GLAS


List slovenskih delavcev v Ameriki.
33.
UST o w
2G. aprila 1899,
Xj©-bo VII.
Davke odvaljujejo.
Te dni je vlada v Washingtonu priobčila davčni izkaz za mesec marc tega leta. Po tem izkazu so domačih davkov sprejeli v marcu «•22,738.447, to je zvišanje proti dohodki meseca marca lanskega leta za 89,491.340.
Ako primerjamo iz kterih virov dohajajo ti domači davki, dobimo zanimiv dokaz za resnico, da se posedujoča gospoda ne zadovolji le s tem, da delavcem odvzame večjo vrednost njegovega truda in dela, temveč mu naklada na njegova ramena tudi stroške državne uprave, ker vse uporabne stvari narodu obdačuje in te s tem podražuje in na ta način pusti narodu, ati ogromne j večini prebivalstva, davke plačevati.
Kako velik je znesek, kterega na ta način posedu joči nakladajo množini na ramena nam kaže pogled v posamezne predale iz kterih sestavljena listina davčnih dohodkov od meseca marca.
Na špirituozih, potrebščini množice je dofilo davkov $8,9(50.169; dalje za tobak, kterega uporablja ogromna množina nižjega ljudstva, od posedujočih ga pa rabi komaj deseti del, $4,493.706; za va-rene pijače kakor pivo. ale itd. pijačo naroda torej $4,967.553: potem oleomargarine, živeža, kterega zastonj iščemo na mizah bogatašev $166.704. Toraj znaša skupaj davščin od stvari, kt<jre narod za-uživa iu seveda davek tudi sam plača 818,588.192 na mesec. Ker je pa ves znesek domačega davka imenovani mesec znašal 822,738.447 ostane le še S4,150.255, kteri se raz-delč na razne davščine, kakor spise, imovinski kolek in posebne pristojbine, ktere pa deloma tudi na ramena naroda odvalijo.
Iz tega vidimo, da gospodujoči razred prav dobro razume množico plačati pustiti, da se vladati pusti.
Nikdar ne bi smeli pozabiti kako ogromne svote izcrpovalci vsako leto ožamejo iz dohodkov dela deluj »čih ljudi, in da je to prava nesreča in vse gorje sveta; ali ta gospoda je pa še toliko prebrisana, da si pustili plačati od vladanih tudi vse upravne stroške in seveda tudi oborožene moči, ktera to prav temeljito podpira v ožemanju. Pa iii le v tej deželi tako, temveč pov-sodi, po vseh deželah, bogataši svoje davščine že ožemajo iz delavcev in najemnikov, s.romak pa ne liete niti grižljeja kruha v usta, kteri ne bi bil obdačen.
Razmotriyanje pod črto.
Piše Free 1-ance.
Plače delavcev v Ameriki so raznovrstne. Odvisno je to: od slabih ali dobrih časov, od stroke, v kterej dela delavec in od spretnosti delavčeve. Neučeni delavci (unskilled laborers), kteri težka dela na pr. z lopato, krampom itd. opravljajo, so najslabeje plačani. Izučeni rokodelci (skilled laborers) pa dobivajo — razume se — večjo plačo. K strokovnjaškim ali izučenim delavcem se štejejo tudi na pr. premo-garji, rudokopi in delavci, kteri se ukvarjajo po gojzdovih z lesenino. Velik je razloček koliko spretni ali nespretni (boljše: neučeni ali učeni) delavec v teh strokah dovršiti zamore. Tudi razni pomagači v železnih tovarnah se morejo k učenimi delavci prištevati, akoravno zdravi, močni delavci začnejo te vrste dela delati, ne da bi bili prej v teh strokah delali. To velja osobito o slovenskih priseljencih. Pač ne-
Omejenje tiskovne slobode.
Nazodovanje slobodnih naprav te dežele se ne pokaže samo v prizadevanju gospodujočih razredov množini ljudi omejiti volilno pravo ter jih izključiti od sovladanja te dežele, pokaže se že tudi v tem, da poskušajo po ustavi jamčeuo tiskovno slobodo pohabiti in omejiti.
Lansko leto so v postavodajal-stvu v Albany poskušali po postavi omejiti tiskovno slobodo. Poskus je spodletel. Koliko pa je gospoduj očej gospodi na tem 1 ožeče, da v istiui tudi tiskovno slobodo te dežele omeje po svojem okusu, nam kaž.* okoliščina, da se jim je v Cali-forniji enak poskus posrečil, to se pravi, da so sprejeli postavo, ktera v istini omejuje tiskovno svobodo.
To omejen je je stopilo v veljavo dne 19. aprila in sicer v podobi dveh postav ,, A n t i Cartoon" in N e \v s paper Signatur e 11 i 1 1", ktere imate nastopno zgodovino :
Državni senator Morohous' se je pred dvemi leti v postavodajalstvu predstavil kot borilec za politično čistost. V San Francisci izhajajoči list je pa odkril zvezo tega gospoda s železnicami, ktere ni megel prelival iti in je objavil tudi dokaze v to.
Pozneje je isti list predočil svojim čitalcem podobe, s kterimi je senatorja Morehousea smešil.
Možje molčal — toda prihranil si maščevanje. Ko se je postavo-dajalstvo pred nekaj megeci zopet sešlo, je vložil postavni načrt, čigar glavni obseg je nastopni:
Nubena tiskovina (časnik, knjiga, okrožnica itd.) ne sme priobčiti podobo kake osobe stanujoče v Californiji (javni uradniki in obsojeni zločinci so izvzeti), ako nema pismeno dovoljenje v priob-čenje in nobena os oba ne sme predstavit ii karikaturo (spako), ne sme omadeževati časti, značaj moža ali žensko čednost, poklic, trgovino, ali politične motive, ali pa da nato cika poslednje izročiti javnemu srdu, Bmešnosti ali zaničevanju.
Kdor nasproti tetnu zakonu postopa se ima za prestopek kaznovati z §100 do 8500 globe, ali zaporom od 1 do 6 mesecev, ali se mu nalože obe kazni.
Postavodajalstvo je bilo s po-Četka malo nagnjeno temu načrtu. Ker vsaka, po dokazih dobro spri-čano težko obdolženje proti kakej osobi razpostavi to srdu, zaničevanju, ali vsaj zasmehovanju. Kar je toraj dovoljeno se izraziti po
vkretno se marsikteri v začetku k temu delu postavi, pa kmalu vidi, da je treba ves um uporabljati, če hoče delo tako izvršiti, da izdela toliko tvarine, kolikor jo delodajalci zahtevajo.
Vsako delo se tukaj v Ameriki na drugi način opravlja kakor v stari domovini. Reči se mora, da se tu dela z večjo spretnostjo in boljšim orodjem. To tudi o kmetovanji velja, čeravno se v nekteiih ozirih tako skrbno ne ravna kakor v Evropi. Ker je tu veliko več zemlje in ker je delo predrago, zato se na pr. njive itd. ne čistijo tako vestno kakor v staremu svetu. Na farmah dobe delavci od 12 do 25 dol. na mesec. V zapadnih državah dobivajo več kakor v vzhodnih. Hrana teh delavcev je v Ameriki veliko boljša iu izdatneja kakor v starej domovini, akoravno tolikokrat na dan ne jedo kakor na pr. na Kranjskem.
Zdaj ko so boljši časi, dobivajo neučeni delavci po dolar 50 centov
na dan; izučeni pa 50 centov ali /
besedah, se ne more v podobi kaznovati.
Potem je pred nekaj tedni v San Francisci izhajajoči list (pod naslovom „Grove, the Penman") priobčil podobo bivšega člana kongresa, sedanjega člana postavodajal-stva Grove L. Johnsona iz Sacramento. kako ob svojej pisalnej mizi dela z orodjem za ponarejanje denarjev.
V njegovih mladih letih je ta mož v istini ponaredil nekoč neko listino.
Johnson in Morehouse sta postala složna in izdelala goraj omenjeni postavni načrt, kteri obseg je v kolikor ga zamoremo v kratkem navesH.
Ako kak tiskan članek ali spis (po kak*-m časniškem podatku ali v uradniškej notici) tja meri, da očrni spomin kakega umrlega, ali poštenost, neomadežanost, čednost kakega živega napada, ali pa nava-ja njegove nravne, oziroma namišljene pomanjkljivosti, s čemur jih izroča javnemu srdu, zaničevanju ali zasmehovanju — mora imeti omenjeni članek ali spis (oziroma navesti časnik ali uredniško notico) p o d p i s pisatelja.
Kdor proti temu ravna se v vsakem posameznem slučaju kazuuje lastnik časnika z 81000; polovica globe pripada državnemu zakladu, druga polovica pa tožilcu.
O obeh teh postavnih načrtih bodo imele še določati sodnije, ker časniki v San Francisci se bodo proti njimi borili in dokazali protiustavnost. Toda ako bodo sodnije izrekle odlok za ali zoper veljavnost teh tiskovnih postav še ne Vf-mo. Gotovo pa je že znamenito predlaganje in sprejetje tacih postavnih določb, po kterih bi bila tiskovna sloboda prikrajšana, in kaže, da gospodujoča gospoda vedno bolj sega po slobodnih napravah dežele in jih hoče pristriči kjerkoli zamore in v kolikor so njim po godu.
Slobodoljubni ljudje ne smejo v nemar puščati to početje, ker utegne se to sčasoma zgoditi, da bode prvotna ustava le še mrtva črka na listini. Omejujejo že občno volilno pravo, prostost zborovanja in govorjenja, sedaj so pričeli spodkopavati tiskovno slobodo in pojde tako dalje, ker ljudstvo pri vsem tem dremlje, ter si misli: mi še vse prestanemo, oni, ki za nami pridejo naj si pa sami pomagajo. Ali temu ni tako, vsak naraščaj bi moral braniti kar je podedoval od svojih očetov in bi moral še kaj pridobiti, ne pa odstopiti.
celo dolar več. Odvisno je to od spretnosti, ktero delo zahteva, od težkoči in nevarnosti dela. V navadnih časih je delo v Ameriki nestanovitno. Le malo je tu delavcev, kteri bi po več let ali celo življenje na enem in istem kraju delali.
