Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, fiolletno Din 16'—, četrt-etno Din 8'—, inozemstvo Din 64-- Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Telefon interurban 113 Cena inseratom: cela stran Din 1400'—, pol strani Din 700- -, četrt strani Din 330 -. Mali oglasi beseda Din 1*-, stalnim popust V POUK IN ZABAVO LIST LJUDSTVU Cilji in težnje vlade dr. Korošca. Vlada dr. Korošca je strogo parlamentarna vlada. Izšla je iz parlamenta ter sodeluje s parlamentom, opirajoč se na njegovo večino. Te svoje parlamentarne podlage vlada nikdar noče zapustiti, ker se dobro zaveda velikega pomena parlamenta kot zakonitega zastopstva ljudstva. Zakonodavno delo. Pretekli teden je beogradska nar. skupščina končala svoje poletno delo. Zasedala je 14 dni, pa je storila in dovršila več nego prej celih šest mesecev. Iz tega se vidi, kdo je v našem parlamentu oviral delo. Kmetsko-de-mokratska koalicija je krivdo valila na vlado in na njeno večino. Sama pa je z obstrukcijo zaprečevala delovanje parlamenta ter hotela na ta način izsiliti nove volitve. Zakaj zopet volitve, ko še ni poteklo leto dni, odkar so bile poslednje volitve? O slabem vplivu prevelikokrat ponovljenih volitev na parlament in njegovo delovanje je obširno govoril nar. poslanec g. dr. H o h n j e c v svojem govoru v beogradskem parlamentu dne 7. avgusta. Pri tej priliki je navedel besede vseučiliškega profesorja v Parizu Josipa Barthelemija: »Volilne zadeve so tiste, ki zaposlujejo parlament, one so razlog, da je parlament nesposoben podvzeti tiste korake, ki so potrebni za rešitev države. Perspektiva (razgled) zopetnih volitev je za parlament vzrok njegove paralize (mrtvouda).« Mi nočemo mrtvoudnega parlamenta. Mi hočemo zdrav in krepak parlament, ki si je v svesti svoje velike naloge ter ima vse sposobnosti za življenje in delo. Da je naš parlament takšen, je dokazal s svojim delovanjem prva dva tedna mesca avgusta, ko je sprejel lepo število dobrih in koristnih zakonov, na koje je država že nekaj let zaman čakala (n. pr. zakon o državljanstvu, zakon o ustrojstvu sodišč, zakon o sodnikih itd.). Državna uprava. Ravno tako važno, ako ne še važnejše kakor zakonodajstvo, je uprava države. O tem je poslanec dr. H o h -n j e c v imenovanem govoru dne 7. avgusta v beogradski narodni skupščini med drugim rekel: »Z imenom uprave se zaznamuje vse delovanje države za izpolnitev njenih name- nov. Predvsem je uprava izvrševanje zakonov. Kolik je pomen državne u-prave in njenih organov, ako upravni zakoni niso dobri, marveč zastareli ali nedostatni! In v naši državi je dosti takšnih upravnih zakonov, ki so ali zastareli ali pa, čeprav so iz novejšega časa, vendar ne odgovarjajo načelom in zahtevam demokracije. Kako dobri bi morali biti nosilci in organi državne uprave, sposobni po svojem strokovnem znanju in visoko stoječi po svoji morali (poštenosti)! V tem oziru so pomenljive besede, ki jih je znani angleški zgodovinar in političar Tomaž Macaulay rekel na zboru volilcev v Edinburgu leta 1839: »Čim pomanjkljivejši so zakoni, tem važnejša je dobra uprava. Ako nimamo v svojih zapisanih postavah vseh poželjnih jamstev za dobro vlado, je tem važnejše, da nam značaj tistih mož, ki vodijo upravo, daje nadomestno jamstvo.