušilnih in zažigalnih bomb. Angleški letalski napadi na južnozapadno Nemčijo Berlin, 21. maja. s. DNB je iz vojaškega vira objavil, da so angleški bombniki ponoči napadli južnozapadno Nemčijo. Rušilne ni zažigalne bombe so povzročile po stanovanjskih okrajih nekaterih mest nekaj škode. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 7 sovražnih letal. Potopljena norveška ladja Stockholm, 21. maja. s. Norveška 1800-tonska tovorna ladja »Vestra« je zadela v bližini zapadne švedske obale pred Skeno-erjem ob mino in se je potopila. 16 mornarjev je bilo rešenih. Trije so ranjeni. Anglosaške vabe Berlin, 21. maja. s. Zelo sumljivo je zanimanje, ki ga nekaj dm kaže angloamerička propaganda za usodo nemškega naroda, beleži nemška polit-čno-diplomatska korespondenca glede na novo protinemško kampanjo iz Londona in Washingtona. Kakor zatrjujeta angloameriški tisk in radio, se nemškemu narodu ni ničesar bati po vojni, kajti niti Angliji niti Amerki ni do tega, da bi škodovala 80 milijonom ljudi, ki žive v srednji Evrovi. Nasprotno bo morala Nemčija sodelovati pri novi go- spodarsko-sodalni organizaciji kontinenta po vojni. Anglosaška glasila pristavljajo, da se mora nemški narod končno prepričati, da se more rešiti samo z uničenjem narodnega socializma in njegovih voditeljev. »Dailv Herald« trdi naravnost, da je treba izkoristiti priliko ter pripravit- proti-nacistične elemente v Nemčiji, da organizirajo upor. kar bi b:lo ob koncu vojne odlično priporočilo za bodoče postopanje zaveznikov s premagano Nemčijo. Angleški Ust obljublja Nemcem. Ital janom »n Japoncem obsežne in takojšnje dobave živil. Nihče na svetu ni tako slep m bedast, pripominja glasilo zunanjega mini-strstva, da ne bi razumel, da ima ta pesem lažnega človečanstva glede Nemčije in njenih zaveznikov samo namen prikriti kritični notranji položaj zaveznikov samih. Korespondenca zaključuje s trditvijo, da se bo ta vojna končala šele po uničenju angloamerišk-h sil in boljševizma. Uspele očiščevalne operacije na Mosorfst Z balkanskega področja, 21. maja. s. General Quilino Armellini, poveljnik enegn, izmed armalnih zborov na Balkanu, je izdal za čete divizije Bergamo, ki so zaključile ostro očiščevalno akcijo preostalih uporniškh gnezd, dnevno povelje s pohvalo. Ćete divizije so prehodile v zadnjih dneh v dolgih pohodih vse obsežno področje divizije in zabeleženih je bilo mnogo junaških dejanj. Izredna huia lekcija je bila priza-dejana upornikom na strmih pobočjih Mo-sorja. čme srajce divizije Bergamo so pivpodile upornike iz votlin in so ponovno dokazale, kakor je poudaril general Armellini v svojem dnevnem povelju, voljo v so h. čet armadnega zbora, da dovršijo civilizacijsko poslanstvo in ustvarijo rad, kakor jim je to nalogo Italija poverila. Omenil je zlasti zadržanje 7. bataljona skvadri-stov, ki je bil obkoljen o.i močnejših sovražnih sil, pa je hrabro odbil vse napade ter pognal končno sovražni1;ca v beg in znova potrdil, kakšen je borbeni duh Mus-soiinijevih legicnarjev. V zahvalo za zmagovito akcijo proti upornikom, ki jo je izvedel 16. bataljon »M«, je ta prejel od poveljnika armadnega zbora posebno denarno nagrado. Soglasno so čme srajce vso nagrado o Istopile otrokom nekega svojega padiega tovariša. Pogajanja med Moskvo in Camberro Stockholm, 21. maja. s. Do nove manifestacije sovjetske ekspanzijske politike napram angleškemu imperiju je nedavno prišlo v Londonu, Sovjetski poslanik je izkoristil navzočnost avstralskega zunanjega ministra v Londonu in se je takoj pri Cel z njim pogajati za ureditev diplomatskih odnošajev med Moskvo in Camberro. Trii v Avstraliji hočejo Sovjeti ustanovit: diplomatska zastopstva, ki bodo kakor povsod gotovo zelo številna. Ameriške čete za obrambo severne Irske Stockholm, 21. maja. d. Londonski dopisniki švedskih listov javljajo o novem transportu ameriškega vojaštva in vojnih potrebščin, ki je dospel v Severno Irsko, in k temu zelo značilno pripominjajo, da je bilo z zadnjim prihodom ameriških čet in materiala >rse preskrbljeno za obrambo Severne Irske, poverjeno četam iz Ze-dinjenih države, švedski dopisniki ugotavljajo nadalje, da so se Američani s tem trdno zasidrali tudi že na samem ozemlju Anglije. V Londonu seveda navdušeno pišejo listi o prihodu ameriških Čet in prerokujejo, da bo šel razvoj v smeri, da bodo pač ameriške čete branile del angleškega ozemlja, navajajo pa kot argument za -smiselnost tega stanja opravičilo, »da bodo s popolno okupacijo Severne Irske po ameriških četah pač britanske vojaške sile osvobojene za operacije na drugih področjih«. Angleški listi objavljajo podrobnosti o opremi ameriških čet, ki so dospele v Severno Irsko in pravijo, da obstojajo ameriške sile povečini iz pehote, ki razpolaga z lahkimi, srednjimi in težkimi tanki. Nadalje pišejo listi v zvezi z opremo ameriških čet. da imajo ameriški vojaki neke nove vrste jeklenih čelad, ki naj bi bile zelo podobne čeladam, kakršne so v rabi ▼ nemški vojska. Očitno pa je cenzura listov prepovedala navajati službene podatke o moči ca Irsko dospelih ameriških Čet. Usti samo pišejo, da je njihovo izkrceva-nje trajalo tri dni. Dopisniki švedskih listov v Londonu sklepajo iz teg-a. da utegne biti ameriškega vojaštva več kakor nekaj tisoč. Letalski napad na Paošan Tokio, 21. maja. s. S fronte v Birmi po-* ročajo, da so japonska letala napadla Paošan v zapadnem Junanu, in s strojnicami obstreljevala ter uničila štiri sovražna letala na tamkajšnjem letališču. Ista skupina letal je izsledila umikajoče se kitajske čete, jih napadla ter uničila 60 motornih vozil. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča. Bombe na Kvilin Tokio, 21. maja. s. Japonsko letalstvo je* včeraj zjutraj bombardiralo sovražno letalsko oporišče v bližini KviJina v pokrajini Kvangsi. Poškodovana so bila huda odletišča. hangarji in drugi vojaški objekti. Diplomati se vračajo iz *+x*#črdA.e Rim, 21. maja. s. V Rim je dospel prvi od štirh vlakov z diplomati iz ameriških držav, s katerimi je nastalo vojno stanje ali so bili prekinjeni diplomatski odnošaji. Med njimi so bili veleposlanik Colonna, ki je deloval v Washingtonu, diplomatski zastopniki v Boliviji, Peruju in Mehiki, vse uradništvo ter družine ter nekaj novinarjev. Na kolodvoru Ostiense jih je tovariško sprejel šef kabineta zunanjega ministrstva z osebjem ministrstva in drugimi zastopniki oblasti. •Ude v Sofiji Sofija, 21. maja. s. Sofijo je uradno obiskal rum unski minister za javna dela in promet inž. Bueila. Včeraj je bil pri ministrskemu predsedniku Filovu in se nato razgo-varjal as bolgarskim ministrom asa železnice. Rumunjki minister se bo mudil v Bolgariji 5 dni in se bo zavzel za gradnjo velike električne centrale na Dunavu. Potopitev kanadske prevozne ladje Tokio, 21. maja. s. V zvezi a potopitvijo kanadskega prekooceanskega parnika 2>Expresa of Asia« poročajo iz I^zbone, da se je posrečilo rešiti 14 mornarjev in vojakov. Na parniku je bilo 2500 ljudi, Sci naj bi ojačili garnizijo v Singapuru, toda ladja ni dosegla svojega cilja. Rešeni mornarji so oblastem izpovedali vse podrobnosti o tragičnem koncu parnika iT pripravili vlado do teg-a, da je sedaj uradno n vsemu dopoldanskemu prometu pa dajejo, potem ko so se že umaknili šolarji v šole in uradniki v urade, gospodinje, hiteč z mrežicam; na trg ali s trga. Po vseh ul cah, ki vodijo k Vodnikovemu trgu, imajo večino. Na trgu samem ;e živahno. Zasedene so zlasti klopi sredi trga in okoli n; h se izprepleta tja do 11. ure živ venec živahnih kupovaik pa še živahnejših prodajalk. Doli, v ozadju, kjer so zrasle nove tržn ce, pa je življenje umirjeno, vse gre po nekakem načrtu. Za dolgo vrsto kostanjev, ki so v polnem cvetju, se v lagodnem tempu premikata dva valjar;a, utrjujoč nova cestica med kostanji in novimi tržnicami. Delo se bliža že koncu. Na zravnano površino so nasuli debelo plast kamenja. Ko so ga z valjarjem temeljito zravnali, so obdelali še površino s peskom, da so zasul: vse luknjice. Sedaj je površina gladka in uporabna za vsak promet Največ bo pa seveda služila mesarjem, ki bodo s svojimi vozovi do-važali meso. Enako utrjujejo tudi pot za stebn. Ugodno bo učinkoval tudi lepo obdelan višinski prehod, vzdolž vrste kostanjev7. Sicer b: bil tukaj hvaležen prostor za učinkovito