V Ameriki se mora trdnejše delati kakor v starej domovini. Ako opravljeno delo amerik. delavca vzamemo v poštev, vidimo, da on veliko več dela v jednem dnevu opravi kakor oni v starej domovini. Delodajalca v Ameriki izdelano delo veliko manj velja kakor v Evropi. To ne velja samo v slučajih ker se stroji rabijo, to velja tudi ker delavec samo z rokami opravlja delo.
Tukaj v Ameriki delodajalec tirja od»delavca, da on vse žile pri delu napne, in da mu v roke najboljše orodje, da več ko mogoče dela opravi. Na Angleškem ni tako. Društva angleških delavcev (Trade-Unions) predpisujejo svojim udom koliko dela smejo v teku jednega dneva storiti. V angleških delavnicah se
Iz naših Mih kolonij.
Male praske.
Manila, 21. aprila. Tri stot-nije so daues zjutraj ob G. uri odkorakale iz Bocave, ter se Beverno od mesta zjedinile pri Guiguinto s tremi drugimi stotnijami in dve milje dalje zadeli ob kaeih 500 vstašev. Filipinci so se umikali kake tri milje v dobrem redu, akoravno so imeli veliko zgubo. Ko so Ameri-kanci porabili vse streljivo, vrnili so se nazaj v taborišče.
Kakih 200 vstašev je danes o po-ludne v Taguig južno od Pasi ga in Paterosa ob Lagua de Bay napadlo prednje straže washingtonskega polka. Dve st <tuiji ste se takoj spoprijeli s Filipinci iu pomikali v bojuem redu proti sovražniku. Po dveurnem boju so vstaši bežali, pu-stivši 12 mrtvih in ranjenih na bojišču. Amerikauski vojaki bo vple-nili mnogo Mauserjevih pušk in druzega orožja. Na amerikanBki strani so bili trije možje ranjeni. Pri Aguiguinto je bil samo jeden mož ranjen. Kasneje so tudi iz ladij pričeli streljati na vstaše ob obrežju reke.
ZatoČno od Malolos celo do Ca-lumpita so vstaši zelo marljivi. Neumorno delajo na njihovih utvrdbah in kake dve milji od železnice oddaljeno so nove utvrdbe zapazili. Iztočno od železnice je videti ogenj, najbrže so vstaši izpraznili vaBi ob vznožju gorovja, ker se nadejajo napada Amerikancev.
Vročina je bila danes huda. O po-ludne jo kazal toplomer 95 stopinj in v teku popoludneva je bila vročina še hujša. Več vojakov je zbolelo vseld solnčarice.
Kubanci'zahtevajo volitve.
Havana, 22. aprila. Kubanska narodna stranka se zelo razširja in v zelo mnogih mestih in krajih otoka so ustanovili podružnice ter bodo zahtevali občno volilno pravico. Sladkorno letino leta 1899 ofi-cijelno cenijo na 307.903 ton, leta 1898 so sladkornega trsja le 232.032 ton pridelali. Tudi letina tobaka je bila dobra, mnogo boljša nego pos^dnja dva leta. Sadilci v pokrajini Pinar del Rio so zelo zadovoljni.
L a w t o n in McArthur nameravata vstaše obiti.
Manila, 22. apr. General Law-ton se je danes ob svitu dneva z jednim oddelkom podal na reko-gnosciranje, seboj ima Dakota polk, dva bataljona 3. pešpolka, 22 peš
polk, dva topova Scottove baterije in tri eskadrone 4. konjiškega polka, kakor tudi Gales eskadrono. Ob 5. uri so se pričeli pomikati čez Novaliches, iz kterega kraja so že eukrat vstaše pregnali? pozneje ga pa zopet zaBedli. V obče mislijo, da namerava general Lawton vstaše obiti in se severno pri Malolos zjediniti z generalom McArthur-jem. Dakota polk je prvi ob 8. uri pri Novaliches zadel ob sovražnika. Vstaši so prvi pričeli stielja-ti na ameriške oddelke, a morali so čez 15 minut umolkniti, tor v velikem neredu bežali zasledovani po Amerikancih. Streljanje strelcev je ameriške oddelke dve ure naile-govalo.
Ob 2. uri popoludne so vstaši ob vsej črti bežali in pustili mnogo mrtvih in ranjenih na bojišču; Amerikauci so morali počivati v senci, ker je bilo vročina noznosna.
Navidezen poraz.
Manila, 23. aprila. Vstaši se vedno drže tik amerikanske črte in neprestano nadlegujejo naše vojake. Ker se je poročalo, da se oddelek vstašev potika v bližini Quingua, poslali so proti istem kraju mali oddelek konjiče. Amerikanci so prodrli v bližino Quingua, in so iztaknili vstaše. Okolica je tam z gostim grmovjem obraščena in zelo pripravna za skrivališče Filipincev. Amerikanci so bili torej zelo oprezni in ko so vstaši pričeli streljati, razsedli so in odgovajali streljanje. Jeden Amerikancev je bil ranjen in dva tovariša sta ga odvedla iz bojišča. Konjiki so hrabra < držali pozicijo, dokler niso dospele dve bateriji z štirimi topovi in dve stotniji pešcev na bojišče. Sovražnika so sicer premagali, todausmr-teuih je bilo osem Amerikancev med temi polkovnik Stotsenberg in 40 mož ranjenih. Zguba Filipincev je bila neznatna.
Proti Calumpitu.
Manila, 24. aprila. General McArthurjeva divizija je daues zjutraj ostavila Malolos z namenom Calumpit osvojiti. Pred svi-tom so se 4. konjiški polk s tremi topovi topničarjev iz Utah in pešpolka iz Nebraske in Io\ve pomaknili proti Kninchua, kjer je reka plitva, toda ob straneh s trdnjavicami zavarovana. Popoludne so vojaki prebredli reko. Generala McArthur in Wheaton sta se pomikala naprej ob levi, pešpolk iz Montane pa ob desni strani želez-uice. Imeli so seboj pomožni vlak z dvema oboroženima vozovima na čelu. Vstaši so poskušali železnični most pri Calumpitu razdjati in so pokvarili tir.
ne čuje nikdar ,,hurry up", kar se v Ameriki neprestano od početka do konca dela sliši po tovarnah in delavnicah, ("ezurno delo (overtime) se plača na Angleškem dvakratno, v nedeljah se pa nikdar tam ne dela.
V Ameriki so dosi-daj delavske zveze ali Unije premalo gledale, da se te angleške navade tudi tukaj vpeljejo. Začeli so pa tudi amerik. delavci tej stvari svoj pozor obračati. Unijski zidarji na pr. sedaj smejo 500 opek na dan položiti, ne več. /To se mora v deseti urah zgoditi, za kar dobivajo po 4 dol. Se vG da to delo traja le kakih 4 do 5 mesecev.
Največja hiba, ktora amerik. delavca tlači, je nestanovitnost dela ; pri vsemu temu je amerik. delavec vendar le na boljšem, kakor oni drug'h dežela. Ko je v starej domovini brezposelni delavec ali dninar prikljenjen vse življenje na najskrajnejšo revščino, se on tudi v Ameriki more povzdigniti do skromnega premoženja in posestva. Slo-
Ob 4. uri popo'ludue je general Hale z svojim oddelkom prekoračil Bagbag reko in se ustavil kake četrt milje pred Calumpitom. Vjet-niki so pravili, da se v Calumpitu nahaja Aguinaldo, general Luna z štabom in veliko število filipinskih vojakov. Komaj so naši vojaki ostavili Malolos, prišli so zopet domačini iz vseh strani v mesto. Za amerikansko vojevanje je zelo slabo, ker v osvojenih mestih radi pomanjkanja vojakov, ne morejo pustiti posadke. Amerikauski poveljniki so pustili v Malolos velike množine riža, kterega bodo med domačine razdelili.
venci imamo na stotine živih izgledov v temu oziru.
Zdaj imamo v Ameriki boljše delavne čase in smemo upati, da bo to ostalo par let-
Popolni razvitek delavskega so-cijalnega vprašanja se bo v Ameriki vršil veliko hitrejše kakor v Evropi. Nauk socijalizma so začeli nemški delavci še le pred nekoliko leti (10 do 12) tukaj razširjevati-Takrat so bili odnošaji delavcev boljši, kakor pa so sedaj. Radi tega niso amerik. delavci nič hoteli čuti o teh novih načelih oziroma delavskega vprašanja. Takrat so bili delavci tu pristaši poglavitnih dveh političnih stranek : demokratske in republikanske. Oasi so se obrnili ua slabeje in ko so amerik. delavci uvideli, da jim te dve Btranki ne morete ali nečete pomagati v zboljšanju njih položaja, so se začeli obračati proti socijaldemokratični stranki. Spoznali bo, da so delavci demokratom in republikancem le sredstvo, uvideli so, da je delavec le ob času volitev številka, ktera
Dopisi.
Gates, 31 inn., 22. aprila.
Podpisani si štejem v dolžnost rojakom po raznih krajih Minne-sote kakor tudi na Evelethu, kteri so m i nolo zimo blagovolili kupiti srečke za kravo, ktero sem v namen ^a našo cerkev sv. Antona v Kraiu Town podaril, glede izžrehanja naznaniti. Srečke so bile že do 1. aprila razprodane in kravo je dobil Jakob Gasperlin iz naše žapi.i.e. Toliko v blagovoljno naznanje.