« Tem besedam smem s popolno pravico dostaviti, da nam značaj tistih mož, ki so postavljeni na čelo poedi-nih panog državne uprave, zlasti pa značaj g. ministrskega predsednika dr. Korošca, daje popolno jamstvo. Mi samo želimo, da gospod predsednik vlade najde pri vseh političnih strankah, v vsej javnosti, zlasti pa pri vseh organih državne uprave dovolj razumevanja in dovolj podpore, da more vlada izvršiti to, kar je v svoji deklaraciji izpovedla kot svojo čvrsto in odločno voljo, da v vso u-pravo uvede duha vsestranske objek tivnosti (stvarnosti), popolnega poštenja in največje ekspeditivnosti (br-zega poslovanja). Kolikor je odvisno od vlade, smo v polni meri preverjeni, da se bo vselej, povsod in z vsemi sredstvi potrudila doseči to, da bode državno uradništvo, usposobljeno in pošteno, v svojih dolžnostih postopalo po zakonu, zavrnilo vse druge ozi-re ter da bo napram ljudstvu, kateremu mora po namenih države služiti, dobro, vestno in postrežljivo.« Decentralizacija uprave. »Državna uprava, ki se bo vodila na ta način«, tako je nadaljeval dr. H o h n j e c, »se ne bode izprevrgla v birokracijo (uradniško vlado). O taki vladi sodi Duprat, profesor na vseučilišču v Ženevi: »Uradniška vlada je protivnica demokracije.« Da se ta- kšna vlada, ki je v protislovju s pojmom demokracije in ki ne spada v demokratično državo, prepreči, je potrebno, da se uprava, kolikor največ mogoče, decentralizira. Na tem stališču je tudi sedanja vlada, ki je o tem izjavila v svoji deklaraciji: V upravi bodo poedina ministrstva nadaljevala svoje težnje, da v najvišji meri razbremenijo osrednje inštance (stopnje) od poslov, ki bi se mogli v nižjih inštancah vsled poznanja razmer prej in boljše rešiti. Ako po postoje-čih zakonih ne bi bilo mogoče zadovoljiti teh želj ljudstva, bo kraljevska vlada v ta namen predložila narodni skupščini nove zakonske predloge. Ker ljudstvo nosi velika bremena za državno upravo, je naša dolžnost, da mu damo dobro, pošteno in brzo u-pravo. Najširje samouprave. O tej stvari je dr. H o h n j e c rekel sledeče: »Ideal (vzor) demokracije je udeležitev vseh krogov ljudstva pri upravi javnih zadev. Izvršitev tega ideala je najširja samouprava. Ta ideal ni dosežen v naši državi in, kakor je treba nepristransko priznati, tudi v drugih državah ne. Da moderna demokracija do sedaj še ni splošno ustvarila velike in svobodne samouprave, to je veliko razočaranje, ki so ga doživeli prijatelji demokracije po raznih državah. V tem vprašanju gre za pravilno organizacijo državne uprave. Čehoslovaška država je izvršila veliko preosnovo svoje upravne organizacije. V naši državi je samouprava zajamčena v ustavi in v raznih zakonih. V kolikor te določbe ne zadostujejo za oživotvorjenje prave, resnične in široke samouprave, bi se morale izpopolniti. Kot pravi demokratje ne bi smeli mirovati, dokler ne bode država tako urejena, da more ljudstvo reči: Država sem jaz.« Program vlade dr. Korošca je dober, prošinjen z modernim duhom, ter je v popolnem skladu z namenom države ter s potrebami ljudstva v po-edinih pokrajinah te države. Treba je časa, da se ta lepi program izvrši. Potrebno je sodelovanje ljudstva in njegovih političnih zastopnikov. V to svrho vabimo k sodelovanju tudi tiste zastopnike bratskega nam hrvatskega naroda, ki sedaj stojijo pomiš-ljajoč ob strani. V bratski slogi slo-venski-hrvatski-srbski je moč, v tej slogi je tudi rešitev, prospeh in napredek za vse tri: za hrvatski narod, za srbski in za slovenski narod! »Vihra se je polegla«, tako je začel gospodar razgovor s svojimi znanci. »Vse ie čakala kaj se bo zgodilo, ko je Radič umrl. Po njegovem slovesnem pokopu se pa ni zgodilo drugega, kakor da so Radičevci namesto njega dobili za novega predsednika Mačka. TrUtribič bi tiidi rad bil, a so ga prav gladko odrinili, od ene strani- Maček, od druge Pribičevič. Tako večino hrvaškega naroda vodita danes Slovenec Maček in Srb Priblčevič. To dejstvo ravno kaže, da hrvaški narod danes nima več svojega res hrvaškega voditelja. Pravi Hrvatje vidijo to dejstvo ter se že upirajo temu vodstvu, ki se je sedaj vsililo na Hrvaško in kakor razkropljene ovce se bodo razšli v razne, pa res hrvaške stranke.« »Pa se bo to takoj zgodilo«, je pokazal ŽUpan svojo nevero. »Takoj se ne zgodi noben političen prevrat pri poštenih ljudeh, ki ne mo rejo skakati iz enega konca v drugega, kot je to delal svoj čas Radič in se je od njega naučil Pribičevič. Ta je namreč bil še pred nekaj meseci najhujši centralist- danes pa zahteva razbitje države zavoljo njegovega — centralizma. Pošteni ljudje ne menjajo mnenja po tem, kakor jim bolje kaže, kar dela Pribičevič, ampak menjajo politično mnenje šele tedaj, če se dokaže, da je njihova dosedanja stranka zašla na neprava pota. Hrvatje bodo kmalu spoznali, da ni dobro, če hrvaško politiko vodita Maček in Pribičevič, pa bodo šli v druge zares hrvaške stranke. Da pa Maček in Pri bičevič ohranita vsaj za nekaj let še svojo moč, mislita čisto pravilno, da je treba železo kovati, dokler je vroče, da je treba sedaj, ko je narod razburjen, takoj volitev! Pri teh volitvah bi naj oni postali še bolj močni in bi prevzeli državno krmilo v svoje roke. To je njihov račun, to je vzrok njihovega vpitja, da s to skupščino nočejo več delati, da je treba nove, in zato je treba volitev!« »Zmiraj te volitve«, je zagodrnjal župan, ki ve, koliko dela mu dajo. »Imaš prav! Vedno znova volitve, to je v Jugoslaviji največja nesreča. Vse delo v državnem gospodarstvu ta čas stoji, vse moči posameznih političnih strank se vržejo le v agitacijo. Država plačuje za drage priprave za volitve in stroške za komisije s težkimi milijoni. Narod pa, namesto da gre na gospodarsko delo, je v težki politični borbi. In konec? Izid volitev skoro vedno enak! Tisti, ki danes zahtevajo volitve, tisti nočejo dobro narodu in državi!« »Pa če uspejo s to zahtevo«, je povprašal občinski tajnik in v duhu gledal pred seboj kopico dela. »Če uspejo, kar je malo verjetno, tedaj pač bodo volitve. Vsake volitve so važne, a te, ki pridejo prihodnjič, bodo najbolj važne. Višek političnega boja je dosežen. Zdaj se bo dovršil oni dolgoletni naš boj za svobodno Slovenijo, ker bo prihodnja narodna skupščina sklepala o tem, ali se naj posameznim harodom v Jugoslaviji da avtonomija ali neL« »Naj pridejo volitve, kadar hočejo, nas bodo našlfe pripravljene«, je dejal predsednik krajevne orgariizacije iloŠC stranke. »Mi bomo že to zimo do najmanjše podrobnosti izpeljali svojo organizacijo, bomo iztrebili vse nasprotno časopisje, vsiljive agitatorje pa odslavljali, da ne bo mogoče trositi iaži med nami. Šli bomo od jnoža do moža, niti eden ne sme ostati doma!