Stev. 169 V Trsta, v nedeljo 22. junija 1919 (Letnik XI.1V Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredni3vo: ulica sv. Pra-ičižka ftev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured- — rvtfctckir.ini pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — ^dajateij In odgovorni utednik Štefan Godina. — Lastnik konsoreij lista Edinosti. —"Tisk tiskarne Edinost — Naročnina maša na mesec L 3'—, pol leta t is — 1n četo leto L 35—. — Telefon uredništvi in uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — CKjiasi se računajo ▼ Hrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtni.«v mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mni po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L l*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edlnostt Naročnina in reklamacije se pobijajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, nI sv. Frauii Jka As. 201 Jadransko vprašanje. Razdelitev bivšega avstrijskega trgovinskega brodovja. LONfX>N, 20. >Da-3y Telegraf« «a>vlia iz New Yorka: Kakor je izdavil Kurley, predsednik ship-picgboarda v Zedinjenih državah, glede porazdelitve nemškega trgovinskega brodovia med zaveznike, dobi Angleška prekoatlantski pannik »Impe-^:orc, Francija ipa 300.000 do 400.000 ione3at. Italija da dobi večji del avstrijskega trgovinskega brodo-via. Reško vprašaj vedno boH zapleteno. LONDON, 20. (»Comere'ddla Sera«.) Pariške Iv/ Kavke pravijo, 'Pays* izraža nado, da bi Erz-berger, če pride na oblast, poravnal marsikatero težavo, ter naglaša, da se protimilitari- stični duh vedno bolj širi v Franciji in Angliji; \ endar se že izvajajo militarične priprave zav dor v Nemčijo. Na Renu se že opažajo gibanja čet. Angleška mornarica je že razveljavila vse dopuste. Će pa Nemci podpišejo, podajo vsi glavarji zavezniških vlad svojim parlamentom obsežne izjave in Wilson odpotuje v Ameriko. Po vseh teh vesteh je posneti v prvo, da gredo mnenja zelo navskriž; v drugo, da se večina parlamentarnih krogov nagiblje k mnenju, da se je med dvema zlima treba odloČiti za manjše zlo; in v tretje, da je to manje zlo vendarle — podpis. Uvažujoč te tri momente, bi se tudi mi nagnili k sodbi, da Nemci — podpišejol Posebno pa radi prvega momenta. Nemčija bi si morda mogla z dobrimi nada mi nadeti neizmerne posledice novih mili- PODLISTEK temu? Ivo Vojnovic. — Prevedel M. C—č. (5) taričnih operacij in prodretja zavezniških čet na nemška ozemlja« ali pod enim pogojem: če bi bila edina, če bi se enotna volja vsega naroda odločila, da sprejme ogromno odgovornost. Te enotnosti pa ni, kakor vidimo. Kdo bi hotel sprejeti tako odgovornost spričo take razcepljenosti?! Zato o podpis menda res manje zlo. Sicer pa, seveda, ne moremo trditi in prorokovati ničesar — označamo le vtis, ki ga napravljajo na nas vse te vesti. Zadnjo besedo izpregovori narodna skupščina. Če še u-važujemo, da se sedaj razpravlja in sklepa v žaru mrzličnega razburjenja v strašnem trenutku, ni izključeno, da prinese odločitev narodne skupščine presenečenje, ki poruši vse sedanje domneve. NVilson zopet v Parizu. PARIZ, 21. Predsednik WHson se je s svojo soprogo in hčerjo (povrnil iz Bdlgije v Pariz. IZ AMERIKE. Vojne ne bo več, toda za vsak slučai... LONDON, 20. Ameriški vojni miirste-r Baker je zahteval od senata izreden kredit za novo redno vojsko, ki se pomnoži od 300 tisoč na 500 tisoč mož. Baker je izja-vil, da se bo vojska sestavljala od prostovoljcev. Najmanj 100.0G0 mož ostane letos v Franciji do novoga povija. Iz |y^ssfav Sa. Francija Jugoslaviji. BELGRAD, 20. Francoski poslanik, de Fon-taney, je izročil vladi noto Francije o priznanju kraljestva Hrvatov, Srbov in Slovencev. Francoska vlada izraža v noti svojo radost, da so Hrvatje, Srbi in Slovenci mogli uresničiti svoje narodne ideale vsled velike vojne, ki ste jo bratski vojevali Srbija in Francija. Skupščina je odobrila začasni proračun za mesece juni, juli in avgust s 136 glasovi proti enemu. Zakon v zaščito delavcev. - Drugi vladni ukrepi. BELGRAD, 20. Minister za socijalno oskrbo je predložil skupščini načrt zakona o zaščiti delavcev. Načrt določa osemurno delo, predvideva gradbo ljudskih hiš, bolnišnic itd. Ministrski svet je sklenil, da se trgovina postavi pod nadzorstvo državnih organov; dalje, da se ustava razširi tudi na staro Srbijo in Makedonijo; slednjič je vlada dovolila politična zborovanja v Bosni. Meje med Jugoslavijo in Bolgarsko. BtLGRAD, 20. Meja med Jugoslavijo in Bolgarsko je definitivno določena. Jugoslovani so dosegli nekatere izpremembe ob Strumici v obrambo železnice. Ostali del meje je ostal neizpremenjen, vsled česar je timoška črta nezavarovana. Kronski svet /.aradi Zadra, Šibenika hi Reke. ZAGREB, 20. »Jutranji Lisi« javlja iz BeJsrada: Včeraj se je vršila zelo dolna seča ministrskega sveta «pod regeratovim predsedstvom. Po seji so se odposlala navosttia odposlancem v Pacizu igjledu Šibenika, Zadra in Roke ter tudi glede Banata m jugoslovanskih izahtev glede Temešvarja. Celovško vprašanje. PARIZ, 20. (:Nazione=.) RaizpravJjalo se je o rešitvi vprašanja celovšike kotline in sicer na podlagi istočasnega umika jugoslovanskih in avstrijskih čet. Sedapu, da se namreč kotlina razdeSi v dva dela, jugoslovanski in avstrijski, katerima določi meje svet četvorice. PARIZ. 20. (»Coiriere della Serac.) Lahna ne-razpoloženost Ltoyd Georgea je bila vzrok, da svet četvorice ni danes dopoldne sklepal o vprašali'u celovške kotline. Po »reSitvi, kakor jo je predlagal svet petorice m m i stro v zunanjih sftvari, se je opustil prvotni načrt o umiku jugoslovanskih in avstrijskih čet iz celovške kotline. Naginja se sedaj na mnenje, da naj bi se koflina zasedla razde!jivo: en del da bi zasedli Jugos£o\ani, drugega pa Avstrijci. Meje bi določU svet četvorice. »Jugoslovanske nasilnosti na Koroškem.