Omenim naj pri tej ptiliki še, da' smo farmerji v našej okolici do daues 22. t. m. z sejanjem dokončali, imeli smo ves Čas od pričetka ni do konca sejanja krasno vreme. Narava je po blagodejnej gorkoti id no oživela, kajti travniki spreminjajo dosedanjo rujavo barvo v -
BEERBEERBEER BEER E	B
E	E
R	E
SUPERIOR STOCK
« e e
B B E R B E E R B E
E R
B
E
E R
B
E E R
1 BOSCH BUV1NS CO.,
R ______________________E
MICH, jj
B E
R B E E R B E E R B E E
Prodaja se povsodi.	3
E E
e d o	R
B E
- . The . .	E
R B E
LAKE LINDEN, -
R	E
BEERBEERBEERBEER
šteje, po volitvah pa so politikarji obeh strank delali le za svoje žepe.
Sedanje boljše čase nekteri pripisujejo republikancem. To ni pravilno trditi. Pod sedanjimi poli-tično-socijalnimi razmerami se vrste dobri in slabi obroki za delavce bodisi vlada demokratična aii republikanska. Ako gre pa komu prava zasluga za sedanje bolje čase v Ameriki, je to sveti Peter, kteri baje opravlja glavno nebeško vremenoslovstvo. Imeli smo tukaj par jako dobrih Jetinj, v Evropi pa so imeli !e slabe ali sredne. Zjed. države so prodale za tiBoče miljo-nov zrna, mesnine itd. staremu avetu. Zlato se je vsipalo na države, farmerji so si opomogli, povpraševanje po raznih izdelkih se je pomnožilo in na ta način je delavčeva vrednost poskočila.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenci I Ako poSljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser & Co,
Entered as second clas matter at ?be New York, N. Y. Post office October 2. 1893
,,GLAS NARODA".
f <ist slovenskih delavcev v Ameriki Izdajatelj in urednic: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
t% pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—,
h „ „ pol leta . . . . „ 3.50, t, „ čatrt leta . . . 1.75. V Evropo pošiljamo list Bkapno dve Številki.
.,Jlas Naroda'4 izhaja vsako s edc : in soboto.
„GLAS NARODA
(,,Voics of the People") Will be i sued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti s*> ne natisnejo.
De? ar naj se blagovoli poslati po M on Order.
Pi • spremembi kraja naročnikov rros .no, da se nam tudi prejšnje r>ivahšče naznani, da hitreje najdemo nasi )vnika.
0<ipi>om iu pošiliatvam naredite u as lovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City
zeleno, sploh vee se je veselo oživelo po dolgo trajajočej, hudi zimi.
V dan 13. junija t. 1. na praznik sv. Antona, zaščitnika naše cerkve pride sem iz St. Clouda mil. g. škof Jakob Trobec otrokom zakrament sv. birme delit. Ker v našej župniji že od leta 1S91 ni bil deljen ta sv. zakrament, je umevno ob sebi, da bode mnogo birmancev in med temi že marši kak odraščen boys in lady. Čitalcem in Vam g. urednik srčni pozdrav.
John Cherne.
Razne vesti.
Vojska v petih minutah.
Union League klub je te dni v NewYorku častnikom križarke „ Raleigh" priredil pojedino. V svojem govoru je Coughlau, kapetan križarke, prilično popisa bitke pri Manili in njenih posledicah med drugim rekel sledeče:
„Nek dogodek vas bode prav posebno zanimal. Naš navidezni prijatelj in zaveznik admiral pl.Died-richs je poslal ČaBtnika k admiralu Deweyu s pritožbo, da se nemškim ladijam stavijo razne zapreke. Stal •em prav blizu in elišal vse kar Be je govorilo. Dogodka ne bodem nikoli pozabil in želim, da bi ljudstvo zvedelo kaj je rekel admiral istega dne.
„Povejte vašemu admiralu", je djal, „njegoveladijese morajo ustaviti tam, kjer jaz zapovem."
,,Toda mi nosimp nemško zastavo", je odvrnil častnik.
..Take zastave se lahko kupijo po pol dolarja yard kjerkoli si bodi", ga je zavrnil Dewey in Se pridjal: „Vse špansko brodovje lahko raz pne vašo zastavo in pride k nam. Zato moram in vas bodem zadržal. Povejte vašemu admiralu, da tukaj blokiram, in da sem se njegovega početja naveličal. Olajšal sem mu kolikor le možno, sedaj pa mora ostati v določeni meji, ker je zadnji čaa. Najmanjši prestopek mojih poveljev zamore imeti 1* jedno posledico : Vojsko I Ako vaši ljudje hočejo vojsko, le povejte, Zjedinje-ne države bodo pripravljene v petih minutah." (Ogromno odobrovanje Union League).
Ko nas je nemški častnik zapustil, rekel je k nekemu mojih tovarišev: ,,Mislim vaš admiral ne orne popolnoma Bituvacije."
Startni skok raz Higlibridge.
Nek 36 let star mož je Bkočil 23. aprila raz Highbridge (visokega mosta) ▼ Harlem River. Sedemletni dedek, kteri je ravno šel preko mo-
sta je videl moža, ko je kakih 40 čevljev od njega oddaljen, stopil na ograjo in Bkočil v globočino. Višava od mosta do reke znaša kakih 125 čevljev. Policaj je videl moža, ko je padel v vodo, se potopil toda kmalu zopet prikazal na površje. Njegov obraz je bil krvav. Potopil se je v drugič in ni ga bilo več videti. Trupla še niso mogli najti. Klobuk so vjeli na vodi, toda ni imel nikakega znamenja, po kte-rem bi bilo možno spoznati samomorilca.
(rojzdni požar.
Highland F a 11 s, N. Y., 23. aprila. V tukajšni okolici divjajo nevarni gojzdni požari. Danes zjutraj je pretil požar uničiti poletne stanovanje nekega newyorčaua iD le 8 težavo so rešili posestvo pred uničenjem. Danes opoludne je gorelo blizu gore Bald Rock.
Zahtevajo višjo plačo.
B u f f a 1 o, 24. aprila. Kakih 500 mož večinoma izurjenih delavcev od Gould Coupler Co. v Depew je daues zjutraj pričelo štrajkati za zvišanje dnevne plače od $1.20 nt 81.50. V Union Car Works je že v soboto šlo 1200 mož na štrajk.
Na 100 milijonov zvišali.
Pri nekem shodu delničarjev od Continental Tobacco Co., kteri se je te dni vršil v Newarku, N. J., so sklenili delniški kapital od $75,000.-000 zvišali na $100,000.000. Istočasno bo sklenili veliko ,,Plug Tobacco'4 tvrdko in lastnino Liggett & Meyer v Rt. Louisu kupiti za trust.
Delavca na farmi ustrelila.
Grozovita žaloigra se je pripetila te dni na farmi nedaleč od Bedfor-da. Zena premožnega farmerja Charles Loringa je ustrelila John Roo-neya, kteri je še le kratek Čas delal na farmi. Farma je v samotnem kraju, kjer so redke naselbine. Ma-lu pred polunočjo se je podala go spa Loring z otroci k počitku. Njen mož je bil v New Yorku, kjer je imel opraviti. Gospodinja je spala pri otror,ih ker jo je naenkrat vzbudil ropot. Zaspana se poda v prednjo sobo pogledat kaj je uzrok ropota. Komaj je prestopila prag sobe, prileti kamen skozi okno in za tem še več druzih. Strahotni klici gospodinje so vzbudili otroke, kteri bo poskakali iz postelje in se oklenili matere. Previdno se je slpazila gospa Loring k drugemu oknu in videla pred hišo pri slabem svitu moža, kteri je kakor besen bombardiral hišo z debelim kamenjem. Moža ni mogla spoznati in zapovedala mu je, naj se v stran pobere. V odgovor je zaklel in v istem trenotku zopet vrgel kamen v tisto okno kjer je stala. Vznemirjena in boječa za svoje življenj«-je šla žena po revolver, pomerila in ustrelila. Poslušala je v tiho noč in čula korake bežečega moža. Polje privabil sosede od vseh strani in ko so prihiteli na pristavo, našli so Rooueya mrtvega ob plotu sloneti ; krogla mu je prodrla srce in pljuča.
Gospa Loring je bila zelo žalost na ko je čula o smrti delavca. ,.Nisem mogla drugače ravnati," je djala z solznimi očmi, „morala sen« braniti svoje in mojih otrok življenje."
Rooney je bil velik pijanec in ka dar je bil vinjen zelo nevaren človek. Gospo Loring so zaprli, toda zopet oprostili, ker so porotniki pri smrtni preiskavi izrekli, da je bila v obrambi njenega življenja in imetja k temu Činu opravičena.
V opekarnah štrajkajo.
Delavci v Bennettovih in Fowler-jevih opekarnah v Haverstraw so pričeli štrajkati in iz verojetnega vira Be poroča, da je ta štrajk le začetek bližajočega se velikega štraj-ka, kteri bode po okoliščinah soditi, še veliko bolj obsežen kakor lanskega leta. Štraj kujoči delavci pravijo, da so jim naložili toliko dela, da isto ni v nikakem razmerju s plačo Njihove pritožbe in zahteve niso našle posluha, zato so primoraui si sami pomagati. Velik del štrajkar-jev še ni organiziran in bati se je, da bode ta štrajk imel naposled mnogo neprijetnostij. Meščani v Haverstraw imajo lanski štrajk še
vedno v dobrem spominu, kajti ne samo, da je napravil mestu $300.-000 škode, plačati so morali nič manj nego $16.000 za službovanje šerifa in njegovih deputijev, kteri so varovali imetje kapitalistov. Ta zabava se pohlevnim meščanom le nekoliko predraga dozdeva, ni čuda toraj ako tu in tam kdo vsklikne: ,, Ako bogati posestniki opekarn zahtevajo obrambo za njihove omare z denarjem naložene, potem naj za isto le plačajo iz lastnega žepa."
Novi trusti.