« »No, ti si že kar za na fronto«, so mu v šali dejali prijatelji. »Je prav, če se vse to pripravi, pa Se so volitve šele Čez leto dni! Bo pa drugo leto lažje delo.Mi si moramo le to-le zapomniti, kdo da hoče danes volitve, ko potrebujemo gospodarskega dela v državi* pa rešitve kmeta iz njegove stiske. Ti ljudje mislijo le nase in na svojo moč, na nas, na ijud stvo, pa pe mislijo nič. Pa naj se jim zgodi tako, da bodo SVdj čas preklinjali to svojo zahtevo!« »Pa je dobro, če so volitve«, se je vendar le h koncu oglasil šaljivec. »Tedaj Vsaj naši liberalci v cerkev hodijo, pa malo molijo, ko drugače do tega ne pridejo!« Razgovor se je zasukal na domačo občinsko politiko. V NAŠI DRŽAVI. Skupščina dokončala najnujnejša dela. Ker ni bilo v skupščini nagajive opozicije, je bilo delo stvarno in naglo. Vlada je sprejela vse pripravljene zakone, ostale oddala odsekom, da jih čimpreje pripravijo in predložijo skupščini. Izvršile so se tudi predpriprave za izvršitev zakona o izjednačenju davkov. Posebna komisija bo uredila zemljiški davek. Slovenijo zastopa v tej komisiji znani strokovnjak g. Robert Košar od Sv. Bolfenka pri Središču. Nettunski dogovori sprejeti. Svoj čas toliko hrupa zaradi teh dogovorov, ki jih je podpisala vlada, v kateri je bil Pribičevič in pozneje Radič, sedaj pa je skupščina to potrdila in vlada je s tem pokazala, da hoče mir z Italijo, pa če je to Pribičevi-ču prav ali ne. Nervoznost na Hrvaškem se še ni polegla. Za vsako malenkost se razburjajo. Tako so v Zagrebu pobili invalida, ki je prodajal — beograjske liste. Tako so napadli policijo, ker je nekega žeparja aretirala. In sedaj po vaseh izprašujejo orožniki zaradi n0 vega zakona o nošenju orožja, pa je zopet vse razburjeno. Kdo dela Hrvate tako razburjene? Hrvaško časopisje! To tako piše, da je čudno, kako da policija to dopusti. Nekateri listi pridejo sedaj pred sodnijo radi svojih prehudih člankov. Kralj na Eledu. Njeg. Veličanstvo j kralj Aleksander se je v četrtek pri- peljal na Bled in ostane v Sloveniji dalje Časa. Na Bledu se mudi cela kraljeva družina: kraljica Marija, prestolonaslednik Peter in kraljevič i omislav. Tvidi rumunska kraljica, mati naše kraljice, je bila dalje časa v gosteh pri svoji hčerki. Kraljeva družina pohiti veŠkTai IZ svojega gra diča v divno blejsko okolico, kJSjP ¡?e sestane z našim kmetskim nšrod&rtii ki se ne more načuditi prijaznosti in ljubeznjivosti visokih gostov v Sloveniji. Ministri na Bledu. Več ministrov ie dopotovalo na Bled, nekateri tudi "v druge krSje Slovenije, ifa oddih. S tem pa se je polnijo polje prestavilo iz Beograda v Slovenijo in to na Bled. Na Bled pride tudi g. ministrski predsednik dr. Korošec. Hrvatje o dr. Korošcu. Židovski listi, ki se Udinjajo onemu, ki jih plača, res pišejo zoper dr. Korošca. Toda svobodni hrvaški listi priznavajo dr. Korošcu, da je v najtežjem položajti rešil državo. Priznavajo pa tUdI, da Slovenci ne moremo drugega, kakor slediti temu svojemu voditelju, ki se tako žrtvuje za dobrobit države ter Slovenije posebej. Vsiljivi Pribičevič. Komaj je prišel kralj na Bled, že so liberalni listi prinesli debelo tiskano poročilo, da bo Pribičevič takoj sprejet v dolgotrajno avdijenco. Že to, da listi preje pišejo, da bo sprejet, ko pa je res sprejet, je smešno. Tem bolj smešno pa je to, da že naprej vedo, da bo avdi-jenca dolgotrajna, Ali bilo je treba, vsaj malo Upanja vzbuditi! Izterjavanje davkov — to so naeii-krat iznašli kot agitatorično