« BASE!.. 21. Iz nemškega šovtala ob Dravi se poroča: Celovška tnedzavezniška komisija fje iz-javHa, da je (pripravljena -preiskati prftožbe prebivalstva sproti nasilnostim, storjenih, po jugoslovanskih četah, in skrbeti, da se taki dogodki, ki nasprotujejo načelom mednarodnega (prava, ne. ponove več. Povelkiik italijanskih čet je dospel v ŠpitaJ v s vrh o razgovora s koroško viado o Tajnih vprašanjih. Najsrečneja je bila noprodinja. Slednjič je vendar oril po njenih dvoranah bučen vzklik oduševljene množice. Ona, uprav ona je slavila lispeh z iBanco Rivelli: uspeh nad javnim mnenjem in nad nemuzikalnim soprogom. Porečeš-li sedaj, da ne maraš glasbe? — je šepnila donna Flavija, pozabivši, da je ravno on dovedel njo do izpremembe programa. Vojvoda se je nasmehnil in poljubi lmalo ročico. -- Ali, kdo je bila ta čudna žena, katere ime je zvenelo kot odmev njenega slavja? Nekoč pred petimi leti je sporočil neki list, da je v Petrogradu r »ka mlada Italijanka obnovila nekega večera slavo epohalnih nastopov Patti-jeve, Nilsonove in drugih zvezd umetnosti. V let u dni sta jo poznala Pariz in London. Kamorkoli je prihajala, povsodi isto slavje, isto navdušenje. Zdelo se je, da so se povrnili časi | frezzolinni in Medoric. Dunaj jo je slednjič o-i IZ CEHOSLOVAŠKE. Proglasitev slovaške boljševike repubMke. DUNAJ, 19. Predvčerajšnjim se je v Bperješu na slovesen način profflasMa republika slovaških svetov. Pred občinsko palačo, v kateri ima svoj sedež vlada vzfaodne slovaške re«publ?ke, je slovaški socijalist Steflik »prečita! proglas na proletarce vseh dežel. venčal z vencem velike umetnice. Gostovala je tedaj v dvojni operi. N aprvi poizkušnji je vstal ves orkester in jo pozdravil z vzkliki. Vkljub bučni glasovitosti pevke se je raztezala koprena tajinstvenosti nad »divo« Bianco. Reporterji in kritiki so hoteli najti nje rojstni kraj, ali, tu so se dogajale smešne ovire. Kdo je ugibal, da je Slovakinja, drugi, da je hčerka nekega organista na meji med Galicijo in Rusijo; v nekaterih dunajskih listih pa so jo krstili za nič manje, nego naravno hčerjo vladajočega kneza R. A.... in njegove perice! — Bi anca ni odgovorila niti besedede. Pevala je in — molčala. Neki notranji nagon neodvisnega življenja in fantastične smelosti jo je silil, da je prezirala družbine spone in še teže verige umetniškega stanu. Za ranega jutra so videli na vilo-vitem konju, ki ga je vedno vodila seboj, elegantno in drzno amazonko, kako v besnem diru leti preko polja in krajev. Na večer j epevala; o polnoči, ko je mesto spalo, pa je v zaprti kočiji, zamotana v temno kcžuhovino, hitela v daljnjo noč in se je pred zoro vračala na Svoje stanovanje. Nebrzdljivo uživanje samote in svobode, neka neodklon-ijiva težnja, da v naravi odloži s sebe vse, kar Spor za meje med Cehoslovaško in Madžarsko. PARIZ, 19. »Tenrps« poroča iz Prage, da nove meje med Madžarsko in Cehosiovaško nikakor ne zadovoljujejo češkog*. - ^dolo. da si je vlada gotova večin?. V resnici pa ie dobil-zase le nekoKko razpršenih glasov, :ker so glasovale proti nje} vse skupine: socijaihii derno&raiie, neodvisni socijalisti, republikanci, ratli-kafcf, liberalni demokratje, zvezen^i. katoličani. Posebej je treba (poudarjati, da je proti vladi glasoval tudi bivši ministrski e skušaj sam določiti, toda Vasovanje i?truje, ki je proti njemu, ž njim vred, ie iaklju-čHo to osebno (pomtdbo. Tu sma traio NHtija zaradi njegove -popustljivosti v Piršz-u za bolj nevarnega •kot Orlanda samega. Vendar pa se govori o možnosti kombhfcaciie Nrtti-Tittcai s kakim oficijelnim socijalnim demokratom. V celoti se more pomen slasovania todinačrti ikol obsodba zmot, ki so se sacrcštie v Parizu, kot obžalovanje, da se v notranji pofttifci po vo&L ni storHo dovoli za obnovo izčrpaaih moči naroda. Zaradi, naenormalneea fl>axlanientavne«a (položaja, ki je nastal v itoHjt je italijansko odposlaj»tvo na mirovni konferenci brez avtor'racije. Potrebno •je torej, da se kriza r&ši kar naškitreje. Toda kriza se ie- še boi j -zapletla vsiadt nadatttitii zborničnih glasovanj o Turatljsvetn predlogu o voHini reformi, kateream «o pritrdiHf svezovci, katoličan! ta druse »kupne. Zbornica je z veliko večino. v kateri so biti tudi eia*ovi Salandre, Giolit-tija, desnice in levice, ie odklonila iprejođični pred-ioe poslanca Aiessija, ki je sinatral 2a neustavno, jo je spominjalo nanje poklic, je je podajala tudi znak ekscestrifnosti. Ko se je povraćala v vojvodičene sobane, ni bilo niti ene ^n«*, ki bi ji ne bila ponudila roke. Ista knegiiij* R-, najoholeja in naj^aso-viteja lepota rimska, se ji je približala in ji je na Ijubeznjiv sodila kito rož, ki jo je dr- žala v roki. Jaz se vam divim — je rekla lepa Rimljan-ka, uprši pogled v bistro oko pevke. In takoj na to: Ali niste utrujeni — ponudivši ji cvetje. Jaz počivam, kadar pevain — je odgovorila Bianca, ter je približala rožo k obrazu. Čudno! — mislila sem, da sta glasovir in tesni salonski krog v zapreko... Ne, kneginjal — Na odru živim — pri glasoviru sanjam! O čem more sanjati slavna umetnica? — je vprašala domačica, ki se je približala in čula zadnje Biankine besede. O čemer sarrja zadnja ženica iz ljudstva — je odvrnila Bianca ter pogleda'a raztresena v daljino. O sreči? — je rekla vojvodinja, stisnivši Biankino roko. Morda! — je Šepnila Bianca« , ida bi se razpravljal predlog o voHni reformi. S tem Vasovanjem je zbornica ugotovila svojo zakonodajno pravico, katero more izvršiti tudi brez prisotnosti vlade. Ta sklep je zgodovinskega pomena v italijanskem parlamentarcem življenju. V uadaljnem glasovanju pa fe zfoornica sprejela od-goditveni Sacchijev predlog, smatrajoč za neopor-tiaio, da bi se razpravljalo o vrfilai reformi v odsotnosti viaide. i V celoti je torej položaj zamotan in brez smernic. Edino, kar je jasnega, je pač obsodba delovanja italijanskih odposlancev v Parizu, ki je spravila v nevarucst usodo Reke. Sprejemi pri kralju. RTM, 20. Danes dopoldne je krali? sprejel sena-tovega predsednika Bonasija, zborničnega pred-sečarika Marcoro ter poslanca Gi ali Kij a in Bose!