stopnice v dolžini vse tržnice, toda take zamisli je treba za sedaj pač odložiti na povojne čase. Zaenkrat bo dovolj estetična tudi travna ruša, ki jo izurjena roka zlaga v gladko, visečo ploskev. V loku mimo prodajalke hrenovk me pot vodi čez Ljubljanico in po Prešernovi ulici navzgor. Na Ajdovščini se sklanjajo postave delavcev nad tramvajsko progo. Na odcepu proge v Moste in v Šiško, ki je menda najbolj izpostavljen izrabi, utrjujejo tračnice. Dvignili so velike kamenite kocke in jih znova skladajo, da je površina zopet lepo napeta in za nekaj časa utrjena protj pritisku tramvajskih vozov. t ■ Toda so ljudje, ki rudi dopoldne nimajo nobenega opravka. Blagrujem jih. ko stopam mimo zasedenih klopi v Tivoliju. kjer je sedaj že v dopoldanskih urah premalo klopi. Zlasti je zasedena desna stran okoli novega tivolskega zelnika. Toda vzorno urejeni vrtnarski nasad tem brezdelnežem nima več kaj povedati. Zatopljeni v knjige ali v ročna dela. pozabljajo na vso okolico *i se prodajajo blagodejnemu solncu ali pa tudi že senci. Najprijetneje je menda otrokom, ki so se že globoko »dekoltiralic in je nekaterim že kopalna obleka preveč. S hriba se oglaša kukavica. Prvič jo slišim letos. Ali b jo vprašal, koliko časa s* bomo hodili še ogledovat zelje v Tivoli? Ta šment, kuka kar naprej, kakor da se norčuje. Prijetnejše odmeva klepanje kose. Delavci mestne vrtnarije urejujejo trate in nasade okoli vodometa. Na novem otroškem igrišču napreduje urejevanje terena. Delavci so sedaj zaposleni še vedno na zgornjem koncu, kjer odvažajo z vagončki odvisno ilovico, urejajo nove poti in odstranjujejo nasip okoli ribnika. Obrisi novega igrišča se luščijo le počas; in doslej si na terenu samem brez načrtov v roki še ni mogoče ustvarti prave slike, kako bo nova ureo:-tev izgledala, ko bo končana. Vse bolj na dlan: pa je sedaj lice podaljška Šubičeve ulice. Ze v kratkem bo ulica godna za reden promet pešcev m vozil. Odkar je dopuščalo letos vreme že delajo na njeni ureditvi in cestišče bo v bližnjih dneh do konca utrjeno. Tudi hod-n ki za pešce bodo v kratkem urejeni in tako bo prepuščena prometu važna ulica, ki bo v tem mestnem delu zelo olajšala razvoj prometa. Ozka Selenburgova ulica s tramvajsko progo bo zelo razbremenjena, pa tudi Prešernova bo deležna rahlega oddiha. Ko bo cesta mimo Kazine in preko Ljubljanice dobila še zvezo z Novim in Starim trgom bo to ena najpomembnejših ulic v Ljubljani. Zal pa njen zunanji videz tak kot je danes ni najpnjaznejšL Do&m je leva stran, če gledamo v smeri proti TivoMju. še kolikor toliko sprejemljiva, čeprav ima človek vtis. da je med trdnjavskimi zido-vi, je desna nemogoča. Vsekakor bi bilo želeti, da visoko sivo zidov je omili svojo grobo zunanjost in si nadene živahnejše, prijetnejše lice. značilni, primerni in prav čedni. Izbral pa je končno tudi osebje, ki je nalogam čim bolje ustrezalo. Brez Manje Mlejnlkove bi »Boccaccia« danes na našem odru sploh ne bilo, in >Don Pasquale« bi ne doživel toliko repriz. če bi Mlejnikova ne ustvarila tako izvrstne No rine. Marsikdo se pač ne zaveda, da so taki uspehi z začetniki čisto izjemni. Kakor Norina pevski m igralski je tudi Boccaccio naloga, ki ji marsikatera pevka vsestranske rutine ni kos. Ako pa vemo, da ima Mlejnikova vsega skupaj šele nekaj mesecev odrske prakse in da je Boccaccio po Micaeli (ki jo je pela, kakor sem izvedel šele naknadno, z bolnim grlom, čemur je pripisati veČino nedostatkov pri tej njeni prvi kreaciji) in po Norimi flele tretja njena velika partija, občutimo pred njenim pevskim m igralskim talentom prav posebno radost in iskren re-spekt. Primerjati jo je mogoče v čudovi-t o nagli rasti le z našo Hevbalovo, ki je takisto kar skočila iz šole na oder ter takoj zmagala in osvajala. Mlejnikova je prinesla vse pogoje za partijo Boccaccia. in čeprav vem. da sta Simoniti in C. Debevec znala izkomstiti njene sposobnosti in jih čim bolj dvigniti, so je vseskozi očitovali njena prirojena narava, njen osebni šarm, njen prirodni smisel za igro In predvsem je zavzemal njen glas. uglajen, prožen, tudi v višinah prijetno sproščen, posebno prikupen pa s svojo mezzosopransko Daršunasto barvo. Več kakor le primerna zunanjost jo še posebej usposablja za elegantno moško osebnost v tri koju. tako često neugodno Indi- skretnem, tu pa ob vseh treh dražestnih kostumih kar naravnem. Pela je odlična igrala sproščeno in brez znakov začetr.i-štva in treme, se kretala lehkotno in prožno ter razvijala v raznih situacijah neprisiljeno gracioznost. Ljubka pojava je BarbiČeva s svojo Fia-meto. rustikalno zdrava Beatrice pevski prijetne M. Polajnarjeve. izvrstno je ko-stumirana in maskirana št. Poličeva v ulo-gi posta me Peronele In dovolj ustrezna ksantiona Isahela N. španove. M. Sancin, I. Anžlovar in D. Zupan Imajo živahne komične »rogatce«, Scalzo. Lotteringhija in Lambertuccia; zanimiva je različna komičnost te famozne trojke, kakor tudi njih različno pevsko podajanje. Sancin in Zupan sta zlasti prijetna pevca kupletov. ki užigajo. Anžlovar pa dokazuje tudi v opereti, da je veljaven operni bariton. Pasivno komiko podaja zelo naravno. Bel. Sancin s svojim Leonettom, prav dobro pa se je pevski postavil tudi M. Gre-gorin kot major domus ter končno zmerom ambiciozni M. Dolničar kot prodajalec Boccaccijevih novel. Dekoracije so bile polno ustrezne in zbor je pevski in igralski vse hvale vreden. Tako je predstava zaslužila obilo iskrenega ploskanja in cvetja. Fr. G. Ob začetku kopalne sezone j športni pregled 2e nekaj let ni bilo prave kopalne pa se je začela nenavadno zgotiaj sezone, letos Ljubljana. 21. maja. V začetku tega meseca pač še nismo mogli pričakovati, da se bo že čez nekaj tednov začela prava kopalna sezona Zadnje č-n*e se je zelo ogrelo, tako da imamo že pravo poletno neme. Maj je v Ljuh'jani pogosto se precej hladen, ker je mnogo deževnih dni. Letošnje vreme je izema. Doslej je bilo še sorazmerno zelo malo dc/;a v tem mesecu :n zadnji teden obdelovalci zemlje že marljivo zalivajo vrtove. Sedanje toplo vreme vpliva izredno ugodno na rast. Marsikdo se ne more načuditi in ne verjame svojim očem. da je pride! fižol iz zemlje že po enajstih dneh. medtem ko je lani potreboval za to cele tri tedne, še bolj so se nekateri čudili, ktr so- kumare priJie iz zemlje že po >t:nh dneh. Tudi \ se druge vrtne rasti me zelo naglo rasto. Marsikje že cveto paradižniki, medtem ko smo jih lani ob tem času šele sadi!:. Ze vc * je tudi grah. tako da bo tu in tam že začel cveteti. Da je postalo zelo toplo, so začutili rudi že ljudje, ne le rastline. Ko se je preiti* leta kdaj začela pomlad zgodaj, so mehčani nvsliii na kopalno sezono že aprila. Tedaj se sicer še niso mogli kopati na prostem, a iskoris4 *> že prve sončne dni, da so fe senčil:. Najbolj vneti kopalci so se vselej pripravljali na kopalno sezono M več tednov. Sramovali bi se. če bi prišli na kopališče beli in ponaša!: so »e z ožgano k o/o ter tekmovali med seboj, kdo je bolj okorel. Kopalna sezona se navadno ni z; pred koncem maja. Vreme je bilo maja ii vedno nestalno in sončnih, res toplih dni je bilo malo. Če so bila kopališča že odprta sredi maja. je bil oh:*k navadno slab. Zadn:a leta pa je bilo tako neugodno vreme, da pravih kopalnih sezon spi oh ni b.kv več. Vrstila so se sama deževna in hladna poletja. Tako je bilo na primer lani in predlanskim junija in tudi nekaj dni julija mnogo slabše in pogosto hladnejše vreme, kakor je zadnji teden že zdaj. Letošnja kopalna sezona se ie že začela: ne le zato. ker so kopalci začeli obiskovati letno odnosno športno kopališče Ilirije, tem-ker iščejo tudi že v naravi svojih ko-* čkow. C'c še niso prodrli povsod do vode. se pa vsaj kopljejo na soncu. Precej živahno je že postalo ob Glinščici med Rožno dolino in Brdom Kopalci rudi že pogumno brozgajo v vodi. ki se je precej ogrela. Otrovi se zadovoljujejo s kopanjem tudi v reguliranem delu Gradaščicc med Kole>-zijo in Vičem. Tudi na Trnovskem pristanu ob Ljubljanici posamezniki že razstavljajo svoja k<. Mnogo »kopalcev« je pa otvorilo kopalno sezono za-sebno, doma na vrtovih in balkonih. Nekateri družijo koristno s prijetnim: delajo na pol goli na vrtovih ter si namesto s plavanjem s sukanjem orodja krepe mišice. Marsikdo pretirava pri sončenju, ker