sredstvo naši liberalni listi. Pišejo, da bo sedanja vlada poostrila izterjevanje davkov. Resnica je, da so mnogi zaostali na dolgu, kar se davkov tiče, resnica je, da so na Hrvaškem in po drugod veliko dolžni na davkih in jih nalašč nočejo plačevati. Je čisto prav, če se tudi tam izterjajo. V Sloveniji je pač malo takih, ki bi ne plačevali davkov v redu. Možno pa sledeče: Ker so v nekaterih davkarijah uradniki, ki bi morda namenoma in iz svoje volje poostrovali pobiranje davkov, ali ljudi šikanirali, je prav, ako vsak naš somišljenik, ki bi bil prizadet, svojo zadevo takoj javi tajništvu SLS v Maribor. Svojih ljudi ne bomo pustili šikanirati, ako bi se kak uradnik hotel spozabiti. V DRUGIH DRŽAVAH. Francija in Anglija — za nas! Anglija in Francija sta skupno posredovali pri bolgarski vladi, da naj takoj razpusti makedonstvujuče in po-zapre voditelje, ki delajo nemir na bolgarsko—jugoslovanski meji. Ta nastop Francije in Anglije je vse pre senetil, naibolj pa Italijane. Italijanski poslanik v Sofiji je pa s temi ma-kedonstvujuči bil v zvezi! Ni čuda, da so napadalci imeli italijansko o-rožje! Sedaj pa Italija gleda. Anglija jo je zapustila, Anglija hoče, da so balkanske države v miru, pa evo ti tak odločen nastop ne zoper Bolgari- jo, ampak zoper italijansko politiko, ki je delala nemir na Balkanu. Francija se je tudi sedaj izkazala kot zelo dobra prijateljica naše države. Mus-solini je pa v strašni zadregi. Eno mrežo so mu pretrgali! Bfnssolini v samoprevari! Musso-lini dejansko misli, da bo šel z glavo skozi zid. Kot odgovor na to, kar sta mu pripravili Francija in Anglija, je odredil, da so fašistovske bojne organizacije, ki se imenujejo milica, odslej redna laška vojska. Italijanska vojska se je s tem povečala za 300 tisoč mož. Za Italijo je bilo to potrebnih za ostalo Evropo je to brez pomena. Madžari bi radi svoj lonček zopet pristavili k notranjemu sporu v Jugoslaviji ter ogreli svojo staro zahtevo po izpremembi dosedanjih mej njihove državice. Pa so stvar tako zagrabili, da bode zopet ves trud zastonj. Ni verjetno, da bi te njihove težnje podpiral kak hrvaški politik. Nemčija bo kmalu — brez vlade! V Nemčiji nastaja v vladi načelni spor in se pričakuje, da bode vlada morala kmalu odstopiti. Japonski se je posrečilo, da je povzročila novo vojno na Kitajskem. Previdna pa je toliko, da je druge nahujskala, sama pa bo — posredovala. MDEUO Pozabljena dolžnost. Pritožba, s katero se je Kristus tako bridko pritožil nad devetimi nehvaležnimi gobavci, ki se po svojem ozdravljenju niti najmanj niso spom nili svojega dobrotnika, mora vzbuditi tudi našo vest in nas opozoriti na dolžnost, na katero tolikokrat pozabimo, da bi dali Bogu čast, da bi mu bili hvaležni. Koliko hvaležnosti smo vendar dol žni Bogu! Le poglej malo v naravo! Vidiš milijone stvari, rastlin in živali, vse tako lepo oskrbljeno. Kristus nam je povedal, da vse te živali preživlja, da vse te rastline oblači Oče nebeški. Poglej vso lepoto, ki je zunaj v naravi, vse veselje, ki se pretaka po svetu, premisli vse lepe misli, ki so se mislile kedaj na zemlji, vsa plemenita in lepa dela, ki so bila kedaj opravljena. Ali veš, odkod je vse to? Ali se le nekoliko zavedaš, kako neizmeren studenec je Bog, iz katerega neprenehoma teče toliko dobrot? Kako po pravici zato moli duhovnik pri vsaki sv. maši: »Res se spodobi in prav je, pravično in dobro, da se ti zahvaljujemo vedno in povsod, vsemogočni Oče, večni Bog!