T rent on, N. J., 24. aprila. Danes bo inkorporirali: United States Worsted Co. z $70,000.000 avtoriz i ranega kapitala; amerikan-sko Piumbing Suply & Lead Co. z $35,000.000 kapitala. Dalje Borden Condensed Milk Co. z $20,C00.000 kapitala. Ta bode zavzemala prostor od New York Condensed Milk Company.
Chicago, 24. aprila. Iukor-porirali so trust za izdelovanje jekla z $25,000.000 kapitala. Na čelu stojeta J. S. Ford iz Chicage in H. A. Marsten iz Bostona. Vse velike tovarne za izdelovanje poljedelskega orodja se tudi nameravajo zjediniti v ogromen trusst. Inkorporacija se bode baje vršila v New Jerspyu. Nova zadruga bode imela $50,000.-000 kapitala na razpolago.
Premegarji gredo na del«.
Pitts burg, Pa., 24. aprila Tisoč premogarjev iz sredine Penu-sylvanije, kteri so 2 tedna štrajkati, se bode jutri podalo na delo vsled posredovanja predsednika Wilsona. Objednem je določeno zborovanje na četrtek v Clearfield, kjer se bodo pod jetniki in delavci pogajali za zaslužek, upanje je, da se mirnim potom poravnajo.
Dohodki vojnega davka.
Washington, 21. aprila. Dohodki davka so znašali meseca marca t. 1. $22,783.447, toraj $9,-491. 340 več nego marca minolega leta. Raznoteri viri tega davka so: vpijanljive pijače, $8,960.1G9, več* $1,577.000; tobak $4,493.766, več $2,189.779; oleomargarin, $166.704, več $51.815; raznoterosti $4,109.-604, več$4,073,868; špecijalni davki $40.649. Med raznoterostimi so dohodki od kolekov za spise in posestva najznameniteji ter znašajo $3,892,100. V prvih deveti mesecih fiskalnega leta so znašali dohodki davka $201,522.141 več $77,790.100 kakor v minolem letu.
Dvoboj 2 vilami.
Chicago, 22. aprila. Voznika Horace Scott in Edvard Zickmond sta se danes zjutraj radi neke vožnje pravice pričela pričkati in se tako razjadila, da sta hitela v bliž nji hlev po vile, b kterimi sta se pričela bojevati. Zickmond je svojemu nasprotniku Scottu porinil vile štiri palce globoko v prša, da je mož nekoliko trenotkov pozneje izdihnil svojo dušo. Zickmond je bežal, toda uro pozneje se je sam prostovoljno^izročil policiji.
,,Illinois Staatszeitnng" bode prodana.
Chicago, III., 23. aprila. Ve čina delničarjev „Illinois Staats-zeitunge" je včeraj sklenilo Časopis prodati. Odborniki pa naj bi si poprej $100.000 za šest mesecev izposodili, da poplačajo dolgove. Seja se je vršila pri zaprtih vratih, ker so se bali, da bi manjšina delničarjev zahtevala ustavno povelje proti prodaji.
Povodnie v Missonriu.
•f
S t. J o s e p h, Mo., 22. aprila. Povodenj v Missonriu je po noči od včeraj na danes prouzročila, da je pri Hamburgu, Ia., 80 milj severno od tukaj voda nasip prodrla. Ker so farmerje v bližini stanujoče pravočasno svarili, ni dosti Škode prouzročene. Delavci Burlington železnice so danes ves dan popravljali nasip. Voda je že pričela upadati.
Omaha, Neb., 22. aprila. Missouri ee je danes po neči napel za 7 palcev, mnogo farmo v je preplavljenih. Petdeset družin je moralo na višjih krajih iskati pribežališče. Vendar upajo, da bode voda kmalu vpadla.
Kansas, Mo., 22. aprila. Missouri tukaj počasi narašša in pre
bivalci nižjih delov mesta so svojo imovino rešili na višje kraje. Povodenj sega od tukaj do St. Joseph.
New Orleans, 24. aprila. Danes opoludne je visoka voda prodrla naBip ob Bayon La *Fourche, med Lockport in Raellend, voda je poplavila 1200 akrov zemljišča nasajenega z sladkornim trsjem, mnogo zamorskih hiš je odnesla. Ljudi ni vtonilo. Nasip je 250 čevljev na ŠLroko prodrt in se še razširja.
Ponočni napad.
Smyrna, Del., 22. aprila. Oborožena tolpa je včeraj po noči napadla hišo J. S. Geeneya, državne priče v slučajih pokupljenja pri volitvah, kteri bi moral v ponedeljek zaslišan biti pred porotniki. Ko ga je minoli vtorek višji pravd-nik White zasliševal so že ljudje pretili Seeneyu. V imenovanej noči je prilomastila pred hišo tolpa in 30krat ustrelila iz revolverjev na Seeneyevo hišo. Seeney je bežal k sosedu in oborožena tolpa se je razšla, ko je več miroljubnih me-ščauov došlo na pozorišče. Vodje tolpe bo znani in bo že izdana zaporna povelja proti njimi.
Porotniki se niso zjedinil.
Charleston, S. C., 22. aprila. V pravdi proti linčarjem poštarja in sina se porotuiki niso mogli zjediniti in sodišče je danes zjutraj izjavilo pravdo neveljavnim. Sedem porotnikov je glasovalo za oprošče-uje, pet pa za obsodbo. Prijatelji zatožencev so se nadejali, da se bo do porotniki kmalu za oproščenje zjedinili. Ko je pa ura za uro potekala, ne da bi prišlo do kake razsodbe, pričeli so se zelo bati.
Sprva je bilo šest porotnikov za oproščenje in šest za obsodbo. Kasneje je jeden slednjih prestopil k prvimi. Od 13 osob, ktere so bile začetkom zatožene je moralo osem dati poroštvo, da sigurno pride k prihodnji pravdi meseca novembra. Tako cenijo na jugu pravo proti ljudem-zamorcem.
Zamorca sežgali-
N e w n a n, Ga , 23. aprila. Besna množica je danes popoludue 2 milje od todi počasi do smrti pekla zamorca Sam Hosa, ker je umoril svojega prejšnega gospodarja Alfred Crawforda in napadel njegovo ženo. Nesrečneža so z verigo privezali k drevesu in okolu njega zanetili ogenj. Popreje so še zamorcu odrezali ušesi in njegovo telo tudi na drug način pohabili. Se le po 50 minut trajajočem mučenju je gi banje zamorca ponehalo in glava se je povesila na rame. Pozverinjena druhal je pri vsakem gibanju mu čenega zamorca veselja tulila.
Gledalce so posvarili ne streljati, marveč nesrečneža pustiti; počasi umirati. Med grozovitimi mukami je obstal Hose posameznosti umora, in rekel, da sta mu zamorca Lige Strickland in Palmatto ponudila $20, ako Crawforda umori. Kakih 2500 ljudi je bilo pri linčanju navzočih. „To naj bo v svarilo vsem zamorcem!" so kričali morilci. Hose ni izustil niti jednega krika, pač pa je v njem vsled muk počilo več žil.
Hoseta so najpreje pripeljali v ječo v Newnanu, pred ktero je čakala razburjena množica na prihod gospe Crawford. Serif Brown se je upiral vjetnika na kolodvoru sprejeti, ter zahteval, da se mu izroči v ječi. Tisoče ljudi je napolnilo cesto, ko sta brata Jones peljala zamorca po cesti. „Ne streljajte", so opominjali možje, ,,kajti ako streljate na njega lahko zadenete nas." Nestrpno so čakali na prihod gospe Crawford. Šerif Brown je uvidel, da bi bilo zastonj prelivanje krvi, ako bi hotel Hoseta proti navalu množice braniti, zato se je udal surovej sili.
„Sežgite ga ! Na mučeniški kol ž njimi" se je glasilo iz tisoč grl, in nihče na svetu ne bi bil zamogel do skrajne besnoBti poživinjeno ljudstvo potolažiti. Več govornikov, med temi bivši governor Atkinson in sodnik Freeman je Bkušalo ljudstvo pomiriti, da bi pustili-, da se postavi zadosti, toda tisoč govornikov bi ne bilo vstanu po maščevanju hrepenečo in krvoželjno množico boljšega prepričati. Vse je kričalo: Peljite ga proč, sežgite ga!" Vjetnika so odpeljali iz mesta in ga
linčali na zgoraj omenjeni zverinski način.
Strickland linčan.
Palmetto, Ga., 24. aprila. Danes zjutraj so našli mrtvo truplo Lige Stricklanda viseti na drevesu. Imelo je ušesi odrezane in jeden prst odsekan. Ako se je pohabijenje pred ali po smrti«žitye zgodilo, se ni dalo dognati. Stricklanda je obdolžil Sam HoBe včeraj linčani morilec Alfred Crawforda, da ga je za $12 vdinjal k umoru.
Ko je Hose izustil obdolženje proti pridigarju Stricklandu, po dalo se je takoj večje število linčar-jev na pot ga iskat. Našli so ga včeraj večer ob 10. uri, kakih milj od Palmette in ga takoj vlekli v gojzd. Tam so linčarji sodili nesrečneža, kteri je trdil, da je nedolžen. Potegnili so ga večkrat na vrvi kvišku, da bi iz njega kako izpoved izsilili, toda mož ni imel kaj, ali pa ni hotel obstati. Razun obdolženja niso imeli proti nesrečniku najmanjšega dokaza, toda tc je bilo konečno besni tolpi dovolj in ko so moža zadostno trpinčili obesili so ga na drevo. Na truplo so pripeli tablico z napisom : ,,Bra niti moramo ženske na jugu."
V cerkvah in po časopisih je se veda linčanje glavni povod govoricam. Toda čudno je le, da nikjer naravnost ne priznajo tacih škandalov linčanja, marveč povsod poudarjajo, da so zamorci z njihoviu vedenjem prouzročili nopostavnost. Priznavajo sicer, da linčanje same na sebi ni zagovarjati, kažejo pa, da se pripeti linčanje'tudi v druzih deželah kjer ni zamorcev v tolikem številu kakor na jugu. Tudi dajejo zamorcem mnogo dobrih svetov naj bolje pazijo na postave, češ potem bodo tudi izgredi proti njim prenehali. Brata Johna, sta za aretiranji Hoseta dobila $500 nagrade, za vjetjf linčarjev£pa do sedaj^še niso razpisali nikake nagrade.