-lija. Popoldne je sprojel "pot-em »poslance Saejo ise vsleid krize, toda obžalujejo edino rešitev, ki more prsti, in se je boje. Mttl bodoči mhdstrskf predsednik? RIM, 21, Snoči je Orlan-do imeJ razgovor z Nit-Hjem, cia ga cdicijekio obvesti o dnevnih dogodkih ki krali^vili tpc^svet ovan jih. Nato je 'priŠeJ k Nittlju general Cittadfeil, kraljev pobočnft. Danes dobi najbrž Nitti nalogo, da sestavi miTK-strstvo, kar se ba-je zsodi še danes. Nitti up>a, da -je ses-tevi do večera. Imenujejo se nasfleciiia imena noviih nml-•strov: Schanzer, Mcrtaro, Bon omi, Pantano, Fac->ta, Palcic-ni, Sacchi, Biartclti. Nifcčc q desnice in iz nacijonalne zveze. RIM, 21. (^Larvcsraiore«.) Potrjuje se, da ise kriza reši iia imena Nitti—Ti t toni—Luzzatti, z izUju-Senj-ein nacionalističmh živcev. Nacijor.alna zveza -(fascio naizionale) je zelo tra2bur«kana kaže namene silovitega upora. Socljaiftodemakrateka skn-pina je izjavila, da ne smatra sedanje krize za vladno, temveč vladavinsko krizo, ter se obrača aa -proletarijat s pozivom, da na] mirno in neustrašeno opaztrje dogocSce, 'p*i-prav4>en. tvfa ipodpi-ra parlamentarno skupino, ki je prrpraviien braniti pravice proletarijata. Novo ministrstvo. RIM, 21. Neuradno se poroča, da bo sestavljeno naslednje ministrstvo: predsedništvo in notraiqe stvari Nitti, zakladni minister giolittijar.ee Tedesco, kolonije gioUttijanec Schanzer, rnjna general Albcilccf, mornarica senator Di Lorenzo, finance Ugo Ancona, javna dela Pantano, nauk Torre, poŠta in brzojav Chimienti, delo in trgovina Ferraris. Pred vem mankate ministrstvi za zunanje stvari in pa prehrano. Francoski glasovi o Orlandov omu odstopu. PARIZ, 2). »Tetnpsa piše o padcu italijanskega kabineta, ter spominja na oktober 1917, iko je Or-la«do nastopil svojo ka-riletro. Piše, da je od tedaj „vedno rfedaJ, da ohrani zavezništva in cte. rešt sporazumno z vsemi itaftjansko vprašanje. »Če niso glavne točke tega vprašanja; še rešene, iptše »T&nrpsi, ni to OrJandova krivda. »Tem?«* cčita svetu četvOTioe, da ni zna-1 reševati vprašanja srednje Evrope, ter pravi, da se je preveč žrtvoval naciicnalistični metafiziki, a da ni predvsem upošteval 'praktične strani tega vprašanja in po-zttfvuih interesov naroda, kateri se je hotel ustanoviti in povečati. S tem, da je Oi severno od mesta. Proti zapadu se je donskim kazaicotn (posrečilo vzpostaviti zveizo s svojimi rojaki, ki iso se okoli sredniesa Dana uiprii proti bo^ševiškenru jarmu. PrešJi so reko Don na 60 milj dolgi črti jugozapadno od Bovučarja tor tso prodrl? okoli 40 do 50 nuli onstran reke. Od te točke sesa njihova fronta da severozapadno od Caričina. Boljševikf priznavalo, da so beli potisnem do 5 miti] od Ca-Tičiiia. Križarka »Olegc potopljena. LONDON. 2U Neki boljševiSki braojav pravi, da te neki angleški podvodni čoln potopH t. m. križarko ^Oleg« blfeu talonehinskega zaKva. IL Ste-li kedaj opazovali morje ob tihem vremenu, ko plima pljuska ob breg in se opri-je ml je črnega roba pečin? Tedaj se pojavljajo na obalni površini zračni mehurci, v katerih se igrajo barve mavrice kot na kroglicah od mila. Tiho valovenje jih razširja daleč ob o-bali ter jih raznaša proti gladini, kjer za hip zablestevajo v solncu kot biseri iz muranskega stekla, pak razpokajo in izginjajo, ostavljajoč komaj kapljico pene na neizmernosti. Cesto sem, pripoghen v ribiški ladijci, z otroško radovednostjo motril to potovanje vojske me-hurčičev. Pozorneje gledajoč enega od njih, ki se je~zibal kot prazna steklenica, sem opažal vendar neko samostalno, lastno gibanje v tem vseobčem potovanju. Neka notranja sila je odtisnila ta mehurčič od drugih in ga pahnila dalje skozi ta silni vrvež. Potoval je komaj vidljivim gibanjem kakor da ga notranji nagon vleče zneje pa so celo na dunajskem dvoru našo lepo staroslovensko šego porabili za zabavo — vprizarjalli so jo, da so se smejali kmetu m imeli pri tem svojo zaba\o. ■Po stari naši pravici so nam torej Habsbnr-govci vladali po krivici — t. i. niso imeli iprcvice vladali — ker niso dobMi iz rok naroča te pravice. Toda kaj je bilo to Habsburgcvcem -mar. Saj so imeli svoje nemške graščake, vzpete, uradnike, ječe in vislice. S tem se tudi vlada, če ne gre dru-•gače. Tako -smo bili do !. 1H4S. ^popolnoma brezpravni sužnji. Vladali bo nam ljudje, iki so nam pokradli rodno grm Jo, in mi -smo jfli morali rediti s trudom svojih rđk, zanje detfati, trpeti,bojevali se In armirati Tristo'etn a sužnost nas je ra-ko uničila. da se spioh nismo več zavedali. Celo slavili ts-mo s veje tirane. L. 1862. smo ce!o slavnostno slavili 600?etnlco. odkar je Kranjska« prišla -pod »slavno žezlo« Mabsfcurgovcev. Naši pesniki so slavili tuji rod in skladatelji so skladali himne. Iti če je imel Habsburgovec jubifej, kdo je bil bolj navdušen kot slovenski sužeu;. Udanostniin brzojavkam na Dunaju niti odgovoriti nrso mogli! Ves tz čas — 600 det — so porabili Habsbnrgov-ci in njihovi služabniki — da so zatirali n^š rod. Le našemu (krepkemu plemenu se moramo {zahvaliti — da smo vzdržali. Kajti bili smo v rokah največjih svetovnih krvnikov Kdo bi naštel vse mučenike, kar jih pozna slovenska- zgodovina v tej dobi. „a K3K0 so Slovenci pri šil pod HobsDurgovce. Ob času, ko so Hab>burgovci vladali v 5v*ci in so se od tam preselili na Dunaj, je živel slovenski naTod svoje borno življenje v teh goratih krajih, ki lih je zardel ob času prvega prihoda v svojo domovino. Slovenci s prišl; preko Balkana in preko ogrske nižine v naše sedanje kraje, ob reki Dravi in Sav; in so zasedli ves svet od Mure do Adrije. Tako so ob vladaii šriri reke: Muro, Dravo, Savo {• So C o. Gorovje jih je deiita na več pokrajin. Ta-io so pozabili, da so sinovi enega naroda. Njih pohod proti zapadu to ustavile visoke gore. Naselili so se po dolinah ob alpskih rekah, dedeč tja do tiroisi-rih in goraještajerskih gor. Bili so marljiv narod i« so iz zaraščenih, divjih gozdov kmalu ustvari1; lepa polja. Imena posameznih krajev še zdaj pričajo, da so bffi njih prvi obdelovalci — Slovenci. S početka so mogli mirno živeti — raz-ven onih Slovencev na jugu, ki so trčili na Furla-ne in so si priboje val i svojo mejo onstran Soče v težkih bojih. Toda kmalu jim je prelila nevarnost tudi od severa, kjer so se -začeli širiti Nemci proti vzhodu. Slovenci so bili redko naseljeni, zato je fciio prostora tudi it a tujce dovolj. Toda tujci so hoteli vladati nad Slovenci, zato so naši istari dedi e branili svoje pravice, kakor so znali. Vsled visokih pogorij so bili Slovenci ločeni drug od drugega. zato si niso ustvarili velike države; živeli so v svojh zadrugah in so si izbirali svojega* vojvodo. Ta vojvoda je bil trjih glavar: ker pa so bi?i Slovenci demokrati — so si sami izbirali vofvodo in ta.n jim je moral na Gosposvetskem pc^u obljubiti. ds bo vladal po resnici in pravici. Ta prisega rts:ano čitamo silne izbruhe proti lastnikom ms. vendar se dogaja tudi tu. , da je ravno ob ra-zburlHvte vprn- putn.ci prtljaga. Vlak stop, dok se sve ne SuiIHi treba ohranjati trcz:;o ob'ektivu'^ Goio- promelaci. yo soglašamo vse v tem. da pomenja krutost, da Vrlo dosadna procedura, jer se putnik mora j :e. nečloveško, če hišni gospodar v vojnih časih, sa svom prtljagom iskrcati, i katkada više od ! v fasu* pDsle v časih največje bedel sata čekati, dok bude rješen prometačine. O- ! m St; - 1' mCc.