« In kaj je Bog tebi samemu! Da si, je le volja božja. Postavil te je v življenje iz same dobrotljivosti in ljubezni, ker ti hoče nakloniti neizrekljivo srečo. Vsak dan tvojega življenja, vsak dih tvojih pljuč, vsak utrip tvojega srca je nova božja dobrota, je nekako novo tvoje ustvarjenje. Da si zdrav, da imaš zdrave ude, zdrave oči, zdrava ušesa, ali je to v tvoji mo- či? In zunanje dobrote, ki jih uživaš, posestvo, premoženje, ali ni to zopet dobrota božja? Kako prav so zato i-meli naši verni predniki, ki so na vprašanja: »Ali si zdrav?«, »Kako je na polju?« odgovarjali: »Sem, hvala Bogu«,_»Hvala Bogu, dobro!« Če danes nekateri ugovarjajo: »Kaj, če hočem kaj imeti, moram sam delati, se moram sam truditi«, jim veljajo besede sv. Pavla: »Kaj imaš, česar nisi prejel?« Res, moraš delati in se moraš truditi, kdo pa ti daje zdravje in moč za delo? In ali moreš z vso svojo skrbjo dati rodovitnost zemlji, ali moreš napraviti ugodno vreme, ali moreš odvrniti razne nesreče zunaj v naravi? A je ljubezen in dobrotljivost božja do tebe še neskončno večja. Ali se ni zgodil tudi za tebe največji čudež v betlehemskem hlevu? Ali ni stal tudi za tebe na Kalvariji križ, na katerem je izkrvavel v največjem ponižanju Sin božji? Ali ne uživaš že vse svoje življenje dobrot Kristusove Cerkve, v kateri te Kristus ljubi ter skrbi za tebe? In če bi ti bil imel v svojem življenju le en šam smrtni greh, pa si dobil milost, da si se skesal in poboljšal, ali se zavedaš, kaka neskončna božja dobrota je to? In kaj je eno samo sv. obhajilo, v katerem se skloni k naši ubogi, s tolikimi slabostmi in grehi omadeževani duši v nepojmljivi ljubezni neskončno sveti Sin božji, da bi nam pomagal, nas pokrepčal, nas dvignil. Sveti evangelij pripoveduje, kako se je samo tuji Samarijan vrnil zahvalit se Kristusu za veliko dobroto, devet domačinov te dobrote ni prav čutilo in se je ni zavedalo. Tako tudi mi, ki že od mladosti živimo v pravi Kristusovi Cerkvi in vsak dan uživamo njene milosti, velikokrat teh milosti ne vemo ceniti in se jih ne zavedamo. A oni, ki so bili nekaj časa tujci, pa so se vrnili mnogokrat še le po dolgih blodnjah in bojih kakor izgubljeni sinovi v Očetovo hišo, oni vedo te dobrote in milosti ceniti in so nam popisali veliko srečo, ki jo je občutilo njihovo srce tisti trenutek, ko so si lahko rekli: »Sedaj imam Kristusovo resnico, za katero lahko trdim, sedaj je očiščena moja duša, sedaj imam Kristusa samega v svoji duši.« Tako neizmerne so dobrote, s katerimi nas Bog obsipava vsak dan, a kaka je naša hvaležnost? Ali nam je že prikipel za vse to iz našega srca velik in vroč: »Te Deum laudamus — Tebe Bog hvalimo«? Tolikokrat ne vemo, zakaj naj bi molili. Ko bi se v takih trenutkih spomnili na božje dobrote, bi pač takoj vedeli, zakaj naj molimo, bi naša duša zamolila veliko zahvalno molitev, bi z veliko ljubeznijo in velikim umevanjem izgovarjali besede: »Oče naš, ki si v ne besih.« Velikokrat si pri sv. maši ne vemo kaj začeti. Da ne bi preslišali poziva, ki ga izgovarja duhovnik pri predglasju: »Zahvaljujmo se Gospodu, svojemu Bogu!