bi rad čimprej ogorel. Zdravniki so že po-gosrto svarili liudi pred neprevidnim, pretiranim sončenjem, zla-ti spomladi. Ljudje prihajajo k zdravnikom s hudmv opeklina-mi. Včasih pomeni pretirano sončenje pravi sammr, n sicer za bolnike s pljučnimi boleznimi. Mnogo jetvčnih umre zaradi notranjih krvavitev, povzročenih zaradi sončenja. Tudi povsem zdravim je treba odsvetovati pretirano sončen ie. Ce se že sončijo, naj se izpostavljajo soncu previdno, postopno, vsak dan malo več časa. Prve dni je dovolj že nekaj minut, zlasti če koža ni namazana. Na to je treba ljudi opozarjati zlasti letos, ker bodo iskali mnogi nadomestila za kopanje v vodi v sončnih kopelih. Suppejeva opereta »Boccaccio« Izvrstna predstava z Man jo Mlejnikovo v naslovni partiji Ljubljana, 21. maja. Imela je na letošnji premieri izreden nrpen in žela pri občinstvu zadovoljstvo kakor nobena druga operetna novost zadnje dobe. In vendar je »Boccaccio« že dolgo znan, po besedilu precej plitek, v duhovitostih zelo skromen in po glasbi, nedolžni, do neslanosti preigrani. kar malo privzdigavni ali čustveno, ritmično in sploh oblikovno udarni, občutno zastarel. Muzična zgodovina pravi, da je dunajski, v dalmatinskem Spalatu rojeni operetni kapelnik poleg' resnih skladb zložil okoli 200 operetnih enodejank in trodejank. v Icaterih je Offenbachov slog transponiral na dunajsko ljubkost in s tem vplival na svoje naslednike. Ce je Suppe napisal 200 operet, kajpak Tri mogel biti zmerom originalen in močan v svojih domislekih. Med prvimi operetami na slovenskem odru so bile njegove: >Deset deklet in za nobeno moža« je aktovka, ki se je pri nas pela ze v čital-ni&ki dobi, mnogokrat smo uprizarjali bur-leokno aktovko klasičnega značaja -Lepo Galatejo« in pozneje tudi tridejanko >Don-bo Juairito*, največkrat pa »Boccacia«, ki je nastal že L 1879. Trije so vzroki, da je > Boccaccio*. ki se jga radi spominjamo z gospo Zlato Gjung- ienčevo v naslovni partiji in s stritofovim senzačnim prvim vrtilnim odrom, zdaj dosegel pri naši publiki zopet velik uspeh. Prvi je Manja Mlejnikova, izredno razveseljiv, ker zdrav, pristen gledališki talent, prikupna v spevih in igri, šarmantna in mlada, da nas spominja začetkov nepozabne nase Irme Polakove. neskončno ljubke operetne subrete in operne mlado-dramatske pevke, kakršne dotlej in se dolgo poslej ljubljansko in zagrebško gledališče nista imela, DrugI je R. Simoniti, mladi dirigent, ki se je za delo zavzel z največjo unemo in ga pevski in orkestra!- j no postavil z resnobo vestnega glasbenika: zopet enkrat je dobila naša operetna predstava tisti neizogibno potrebni elan in tempo, ki je potreben, da je opereta tudi resnemu kulturniku užitna tn ima umetniško kvaliteto- Tretji vzrok pa je Cirila Debevca odlična režija, ki je dal uprizoritvi zopet solidno in okusno obliko s tremi celotnimi dejanji, rahel pridih italijanske renesance, kolikor možno smiselno razčlenjen je prostora (kar je pri tej opereti kočljiva in težka stvar) in vobee vedro, toplo. domaCnostno občutje. Ustvaril je prizorišča, ki so po možnosti naravna in zares lepa ter izbral kostume, ki so po slogu dejanja in po slogu in značaju oseb "»■■nmBnnasjBjHnaav Zakon o ustanovitvi in ureditvi CONIja Rimski uradni list je objavil v torek besedilo zakona, ki ustanavlja in urejuje za državo pravno veJjavno Italijanski nacionalni olimpijski odbor (CONI). Zakon vsebuje naslednje bistvene določbe: V okviru Nacionalne Fašistične stranke se ustanavlja Italijanski nacionalni olimpijski odbor (CONI), ki je jui-idična osebnost s sedežem v Runu. Naloge CONIja so organiziranje in pospeševanje nacionalnega sporta kakor tudi usmerjanje sporta k atletskemu izpopolnjevanju s posebnim ozirom na telesni in moralni dvig rase. Izpolnjujoč gornje naloge skrbi CONI za ohranitev, nadzorstvo in povečanje nacionalnega športnega premoženja, koordinira in urejuje športno delo kjerkoli in kdorkoli ga vrst; nadzoruje in skrbi za vse organizacije, ki se bavi j o s sportom in odo-bruje neposredno ali preko športnih zvez njihova pravda in pravilnike; pripravlja atlete in potrebna sredstva za olimpijade in za vse druge narodne ali mednarodne športne prireditve, upoštevajoč olimpijsko pripravljenost ali pa dosego drugih smotrov. CONI dosega svoje smotre s prispevki države, Nacionalne Fašistične stranke in drugih združenj, z naklonili zasebnikov, z dohodki od Članskih izkaznic športnih zvez in z dohoiki od športnih prireditev. Organi CONIja so: 1. Italijanska lahko-atletska zveza (FTDAL), 2. Italijanska zimskosportna zveza (FISI), 3. Italijanska težkoaUetska zveza (FIAP), 4. Italijanska plavalna zveza (FIN), 5. Kr. italijanski veslaška zveza (RFIC), 6. Italijanska, sabljaš ka zveza (FIS), 7. Kr. italijanska telovadna zveza (RFGI), 8. Italijanska jahal-nosportna zveza (FISE), 9. Italijanska kolesarska zveza (FCI), 10. Italijanska boksarska zveza (FPI), 11. Kr. italijanska zveza za jadralni sport (RFTV), 12. Italijanska zveza strelcev na tarče (FITS), 13. Italijanska nogometna zveza (FIGO), 14. Kr. italijanska motociklistična zveza (RFMI). 15. Kr. Italijanska zveza za motorno letalstvo (RFTM), 16. Italijanska sportnoavtomobilistična zveza fFASI). 17. Italijanska teniška zveza , 18. Italijanska strelska zveza (FITAV), 19. Italijanska rugbijska zveza (FIR), 20. Italijanska zveza za košarko (FIP), 21. Italijanska zveza za hokej in drsanje na koleščkih (FTHPR). 22. Italijanska golfska zveza (FIG). 23. Italijanska lovska zveza (FIO, 24. Italijanska zveza za moderni peteroboj (FTPM). CONI lahko ustanovi de druge zveze za športne panoge, ki de niso organizirane ali pa za sport, ki ni obsežen v zgornjem imeniku. Italijanske športne zveze določajo z notranjimi pravilniki, odobrenimi po predsedniku CONIja, tehnične in upravne predpise za svoje delovanje in predpise za izvajanje nadzorovanega sporta. Nacionalni svet CONIja sestavljajo predsednik, generalni tajnik in prelsednik sport rr h zvez. Predsednika imenuje Ducc na predlog Tajnika Nacionalne Fašistične stranke in ta reprezentira CONI v vsakem pogledu. Generalnega tajnika imenuje Tajnik Nacionalne Fašistične stranke na predlog predsednika CONIja. Pomaga predsedniku pri izvajanju njegove zakonite oblasti in pri njegovem delu. Predsednike športnih zvez imenuje Tajnflt Nacionalne Fašistične stranke na predlog predsednika CONIja. TI Imenujejo na podlagi poprej, šnjega ugodnega mnenja predsednika CONIja člane zveznega odbora. V vsaki pokrajini se ustanovi pokrajinski odbor CONIja z nalogo koortliiuranja in urejevanja športnega dela, ki se izvaja v pokrajini. Društva in športne odseke mora CONI priznati m spadajo disciplinsko in tehnično pod pristojne športne zveze, ki lahko nad njimi izvajajo tudi finančno nadzorstvo. Glede davčnih učinkov je CONI izenačen z državno upravo. To izenačenje pa se ne nanaša na neposredne davke. Računski knjigovodstveni pregled CONIja izvaja poseben odbor računskih revizorjev, ki ga sestavljajo trije člani in dva namestnika. Od teh imenuje enega člana in enega namestnka Finančno ministrstvo. Računske revizorje imenuje Tajnik Nacionalne Fašistične stranke in temu predložijo revizorji tudi poročilo o svojem pregledu. Sport v Dalmazii Včerajšnja »Gazzetta dello Sport« prinaša izviren dopis iz Spalata. v katerem pisec zanimivo opisuje obnovo športnega pokreta v Dalmazii. posebno pa še v Spalatu samem. Po kratkem opisu športnih naprav, ki jih ima sedaj Spalato — igrišče bivšega Hajduka in plavalni bazen — ugotavlja, da se obnova sporta izvaja s pomočjo GILa. v katerem gojijo razne vrste sporta: nogomet, boksanje, košarko, drsanje. Zanimanje za sport je veliko, tako med tistimi, ki ga aktivno izvajajo, kakor tudi med tistimi, ki se za športne prireditve zanimajo kot gledalci. GILovo nogometno moštvo je že nastopilo v nekaterih prireditvah m doseglo zelo lepe uspehe. Prav tako so se že izkazali boksarji in pa igralci košarke. Zaenkrat je v vseh vrstah manj tehničnega znanja, zelo mnogo pa vneme in požrtvovalnosti. O doslej delujočih športnih društvih pisec ne navaja točnejših podatkov in pravi, da se bo to vprašanje v kratkem uredilo v zvezi z akcijo, ki naj uredi ves sport v Dalmazii. Predsednik pokrajinskega CONIja v Spalatu je dr. Mastretti in v njegovih rokah je sedaj