° na.l,;:-<> ^ogo družino, ker ne mo-bieno mOTa velik dio putnika radi toga, i,o Stt^Sf^ »tT^^ im tobože putnice i slično nisu u redu, ostat! mštva v na«grši obliki. Ni pa pravično in ne odgovarja resnici, če se vsi lastniki hiš uvrščajo med take oderuhe. Kdor '40 lir kg M«o: 1 kos navadnega kuhinjskega mila <10 dkg) po 20 lir. stotink kos. Jezik: V škatljah po 45 dkg po 4 Hre škatlia. Mineralna voda: 1 steklenica min. vode (Giess-hiibier) na izkaznico po 1*20 lir za steklenico. Živila ki se razdele posestnikom kuhinjskih in ubožniških izkaznic: sladkor, kava, cikorija, ekstrakt holandske kave marka Italia, milo in mineralna voda. Kondenzirano mleko, sladko: 1 posodica za vsaki odmerek živilske izkaznice in sicer: prvovrstno sladko kondenzirano mleko (marka Mercurio in marka Nutrice) po 2'90 lir posodica, a sladko kondenzirano mleko (marka Italia) po 2'50 lir posoda. ' Po zahtevi, z ozirom na množino, ki se nahaja v skladišču, se dobi: ali 1 zavoj (250 g) lepljivega peciva, po 60 stot. zavo?, 1 zavoj (250 g) Gladnih b»kotov, po 85 stot. zavoj, 1 zavoj riževega zaroba, po 80 stot. zavoj, 1 zavoj žitne moke, po 80 stt. zavoj, 1 zavoj (250 g) hranjive moke, po 90 stot. zavoj, — ali pa 1 zavoj (250 g) mekinaste moke, po 90 stot. zavoj. V ribfi tržnici: Namočena polenovka po 3'60 Kr kg. Nasoljene prvovrstne velike sardele po 16 lir. stotink ena. Nasoljene majhne sardele po 8 lir. stotink ena. ._ Razdeljevanje petroleja. Izkaznice it 44, ki~«o Se v posest! strank, veljajo do vštevii pondoljek, 30. Jtmija 1919. Cena: 48 stot. Iker za mesto in predmestje. 52 stot. liter za vso okolico brez razlike. Izkaznice se bodo kontrolirale v nI. Cassa di Risparmio št 13 II. n.. ■sposoben, da spopi -pogumno v novo dobo, ki že «trka na Uuri sedanjega družabnega reda. Zato fe potreba o, da se razširi med ljudstvom oni evangelij enakosti, bralstva in svo-bede, ki ue d. je po-tuhe krivici, ki hoče odpraviti modsrno suženjstvo in /graditi novo družbo, v kateri ne bo imel nihče pravice, da izkorišča svojega bližnjega, v kmeri bo smel vsakdo vesel in brezskrbno vživati sadove svojega dela. Podružnica »Ljudskega ouk. ima pa sedaj še drugo hvaležno delo. Naše Ijudsrvo je veselo, rado pije in pleše; gotovo nima nihče ničesar proti zabavi In vesel hi, fn gotovo razume vsakdo povečano potrebo našega ljudstva, zlasti moškega, po razvedrilu, toda to, kar sc vrv: pt> okolici, je že nekoliko preveč. Tako sc kaže. kakor bi imelo Jivdstvo v mislih pred seboj so^fn dan, pa pije in pleše in kvnrfa. !kr»kor v obimu Temu naj se naredi konec, *er nstva-najo :;tke V< kor ii obupa por(>*efie cabovc po:i e g\>- • "Jurskega in duševnega prop-acki naSega iiudsrva. Piest in vse drugo naj nadomestijo predavanja, razatitv-ni večeri, lepe »družinske veselice, petič in knjiga. Odpravijo pa naj se tudi oni malenkostni, popkoma neutemeljeni prepiri in nesporaatuaJienja med sosednimi vasicami. Na delo torej! Delajmo, tki se porodi iz današnjega trpljenja vofik praznik svobode in ljubezni In vesalega življenja. Rojan. Pevsko druSfcvo *2aria opozarja slavno občinstvo na veselico, ki se bo vršila danes ob 20 v dvorani kon^umnega društva v Rojanu Na sporoau so mešani tabori, i^ra, kadeti 5n prosta zabava. Ker se bo nudil občinstvu lep u/itek in zabavjfi&c nadejamo obilne učeVe.^u. Vabioi družbeno učiteljevo na va£en sestanek v ponedeljek, 23. t. ni ob 10. — R. Mestna zastavljalnica. Jutri, v ponedeljek, se bodo dopoldne »prodajali .na ijavni dražbi nedravo-ceni ipredmeti, zastavljeni na zastavne listke St. 201.750 do št. 207 500. Iz Jeišan nam pišejo: Pri komisijskem pregledu trnpia umorjenega g. Dohmala so sc ugotovili tu^i štirje r c vol verski streli, in sicer trije v glavo in eden v hrbet. Karabinjerji so ep^dv^i na varno pe: oseb, o katerih sumijo, da so krive tega zločina. Ni se moglo ugotoviti, je I: pri umoru sodelovalo več oseb ali samo ena. Zem«r$skt ostanke g. Dohmala so pokopali v nedeljo na podgra>>kumi pokopališču v lasino rakev. Prel>ivai«i va*i Zabič in Po J graja so jokajoč spremili na zadnji poti teg:i vzornega gospodarja. — JelšanskI novičar. Glasbena šola podruž. Glashene iMaticc v Trstu priredi v soboto, 28. junija, ob 20 v veliki dvorani »Narodnega doma« javno produkcijo gojencev. Spored. Prvi de!: 1. L. Streabug: Polka, klavir: Volarič Lucija, I. letnik. 2. Sladek Janez: Mišji ples, klavir: FerioJja Blažena, I. letnik. 3. Hum-perdinek: Ples, klavir: Teriolja Helena, I. letnik. 4. Karbulka Jos.: Berceusc, gosli: Malič Stanislav. II. letnik. 5. fiossi: Babilage, klavir: Pe&. i Sta;]... III. letnik. 6. Frontini Pavel: Eu 6onge, klavir: Vračko Elizabeta, 111. letni}:. 7. Laage: Babica, 2 gosli in klavir: Rupelj Ivo, IV. letnik, in Kare1. IV. letnik, pri klavirju gdč. La»u»e. f>. a) (irosz: Va]setfe, b) Grie«g: Ptičica, klavir: Ulčakar Z-Jen ka, III. letnik. 9. DvoFak Ant: Va+ček, klavir: Randič Božica, IV. letnik. 10. a) Sciuibcrt lrr.: Sonatina, op. 137. I. s, b) Drdki fr.: Madrigal, to-sli: Svagdj Mara, IH. letnik. 11. Ori^g ij.: LKt iz albuma, klavir: Dougan Bočica, IV. k^nik. 12. Iht-rand: Pomponetia, klavir: Vrtovec Atara, 'V. letnik. 13. Raft: CavaTina, gosli: Ivo, IV. Ici-nik, pri klavirju gdč. Lampe. Dragi del: I I. 1 \!i maninov: Preludij, klavir: Slavik Bari-, V. lutojik 15. a) Primi R.: op. 18. Vatee ^^iievic. gosli: b) Jcnkinsoai: Vilinski plrs, go^Ii: Ru^^Vi Kj; c?. IV. letnfk. a> spremlja gdč. Vrstovee, W emlja ^dč. Ulčakar Zdenka. 16 a) Schiirw>: Twwlre a ve ait, klavir, b) Smetana B.: Slatka, ktavlr: Lampe Ana, VI. letnik. 