« Da bi se zavedli, da je sv. maša spomin na največjo božjo dobroto, da je pri sv. maši na altarju ono Srce, ki je reden stude- nec vseh dobrot, da pa se to Srce ob enem najtopleje zahvaljuje nebeškemu Očetu in da bi se s tem Srcem morali združiti tudi mi. In da bi vse naše življenje bila velika zahvala Bogu na ta način, da vse dobrote rabimo po volji božji, da njegovim milostim ne zapiramo svojega srca, temveč jih sprejemamo kakor žejna zem I ja blagodejen dež. Tako naj bi se naša duša v živi hvaležnosti vedno bolj dvigovala k Bogu, studencu vsega dobrega, 'kakor se ntago duhfeČa cvetica dviguje in odpira solncu. * Kaj delajo mehikanski nasilnikl? Kaljes in njegovi vredni priganjači po vsem svetu velikokrat trdijo, da hočejo mehikansko ljudstvo rešiti iz koriščanja od strani Cerkve in njenih služabnikov, da hočejo nagrab-Ijeno cerkveno premoženje porabiti za ljudsko korist* Kako si to predstavljajo, so pokazali pred kratkim. Veliko krasno cerkev so spremenili v gostilniško dvorano, v kateri so — »voditelji ljudstva« obhajali razkošno pojedino in veselico. 'Prej so v tem prostoru upehane duše dobivale tolažbo, so se dvigovale k lepemu življenju, sedaj se tam mastijo razni na silniki. Tako se res lepo skrbi za — ljudski blagor! Skrb katoliške Cerkve za razne narode. Pred nekaj tedni je papež blagoslovil temeljni kamen za nov zavod Propagande. Propaganda se ime nuje odsek, ki skrbi za razširjanje katoliške vere po vsem svetu. Propaganda ima razne zavode, v katerih se vzgajajo misijonarji in duhovniki za razne narode po svetu. Novi zavod, ki ga zida sedaj in bo gotovo do leta 1930, je namenjen za Azijo in se bo v njem vzgajalo 60 gojencev iz Kitajske in 40 iz Indije, ki bodo potem delovali kot duhovniki med svojim ljudstvom. Lep dokaz ljubezni do nadpastirja. V Filadelfiji je meseca julija slavil tamošnji kardinal in nadškof srebrni jubilej svojega škofovanja. Duhov niki in verniki so hoteli ta jubilej kar najlepše proslaviti in so nabrali, kakor so se izrazili, »davek ljubezni« pet milijonov dolarjev ali 280 milijonov dinarjev ter so jih darovali svojemu škofu, da more zgraditi za Škofijo primerno semenišče. Lepa, posnemanja vredna ljubezen in požrtvovalnost ! sprejeti: Herga Janez od Sv. Urbana pri Ptuju, Drevenšek Franc iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Sande Jožef iz Sv. Petra pri Mariboru; Bre-znikar Viktor iz Braslovč, Dvornik Anton iz Rečice na Paki; Horvat Lud vik iz Turnišča, Kenda Ivan iz Skal. Lempl Bogomir iz Selnice ob Dravi, Lempl Stanislav iz Selnice ob Dravi, Žel Karol iz Sv. Benedikta v Slov. g., Čepe Anton od Sv. Križa nad Mari- borom, Gorlčan Henrik la Slov. Bist->ice, Jurak Jožef tz Konjic, Gorilek Stanislav Iz Teharja, Keber Jakob iz Koprivne, Knez Janez Iz Zdol, Lesko-var Ludvik iz Čadrama, Puncer Fran iz Braslovč, Rajh Franc od Vel. Nedelje, Rogina Albert iz Starega trga, Roblek Peter iz Koprivne, Slemnik Anton iz Starega trga, Smole Franc od Sv. Štefana pri Žusmu, Škamljič Jože od Sv. Benedikta v Slov. gor., ZavrSnik Izidor iz Gomilskega. DAN NESREČ. V četrtek, dne 16. t. m., je bil dan velikih nesreč v naši državi. Na železniški progi Kumanovo—Vranje je skočil v bližini postaje Preševo iz tira osebni vlak. Vsi vozovi so se prevrnili in skotalili preko visokega nasipa. Strojevodja in kurjač sta bila mrtva takoj. Sreča je še bila, da je stroj padel tako, da je piščal neprestano piskala in opozorila domačine na nesrečo. Ljudje so prihiteli od vseh strani. Do večera omenjenega