reorganizacija. Zaenkrat je znano samo toliko, da bo moštvo bivšega Hajduka, o katerem pisec z občudovanjem ugotavlja, da je premagal že Romo in bil v bivši Jugoslaviji večkratni prvak, reorganizirano in se bo klub odslej imenoval Spalatsko nogometno društvo. Natančnejši podatki o tej reorganizaciji pa bodo šele sledili. Kratke vesti V nedeljo bo v Zagrebu teniški dvoboj med reprezentancama Italije in Hrvatske. Italijani bodo poslali na vroča zagrebška tla moštvo, ki je že nastopilo v Budimpešti, medtem ko bodo Hrvati nastopili z Mitičem. Pallado, Branovičem in Saričem. Slednji je nova nada hrvatskih teniških športnikov, ko je v njihovih vrstah po odhodu Punčeca zazijala široka vrzel. V dvoboju proti Slovakom pa je Saric bil edini, ki je podlegel, tako da zaenkrat Hrvati ne morejo nanj graditi posebnih pričakovanj. V Rimu bo od 2. do 4. julija kongres Mednarodne boksarske zveze. Kongresa se bodo udeležili razen Italijanov Nemci, Madžari, Španci, Hrvati, Slovaki, Finci, Romuni, Švedi, Švicarji, Danci, Holandci, Belgijci in Norvežani. Na Madžarskem teče boj za madžarski nogometni pokal. V tekmi za vstop v če-trfinale je Ferencvaros igral neodločeno s Csepalom 3:3. Ker pa je ta rezultat dosegel na nasprotnikovem Igrišču, je s tem dosegel vstop v ožje tekmovanje. Dosedanji imetnik pokala Szolnok je bil izločen. Izgubil je proti Scalgotarjanu 3:5. V Sofiji je gostoval bukareštanski nogometni prvak Rapid. Nastopil je proti bolgarskemu prvaku Levskerau in zmagal 2:0. V Zagrebu so že začeli letošnjo kolesarsko sezono. Tekmovalna proga je merila 90 km in je bil izid naslednji: 1. Sclman (Gradjanski) 2:38.47. oziroma 34.050 km na uro. 2. Poredski (Trešnjevka), 3. Pro-senik (Gradjanski). 4. Celesnik (Zagreb). 5. Blakšič (Orao). Skupno je nastopilo 14 tekmovalcev, šest jih je med dirko odstopilo. Med plavalno sekcijo športnega kluba Lazi o v Rimu in Zagrebškim plavalnim klubom, ki je nastal po fuziji SK Maratona in pa ZPK, sta dogovorjena dva pla-calna dvoboja. Prvi bo 1. in 12. julija v Zagrebu, drugi pa 12. in 13. septembra v Rimu. Naše gledališče DRAMA četrtek. 21. maja ob 17J0: Poročno darflo Premiera Red premirrski. Petek. 22. maja ob 15.: Ifigenija Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. O. Forzano: »Poročno darilo«. Sodobna veseloigra v treh dejanjih, ki se godijo: 1. v apoteki letoviščarskega mesteca, 2. v sobi mlade farmacevtke in 3. zopet v isti sobi. Zgodba se vrši v provincijalnem okolju, nastopajoče osebe so po svoji miselnosti tipični predstavniki kraja: apoteka-rica, učitelj, Župnik, oficijal, zdravnik in še nekaj drugih oseb. Glavna lika sta Lucija in Carlo, katerih ljubezenska zgodba jei središče igre. Igrali bodo: Simčičeva, Jan, Nablocka, Plut, Gale, Brezigar, Pre-setnik, Bratina, Rakarjeva Peček J. Bol-tarjeva, Verin in Raztresen. Režiser: prof. O. šest. Scenograf: ing. E. Franz. Dijastvo opozarjamo na predstavo Goethe jeve »Ifigenije na Tavridi«, ki bo v petek. Delo spada med najbolj dognane Goet-hejeve stvaritve. Prevod je F. AJbrechta. Dramatik je podal v igri moč človečnosti, ki je zmožna premagati prekletstvo in zlo. Igrali bodo: Ifigenijo — M. Boltar-Ukmar-jeva, Toasa — M. Skrbinšek, Oresta — Jan, Pilada — Nakrat, Ar kasa rin. Režiser: J. Kovic. Grego- O P E B A Četrtek, 21. maj« ob 17.; Boccaccio. Red Četrtek. Petek. 22. maja ob 16JO: Carmen. Prvič v letošnji sezoni. Red Premlerski Franz. v. Suppe: »Bocccaclo«. Peli bodo: Boccaccia — Mlejnikova, Lothenringhija — Anžlovar, Lambertuccia — Zupan, Scalzo M. Sancin, Fiametto — BarbiČeva, Bea-trico — Polajnarjeva, Peronello — Poličeva, Izabello — Španova, Pietra — Dreno-vec, kolporterja — Dolničar, majordoma — M. Gregorm, Fitipo — Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: C Debevec Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega Zbora Sklicujoč se u*i razglas z dne 24. aprila 1942-XX objavljata: V noči na 14. t. m. so v kraja Sv. Rok pri St. Vidu \ stopili v stanovanje nekega slovenskega državljana komunisti in ga umorili s tremj vbodi ter odpeljali oba sinova žrtve. Isto noč so komunisti v Stični vdrlj v stanovanje neke slovenske ženske in nekega slovenskega moža ter ju umorili s streli iz pištole. Vsmislu proglasa z dne 24. aprila t. 1. in ker je potekel predpisani rok, ne da bi se odkrili povzročitelji zločinov, je bila odrejena ustrelitev 5 oseb, ki za gotovo krive terorističnega in komunističnega delova. nja. izstreljene so bile 17. t. m. ob 6.80. Ljubljana, 20. maja 1942-XX. General Poveljnik Visoki komisar £L Armadnega zbora za Ljublj. pokrajino Marto Robottl Emillo GrazloU Red Premlerski ho imel v pefek ob 16.30 uri predstavo Blzetove opere »Carmen«. V njej bo imelo občinstvo priložnost slišali kot Carmen altistko Elz;o Karlovčevo, ki bo odpela kot gost to partijo za vse abonmaje. Tako bo letošnja ponovitev te opere z gostom nova privlačnost. Karlovčeva je pevka nenavadnih sposobncvsll. o čemer pričajo laskave ponudbe za gostovanja in angažma v inozemstvu. Opero bo letos di-rigral A. Neffat, režija je C. Debevca. tiiea KOLEDAR Danes: četrtek, 21. maja: Feliks Kanta-liiki. DEŽURNE LEKARNE Kino Matica: Princezina ljubezen. Kino Sloga: Borba v senci Kino 1'nion: Vitez brez imena Retrospektivna razstava Matije Jame t Jakopičevem paviljonn Umetniška razstava najnovejših del akad. slikarja Nikolaja Ome rs e in akad. kiparja Karla Putriha v gornji galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti, odprta od 9. do 13. in od 15. do 18. DANAŠNJE PRIREDITVE Dane»: Dr. Ficcolt. Tyrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, — Moste, Zaloška cesta 47. Bolgarski srednješolci pod strogo kontrolo Iz Sofije poročajo, da bo v bodoče vsak bolgarski državljan sovzgpojitelj mladine. Vsak srednješolec dobi namreč posebno knjižico, v katero vpiše ravnatelj, ca ima dotični dijak pravico potovati še kam drugam kakor v svoj rojstni kraj. Če prispe dijak kam drugam, se mora javiti najvišjemu zastopniku prosvetne oblasti, županu ali župniku. V dijaško knjižico so vpiše vsak prestopek, ki ga zagreši dijak. Pravice beležiti v dijaške knjižice prestopke nimajo samo predstavniki prosvetne oblasti, župani in župniki, temveč vsak državljan vobče, ki lahko tako izrazi svoje ogorčenje nad dijakovim veienjem. Poleg tega so v dijaški knjižici navodila glede lepega vedenja dijaka v vsakokratnem bivališču ter državna in carska himna. Predujem Aleksander Girardi še ni bil slaven in nastopal je na nekem podeželskem odru, kjer je moral igrati vse vloge, kar jih je prišlo na vrsto. Njegova plača je biLa zelo skromna in skoraj sleherni dan je moral jemati predujem. Nekoč mu pa ravnatelj ni hotel dati denarja. Mladi umetnik je moral ves dan stradati. Zvečer tistega dne bi bil moral Igrati vlogo ravnateljeve ga tekmeca v ljubezni. V igri ravnatelj ustreli in njegov tekmec se zgrudi mrtev na tla. Tik pred nastopom je pa Girardi odstranil iz samokresa slepi naboj in ko bi moral počiti strel, je seveda samokres odpovedal. Tedaj je ravnatelj vrgel samokres proč in improviziral: — Nisem vas zadel, torej se pa spoprl-meva mož proti možu! Ves razjarjen je potegnil meč in navalil na svojega nasprotnika. Toda Girardi mu je s spretno kretnjo izbil orožje iz rok in ga vrgel za kulise. Občinstvo je kar za-vriskalo od zadovoljstva, toda ravnatelj je postajal vedno srditejši. Improviziral je dalje: — Tudi to orožje je odpovedalo. Ce ne gre drugače, vas pa spravim na oni svet s svojimi lastnimi rokami. Prišlo je do pravcatega spopada in ravnatelj je siknil med zobmi: — Ali boste končno že padli in umrli? — Najprej predujem! — je odgovoril Girardi hladnokrvno in prav tako tiho. — Brez predujma danes ne bom umrl. Med truščem občinstva se je to itak tiho pogovarjanje Izgubilo. Ravnateljeva žena, sedeča v šepetalčevi školjki, je pa slišala, za kaj gre in brž je zasepetala Girardi ju: — Dajte se pobiti na tla, jaz vam jamčim za predujem. In pod silnim udarcem ravnateljeve pesti se je tekmec končno zgrudil. Zavalil se je pa spretno k šepetalčevi školjki in ta čas, ko je mrmral ravnatelj svoj samo-govor naprej, je Girardi zašepetal njegovi ženi: — Ce ml takoj ne daste predujma, so postavim zopet na noge. Stisnila mu je bankovec v Iztegnjeno roko tn mrtvec je ostal mrtev. PRAKTIČEN M02 — žena, ali bi šla v stari obleki v gledališče? — Pod nobenim pogojem. — No, vidiš, saj sem cd takoj mislil to zato sem vzel vstopnico samu zase. Ste*. 