17. a) Beriot: Achwrio iz 9. Kmeer-ta, b) Weber C. M.: Valšette št. 2. gosli: Ru-pdi Mirko, VI. letnik, pri klavirju gdč. Vrtovec M. Grieg: Nocturno, Tarontclla, klavir: Slalar Du^an, VI. Jetnik. 19. a) Grtimeld: Roi».^ica, b) Smefctna B.: Cfbiriička, Ceškoi ples: Pegan Zortca, VL letnik. Vsi izvajalci in spremljevalci so iz tzzredov prof. Topiča. Vstopnina: 50 5tot., sedeži r \stop-nino vred 1 liro, k>/e*po 5 lir. Cli.nl Ohi-ibc e Matice so vstopnine prosti. Krvav zločin. 7.c osem let Je ?ive!a Ana Bersan, star« 29 let, stanujoča v Izoli, ločena od svofega moža Josip«, ki «e bil v zakpn!! zeSo bruinfen in trivljalen. Ana je potem stattovata skupno z nekim Ja'kobom Degras*i pri «ieki drn^iKi i?a frgu Rovario 3. Včera-j je srečal ljj(lceK;ra;e« mež nesrečno ženo v bližini cer«kvc Rosario te-r planil njo / nožetn in jo te*o ra«*!. Revico so pciftali \ bolnit-nico, a moža so zr.or/;. Tatvina. Včeraj ob 17 so ha trgnr Gold' n ukradli «g. Jo»ipu CrevattBu listnico s 360 lirami. Tatu so aretirali. To je nehi Julij Strudbel. je tatvino priznal. — Neznani tatovi so ndrli v sklad -će lli armade ter ukradJi sod vma (150 1). Neznani tatovi so včeraj udrli v prod^alno Ane Fabrctto na Aca; matica je knenovala v odbor: Bogomila Gerljanca in Simona Prašlja. Novoizvoljeni predsednik je v •kratkem nagovoru pozval člane kcntovefcike podružnice k dehi. Nato je govoril predsednik ^Kulturnega Svera« Ivan Regent o nalogah Ljudskega odra«, zlasti pa njego\ih .podružnic po okolici: Podružnice po vseh naših vasicah morajo biti kulturna ognjišča, okoli katerih se bodo zbirali vsi, ki verujeto v kulturo, vsi, ki žele, da se povepne naJe ljudstvo na ono stopnjo kulture, ki jo od njega za sobi mrtvega, a Marijo so peljali v bolnišnico. Vče-Ta; ob 10 je revica umrla. Pogreb bo v pondeljek ob 10. Od Mt\!z do ne&lle. Čuden svet je ta naš Kras. K-šen je, le kopo oblagodarjen s plodno zer.»>jo; a vremenske razmere so mu take, da je KraSevec Hilion v večen boj z njimi: v poletju s hudo .ročino, pozimi s strairto razsaj'jočo burjo. Najhujšo borbo mora biti Krašcvec z naravo, č< hočv izsiliti _ v pravem pomenu besede: iz; lili iz pičle zemlje skromnih darov. In vendar: kako mil in drag je ta Krn vsem,« ki ga poznajo. Vsem — izlasti tudi d-oj-orod nim Tržačanom. Pravi Eldorado je bil do tc vojne vsem, ki so hoteli ugodno preživeti ne deljo in se navžili zdravega zraka, kraške gostoljubnosti in — še kaj drugega. Zvenelo bo morda paradoksno, a vendar je resnica: ravno s tem, kakor je znal naš Kras sprejemati gosta in ga pogostili, sc je odražala visoka stopnja kulture njegovega prebivalstva...! V tem pogledu se ne morejo meriti z našim htevajo novi časi. Tudi maš človek mora n Krasom drugi kraji Primorja. Izletniki ^ ve V Trstu, dne 22. Sunila 1919. »EDINOST« Stev. M*. Stran B&T deli to in zato je Kras ob nedeljah mrgolel izletnikov vseh narodov in jezikov, ki so imeli v našem Trstu svoje zastopnike. Vojna je sicer izpremcnila marsikaj tudi na našem Krasu. Razmere namreč, ne pa Krašev-ca! To je v resnici zlat rod. Vztrajen, veder, bister — saj pravijo, da v vsakem kraškem j kmetu tiči pol filozgfa — zaveden in značajen | je. V resnici izgleden. Vedno je imel svoje po- j sebno življenje, tudi politično. Ali vendar — ali pravzaprav: ravno zaio je bil včasih predmetom podtikanj, ali zlobnih dovtipov. Niso ga poznali. Bilo je celo časov, ko so očitali Kraševcu: servilnost, pomanjkanje zavednosti in politične samostojnosti! Ce si prišel, ko so se vršile volitve po starem redu — potom volilnih mož — h kakemu takemu veljaku v kaki vasi, ter si ga vprašal: Nu, kako boste volili? ti je bil odgovor: Nič ne vemo še, M-smo se še dogovorili z — gospodom Rajmun-dcm! Iz te£a so sklepali ljudje, da Kraševec nima samostojnega mnenja, da se slepo pokori »mogotcu . Ali kako daleč je šla taka sodba mimo resnice! Kraševec je pač pameten, praktičen človek: išče rad sveta pri ljudeh, o katerih ve, da znajo pogoditi pravo. Dogovorili so sc-, ne pa slepo podredili. Zdelo se bo nazadnjaško, nemoderno in nesodobno, a vendar je tako: v političnem življenju vendar ne gre brez ciniteljev, ki kanejo na prave poti. Ni to morda revolucionarno, ali — boljše viško, ali pametno in koristno je. Še nekaj drugega se je rado dogajalo ob volitvah na našem Krasu, kar je dajalo povoda za dovtipe in tudi zasmehovanja. Volitev se je vršila v Sežani. Recimo, da je biiO sto volilnih mož, razcepljenih v dve stranki. En kandidat fe dobil 60, drugi 40 glasov. Na obedu pri Mohorciču pa so se često sešli — vsi! To je bil za mnoge znak nezavednosti in ne-značajnosti na strani tistih, ki niso zmagali. In vendar je bilo drugače. Po mojem mnenju •o ti Kraševci kazali na smer. v kateri bi se morali povsodi gibati politični in strankarski boj: boj je izvojevan in ostajamo — osebni prijatelji! Če bi bilo povsodi tako, ne bi politični in strankarski boji zastrupljali — ampak bistrili bi in oplojali naše delovanje in snovanje! Eh da: rod na Krasu je bister rod. Zato se jaz tako rad vračam k njemu. Kraševec ve, n. pr., da ni vsakdo za vse! Tudi ne za javno vodstvo. O tem je nekoč pouči! rajni Rajmund svojo sorodnico Evfemijo, poštarico v Sežani. Po svojem duševnem rafcpoloženju je bila ta prava antiteza Rajmunda. On veder, vedno razpoložen za kako dobrodušno porednost, dovtip-než, a tudi neprijeten, če mu je bilo kake stvari preveč. Ona — dasi sicer dobra — pa nervozna, nestrpna, občutljiva. To sta biia temperamenta, ki nista nikoli dobro izhajala drug z drugim. Sedaj pa sedaj sta se prekljala. On se je smejal, ona se je srdila. Kot tako so jo poznali in — občutili vsi, ki so imel' posla žnjo. Ravno zato pa so ji radi ponagajaii tako ali tako. Tako je bila v boju tudi s Sežanci. Ni se čutila več varno in vložila je — seveda nemško, so bili taki časi tedaj in okrajni glavar je bil Hahnel, če se ne motim — na okrajno glavarstvo prošnjo, da*bi ji dovolili nositi revolver v osebno varnost. Okrajno glavarstvo je poslalo prošnjo županstvu v poročanje. Župan Rajmund, sorodnik prositeljice, je stvar rešil tako-le: Das Ansuchen des Fraulein Ma-horčič ist vollkommen gerechtfertiget. Sinte-malen aber das Fraulein Mahorčič mit der Feuerv.'affe nicht umzugehen weiss, beantragt