Sinodke zaplenili.
New Orleans, 22. aprila Davkar Souer je danes zapleni' 40.000 smodk kerjso_bili koleki na zavojih od neke tvrdke iz Lancaster countyja v Pennsylvaniji. Iz Chi cage in San Francisco se brzojavlja, da so tudi v teh mestih zaplenili smodke izdelane od te tvrdke. Mislijo, da je oddelek v Washingtonu priredil zaplenjenje vseh smodk od omenjene tvrdke.
Knoxville, Tenn., 22. aprila Colninski uradniki so danese zaplenili 10.000 smodk, ktere je tvrdka W. H. Turner & Co. v Cincinnati izdelala in s ponarejenimi koleki iz Lancastera, Pa., kolekovala. V Chattanoogi je 200.000 tacili smodk.
Newark, N. Y., 22. aprila Skrivni policaji davkarije so v treh prodaja Inicah zaplenil 13000 smodk, s ponarejenimi koleki. Ponarejenje je baje tvrdka Jacobs & Co. v Lan casteru, Pa., izvršila in kakih 80 milijonov ponarejenih kolekov porabila. Zaplenjenje se je pripetilo na povelje iz Washiugtona. Koleki so že dve leti v rabi, toda še le te dni so spoznali ponarejo. Pri po-družni blagajnici v Philadelphiji je nek zvedenec po naključju našel ponarejen $100 bankovec. Preiska-je vodila na sled v Lancaster, Pa., kjer so pred nekterimi dnevi prišli na sled, da sta Jacobs in Kendry poleg ponarejenega papirnatega denarja izdajala tudi ponarejene koleke.
Cincinnati, O., 22. aprila. Dvanajst pomožnih ,,Revenue Col-lectorjev" preiskuje po mestu po smodkinih zavitkih s ponarejenimi koleki z Lancastera, Pa., Collector Bettman pravi, da so danes četrt milijona smodk zaplenili. Prodajalcev smodk seveda ne bodo kaznovali, ker niBO vedeli, da so koleki ponarejeni.
Lancaster, Pa., 22. aprila. Odvetnik glavnih zatožencev ponarejanja Viljem M. Jacobsa in Viljem L. Kendryja, je rekel daues, da sta pripravljena vse izpovedati. Posameznosti ne bodo obelodanili, ker bode več osob v pravdo zapletenih.
Pamik potopil.
Oak Hill, Fla., 22. aprila. Parnik „General Whitney", kapitan Hawthorne se je 50 milj iztočno od Cape Canamarel potopil.
Čoln z 16 možmi je poskušalo pri Mosquito Lagoon izkrcati moštvo, toda razbil bo je in 12 mož, med temi kapitan je vtonilo. Glavni in pomožni strojevodja, kurilec in pomorščak so se rešili.
Devet okostij v čolnu.
San Francisco, 22. aprila. Sedaj je doš'a prva vest o osodi L. W. Maslinsa, kteri je 3. decembra 1S9S z osmimi tovariši v nekem čolnu zapustil E1 Triumpho. Pred 14 dnevi so našli čoln na obrežju pri Corrinto. Na duu čolna je ležalo devet človeških okostij. Meso so pomorski ptiči od kosti odkljuvali. Mislijo, da je ljudi vihar zanesel na morje in so morali lakote umreti, ker niso imeli nič živeža Beboj. Veter je potem čoln s trupli zopet priplavil k obrežju.
Požari.
S a n F r a n c i s c o, 23. aprila. V predmestju San Kafael je danes pogorela Sherbourne šola, zavod za dečke. Večje šrevilo prebivalcev so le s težavo rešili. Gletni Chas. Armstrong, sin častnika, kteri je 'sedaj na Manili, hitel je v gorečo hišo, a ni ga bilo več nazaj. Ogenj je nastal v kurilnem prostoru, in je nemarnost kakega posla temu kriva.
Omaha, Nebr., 23. aprila. Veliko skladišče gospodarskega orodja Ivingmanna & Co., osemnadstropno poslopje zidano iz opeke, blizo Burlington železnične postaje je (sedaj ob 9. uri zvečer) popolnoma v plamenu. Postaja je v velikej nevarnosti.
T a c o m a. Wash., 23. aprila. Olj Tide Flats nahajajoča se velika žaga „St. Paul & Tacoma Lumber Co." je v plamenu, na rešitev ni misliti.
Evropejske in druge vesti.
Dun a j, 23. aprila. Kakor razni časopisi poročajo, da so v Baseec na OgerBkem župan in ves iz osmih osob obstoječi občinski svet že dve leti skupno ponarejali bankovce. Delalnica za ponarejanje denarja je bila v kleti občinske hiše. Kedar so bili pri delu, postavili bo policaja pred vrata, kteri je vsakemu zabranil vhod, da bi jih kdo ne zasačil. Ko so jih zaprli, bo se resno postavili v bran.
London, 22. aprila. Iz Madrida se „Central News" brzojavlja, da proračun morn aru ice znaša 5 uiilijonovr peset več, in da bodo kortesem stavili predlog zakona, kteri bo dovolil posojilo v znesku 240 milijonov peset za zgradbo novega brodovja.
R i m, 22. aprila. Sem se poroča, da so v apeninskem gorovju našli zlato. Ako je ta vest verojetna, pokazala bode bodočnost.
Jabolko ne pade daleč od drem
(Newyorska slika.)
(Dalje.)
Bilo je opoludne. Matere in sob tre v bližini Btanujočih delavcev so tem prinesle po navadi malo gorke jedi, te so uprav odšle proti domu. Pogovarjajo ali predsfe zroč so stali ali sedeli vsi ter čakali na znamenje zvonca. Sedaj so Mimica in Rozika jedno ob drugo zadele. Najprvo se je vsula kopica zbadljivih besedi, kmalu po tem bo že bili prsti Kozi-ke v črnih laseh Mimice, sedaj se je pričel pretep, najprvo vrišč jeze, potem pa pričelo praskanje, grizenje, suvanje z nogami in pljuvaoje; kite Mimice so na okolu bile in Roži Ve kodrasta glava je bila kakor krtača! jednej je bilo raztrgano tanko delavsko oblačilo, drugej pa bil pred pašnik čez pol pretrgan. Smejp, upije so drugi okolu nju stali. Ženske so ščuvale, možki stavili ; delovodja seje držal za trebuh in Bmijal, rudečenosi policaj na vogalu pa je bil mnenja, da je to najboljša komedija v njegovem življenju
Bošna je gorej v tovarni zadremala, vsled ropota se je vzbudila, skočila k oknu in videla kaj se godi, bržo jo je ubrala navzdol po oskih železnih stopnicah. Sedaj je :2e med obemi deklicami, kteri ate brez sape in hripave obstale.
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI:
Predsednik: JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik: Georo Kotce ;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105;
II.	,t Štefan Banovec ; Blftgaj.: Matija Agnič, Box 266
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PbeSibn, Box 2S6; Josip Mantel ;
▼si stanujoči v ELY, St. Louie Co. Minn.
K društvu Serca Jezusa štev. 2. ▼ Ely, Minn., eo pristopili: Peter Petrifc, Auzel lie, Franc Oampa Luka Arko, Janez Benko, Franc Belaj, Janez Sekuln, Janez Mihe lič, Franc Peteri in, Anton Gornik, Puis Prijatelj, Luka Čampra, Jakob Ilupnik, Ignac Leustek. Izločen je Martin Stare. Društvo šteje 91 udov.	Iv. Govže, I. tajnik.
Glasilo: ,,GLAS NARODA"-
,,Ali se ne sramujete, ve opice! — Samo v zabavo teh tepcev tukaj, — da se zamorejo nad vama smijati! In zakaj? Zato ker ena drugej ne privošči ljubimca — koliko je pa vreden vajin ljubček, Milnica in Rozika — včeraj večer je do polunoči pri meni sedel na stopnicah. In kaj potem !"
Deklici so so stresle kakor par hudih psov, ktere kdo z vodo dobro polije. Zvon seje oglasil in vse je šlo na delo. Toda te tri deklice niso do končanega dela zgovorile niti jedn«' besede.
Fric li sedel z Bošno na stopnicah ; to jo smo zato rekla, da je pretepajoče streznila. Čudno je le bilo, da ste bili obe ljubosumni kmalu pozdravljeni, in celo sklenili prijatelstvo, Boš ni pa skazali veliko ppodtovanjH — samo pred Fricem bo bljubovale aku eti ga srečali. Temu pa je bila vsa dogodbicu gorko prenedena, in ni dolgo trajalo, ko je sedel na stopnicah pri Bošni; ni dolgo trajalo, ko sta že „skupaj hodila". — Sedaj je tudi Bočna kmalu zvedela zakaj ima Fric motue oči. Kar jej preje ni dopa-dalo, je sedaj pregledala in si rekia: „K»j potem! žganje piti ga že odvadim."
Fric je postal resen; tako rad kakor je imel brzo Bošno še ni nikdar nobeno imel — in kaj je ta delati znala! — Sedaj so je spomnil, da je njegova mati vedno rekla: f,Neprinesi mi nobene iz tovarne — služiti bi morala. Akoravno njegova mati več ni tako govorila, ker je bila Že davno mrtva, vendar je menil: ,,Služiti mora — potem se bodemo poročili/'
Prihodnjo soboto je dala Bošna tovarni slovo, oblekla se je v najboljšo delalno obleko, zavila svil-neno krilo, oprani in likaui beli jopič, škarijo za kodre delati, škat-ljo z moko za lase in obraz in predpasnikom v cul ico, opominjala druge sestre doma, da morajo lepo pridne biti, ter bo podala v službo k trem odraščenim. Bošna je dobro zadel. Učila se je prati, umivati ter čediti, gospica jej je pokazala kako se nogo vice zašije j o in popravi obleka. Pogrešala je preje pri-vajano prostost; toda počasi so jej zaupali ključ od zadnjih vrat, počasi je tudi znašla, da lahko v sa mih nogovicah dospe da spalne sobe. Tako je že lahko zdržala in te male goljufije je vestno nadomestila z dvojno marljivostjo.