116 »SLOVENSKI NAROD«, Mrtek. 21. maja 194200C Stran S 1 Nekdaj so rasli gozdovi na Barju vrste drevja zelo dobro uspevajo na Barju, dragocen les — Ponovno pogozdovanje jesen, U daje Ljubljana, 21. maja. Barje fe dajalo Ljubljani zelo cLjigo ku-urivo, šoto. Mesto je prejemalo, k'ui 'O z Barja, ko je bila barjanska zemlja Se ne- obljudena. Ljudje so na Ba.r]u najp; -j z* -čeli ceniti Škodo. Toda r^r-ciji v Italiji sta sklenili povišati zavarovalne vsote, ki ce ir.plačpjo v primeru smrtne nesreče, traine ali pa parno čosne invalidnosti zaposlenim pri kmečkem delu. Sporazum določa, da bodo odslej moški takole zavarovani: od 12 do 15 let za 4250 lir, od 15 do 23 let za 8500 lir, od 23 do 55 za 10.625 Ur in od 55 do 65 let za 6.375 lir. ženske b~do zavarovani od 12 do 15 let za 31S7 lir, od 15 do 23 let za 4250 lir. od 23 do 55 let za 5312 lir H od 55 do 65 let za 31S7 lir. Te zavarovalnine veljajo za primere smrtnih nezgod. Pri trajni invalidnosti so bile zavarovalnine povišane za moške od 12 do 15 let na 7385 lir. od 15 do 23 let na 10 650 lir, od 23 do 55 let na 13 815 in od 55 do 65 let na 8000 Kr. Za ženske veljalo naslednje stopnje: od 12 do 15 let 5100 lir. od 15 do 23 let 6375 lir. od 23 do 55 let 8500 lir in od 55 do 65 let 4250 lir. Prav tako so bile povišane zavarovalnico za mo?ke in ženske v primeru nezgod s časnimi posledicami. — Proizvodnja umetnih tkaninskih vlaken sedaj in v bodoče. Poročilo upravnega sveta Italijanske delniške družbe za proizvodnjo umetnih tkaninskih vlaken (prej ^Chatillonc) vsebuje zanimiva opažanja o sedanjem položaju in bodočih nalogah te industrije. Podjetje je lani izpolnilo vse naloge, ki so bile stavljene nanj v zvezi z vojnimi napori. Industrija tekstilnih vlaken pa mora tudi v bodoče težiti, da doprinese čim več k popolni avtarkiji tudi na tem polju. Seveda ne misli pri tem popolnoma izključiti uporabo naravnih tekstilnih vlaken. V tem pogledu je prav. če se ugotovi, da je industrija umetnih tkaninskih vlaken kljub njenemu izrednemu dosedanjemu razvoju po vsem svetu uspela pokriti le do polovice porast svetovne potrošnje tekstilnih vlaken. Ce pregledamo zadevne podatke, pridemo do naslednjih zaključk v: v petletju 1310—1914 je povprečna svetovna proizvodnja vsakovrstnih tekstilnih vlakeni znašala 7.073 milijonov kg. Najvišja letna proizvodnja je znašala 8.015.000.000 kg. V tem razdobju je bila proizvodnja umetnih tekstilnih vlaken popolnoma nepomembna. V petletju 1936—19iO je znašala povprečna svetovna letna proizvodn-a vsakovrstnih tekstilnih vlaken 8.5S3 965.000 kg. najvišjo letno točko pa je dosegla z 9 894.966.000 kg. V tem razdobju je znašala povprečna letna proizvodnja umetnih tkaninskih vlaken 879.631.000 kg, največ pa je bilo v onem letu pridelano, ko je proizvodnja dosegla maksimum 1.079.696 000 kg. Iz tega izvajajo, da ;e proizvodnja umetnih tkaninskih vlaken sama pokrila 58 21% po-vlška celotne proizvodnje tkaninskih vlaken v 25-letnem razdobju. M:žnosti za na-naljnji razvoj volumena proizvodnje industrije umetnih tekstilnih vlaken pa so še znatna, tako da jo čaka še pomembna bodočnost. Seveda so izgledi za posamezne celine različni, italijanski tekstilni tehniki in gospedarstveniki pa se strinja-o z nemškimi, da bo umetno tekstilno vlakno tipičen in prevladujoč proizvod za vso evropsko celino. (Agit) — Nezgoda 23 zanjic. V občini Turi pri Bariju je najel poljedelec Josip Mancini 25 deklet in žena, da bi pomagale pri košnji oziroma sušmju sena. Vseh 25 je peljal z vozom na travnike. Na nekem ovinku pa so spiašeni konji tako zdirjaL, da se je voz prekucnil v jarek. 23 deklet in žena je bilo poškodovanji in ranjenih. — Drag dotik znamenite slike. Pred pristojnim soi;ščem v Napolju je bilo sodno rešeno zelo zanimivo sporno vprašanje, ki se nanaša na nesrečen dotik slike Matije Pretti, last k'parja Franca Jeracija. Slika je bila poslabšana po krivdi nekega kinematografskega podjetja, ki je btlo pooblaščeno za vrtenje kuiturnega filma. Sodišče je prisodilo toženi stranki giobo 50.000 lir kot odškodnino za poškodovano sliko znamenitega al.karja. — Smrt v uradu. Ko se je neki uradmk registra v Benetkah približal upravniku urada 451etnemu Armandu Nastiju, da ga povpraša za neke uradne zadeve, je opazil. Za. sedi negiben na stolu. Pokkcal je tovariše, ki so takoj poklicali zdravnika. Med tem je upravnik Nasti že izdihnil. — Drago skupinsko potovanje v Flrenze priredi potovalni urad CIT. Prijave do 23. maja, — Zlata hrabrostna svetinja je bila podeljena v spomin kapitana Antona Ca_ valleri ter poročnikov Josipa P-ccola in Gabrija de WobT. — Nesrečna smrt dveh delavcev. Pri gradnji nekega poslopja v Benetkah sta bila zaposlena 191etna Alojzij Malago in 451etni Anton Batiston, oče devetih sinov. Nenadoma se je sesul strop, obležala sta pod kupom ruševin in razbitih tramov. Tovariši so oba izkopali izpod ruševin, bila sta mrtva, LDUBLDANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15, ob nedeljah ln praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 Velik« Ifrtheseoska zgodba na ruskem ca**em dvom Princezina ljubezen Luisa Fe~:ća, Oaudic Go~a. Laora Nucd Režija Aleksander Volkov KINO UNION — TELEFON 22-21 Kaj 9* vse stori uradi vroće I juhami, boste videl4 ▼ ninm Vitez brez imena V el- vlogah: Amedeo Nazzan. Marlella Lottf Itd KINO SLOGA — TELEFON 27-.°') Film napetib *p-.jonainih in kriminalnih pustolovščin Borba v senci Antonio Centa. Pada Barbara — Demografsko gibanje v Italiji. Kakor poroča rimski službeni list, je bilo v letošnjem aprilu v Italiji 34.985 porok; rojstev je bilo 79.769, smrtnih primerov pa 46.349. Rojstev je bilo torej 33.420 več. Konec aprila je bilo v Italiji (brez novih pokrajin) 45,452.000 prebivalcev. — Židinja je bila aretirana. Zaradi raznih valutnih sleparstev je bila aretirana v Milanu Židinja Cesira Erbenstein. Skupno z njo so bili se aretirani 391etni Anton Sotti. 491etnj Karol Cavczzana, 421etnd Ce-sare Verri in 411etni Marko Buffolini. — Obsojeni pok. Prel posebnim sodiščem za zaščito države je bil obsojen pek Matej Malafronte iz Gragnana pri Napolju na 15 let ječe in globo 10 000 lir. ker je pri peki kruha kršu zadevne predpise v mešanju moke. — Portret G. Hauptmanna za milansko univerzo. Znana slikama Ch ari o ta Tes-dorpf je izdelala umetniški portret slove-čega nemškega prisatelja Gerhardta Hauptmanna. Portret je daiočen za predavalnico nemake književnosti v Milanu. G. Haupt-mann je izjavil, da je ta portret najbolje izdelan med vsemi njegovimi portreti. Iz Ljubljane —lj Subičeva ulica bo kmalu odprta. Ureditev Subičeve ulice je v glavnem končana. Zadnje tedne so utrjevali cestišče s težkim parnim valjarjem, hkrati so pa utrjevali hodnika z manjšim valjarjem na pogon z nafto. Cestišče je zdaj že utrjeno. Niso pa Se povsem urejeni hodniki. Zdaj ^e polagajo v hodniku vzdelž Muzejskega trga plinske cevi. Ko bo končano to delo, bodo lahko iele končne uredili hednik. V glavnem so končana cestna dela tudi v podaljšku ulice, ki so jo krstili po muzeju, ob novih hišah Pokojninskega zavoda. Pač pa je še nekaj dela ob hišah Pokojninskega zavoda v Nunski ulici. Pričakovati smemo, da bodo vse te nove ceste kmalu odprte za ves premet. Tedaj, ko se bo začel vozni promet po fiubičevi ulici, sc bo tudi izkazalo, če bodo nastale na novem cestnem križiSču v Zvezdi kak/ne komplikacije. Vozniki, ki bodo vozili po šubičevi ulici proti Zvezdi, bodo morati biti vsekakor zelo previdni, ker je ovinek precej nepregleden in je nevarnost da bi naleteli na tramvaj, ki bi vozil v smeri od glavne 9■•-šte proti Gradivu, če bi se nesreč ne mogli izogniti drugače, bodo najbrž morali uvesti enosmerni promet. Vendar vsaj začasno ne moremo pričakovati posebno živahnega prometa v Subičevi ulici. —lj Morske ribice, vino čez ulico, re-fožk, pinot. viško belo, ružica, malvazija itd. toči gostilna »Lovšin«. —lj Rdeči križ objavlja. Na svoj p ziv v Ustih je Italijanski Rdeči križ, avtonomna sekcija Ljubljana, prejela lepo število slovenskih knjig in broSur za vojne ujetnike v Italiji. Avtonomna sekcija se toplo zahvaljuje naslednjim darovalcem: gg. Pregar Nataša, Sedlar Ivan, Budan Mercedes. Rak ovi č Lojzka, Kislinger Rulolf. Šibenik Radoslav, Brumec Anton, Miklav-čič Franc, dr. Zalokar Ana (zbirka), dr. Tavčar, neimenovani. Učiteljska tiskarna, Klemmaver A Bamberg, Tiskovna zadruga, knjigarna Schwentner, Založba Hram, Prirodoslovno društvo, Planinsko društvo, uredništvo >Lovca«. —lj Me»tni fizikat zaradi Snaženja prostorov v petek in soboto 22. in 23. t m. ne bo mogel uradovati ter bo posloval samo v najnujnejših zadevah. —lj Osebne izkaznice bodo oni, ki so vložili prošnje zanje v poslovalnici v Zg. Si. 5ki, dobili v gasilskem domu v Dravljah, kamor se Je poelovainica pruMiMa. Iz pof»r?ff«!e Trleste — Počastitev spomina padlih vojakov. V petek 22. t. m. bodo položili vojaki avto-mobilisti lavor je v venec na trgu L'n'ta v počastitev spomina v šolanji vojni padlih vojakov. — Zaključek Castellanove razstave Včeraj je bila zaključena v lfidielaaižjevl galeriji umetnostna razstava sl.karja P. Ca-stellana. — Simnltanka triestinskepa š>hovskci5ra šampiona. V dverani v ulici Cesare Battisti 10 se bo poizkusil znani šahovsk/ sam p "on iz Trie3ta Kg. ij Simcn-; v simultanki z 20 izbranimi ti^esr^ins^nd SahfaAi. S.mul-t'dnka, ki vstrata med vnetimi šahisti obilo zanimanja, se prične v soboto 23. t. m. ob 19.20. — FmVc s prvepa nadstropja. V ulici Negzefli v Triestu se je pripetil razburljiv dogo.ek. Šestletna Ardea Cregori se je 'grala pri oknu prvega, nadstropja. V trenutku, ko se je preveč nagnila čez okno. je omahnila v globino in obležala na kamnitem hodnfku. Dekletce je imelo srečo. M**.-la Ardrea je dobil* k sreči le lažje poškodbe na ramah. Dekletce so prepeljali v bolnico krnljice Helrne. — Smrt znanega mcščrma. V Triestu ie umrl Rcdnik dr. Karol Brunizzi. ki je bil rojen 1. 1882. v Gorizii. V avstrijskih časih je doživel i p~na preganjrjija od stran^ avstrijske policije. Pokojni je bil člen fašistične orModemec. Prva čistilnica sladkorja v Blatni vasi Ljubljana je imela prvo tovarno sladkorja, odnosno čistilnico sladkorja že pred 115 leti. O nji so pa ohranjeni le skromni podatki. Rudolf Andrejka jo je omenil i. 1934 v ?■ Kroniki« v razpravi o najstarejših ljubljanskih industrijskih podjetjih. Ustanovljena je bila 1. 1827. Pogorela je že 1. 1S37. St.ila je na kraju, kjer so pozneje. 1. 1838, sezidali poslopje za mehanično predilnico in tkalnico, torej tam, kjer je zdaj poslopje železniškega ravnateljstva. Čistilnica sladkorja je bila last graSčaka Jakoba Venierja iz Fiumicella na Furlanskem. Za ustanovitev podjetja je zaprosil po svojem pooblaščencu trgovcu Gašperju Kanduču iz Ljubljane. Značilno je, da je ljubljanski župan Hradecky prošnji ugodil že čez tri dni. Lastnik le dal za ustanovitev podjetja 50 000 fl. Cuk-rarna je obratovala samo do I. 1837, ko je pogorela. Ustanovitev druge sladkorne čistilnice Prva ljubljanska Čistilnica sladkorja ni bila več obnovljena, a že leto dni po njeni ustanovitvi sta trgovca Pelikan in P03-man iz Triesta dobiia dovoljenje za ustanovitev sladkorne čistilnice na gradu čr-nelem pri Radomljah. Grad je bil last Pelikanovih. Toda podjetje ni bilo ustanovljeno tam, ker ni bil s tem sporazumen družabnik Rosman. Zato je Rosman ustanovil istega leta družbo za rafiniranje sladkorja. Prošnja za ustanovitev >c. kr. privilegirane družbe za rafiniranje sladkorja« in sladkorne tovarne je bila vložena 1. 1828. Rosman je zaprosil za zidanje tovarne na >prodišču Ljubljanice, ležečem na Poljanskem nasipu nasproti vojašnice, ki je brezploden set. služeč le za pašo«. Iz tega si lahko malo predočimo, kako je biio pred dobrimi sto leti na Poljanah. Tedaj jo Ljubljanica tekla na spodnji strani šent-petrskega mestu v široki strugi. Struga je bila tako široka, da je segala na levi strani skoraj do šentpetrske vojašnice na desni strani pa do sedanje Poljanske ceste. Ježe struge so bile še dolgo vidne pri bivši Zidarovi hiši na Ambroževem trgu (kjer je zdaj mestni socialni urad). Cukrarna je bila sezidana 1. 1830 čeprav je bila cukrarna zlasti za tiste čase zelo veliko poslopje, saj še vedno velja za največjo ljubljarsko hišo iz prejšnjega stoletja, je bila sorazmerno zelo hitro zidana. Zidati so jo začeli poleti leta 1829. prihodnje leto je pa bilo delo že gotovo. Zidanje se je v začetku precej zavleklo. Mestna občina ni hotela prepustiti družbi vsega zemljišča na spodnji strani šentpetrskega mostu, temveč si je pridržala zgornji del pod židanovo hišo do vrta Kmetijske družbe. Ta prostor ;e bil namenjen za živinske sejme. Vidimo torej, da so bili živinski sejmi že pred stoletjem na Poljanah, blizu kraja, kjer je bila pozneje sezidana klavnica in določen prostor za sejmišče. Dovoljenje za zidanje je izdala ljubljanska kresija 28. junija 1828. 15. julija istega leta je pa gubernij potrdil ta odlok. Mesto je prodalo zemljišče družbi šele 1. 1829. Kupna pogodba je datirana 29. januarja 1829. Družba je kupila zemljišče v zmeri 1255 štirijaJkih sež-njev, 22 čevljev in 9 col po 1 fl 30 r-cr. Kupna vsota je znašala 1653 fl. 41 kr. Zato so lahko začeli zidati šele L 1829. Da so zelo hiteli, sprevidimo pač po tem, da je bilo delo gotovo že prihodnje leto. Tudi dandanes, ko je tehnika izredno napredovala, bi delo ne moglo biti prej gotovo. Najvišje ljubljansko poslopje Cukrarna je bila v prejšnjem stoletju najvišje ljubljansko poslopje. Bila je šest-nadstropna. Nadstropja so sicer precej nizka, vendar se nam zdi cukrarna še dandanes precej visoka. Pri zidanju je bilo zaposlenih nekaj stotin delavcev. Ni znano, katero stavbno podjetje je zidalo. Poslopje je bilo precej solidno zidano, imelo je pa lesene stropove. Zato pa ni bilo tudi varno pred ognjem. Kot tovarniško poslopje je bilo menda za tiste čase primerno, čeprav ne vzorno. — Podjetje je v začetku delovalo zelo uspešno in se je naglo razvilo. Vendar je prešlo že nekaj iet po ustanovitvi v last dunajskega podjetja Czecke in Tichv od družbe, ki ga je ustanovilo. L. 1837 sta pa cukrarno kupila dunajska bankirja Arnstein in Eskc-les. Dvorna komora jima je podelila novembra istega leta deželno tvornišfto pravico. Vrednost tovarne in njenih zalog je bila zelo velika. Ocenjena je bila L 1837 na 690.000 fl. Poslopje samo je bilo vredno 90.000 fl. To je bila tedaj edina cuk-rana na Kranjskem. Produkcija je bila za tiste čase sorazmerno velika. Tako je znašala L 1847 72.000 stotov sladkorja in sirupa v vrednosti 2,256.000 fl. Tedaj je tovarna zaposlovala 160 delavcev. L. lSo'o se je produkcija povečala na 98.000 stotov v vrednosti 3,660.000 fl. Podjetje je zaposlovalo 200 delavcev in 16 uradnikov. Zanimivo je sekakor. da je tedaj dajalo Barje snrovine cu'Krarni. Ne sicer sladkorne pese, temveč šoto za kurivo. Tako so porabili 1. 1856 15.000 stotov šote in 92 tisoč stotov rjavega premoga. Premog je podjetje dobivalo iz svojega premogovnika iz Lok pri Zagcrju. Tovarna ni zalagala s sladkorjem in sirupom le Kranjske; svoje izdelke je podjetje izvažalo na Balkan in na Ogrsko. Požar leta 1858 Cukrarna je pogorela 1. 185S. Kakor je bila cukrarna tedaj največje poslopje v Ljubljani, tako je bil tudi požar tega poslopja največji, kar so jih meščani pomnili. Ogenj je Izbruhnil 25. avgusta leta 1858. Kako je požar nastal, niso mogli ugotoviti. Potar je bil velika nesreča, ne le za podjetje, temveč tudi za vse mesto, saj so številne delavske družine izgubite zaslužek. Kako velikanski je bil ta požar, sprevidimo že Iz tega. da je gorelo ves teden. Ognja niso mogli pogasiti, niso pa tudi rešili sladkorja in strojev. Uničeno je bilo 20.000 stotov sladkorja. Tedaj se je pretakal v Ljubljani v pravem pomenu besed sladkor. Ves dan je bila Ljubljanica poslajena. kakor menda še ni bila nikdar nobena reka; v njo se je iztekal sirup in voda je bila vsa črna od njega. Ljudje so lovili to sladko tekočino s posodami in baje so nagrabili na stote sirupa ter se založili z njim. Ogenj je napravil izredno veliko škodo, ki ni bila plačana z zavarovalnino, sicer precej visoko. Cukrarna je bila zavarovana za 680.000 fl. Pri vsej nesreči je bila sreča, da ni bilo vetra, sicer bi se požar lahko razširil na vse Poljane. V soseščini je bilo poslopje živinozdrav-niške šole z velikim hlevom in podstrešjem polnim sena. Vendar s« požar ni razširil. — Podjetje se po požaru ni več opomoglo; tovarne niso več obnovili. Tako je Ljubljana izgubila tudi drugo cukrarno zaradi pežara. Cukrarna kot vojašnica Popravljena cukrarna je služila že v prejšnjem stoletju nekaj časa tudi kot vojašnica. Prešlo je v lart Pongraca ln leta 1864 ga je lastnik prepustil državi za nastanitev ^meksikajnarjevr. kakor so imenovali vojake, ki so bili namenjeni v Mehiko. V cukrarni jih je bilo nastanjenih, okrog 4000. Prevažali so jih iz Ljubljane na pot v Mehiko postopno, od 14. novembra 1. 