das gefertigte Gemeindeamt, dem Fraulein Mahorčič das Tragen eines — Seitcngevvehrs zu bewilligen! — Prošnja gospice Mahorčiče-ve je popolnoma opravičena. Ker pa gospica ne bi znala rabiti revolverja, predlaga županstvo, naj se ji dovoli, da bo nosila - - sabljo ob boku! — Smehljal se je Rajmund, smejali so se na okrajnem glavarstvu, smejala se je Sežana, razun — gospice Evfemije. Pravijo, da te porednosti ni odpustila Rajmundu do njega zadnjih dni. Malo poredno je bilo res, ali pametno ven-dar-le. Vse ni za vse in vsakega. Živa priča za to nam je sedanja mirovna konferenca v Parizu. Koliko jih je tam zbranih, da bi pomagali na gradbi velikega in varnega doma — miru in pravice za vse narode! A koliko jih je v resnici — »za to*?! Ali ne znajo, ali nočejo...! Zgradba noče v vis, ker se graditelji na stavbišču pehajo med seboj in odrivajo od sebe drug drugega, ker si hoče vsak že sedaj zagotoviti najbolji prostor v zgradbi, ki je — še ni! In jaz se prav v resnici bojim, da je tudi ne bo, če narodi — ti aspiranti na bodoči dom — ne pošljejo hitro na stavbišče... drugih graditeljev! i . Kar odložili naj bi revolver konference ter si obesili — sabljo pokoja v domači deželi! In^hitro, hitro, ker nevarnost je velika, kajti revolver v nespretnih rokah se rad izproža in povzroča nesreče. A ravno revolver konference bi mogel položiti iskro pod pepel, ki bi pozneje u-tegnila zanetiti nov velik svetoven požar. O — pokojni župan Rajmund v Sežani je bil moder mož in bi gotovo — ako bi sedaj živel — nespretnim graditeljem pravega miru z ogorčenjem zaklical tisti svoji običajni: Per mej...! In poslal bi nadnje svojeg^--Mezeta, da bi jih »odvedel v kako deveto deželo, ki pa naj bi se ne pripustila k Zvezi narodovi Govori se o »pogajanjih«. Prvi pogoi za u-spešna pogajanja pa je menda ta, da se ljudje, ki se ,pogajajo<, res hočejo pogajati, ne pa da hočejo uveljavljati svojo voljo...! V Italiji imajo popolno ministrsko krizo. Parlament je dal z ogromno večino razumeti gospodu Orlandu, da tudi on ne razume več prav njegovega pogajanja v Parizu. Nikdo ne ve in tudi jaz ne morem vedeti da>es, kakega mojstra pošlje Italija na gradbo v Parizu. Eno pa je gotovo: nezadovoljni so! Pri tem pa imajo to ugodnost, da so v tem v veliki evropski družbi! Poslano*) IZJAVA. Podpisana preklicujem vse žalitve, ki sem jih izrekla napram Eli Su-jsteršič iz Trnovega in izjavljam, da so neresnične. L Milostnik __ iz Ilirske Bistrice. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU IBta Mmt vogal al. Bnn. - Latina »s!i& Delniška glavnica K 120.000.000. - Rez. zaklad K 41,500.000 izvršuje kolautno vss bančne in mrajalDične transakcije. do 1 popoldne Porotno sodi&o* Uboj v Puli. Včeraj zjuira se je nadaJjevaia razprava proti Hermanu Fuchu, Ju ie obdolžen, ida v septembru m. i. ubil v Pirii vdovo Marijo Per rt z. Sodišče je sprejeto predlog branitelja' dr. Zermc.-ra. da zafs£l$Ho Se «đrtiss priče. Josip Gleria je izpovedal, da mu je bilo rnano Fuohovo raznese s poko'n.co. Spominja se tudi, da mu je Fuch enkrat, ko se je pokojnica ic povrnila iz Zagreba, rekel: »Nilodar bi ne bil mislil, da mora ženska kaj takšnega storiti.« Ana Padovaii je videla pokoniico, ko je umirala, in Fudia, ki je bridko fofcel rn klical ženo in svojega otroka. Cesar Ofuližsai Je poznal Ftreha že delj Časa. Prepovedoval da mu tudi, da namerava pokojnšco ceročiti. Ko kh je pa flefccč pozneje vprašal, kako gre z njegovo zaročenko, nm je odfcovoril obupno, naj ga ^pusti, ker da je izgubil ženo in *Ja je uničen. Nato je priči tilavH branitelj nekaj vppaš&mj, toda, ker so bili odgovori zmedeni. je državni pravdnik predlagal, ua!ia, drž. pruvdnik: dr. Zlimi«. Branite!]: dr. Zennaro. MALI OGLASI se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1*—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—. — Ga. Darovi. Toma/jč daruje 8 L ženski podr. CMD. Razne vesti. Dragocena drevesa. Pri nas vrbo kal malo cenimo. Služi nam sicer za plet_njc, oglje neke vrste je prav dobro za ri?an;3e, tudi za smodnik, rabfcno jo v.usnjarstvu, toarvarstvu in drugje, a splošno le prav malo. Da pa tudi vrbovo drevo lahko da veliko -dobička, vidimo iz sle-iiečega. V Bseku na Angleškem so nedavno posekali vrbo, ki je imela čevelj visoko nad zemljo že skoro šest metrov oboda, bila je pa stara samo 55 let. Trgovec s kriket-mmi -palicami, ki jo je kupil, je napravil iz rr;e ravno 1180 takih palic. Vzemimo ceno palice saino dve kroni in pol. znese to že skoro tri tisoče kron. SlroSke za napravo je pa poravnaj iz skupiCka za skoijo. veje in drobnjavo, ker je za pa!ice vporsMI le debla. — Hrastov k-s pred vojsko ni imel ttete cene kakor včasih, ko so le njega vporabliali era gradnjo ladij. Vendar pa zir-avo in brezhibno deblo tudi sedaj Še zvrže -precejšnjo svoto. Hrast s poprečnim obsegom sedmih metrov in 400 centov teže so prodali neki tovarni pohištva za 2400 kron. Cene vse predvojne. Veliko dragocenejše kakor to drevo je bfl neki drevesni velikan v Kaliforniji. Premer — ne obseg — je meril devet metrov in mogli so to drevo posekati le na ta način, da so ga navrtali z velikimi jeklenimi svedri. Pet mož je delalo pri tem 24 dni. Zžagano je pa dalo deblo 520.000 čevljev enocolneg alesa in je prineslo brez skorje in vejic 50.000 kron. To je morebiti največja svota, ki jo je kdo plačal za les za praktične namene. Neprimerno večje «o pa svote, k' so jih plačali za drevesa, kojHi les so vporabljali izkHučno le za kinč. To so predvsem maha goni, več vrst orehov, neki bor itd. Najboljši orehov les daje neko črno drevo v Ameriki. Kake bajne cene tičijo včasih v takem "deblu, nam pove tale slučaj. Kmet v Tennessee v Ameriki jc prodal več takih orehovih dreves nekemu trgovcu. Za posebno srčasto staro drevo, ki ga kmet začetkoma sploh ponudil ni. ker se mu je zdel le preveč grd m ne-poraben, je ponudil trgovec 600 kron. Ta ponudba za debio, ki ni bilo niti ravno in $e Imelo vse polno vej, je kmeta osupnilo, in ko mu *e trgovec ponudil še enkrat todiko, ie rekel, da ga sploh ne proda, »li izplačano na škodah K 872,453.443*85. ZaMopKVH v* vseh deželnih glavnih mestih in važnejših » kjer se nahaja dobro ldo£a gostilna, se proda radi odhoda z gostftniško koncesijo in vso pripadajočo opravo. V plačilo se sprejme lire ali krone. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti* Plesna zabava se bo vršila danes v Škorklji v gostilni Pangos št. 197 na prostem in na podu od 16.30 naprej. Igrala bo škorkljanska godba. lili na debelo in drobno Trst, uL Htiova 38, mul ul S. Lazzaro Vsaki dan novi dohodi. Saia 22. Ha vsi v PiisKevid kjer se bo vršila VELIKA POLEtlfA VESELICA l PLESOM. Spored bogat. Svirala bo dobro-znana"godba s Prošeka. Začetek plesa ob 1 popoldne, za četek veselice ob 3. - Po veselici sc bo ples nadaljeval. Krasno razsvetljena podzemeljska dvorana nudi obiskovalcem očarljiv užitek. K obilni udeležbi vabijo PRIREDITELJI. Loftgerska nriadfe^ pr-r edi MEBLIRANO sobo se odda v ul Solitario 16. IV. 3799 PRALNICA sprejme ia por»jkaow«li pU>TgPTtaagi:e cenft JAVNI PLES se vrši danes v Merčali pri Sežani. K obilni udeležbi vabi mladina. Podpisani naznanjam vsem posestnikom krav, da imam za pleme „BIKA" švfčarskega plemena. Aleksander Furlan, Greta it. 386. Tvrdfca Race & drug, Trst, telet. št. 24-95 trs Veziežia ex Giusepplna 1« Riva Grumula 2 priporoča svojim cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi svojo veliko zalogo prvovrstnih istrskih, italijantkih in dalmatinskih črnih in belih vin po najnižjih eenaLi. Obenem priporoča svojim eenj. odjemalcem na deželi svoji podružnici pri g. Marku Znidepši£ii v Sežani in pri g. Martinu Coboflin na Koztai, ki ste preskrbljeni z najboljšimi vini. D©8sp©zsiEaa tvrdika J. PARCINA o Trstu, d. Hofrebionco ZO, telefon 29-53 ima svoje skladišče vedno preskrbljeno z najfinejšimi vini po ceni, da uniči vsako konkurenco. i m CHiJIMTI od najboljših italijanskih tvrdk, katero tvrdka prodaja vsak teden na vagone in vagone, je privabilo tvrdki tako veliko število novih odjemalcev, da večkrat ni v stanu, da izviši dnevne naročbe ki Jih prejema. Tvrdka ima tudi veliko izbero vsakovrstnih likerjev, kakor konjak in fino žganje in fina desertna vina-šampanjec in peneči Asti. Stran IV. EtJfNOST« Ste v. 16*. V Trstu, dne 22. junija 1919- Pogreb mravelj. Da imaio mravlje najbolje urejeno gospodarstvo, je znano. Da kaznujejo zločince in jih tudi usmrtijo, to tudi vemo, Pa povejmo še kaj o pogrebih. V zapiskih Linnć-jeve družbe v Londonu beremo poročilo o jakem pogrebu. Podala ga je dama Hatton iz Svdr.eya v Avstraliji, videla Je pogreb na lastne oči. Slišala je nekega žie vpitje, vpil je njen štiri leta sar shi. Njegovo telo je bilo vse objedeno i>d rdečih mravelj, na kojih gnezdo se je bil vsod^l, 3je da bi vedel zarpj. Z njeno in njene dekle pomočjo so mravlje odstranili. kakih dvajset je bilo mrtvih na tleh. Ko pride gospa ptfl ure posije zQpet tja, vidi. da so cci obdani od v&fiioga Števila živih. Videla je. da se bo nekaj zgodilo in radovedno je čakala, kaj bo. Štiri aM pet se jih je odstranilo od drugih in šle so na grič, na katerem je bilo veliko mravUičje i..iezeprav je morebiti to slučaj, kjer so na prav sve-£itn način pokopah junaške branitelje gnezda, ven-Jar \ emo, da imajo mravlje zmiraj posebna pokopališča za svoje mrtvece. Opozovali so to zJlatsti Angleži Cook, Lublock in Farren Wh'te. Posebno «>aeovanIe Farrena \Vhita so merodajna. Bil ie duhovnik in se je za pogrebne obrede prav res za-j£jna!. Nekoč je stresel del gnezda navadne Doline irravlje v veliko stekleno posodo; delavci so ic cda tarkoj začeli graditi nove hodnike in izbe. K<.r ^0 se pa najbrž preveč trudili, jih je več obadalo mrtvih na tleh; -spravili so jih na vrh gnezda hi tiim na tla, ka'kor kake ponesrečence. Tam So oblsiali, ker ie bilo nemesoče spraviti jih po Jkih steklenih stenah ieUiisiiIcc ven na prosto. Da bi jih pri dJu okrepčal in ker je mh-lil, 'da so mravlje lačue, je postavil Far rent tri majhna z medom napolnjena korita iz papirja na površino grozda. A niso planile na med, kakor to naredijo ^»»čaino, temveč porabite so ■korita «a pokopali in -nosili so mrliče notrL Po treh dneh je bilo enem koritu 140 mrtvih, v drugih d\^eh pa po ^hO. Tako so delale tudi z vsako idrugA posodo, "e ie bilo mogoče, so splezale z mrličem tudi po i«■ i.i stent navzgor, samo da so se ga znebile. Jki:ro gotovo poznajo mravlje prav dobro pogubni vpii\ gnijočih mrličev na zdravje drugih. Pač pa it. 1 akor pra^'i Farren, skrb za žive vendarle ve-č: • kakor strah pred mrtvimi. Nekega Kine vidi '- o, ki je nesla mrtvo mravljo iz gnezda, da *iie. Položi breme na tla, da se za trenutek t - iije. Pogleda naokoli in vidi bubo, ležečo na deli, ki -si seveda ni znala pomagati naprej; naj-f>r".e so jo >slučaino tam pozabili. GpaziSjoča mravlja take popusti mrliča in nese bubo kar mogoče hitro v gnezdo naza'j. Mrtvi naj le počaka, živi i:na prav. tako si najbrže mislijo tudi mravlje. Muzikaiičtri fatetje. Geslo vsakega podjetja dane:* j- n^preJek. Vsak človek, bodisi rokodelec ah tovarnar, ki ima na stotine delavcev, se hoče v svoji stroki spi*polntti, da s tem večjim uspehom premaga svoje tekmece. To stremljenje je doma v vseh plasteh in krogih zemskega prebivalstva, v poštenih ravaotako kakor v krogih i al o to v. pri :eh n Oida še bolj. Ti tiči, ki se borijo proti pravici in proti postavam in si hočejo na vsak način prilasti-ri tuje imetje, uporabijo včasih uprav čudovita jred-iva, da dosežejo svoj cUj. Tako so pred kratim aretirali v Parizu tolpo zločincev, ki so vršili vlome v najelegantnejših delih mesta, ob zvokih te iirnc ;jodbe. En del je stal pred hišami in gode? krasne točke, drugi so pa pienHi po praznih sobah, ker »o bili vsi ljudje v oknih. Načelnik tolpe je bil I:a! ..n Ferreri, preje godbeni dirigent v Napolju. ie celo vrsto dobrih glasbenikov, jih vtaknil v ir :k, iim nataknil belo ovratnico, pa so Šli na de;o. v nfijimeMitnejše hiše. S svojim nastopom je v ratar ie večkrat pregovoril, da so spustili godbe-ke na vrt in jim ni brlo treba končenrtrirati na ce-r: ju se mu je torej zmiraj posrečijo, igrali so n :rh 'iše k»;nade. predvsem pa dolge, da so imeli tovariši dosti časa vse prav natančno preiskati. •Po že poprej natančno določenem času ie koncert prenehal, kapelnik se je poklonil in prejel darilo za ušesni užitek, večinoma izdatno Izmerjeno. V treh