Oez pol leta je rekla Bošna Fricu : ,,Kaj potem! Jaz mislim, da bi se poročila — že zaradi ljudi, kaj bodo potem rekli."
Fric je odgovoril: ,,Da, potem ne kaže drugače."
Najela sta dve sobi, kupila pohištvo ta plačilo na obroke, najela ▼os z belimi konji in rudečim trakom na biču, Rozika je bila družica nje d o vi ljubimec pa drug. Bošna je imela novo belo obleko, pO poroki sta se pustila fotografirati — lepa slika brez vsacega izraza, oba sta stala po koncu, Bošna jo še danes hrani; potem sta se peljala v pjvovarski vrt, tam zaužila sand-wiche s šunko in sirom, pila obilo pive, Fric seveda tndi whisky, da se ne odvadi in naposled seje Fries poprijela ,,opica" in mlada dvojica je šla V novi dom. čez osem mese-
cev je Bošna povila dete — malega Frica; temu je sledilo še dvoje «labotnih otrok, in Bošna se je priučila v šestih letih nje zakona novo življenje — polno težav in bridkosti, siromašno življenje žene delavca, ktere mož je — pijanec. Bošna se ni več smijala, toda svojo nerazrušljivost je še le pokazala. Ako je bil Fric trezen je delal kakor kor je ona želela, ako je bil pa pijan jo je — protepal. V dnevih treznosti je bil iskan delavec, ali po pustil je delo ko je pišel Čas za pi jančevanje. Bošna je vedno nove zvijače izumela, da bi ga k delu pripravila; ako je po pijanosti ali več tacih ležal v postelji kakor bru no; z bojaznijo je opravljala svoje duevno delo, ter ni vedela, ako že dolgo ne sedi v gostilni. Njegovi delodajalci so ga opominjali, pretili in odpustili. Potem mu je Bošna predbacivala, Fric pa ugovarjal. Sedaj je iskal le delo po naključju, toda pri mazanju vrat ali stene ga je žeja tako nadlegovala, in to je tako počenjal, da ga je Bošna zasledovala, necega dne je celo sama zlezla na oder in prav dobro slikala. Delo jo bilo dobro, toda ženska delo, delodajalci so niso s tem zadovoljili, denarjev za nabavo barv ni bilo več, in tudi za vsakdanje življenje vedno manj. Otroci so bolehali v soparnih, siromašnih špelunkoh, v kterih sta sedaj stanovala. Fricu ni to škodovalo, ker je bil vedno pri očetu. Veliki Fric je malega vedno seboj vlačil, in kdor je bistrookega de«'ka vid*'l sedeti ob dverih kako gostilne in ga vprašal: ,,Kaj dela tvoj oče?" — mu je mali brzo odgovoril: „Pije!" ( Dalje prihodnjič.)
Drobnosti.
V 80-„Cvm-
Došli naseljenci bo to je dospelo s parnikom ric" iz Liverpoola 1104 potnikov v medkrovju, večinoma Irci; s parnikom „Ne\v York" iz Southamp-tona je dospelo S0(> potnikov v medkrovju; s parnikom ,,Umbria" iz Liverpoola 431 potnikov; s francoskim parnikom ,,La Gascogne" 1055 potnikov; toraj v dveh dneh
359<> potnikov.
* * *
Prevožnja cena poskočila. Vse parniške družbe v Evropi so se dogovorile in cene za parn i š ko pre vožnjo iz Evrope v Ameriko zvišale: Tako veljajo br-zoparniki iz Bremena in Hamburga v New York $38 ; Red Star Line iz Ljubljane čez Autwerpen blizo S40 ; francoska .družba zahteva iz Inšpruka v New York $43; celo dolgočasna vožnja Prince Line velja iz Genuo do New Yorka $3(J. Veliko število dohajajočih naseljencev je dalo povod družbam, da so se dogovorile in cene zvišale in to velja že od 15. maja: sicer je pa že navada, da so poletne vožnje
dražjo od zimskih.
* * *
Družina Stepec je v soboto odpotovala v Ljubljano; avstrijski konzulat se je potrudil in dobil znižano ceno čez Hamburg do Ljubljane za $2G tiket, ter sam dodal $37, ker smo mi imeli do tja še le $00; družina je potrebovala in pol listka po $26 kar znese $91, par dolarjev so jim pa v roko dali, da na kopnem otrokom kaj jesti kupijo. Mi smo obljubili av-strijskom konzulatu povrniti te stroške kolikor mogoče; ker mini-sterstvo zunanjih zadev nikakor ne dovoljujejo delati take stroške, in res imamo danes že zopet nad $20 v rokah ter bodemo lahko besedo držali. Rojakom se pa prav srčno zahvalimo na brzo in blago pomoč, ker zopet so dokazali, da so blago-dušni in usmiljenega srca. Ako nam bode pa kaj preostalo od darov, bodemo pa uporabi li za druze-ga starega siromaka, za kterega imamo že $5.
• * *
Najden mrtvec. Železniški delavci našli bo G. aprila po noči na progi pred skladiščem južnega kolodvora v Ljubljani ležati nekega Janeza J., kterega bo prenesli še živega v skladišče, kjer pa je kmalu umrl. Policijski zdravnik dr. 111-ner je mrtveca ogledal in konsta-
toval, da ni na truplu nobenega sledu kake zunanje poškodbe, in da je umrl za mrtvoudom.
*	s *
Mestna hranilnica vNo-vem mestu. V mesecu marcu 1899 je 207 strank vložilo 52.066 K 68 vin., 125 strank vzdignilo 45.540 K 55 vin., torej več vložilo 6526 K 13 vin., 14 strankam posojil se je izplačalo 9400 K, stanje vlog 1,194.6S0 K 96 vin., denarni
promet 1S1.646 K 35 vin.
*	» *
Tri dni v plamenu je bila vas Goriče pri Postojni. Od tam pišejo namreč : V torek dne 4. t. m. ob iS uri zjutraj je začelo goreti v hiši posestnika Janeza Ste-gu. Zapazivši dim, bo prihiteli sosedje in domačini, ki so kmalu zadušili ogenj. — O požigalcu ni ni-kake sledi. Ob 4. uri popoludne istega dne je začelo goreti — zopet pri Stegu. Takrat je hiša pogorela popolnoma. Sreča je Še bila, da se je mogel ogenj omejiti. O požigalcu zopet nikake sledi. Ljudstvo grozno razburjeno. Osem vaščanov je stražilo vso noč do srede v jutro. A niso se še do dobrega odpočili od bdenja ponočnega, že bo se zopet glasili klici: Jezus Marija, že zopet gori in bilo je ob plat zvona. Gorelo je pri Jakobu Bizjaku. Kadilo se je pod kolarnico pri vrtu. Sosed Pavel Simčič se je zagnal v hipu na streho in izruval je gorečo slamo iz strehe in udušil ogenj b pomočjo drugih. Tukaj pa se je konstatiralo, da je požigalec utak-nil vžgano gobo med dve lati na strehi. Mogočo je, da je goba tlela dlje časa, p redno so iskre začele padati doli na neko prazno vrečo, kar jo prouzročalo dim in smrad. In zopet so se sešli Goričani in so stražili vso noč. V četrtek zjutraj so se ljudje pomirili toliko, da bo je! i opravljati svojo posle. Ali komaj je odbila S. ura zjutraj, že je bilo čuti zopet plat zvona: že sti bili v plamenu dve hiši — Marjete Role iu Ignacija Petrovčiča. Razburjenja in groze, ki seje polastila vaščanov, ni možno opisati. Veliki plamen in gosti dim sta privabila sosede in gasilce iz okolice in Postojne. Ogenj se je omejil zopet, ali oui dve hiši sti pogoreli popolnoma. Škode imajo vsi trije pogo-relci kakih 4000 gld. Zavarovani
so bili vsi skupaj za 2000 gld.
* * *
Požari. V Gorenjem Tuhinju je zgorela 1. t. m. kovačnica župana Smolnikarja, da ima okoli 500 gld. škode. — Dne 3. t. m. je gorelo v Motniku v hiši Jožefe Ki-zovšek. Škode za 150 gld. — Istega dne je zgorel senjak Šimenca v Steblevku. Ogenj pa se je razširil tudi na hišo in gospodarska poslopja posestnikov Modrijana in Skrbi uca. Zgorela sta pri tem Skr-bincu dva prešiča in tele. Zažgal je Simenčev 51etni sin, ko se je igral z vžigalicami. Škode ima Šimenc za 1500 gld., Modrijan za 1700 gld., Škrbinec pa za 2300 gld. Prvoimenovana sta bila zavarovana za par stotakov, Škrbinec pa — nič. — Dne 4. t. m. je pa zgorela v Kosezah hiša z gospodarskimi poslopji Skalarja. Škode je bilo za 1100 gld., zavarovan pa je bil "po-
gorelec samo za 400 gld.
* * *
Iz Rajhenburga se piše: Veliki teden je bil tudi za nas nesrečen. Veliki četrtek, ko imamo semenj, pobodli bo voli tri ženske, jedna je ranjena smrtno. Veliki četrtek je pa gorelo v trgu. K sreči so lokalizirali ogenj. Pogorel je le hlev gospodarju Medvedščaku. Nevarnost je bila velika, ker je pihal močan veter, in ker so v bližini
objekti kriti s slamo.