1864 do 10. januarja 1. 1865. Država je plačala lastniku za pol leta 14.000 fl ra/mnine. Cukrarna je bila vojašnica tudi še 1. 1866. Tovarna smotk Manj znano je pa najbrž, da je bila v cukrani nekaj časa tudi tovarna smotk. Ni točno znano, kdaj je bila ustanovljena. Navajo letnico približno L 1S70. Tovarna je bila državna ustanova, predhodnica ljubljanske tobačne tovarne. Tudi to podjetje je doletela podobna usoda kakor čistilnico sladkorja. Prve dni januarja leta 1872 je Izbruhnil požar, ki je nastal zaradi slabega dimnika. Med delavkami je nastala huda panika in v zmedi je ena obležal mrtva, več je pa bilo ranjenih. Pozneje ni bila več obnovljena tovarna smotk v cukrarni. ker so že istega leta začeli zidati veliko tobačno tovarno na Tržaški cesti, L. 1873 je bila tobačna tovarna že sezidana. Prihodnje leto bo torej 70 let stara. Pozneje se je cukrarna zopet spremenila v vojašnico, šele po svetovni vojni je začela služiti drugim namenom. Tedaj se je vanjo vselila dunajska tvrdka Kune i Co., ki je tam ustanovila tovarno pletenin. Vendar tovarna ni zavzela vsega poslopja. Pred leti je mestna občina začela ustanavljati - cukrarni svoje socialne ustanove, kuhinjo in prenočišče za ubožne, otroški prehodni dom itd. Zdaj služi velik del teh prostorov kot skladišče radijskih sprejemnikov. V cukrarni ;e imela mestna občina tudi skladišče zamoljenih predmetov. Morda bo dobila Ljubljana v prihodnosti zopet sladkorno tovarno, ki se pa bo seveda zelo razlikovala od stare cukrarne. Tudi ne moremo več pričakovati, da ol ustanavljali kakršna koli večja Industrijska podjetja v okolici stare cukrarne. Poljane niso več industrijska četrt, kljub nekaterim precej močnim podjetjem, ki je treba med nje šteti tudi mestno klavnico. Tudi v prihodnosti se industrija ne bo naseljevala tu. Pričakovati pa smemo, da bodo na spodnjih Poljanah še zidali javna poslopja; morda bo splošna bolnišnica dobila nekaj paviljonov na desnem bregu Ljubljanice ob poslopju nekdanje prisilne delavnice, ki tudi že služi zdravstvenemu zavodu. Zvoki violine razbijejo steklo Zanimivi poskusi učenjakov s tako zvanimi ultra zvoki Kdo neki bi prišel na misel, stopiti pred lonec, poln vode, ter zapeti ali zažvižgati pred njim, da bi se voda v loncu omehčala in da bi se milo v nji bolje penilo? Fiziki so pa ta poskus res napravili. Iz trde vode so z umetna m: zvoki odstranili kotlovec tako, da se je apno izločilo na dnu. Za umetne zvoke jim je služil kremenčev kristal ali magnetizirana železna palica, ki so jo z izmeničnimi toki tako razdražSli, da je širila okrog sebe nad 20.000 tresljajev v sekundi. Zvokov tako naglih tresljajev seveda ni mogoče slišati in zato jim pravimo ultra zvoki. Učenjaki so dolgo proučevali zvok, dokler niso približno pred 20 leti ugotovili, da lahko visoki zvoki vijohne razbijejo steklene plošče. Iz tega in drugih dognanj se je razvila kmalu nova panoga raziska-vanja. In zdaj je ultra zvok neobhodno potrebni pomočnik kemika in tehnika. Ce bi se dalo to, kar se posreči v laboratoriju, brez večjih težkoč prenesti v prakso, bi ne bilo na svetu nobenega tovarniškega dimnika več, iz katerega bi se valil dim. Prah bi lahko odstranjevali s pomočjo zvoka in tekočine, ki se ne dajo spo-j-ti po nobeni izmed običajnih metod, bi se dale z lahkoto mešati. Naj gre že za proučevanje procesov v gorilnem motorju, za zboljšanje fotografskih filmov ali za bolečine, ki jih povzroča po išijasu napadeni živec, v našem vsakdanjem življenju n: skoraj nobenega področja, ki bi se na njem ne dal uporabiti ultra zvok. Težkoče pri uporabi tega mnogostran-skega fizikaličnega pripomočka so v tem, da mora biti proizvajalec zvoka čim bliže objekta, ker vpliva vmesni zrak neugodno na zvočne tresljaj«. In vendar so že začeli uporabljati tresljaje v vedno večji meri za preizkušanje materijala. V gradbeni industriji lahko s pomočjo proizvajalca ultra zvokov gledamo v hlode, okove in zlitine, ne da bi jih bilo treba razbiti, kakor prej. To lahko storimo sicer tudi s pomočjo rontgena, toda zvočni valovi prodirajo globlje, oni se odbijajo, če je v notranjosti le najmanjša razpoka. Izkazalo se je. da se dajo neslani zvoki zaradi njihovih kratkih valov povezati in usmerjati kakor svetlobni žarki žarometa. Pohlmann je konstruiral pravi ultra zvočni mikroskop z zvočnimi lečami in drugimi pritiklinami. Ker pa porabljenih valov ne moremo niti videti, niti slišati, je bilo treba seči po triku. Ultra žarki usmerjajo na svoji poti v posodi z oljem drobne aluminijaste paličice sporedno. Ce tekočino osvetljujemo, vidimo v nji svetlikajoči se odsev poti zvočnih žarkov. Nedavno se je celo posrečilo prisiliti k spojitvi svinec in aluminij, ki sicer ne kažeta nobenega nagnjenja k spajanju. Ultra zvočni valovi razprše namreč raztopljen svinec v tako drobne kapljice, da se lahko njegovi delci neločljivo naselijo — med molekuli aluminija. Tako je nastala nova snov — svinčeni aluminij. Tudi za izdelovanje umetnih vlaken, pogonskih snovi in kavčuka bodo ultra zvoki neobhodno potrebni. Zdaj se je namreč izkazalo, da lahko pri kemičnih procesih, kakor na stavbišču s klici usmerjamo delce materije z zvokom posebno kratkih valov. Nega otroških zob Mnoge matere mislijo, da Je potrebna redna dnevna nega zob šele potem ko izgubi otrok mlečne zobe. To naziranje je pa zmotno. Zobe je treba negovati čimprej. Zdravi mlečni zobje so zelo važni za poznejše zobe. Skoraj vse luknjice v zobeh nastanejo zaradi sladkorja in škroba vsebujočih jedi. Ostanki takih živil ostanejo med zobmi, kjer jih razkroje bakterije, ki jih ima človek mnogo v ustni duplini. Razkrojem ostanki jedi pa razjedajo zobe in tako nastanejo v njih luknjice. Nega mlečnih zob je prav tako neobhodno potrebna kakor nega drugih zob. Vsaka mati bi morala paziti na zobe svojega otroka, ker mu stori s tem največjo uslu- go, če se pravočasno obrne na zobozdravnika. Otroci nimajo radi zobne paste. Matere si lahko pomagajo s toplo vodo, kate* ri se otroci ne upirajo. Glavno je, da so zobje vedno snažni, in da se otrok večkrat izpere s toplo vodo tudi ustno duplino. To je ti-eba storiti zlasti zvečer, da ne ostanejo otroku med zobmi ostanki čez noč. Strogi ukrepi proti Židom v Bolgariji Bolgarske oblasti so bile prisiljene nastopiti znova odločneje proti zidom. V nedeljo je bilo na kolodvoru v Sofiji aretiranih mnogo Židov, ki so hoteli odpotovati iz Sofije, čeprav niso imeli za to potrebnega policijskega dovoljenja. Ponoči so aretirali še več zidov, ker so prekoračili policijsko uro. Zlasti je pa moralo nastopiti državno tožilstvo proti celi vrsti bogatih Židov, ki so hoteli prikriti svoje premoženje, ali blago, da bi jim ga ne bilo treba prodajati po maksimiranih cenah. Bogata brata Nisim in Mojse Jakob Abraham sta hotela prikriti državi za 55 mi-plenla Židovka Adela Nifetti je prikrila plenila. Židovska Adela Nifetti je prikrila 410.000 levov. Zaradi prikrivanja velikih zalog blaga in navijanja cen so zaprli dva židovska trgovca. V Dobrudžo so poslali prvotno na delo 3300 Židov, zdaj jim je pa sledila še 4000. Ti ukrepi so resen odgovor na ponovno provokatersko početje zidov, ki je naletelo v bolgarski javnost: na veliko ogorčenje. Izseljevanje Židov iz Slovaške Iz Slovaške se je izselilo doslej 35.000 Židov. Večina je šla iz vhodnih krajev, kjer je bilo prebivalstvo ponekod do polovice židovsko Navzlic raznim težkočam v zvezi s preskrbo in prevozom je šlo izseljevanje gladko. Zidje zapuščajo Slovaško v skupinah. Do konca maja bo naraslo število ži lovskih izseljencev na 45.000. Tudi na notranji slovaški fionti bo kmalu red. Do konca jeseni bo Slovaška povsem rešena žšdov. Slovaške oblasti pa nastopajo z vso strogostjo tudi proti verižnikom in navi-jalcem cen. V mnogih primerih so bili ti škodljivci