e*ecih je aakradla tolpa za več kot 70.000 kron — pred vojsko — dragocenosti ibd'., potem šele je »p / nala potciia sestav »podjetja« in je napravila tniui godbeuikom drug koncert. — Podobno Jt- al* v Londonu neki Anglež, imenom Bligh. > s,ni je izvrstno igral glasovir, njegov najeti ■ .riš \1oiino; vzela sta v družbo 5e tretjega, ki ie izstopal kot sluga, a tudi v fraku. Prirejala sta /usebne koncerte, igrala v salonih, tovariš je pa ned tem kradel dTa'gulje, ure itd. Natančno sta godbenika opazovala tudi nakit navzoče go>pode, premišljujoč, če bi se pozneje še enkrat izplačalo priti sem, seveda ne z godali. Godla sta pa potem s tretjim vred za vrati jetnišuice. Prlliz jvalec. Da razumemo, omenimo, da ima 5>?seda »težak« v raznih jezikih tudi pomen: bogi t. imeniten, veljaven. V pomenu bogat jo pa rabimo ti Ji pri nas. Francoskemu kralju Henriku IV. ui 7na! nobeden od dvorjanov govoriti tako priliz-ijivo in utjtiduo, a duhovito obetiem kakor maršal $assompierre. Nekega dne prideta z lova do reke ?eine. ki je hila zamrznjena. Da bi okrajšala pot, UoCc iti Henrik kar čez reko. Bassonipierre ga svari, bhko se zgodi nesreča. »A kaj tu se ni nič treba bati,- odvrne Henrfk, »saj vidim, da m lli že drugi pred menoj čee.* — >Res je, gospod, a nobeden ni bi! tako težek kako ste Vi,« reč« Bas-sompierre. Največja tvrdka v Julijski Benečiji dobavlja vsakovrstno blago. TRST, CORSO V. E. IIL ŠTEV. 16. TELEFON ŠTEV. 24-24 Na debelo. Na drobno. Zadnji velIM Oddelek damske mode: Oddelek za moško moda: Oddelek za svilenino: ddelek za drobnino: Mulce m §QiP2 in otroke, oUleKe, bluze, halje, solnčnlkl, ftloHuKl najsoosllih mo^lov, Ktpulne obleke In priprave, - velika Sz&er pletenih srajc, fantazija. „Ouchesse Hessalina" za obleke u vseh barvah. Fouland fantazijo za obleke. Posebnost za Krojače: sullnnts potliose za moške obleke. UAnski izber čipeK, trakov, ooratnikoo, nuKltov in pajčolanov za automobile. TRGOVINA JESTVIN via Genova (Cainpaaile) 13. Zaloga: kave, o^a, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja i. t. d. Pristni Jamaika rum, konjak, vermouth, nvar'-ala, višnjevec ter raznovrstna vina, vse po zmernih censih. Ivan Bldovee. MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livaraica Osvaldella. Via Media 26. Izdelovanje in poprava stroiev in motorjev. Proračuni. KNJIGOVEZNICA. Pietro Pippa«, Trst ulica Vaidirivo 19. Artisti&u vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 201 MAJOLIĆNE PECI IN ŠTEDILNIKL M. Zeppar. ui. S. Glavami! 6 Id 12. Najbolja izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 28 Trst, vogal Via Nuova-S. Caleirtna. Vel ka izbera vsakovrstnega blaga za molke in ženske. — Blago za suknje, žamet, barhfvnt, svile, etamin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah. m PAPIR. Velika zaloga papiria za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. -Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Oastone Dollinar, Trst, Via dei Oelsi 16. 256 DAMSKA KROJACNICA A. Riecer, Trst. ulica Commerciala 3. Izdelnje vsakovrstne ohleke po attfSeškem in irancoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, blnze za gledališče Ifed. Cene zmerne. Pos-trefba točna. 337 K Zaloga mMmm Maga na debelo In na drobno vse po nizkih cenah. Se priporoča svojim starim odjmalcem ANDREJ ZAFRED ^ftst, ulica san Lazzcro ALOGfl BRIH ZLATMHHE r na veliko izbero se vdobi pri A. POVH v Trstu TRG GARIBALDI ^BARRlERA) 3. T r tosmfični atelje Dtnucrre Trst« Cersa Slav. Ml Razglednice v pl'rno vitio „Squinzano" po L 3.12 kg, 14 stopinj . „OaUipoli* . . 3.12 . M . „Piemonti- „ . 3.72 n 12.« A . „Etna* . „ 2.52 „ 13'/« . Belo vipavsko namizno vino L 2.48 kg, 9 Ta m . • n sladko po n 3 80 . 9'/a H Žganje 51®/0........L 10 80 liter Maršala I. 17l/a....... 5 50 . Vermonth, Cinzano ..... „ 7.— » Istrska paradižnikoma konserra po L 2.50 BP H SE Stroj za Slnojs is vRisaj« pravi nemški rarei rl Hl l Seldel & Neumann In HETLE iz rlžnnte slome po L 1.20—1.60—2.— komad Metle iz vrt a vrtove po JO vin. prodaja tvrdka RUGGERO GAMBEL Skladišče v Trstu, ul. P. L. Palestina št. 2 (vogai ul. Coroneo). Tel. 2403 Segata zaloga vseh potrebščin. .Men&aifea delavnica ?a vsako poplavljanje. ,Slnger' Oast &. Gasser Tvrdka ustanovljena t. 1873 FRANCESCO &EDNAR Trst. ul. Camoanile 19 zlatarnica g. piso, trst se nahaja na Korzu It. 15 (bivSa zotarnlca G. ZENKOViTZ & Flgllo) Velika Izbera arebnuii In *!at.!i m, ubangv, verižic Itd. Žveplo dvakrat rafinirano po 100 lir za 100 kg pri odjemu originalnih vreč po 50 kg. Finejše vrste primerno dražje. Modra galica v originalnih vrečah po 230 lir za 100 kg prodaja Alojz Gorfup — Presek. HnH9 ZOBOZDRAVNIK II lil — III D*. H RAČEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. grezMesfto Izdiranje za pMiraaje in umetni loiji np'- U PELLEQRIMO CIliCELLI ~ Trsi * ulica Malcanlon Stv. 9 - Trst (HiSa ustanovljena lata 1826.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Bok I« Chcvreaujc, lak, podlage In vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna. •N ---- rim IIHHliaBIIHillHilll ■HIIHBIIHill ■■11« m ^^ m ■■ ■ A Zavarovalna zadruga v | Dr. FRANZUTTI ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Oloachlno Rossini Štev. 12, vocal ul. delle Poito. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Čermaka. - Izdiranje zob brez bolcCIn. Plombiranja. Umetni zobje. 1 8 LMunsKiiKreslffniiMa Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podruiniee: Celje, Celovec, Gor ca, Sarajevo, Split. Dalnl£ka glavnica : K 15.000.000.-. Razarvnl zakladi s K 3,600.030.—. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 37,°/. oh«ltnMnin na žiro-ra:une proti 37, OĐiEklOVaDIU Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. |Tei. Št 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. E UMETNI ZOBJE z In brez čeljusti, zlate krone In tudi obrobkl VILJEM TUSCHERzolo« TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma> 13, II. Ordlnfra od 9 predp. do 6 zvečer. I CROATIA 480 I 2S0 i 3S0l 420 3(3 350; VELIK Mil PLES se bo vršil 3. avgusta v KRIŽU pri To-maju. Svira godba iz Sežane. K obilni udeležbi vabi mladina. IIHBIIHill »I Zavarovalna zadruga Zagrebu, je edina do- S ma