* *
*
Zmrznil je prve dni aprila pri Sv. Kunigundi na Pohorju triletni deček posestnika Bobika. Otrok je
zašel od hiše ter Be ni vedel vrniti
* *
*
Strašna nesreča. „Grazer Tagblatt", glasilo slavnoznanega graškega konventa, prijavlja vest, ktera mora mej Nemci na Štajerskem in Koroškem prouzročiti celo revolucijo. List pravi, da stopi dež. šolski nadzornik g. Zindler v pokoj in da pride na njegovo mesto „narodni Slovenec" ravnatelj mariborske gimnazije, gosp. dr.
Btornig, vsled česar dobe Slovtnci vse srednje šole na Štajerskem v
svoje roke. Jo j 1
* *
*
Piva se je 1. 1898. pridelalo v vsej Avstriji 19,478.090 hI. in plačalo davka 36,871.134 gld. Kranjska ga je pridelala 91.315 hI. ter plačala davka 189.951 gld., Štajerska je zvarila piva 942.254 hI. in plačala davka 1,900.960 gl. a na Koroškem se ga je pridelalo 214.-
061 hI. ter plačalo dav. 416.821 gld. * *
*
Pustolovec morilec. Prod tržaško poroto je bil se dni obsojen neki Amiragli v petletno težko ječo. Svoj Čas je bil delavec na železnici, a radi zanikernosti so ga zapodili. Leta 18S7. je začel živeti v Trstu z neko vdovo. Vam-biachini, ki je imela dve hčerki. Amiragli pa ee je ž njo spri ter začel hoditi za neko Jelič, krotilko levov. Jelič je umrla nasilne smrti. Amiraglija so takrat obdolžili, da je vrgel svojo ljubico Bkozi okno, a mu tega niso mogli dokazati. Nato se je vrnil zopet k vdovi Vambia-chini ter se zaljubil v njeno 151etuo hčer. Ker pa mu se dekle ni hotelo
udati, jo je zaklal z britvijo.
* *
*
Neverjetna starost. V Maguojeviči, v bosenskem okraju Bielina, je pred kratkim umrl v starosti 122 let kmet Marko Tivo-tič. Pokojnik je zapustil sina, ki ima 50 let in tri hčere, ki so stare
52, 56 in 60 let.
* *
*
Zrakoplovka padla v morje. Znana zrakoplovka gospa Charly, ki se je dvignila z balonom že nad 400kratv zrak, je bila te dni v smrtni nevarnosti. Balon jo je zanesel iz Beaulienja na Rivieri proti Sredozemskemu morju. Ker je odprla prekasno ventil, je padla z balonom vred v morje. Slučajno pa je bila blizu neka družba, ki se je po morju z ladjico
zabavala, ter je gospo rešila. * *
*
Darovi za družino Miho Ste-peca bo darovali: Janez Šolar, Gates, Minn., 50ct.; g. Florijan Prošt nabral v Camden, Pa., $4.50, darovali bo : Anton Čadež, Jožef Koščak po 50 ct., Alojz Tomše, Gašpar Kompuš, Ignac Erčul, Janez Vode-ničar, Martin Mirt, Jernej Malij, Urban Ollivani, Ignac Demer, Fr. Demer, Jakob Miklaučič, Tomaž Fertuna, Peter Oblak, Mart- Furar, Miha Bonha po 25 ct.; John A. Schneller, East Helena, Mont., 30 ct.; g. M. Smerekar v Oat Hili, Cal., nabral $2.75, darovali so: M. Smerekar, Anton Kukar, Jakob Dergentz po 50 ct., Mat. Jurjovič, Jan. Jakša, JoBip Plut, Mat. Ma-lenšek, Jan. Plut po 25 ct. ; g- Jer-ney Košak iz Pueblo Colo., poslal $1.50, darovali so: Jernej Košak, Frank Virant po 50 ct., Frank Ku-plen in Frank Marinčik po 25 ct.: J. Sterle iz Mt. Iron, Minn., poslal $2.30, darovali bo : John Sterle 80 ct., Anton Štefancič, Helena Kočevar, Mat. Tisel po 25 ct., John Gersich 20 ct., Mrs. Ricert, Anton Kapno, Josip Mlakar, Frank Rau-šelj, Anton Preuc po 10 ct., g. Ant. Tomazin, Butte, Mont., poslal $1.25 darovali bo: Ant. Tomazin, John Prašina po 50 ct., Pavi Tomazin 25 ct.; gosp. Marija Dolenc iz Fe-derala, Pa., poslala $1, darovali so: Marija Dolenc 35 ct., Anton Krek, Tomaž Hladnik po 25 ct., Vencel Stravs 15 ct.; g. F. Turk iz Gormaina, W. Va., poslal $3.50, darovali bo: Frank Turk $2, Janez Hodnik $1, Anton Turk 50 ct. : Marcus Speiser, Chicopee, Kans., 25 ct.; John Godec, Chicago, 111., 25 ct. Skupaj $18.10; preje izkazanih $58.80, toraj skupaj $76.90.
Smesnice,
Na Italijanskem se uahaja mnogo ljudi, ktere zelo veseli svoje sočlaue poslati po aprila, posebno pa je časnikom na tem ležeče, da dne 1. aprila obesijo dobro „raco". Zelo čudno aprilsko šalo je napravilo to leto nekaj burkežev v A n c o n i, namreč prijateljev in sopivcev visokega mestnega uradnika. Ti so namreč zvečer dne 31. marca z svojim prijateljem spraznili v gostilni nekaj steklenic vina, in bo bili vsi nekoliko vinjeni, najbolj pa prej omejeni uradnik. Ko so se vračali domov čez trg, Be je uradnik pričel prav pošteno majati, najeti so morali voz, da so tega spravili v njegovo samsko stanovanje. Med vož-njo je prišla tovarišem do dobrega
pijanega gospoda, a tudi že trdno spečemu, na um čudna šala. Rekli so kočijažu, njih prijatelj si je nogo zlomil, in ga naprosili, da bi ga pomagal nesti v spalno sobo. V sobi bo desno nogo svojega prijatelja prav pravilno deli v mavc, zbudili strežaja in mu naročili, da naj ob postelji straži gospoda, češ ker Bi je nogo zlomil. Za sedaj je vse v redu, samo bolnik se ne sme gibati. Drugo jutro bode zdravnik zopet prišel. Potem so šli šaljivci domu. Seveda so mislili, da bode ta šala OBtala le v ožjem krogu prijateljev. Voznik se je pa prav hitro podal v uredništvo mestnih listov in tam pripovedoval zelo pretirano, kako si je visoki mestni uradnik na trgu pri padcu dvakrat nogo zlomil in so ga nezavestnega v vozu domu prepeljali. Iz uredništev so to pretresljivo vest brzojavili v Bologno in druga večja mesta in predno je žrtev aprilske šale prespala svojo opico, je bilo že po vsej Romagni znana vest o dvojnem zlomljenju noge. Še le okolu devete ure se je zbudil. Hudo ga je glava bolela in ko mu je njegov služabnik pripo-vedai dogodbo o zlomljenju njegove desne noge, sam pa v istini zagledal desno nogo zavito v mavcu, pričelo ga je poleg glave tudi boleti tam kjer bi je nogo zlomil, se iaj je zdihoval in ječal, ter proklinjal pijančevanje. „Za božjo voljo nikar se ne premikajte", ga je prosil stražaj. „Sestdeset dni morate prav mirno ležati! Zdravnik mi je to prav živo zabičal. Opoludne pride zopet." — „Hvala Bogu", seje tolažil bolnik, „da je zdravnik bil v našej družbi. Kdo ve kaj bi se mi sicer pripetilo.'4 Tako je ostal ubogi gospod do opoludne nepremakljiv kakor kip v svojej postelji. Glavobol mu je prešel vsled strahu, toda kjer si je nogo zlomil, ga je hudo bolelo. Med tem so pa dohajala iz raznih krajev vprašanja kako Be godi nesrečniku, pol Ancone je izreklo svoje sožalje v obče priljubljenemu uradniku. Do opoludne je že dospelo nad sto pisem izrekajoč željo na kmalo ozdravljenje. Potem so tudi dospeli štirje prijatelji ponesrečenca in ga obiskali na postelji. Zdravnik je odstranil obvezo. „Ma-dona!'4 je zaklical. ,,To je pač Čudež. Noga je že popolnoma zdrava! Kaj tacega je videti le aprila". — Namišljeni bolnik je najpreje postal zelo jezen, potem se pa tolažil z mislijo, daje le noga zdruva in se smijal z vso Ancono o dobro izpnlanej šali.
Listniea uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $40.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
G. M. T. v Great Falls, Mont. Nemoremo priobčiti iz teh razlogov: 1. Ljudi vabiti v tako daljavo nikakor ne gr6, in ako bi se jim potem slabo godilo, bi se le vse nam na rovaš prištevalo. 2. Iz stare domovine tako daleč ljudi vabiti je pa kaznjiva lahkomišljenost. Ako imate znance jim raje sami pišite, našemu listu pa prizanesite Letos je nekdo že več dopisov skoval in hvalil svoj kraj, ali tja došli rojaki so veseli, da se kmalu zopet rešijo. ljudje, razmere in kopita za čevlje so različna.
G- F. Ž., Calumet, Mich. Celo predalo imen darovalcev nikari ne zahtevajte, da bi tiskali, naši čita-telji so opravičeni do novosti, ne pa ogromne dolge vrste imen. Spis Vam vrnemo, in ga lahko pošljite ,,Danici'1 v natis, saj ste za Kranjsko nabirali.
G. F. A. v Poljanah, Kranjsko. Vaš dolgi zelo malo zanimivi do-piB, in glavna stvar zopetno „feh tanje" okolu Amerikancev se nam ne vidi prav, tukaj imajo naši ljudje povsodi obilo Bvojih potrebščin in tudi vedno kolekte. Brez zamere, saj veste, da kar je preveč še na najboljši juhi ni dobro.