naroda obsojeni na zaporno kazen in denarno globo po 100.000 kron ali pa še več. Zakaj rdeča signalna luč? Po vsem svetu uporabljajo rdeče luči kot varnostne signale zlasti v železniškem, pa tudi v cestnem prometu, človek se nehote vpraša, zakaj služijo temu namenu rdeče in ne tudi luči drugih barv. Odgovor na to vprašanje bi utegnil najti v znanstvenih raziskavanjih. Učenjaki so hoteli ugotoviti, katere barve luči so na velike daljave najbolj vidne. Pri tem se je izkazalo, da ima bela luč največjo prodorno moč in da torej najlažje prodira sko?:i oblake. Belo luč vidi človek tudi 400 km daleč. Nasprotno se pa vidijo luči vseh drugih barv slabše. Modra luč se vidi na 150 km, zelena na 220, žolta na 250, rdeča pa na 350 km. Ker igra v prometu barvasta luč za signale posebno važno vlogo, so se odločili za rdečo luč, ki se vidi izmed vseh barvastih na največje razdalje. Kača in otrok pila mleko iz enega lončka Nekaj neverjetnega se je pripetilo nedavno blizu neke vasi na jugu. Mlada kmetica je prinesla svojemu dveletnemu otroku na vrt lonček mleka, sama se je pa vrnila v hišo. Otrok se je igral na vrtu in mati rnu je rekla, naj popije mleko. Kmalu je pa mati zaslišala, da otrok nekaj mrmra sam pri sebi in da se radostno smeje. Radovedna je stopila na prag in ostrmela od groze. Pri otroku je ležala strupena kača in pila mleko iz lončka. Otrok jo je radovedno ogledoval. Kar je vzel lonček kači in napravil nekaj po-žirkov. Kača je dvignila glavo in počakala, da bi prišla zopet na vrsto. In res, ko je deček postavil lonček zopet na tla, je vtaknila kača glavo vanj in začela znova piti mleko. Na pragu stoječi materi je od groze zastalo srce. Ni se upala kriknit, ker se je bala, da bi kača pičila otroka, če bi zaslišala njen krik. Se večja je bila njena groza, ko je otrok kačo celo prijel. Toda zgodil se je čudež, kača se je pustila mirno pobožati. Ko je bil lonček že prazen, se je končno splaz-la v bližnji grm, mati je pa skočila po otroka in ga odnesla v hišo. Obnovite naročnino! B. B.: Crni biser Minila jc ura . . . minili sta dve. Tišina je bila tako globoka, da mu je vsak, tudi najrahlejši šum — bodi Ho\velovo enakomerno dihanje v sosedni sobi, bodi smukanje raznih živalic po grmovju na vrtu — udarjal na živce kakor silen grom. Nazadnje, ko se ni mogel več premagovati, je mirno vstal s postelje, se oblekel in zapustil : bungaIow«. Mesec je bil vzšel nad črno gmoto gozda, in zaliv se je svetil kakor srebrn prt. Neslišno stopaje po koravdnati stezi je Ralph prišel na morski breg, in tam. na robu gozda, med sencami dreves, ga je čakalo presenečenje. V zalivu je bila zasidrana jadrnica, podobna ladji strahov, ob kraju vode pa se je črnil obris čolna. Ralphov prvi nagib je bil, da bi skočil po Ho\vella in ga zbudil. V tem, ko je storil med drevjem nekaj korakov, je mahoma začutil, kako se mu je uprl v bok samokres, in moški glas mu je hripavo zamrmral na uho: »Stojte. Hovvell. V oblasti vas imam.c Ralph je globoko zasopel. Presenečen je bil tako. da ni mogel govoriti, hkratu pa zadovoljen — in še kako zadovoljen — da neznanec ni bil naletel na Jimmvja, ampak nanj. *Po črni biser prihajam,* je glas nadaljeval. »Ne recite, da ga nimate več, ker vam ne bi verjel.« Ralphu se je vrnil glas: ! >Kdo vraga ste?« je hladno vprašal. Pritajen smeh in nato odgovor: »Ireton Armstrong. Zdaj veste, da govorim zares. Dajte ga sem.« Iretonovi prsti so ga zgTabili za komolec in ga naglo potegnili na mesečino. Samokres je poskočil od boka pred obraz. Tedajci pa je Ireton spoznal, da se je zmotil. »In kdo vraga ste vi?« je vprašal. Za hip je Ralph obnemel. Potem mu je prišlo na misel, da mora pridobiti časa. Bodite pametni, Ireton,« je zašepetal. »Howell ne spi nepripravljen. Zbudili ga boste.« Ireton je pobesil samokres. »Črni biser,« je zahropel. >Ste ga videli? Pomagajte mi, pa dobite svoj delež. Reciva tretjino. Nisem umazan.« Ralph je zgrabil za priložnost in se kar moči neprisiljeno zlagal. »Velja. Biser je spravljen v domačinskem korčku pod uro v obednici.« Skupaj sta se vzpela po koravdnati stezi, tako tiho, da se je Ralphu zdelo, kakor bi slišal utripanje svojega lastnega srca. Na pragu sta za trenutek obstala. Okna so bila vsa na senčno stran hiše. tako da je ležala soba v temi. Slišala sta Howellovo dihanje, tako tiho, da je moralo pregnati Iretonu vsakršen sum. Ralph se je dotaknil spremljevalčevega komolca. »Korček je tamle. Slišite uro?« Odgovoril mu je lahen vresk, in krog bele svet-obe je naglo blisnil po sobi. Iretonova roka, ki je stikala električno svetilko, je zadrhtela, kakor hitro je padla svetloba na grdo domačinsko posodico. Tedaj je Ralph spoznal, da je prišel trenutek za dejanje. Oni mu je obračal hrbet; z enim skokom je moral planiti na ta široka ramena in podreti Ire-tona na tla. Sklonil se je. da bi ga naskočil, a tedajci se je vzravnal: Howellov glas mu je jasno in hladno zazvenel na uho: »Da se mi ne ganeta — ne vi, Stronguist, ne vi, Ireton!« Krog bele svetlobe je nehotno zaplesal in osvetlil Howella. V pidžami je stal s samokresom v roki na pragu sosedne sobe, in smehljaj globokega zaničevanja mu je krivil ustnice. »Tako, Stronguist, vaša istorija o izgubljenem bratu je bila torej bajka,« je počasi izpregovoril. »Priznam, da sem vam šel na led... a k sreči imam rahlo spanje. Slišal sem vas, ko ste zapustili hišo, videl, kako ste se vrnili s tem dragim prijateljem Irenotom... in uganil vse ostalo. Položite samokres tjale na mizo, Ireton. Dajte mi zdaj električno svetilko.« Na Howellov ukaz je Ralph prižgal petrolejko na mizi, med tem ko se je naselnik polastil samokresa. »Sedita zdaj!« je ukazal Howell ter pokazal dva stola na oni strani mize. Toda besnost, ki jo je Ireton skušal obrzdati, je mahoma silovito vzbuhnila. Oberoč je zgrabil mizo za rob, jo vzdignil in vse prevrnil. Sklonil se je, baš ko je Howell dvakrat zaporedoma sprožil, nato pa strahovito zarjovel in planil na sovražnika. Svetilka se je pri padcu ubila in potok gorečega petroleja je pljusknil po tleh. Plameni so oblizovali dvojico, sprijeto v srditi borbi. Ralphova prva misel je bila. da bi pogasil ogenj, a to ni bilo veš mogoče; potem se je spomnil, da mora pomagati Jimmvju. Howell je s svojimi dolgimi rokami kakor medved držal nasprotnika okrog pasu, toda Iretonove roke so ga stiskale za grlo, in goreči petrolej mu je smodil obraz. Tako sta se valjala sredi razbitega pohištva. Soba je bila zdaj pekel, poln dima in plamenov. Na pol slep od izhlapin j« Ralph okobalo skočil Iretonu na hrbet in ga potegnil nazaj. Ta ga je z zversko surovostjo ugriznil v laket in se je znova ruvati, kakor hitro je Ralphov prijem nekoliko odnehal. Mladi Stronguist je obupoval. Goreči strop se je moral vsak čas zrušiti. Zavihtil je na pol zgorel stol in divje udaril z njim po nasprotnikovi glavi. Ireton je telebnil kakor hlod ter obležal poleg nezavestnega Hovvella. Tedaj se je Ralph z obupno odločnostjo lotil dela. Zgrabil je Howella za gorečo pidžamo, ga potegnil iz hiše in ga pustil prestrašenemu strežaju, da ga pogasi; nato se je vrnil po Iretona. V dušečem dimu se je opotekel do nezavestnega, ga našel in ga po na pol zoglenelem podu zavlekel do vrat. Streha se je sesula v oblak sršečih isker, Ireton je umrl in njegova lastna posadka ga je pokopala na koravdni obali; zato je moral Ralph prevzeti poveljstvo na jadrnici, jo odpeljati nazaj v Porto Villa in hkratu zdraviti Howella. Komaj so spustili sidro, je Howell odprl oči. »Ralph,« je rekel s trudnim glasom. »Si ti?« Nato je spet zamižal. Potem je spal nepretrgoma štiri in dvajset tir, in ko se je zbudil, ni bilo Howella več in Jimmy Stronguist se je bil vrnil v življenje. »Boga zahvali, da ti jo je dal po glavi,« je že dvajsetič rekel Ralph, sklanjaje se nad bratovim naslanjačem. »Si zdaj takšne volje, da bi se vrnil domov?« j »Pri tej priči,« je odgovoril Jimmv Stronguist. In črni biser? Nu, Ralph je moral povedati Jim* mvju zgodbo tiste noči, a še potem si ni mogel Jim* my niti približno zamisliti, kaj bi se bilo utegnilo zgoditi z biserom. Najbrže je ležal sežgan in brez vrednosti pod pepelom njegovega »bungalowa«. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran mm Zrn Inscratn* del lista: LJubonar Volčič — Vsi i tJuUJajđ