Rojaki podpirajte „Glas Naroda" ob vsaki priliki in se naro-čujte na njega.
9
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Druge slov. knjige: Veliki katekizem 16 ct. Sveta Notburga 18 ct. Ave Marija (slike) 10 ct. Božja pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta G en o vela, nova 16 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Za Boga iu domovino 30 ct. Zbrani spisi Pagliaruzi I., II. in
III. zvezek po 30 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Zlati jubilej ces. Frauc Josipa 30 c. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct.
„ „ stara ,, 15 ct. Marjetica 50 ct.
Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2.
del) vsak 60 ct. Andrej Hofer 20 ct. Majer: Pravljice 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct. Hedvika, banditova nevesta 20 ct. Funtek zbrane pesmi 30 ct Hubad pripovedke I., II., in III.
zvezek po 20 ct. Šaljivi -Taka 20 ct. Sanjske knjige (velike) 35 ct. Hitri raeunar 40 ct. Angleško-Blovenska slovnica (Je-ram) SI.
Kje je
FRANC ARKO, doma iz Zapotoka pri Sodražici; v Ameriko je šel in to v Bremenu na morje še due 7. januarja t. 1., a s^daj nič ne vem kje je. Ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj blagovoli naznaniti ujego-vej sestri : Johana Arko, 210 E. Madison Ave, Cleveland, O., ali pa ,,Glas Narodu".	(26. ap.)
Vino na prodaj.
Dobro rudeče californiško vino prodajani po 3 a do i>0 centov galono
s posodo vred. Dobro belo vino od 50 do 03 centov galono s posodo vred.	(15. ap.)
NIK. RADOVICH,
702 Vermont St., San Francisco.
Podpisani se priporočam VBem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r v i sloven-s k i
Samo 50 komadov imamo še
Koledarja za L1899
velja le 25 centov.
To pač znači, da je dober, ker od 1600 je to pač malo število. Kdor Slovencev ga še nema naj se brzo oglasi.
9
1024 South 13. St,, Omaha, Neb,
Vedno som pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i s k eye ni in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
vSA/,OOAT,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAIi BAY, MICH.
Francoska parobrodna družba
Conppie
Tr
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NXSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. nri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Gasgogne La Normandie La Champagne La Bretagne La Touraine La Gasgogne La Champagne La Bretagne La Touraine La Gasgogne La Normandie La Champagne La Bretagne
Prvi razred kaj i te do Havre veljajo $65 in višje.
Glavna agencija za Z jed. držav** n Canado: 3 BOWLING GREEN EW YORK.
J>	29.	aprila.
t*	6.	maja
}1	13.	»»
1?	20.	
IS	27.	11
1»	3.	junija.
»	10.	
11	17.	>>
»»	24.	ii
»1	1.	julija.
»	S.	
J»	15.	J»
11	22.	»J

Vsem roiakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
v k te rem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE riVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je oa razpolaganje rojakom tudi
kegljišče.
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, III.
KDOR
SLOVENCEV POTUJE
bodisi
? staro domovino ali obratno
naj se zaupljivo obrne na
izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK
v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka ueprilika.
KDOR SLOVENCEV
POŠILJA NOVCE DOMU naj se izveBtno na nas obrne. Stoti Boče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosed al še v redu. Dosedaj smo že skoraj
tretji milijon gold, avstr. velj.
odposlali. Posr^duj^me vsem za hranilne vloge v 6 1 o v e n-a k e hranilnic*1, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz najcenej i kader mi damo za $40.70 za H K) gld., zahtevajo vbi drugi najmanj S41 ali S41.50, zakaj bi vašo novce proč metali? Denarji so doma na Krnnjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece
zadržujejo.
Pazite na številko 109 <ii-eenwi«h Street, kamor Va«; drugnm speljejo, Vas slepijo, mi stanupmo v i g tej hiši v prvem nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času.
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
eBAJVKA^
GHASL R. WEITERSHADSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE 7a vse parobrodne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
ION. TANCIG, slovenski fotograf,
v Calumeu, Mich.
se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za malo in velike; za svoje delo jani^'m, da zadovoljim vsakega. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali brocbes z i ženske, nvr.o tako IGLE za moi";ke vs<d z slikami, kar je 2 jlo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam (.lavnem občinstvu v Calumetu in oko-!"ci sv< w bogato zalogo OKVIRJEV (Pramen) ra slike od 25 centov naprej.
Poiuir« jam slike iz staro d > novine, pošljite mi sliko VaSo, a! Va*ih ljii*»>h Homa. in vfe>- skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili ol>jedn< in slikani. Z spoštovanjem uda ni
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	M J t !HIGAN.
THE PRINCE LIN
navedeni parubiodi imajo prostora za 5000 do C000 t jii i< r v:?zi]o iz
IDsTe \A/	-^r Gezxo"sro D^SZ
,,Spartan Prince", „Trojan Prince", ^art^r Prince", ,,Afgha;: Prince", „Iinlian Prince"
□STeeifpoX
vozijc 14 dni v Genovo aii Neapoi.
Cene : v Trst $24.50, Reko $27.00 Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75. Karlovec $28.50. Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odojo in jedili o posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. 13. RICHARD & CO,
61 BROADWAY,	----— NFW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
G. MARTINI
na 5- cesti v Red Jacketu, IVIich.,
je odprl
TBLMMO WBGmmt>
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNISKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovanske trgovce vabi, da pri nj«;zn kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO 1 NAJNIŽJI CENI.
Josip Losar
v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje : VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
^saloori^
400 EI111 Str., Leadville, Colo.
Vedno točim C no, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni Be Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IGNAC MIKLTCH.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoma posestnikom Beer Palonov in grocerijskih prodajalnio vsakovrstne fine smo tke (Cigfrs) po jnko nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNTOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih vir žink z Blamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik ( Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi	naročila pošiljam po ExpreBn
prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlji; z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj 11 * slov je:
F. A. DIISCHEK
OFFICE : ir,2r, 2nd Ave.,	NEW YORK, CITY.
Byoii ; svojimi Spretni p.°r«istiV	imo proti ugodnim pngoiem.


! J
i i 1
HOTEL
Warenlberger
J. STREIFF & CO., lastnika
ISO Greenwich Street, New York
(v bliži*" tikarne Naroda").
V ni^m T- iu «tnnejo nt vadno Slovenci dohajajoči iz f Avstrije.
Dobra postrežb* p«> nizk. j ce ti. Prodajamo
parobrodne in železniške listke
^ po najnižjih cenah.

KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele vveta denarne nakaznice, uenjice. in dolžna pisma.
Iiponlnje in izterjaj«* napnščine in dolgove.
John Golob,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-n i m od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do ^$100. Pri naročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačuo,
John Golob,
203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala :
Matija Bezek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen J njimi, ter so še sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Kojaki, nelx»jite se, da bi bili prevarani; harmonike so lahke za igranje. lepo izdelane in dovolj po ceni. To pot rdim.
Marko Težak imam harmonike že pet let od g. Goloba, na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one, kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že^pet let.
M. Teschak.
1\k!|i! mi im.nm harmonikeod g. J. Goloba }.c šest let, za nje sem dal $40 in so Sesedaj 1h,1i;> kafc<« <>ne i/ starf dežele, ktfre stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki.
Martin Trlep, Joliet, 111.
Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba i/vrstno ilei.., ja/ že na i>je i^rccn 4 leta, dni sem za nje $25 in še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za $30.	Mike Klobučar, Joliet, III.
Mat. Frankovič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil "I	harmonike pred 4 leti in dal za nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše
ur stare dežele; dosedaj še niso potrebovale poprave Math. Frankovlch, Calumet, Mich.
Sil vrst er Strameu, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da ii.irtDOn kr 1-delane jm> John Golobu iinaj j "iste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti j*, vsakej gxlbi na Žice, trobente ali piščaii.	G. Stramec.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasovi ti in proslavljeni zdravnik armi'jw m
sodaj nnstanjf ni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
je predsednik velikega n^; ižk ga v? učilišča ter predsednik
svojih
Vfatifa I W
kateri je predsednik ven Koga 11^1 isi zdravniškega društva iti jndeu najpr IjuMj^ti jči zdravnik zaradi zmožnosti pri -a- ioš;ijt-m ljudstvu,
priporoča se slovenakemu občinstvu
$13.50
inna.kamnovsamo $15.00 ^	ISHOll nM]^ MOF
Na zahtevanje se razp ciljajo ce-	u -	••• -bi -- 1
niki frankovani.
Poštena postrežba in amBtvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
89. E. MADISON STREET, CHICAflO.
ILL
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem tofiil razuo izvrstno sveže pivo, posebuost pravo importirauo plzen-s k o pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal VBem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
IfceglLj isce.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N
MXHXXXXKMiX XXXXXXXXXK XXXXXX
m
K X X X
m
x
X X X X
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg
X X
i I
i
i ■
H
_ti«_»i«_»it_ii<_ift_«n*_»i«_ii*_*i*____if*_»i«_
po
401
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda*'.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil iu prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-Ču, Mcuakovem, New Yorku,Phi-ladelflji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniške skušnjo, zdravi najtežje in 11 aj-opasnejše Človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
l)i. i
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, nadu* hi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo-
JVAM POlIKK, jpga rojaka Pm. Gjnra Ivana P<>haka. On je na
stot:i-or^o :L:u_ stotizie
nevarno bolnih oseb ozdravil, poseb jo pu mu je ljubo pomagati svojemu rojak'i in !>rutu, po krvi iu rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter sh nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	K a r o 1 BI ažin a,
Canion Ferry, Mont.
Dr. a. rvX^ I'OIIEK
Be je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju ženpk in otrok:
v t< m je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN P0HEK,
So. East 10. Walnnt Str.,
KANSAS CITY,
MISSOUBI.


l

MUL : • M&kSS&k . m
: . . Mt. lfis5;.k
, i . s-.;,