dne so potegnili izpod razvalin vozov 20 mrtvih in 30 težko ranjenih. Število žrtev pa še ni ugotovljeno. Istočasno se je zgodila na progi Beograd—Niš pred postajo Topaonica druga grozna nesreča. Popoldanski brzovlak, ki pelje iz Beograda v Niš, je preizkušal novo vrsto premoga. Na stroju je bila poleg strojevodje in kurjača še posebna komisija treh železniških strokovnjakov. Vlak je vozil z hitrostjo 60 km na uro. Med vožnjo je nenadoma počila parna cev. Iz te razpokline je bruhnila s strahovito silo para in opekla vse na lokomotivi. Končno se je še razpočil parni kotel in vrela voda je brizgala na vse strani. Vsi na stroju se nahajajoči so bili pri živem telesu kuhani. Vlak se je radi pomanjkanja pare u-stavil sam in se ni prigodilo potnikom nič žalega. Pogled na smrtno o-parjena trupla je bil grozen. Vseh pet iz lokomotive je izdahnilo med nepopisnimi bolečinami. Istega dne se je podala na drezini na pregled železniške proge Veles— Skoplje žandarska patrulja pod vodstvom podporočnika in še treh orožnikov. Nedaleč od postaje Dračevo je napadla drezino večja skupina napol pobesnelih psov. Orožniki so se branili s puškami in postrelili nekaj psov, nakar so drugi psi zbežali. Le eden je še enkrat od spredaj naskočil drezino. Dobro pomerjen strel mu je upihnil življenje in mrtev pes je padel na tir. Baš to pa je postalo nesrečno. Drezina je zavozila na psa, skočila iz tira in se prevrnila. Pokopala je pod seboj celo posadko, obsto ječo iz oficirja, treh orožnikov, šoferja In enega železniškega uslužbenca. Vsi so bili v brezupnem stanju prepeljani v bolnico v Skoplje, kjer se borijo s smrtjo. Po zadnjih vesteh, ki so dospele v Beograd, so trije že podlegli poškodbam. Poročilo iz Goriške. Tukaj na Goriškem tudi obsojamo »Jutro«, ki je tako na nedostojen način sramotilo z umazano slikarijo našega voditelja iT dr. KoroSca. Mislimo, da slovenska zgodovina ne pomni takega podlega početja. Veliko bolje bi bilo za nal narod, da bi tega lista ne bi bilo med nami! — Naši kmetje gledajo z žalostjo, kaj bo po zimi, ker ne pridelajo skoro nič. Vsi poljski pridelki so uničeni. Krompir je ves končan, tako tudi fižol, koruza, vinska trta je začela rumeneti in listje ji je začelo od padati. Po mnogih krajih so se tudi začele sušiti hrastove šume. — V nedeljo, dne 22. julija, je bila velika procesija iz Vipavske doline na Vi-tovlje k Materi božji na Vitovljah. Procesije so bile iz Šempasa-Oseka, Černič in Batuje. Vse prosi dež, a ga ni! Vročino smo imeli neznosno do 58 stopinj C. Bojimo se, da nastopi kaka bolezen. — Šempasko polje so začeli že pripravljati ter uravnavati, da bo pripravno za zrakoplove. Za-sežejo do 450 jugov sveta in to dobre zemlje. Najemnine bodo dali precej malo, tako da posestniki nikakor niso zadovoljni. Do sedaj delajo in u-ravnavajo zemjlišče večinoma še naši delavci pod nadzorstvom italijanskih nadzornikov. Menda so se nekaj stepli naši z Italijani, in naši so jih prisilili, da so morali bežati. Vzrok je bil ta, ker jim niso še nič plačali. Preje so jim ponudili dnine po 1 liro in 80 stotink na uro, to je približno 5 Din na uro. Sedaj pa jim ponujajo po 70 stotink na uro, to je 2 dinarja. Res, to je nečuveno, da tako prekanijo naše delavstvo. — Vse je obupano in duševno strto. Od nikoder nobenih dohodkov, sami izdatki, ter slaba letina, to je, kar rodi misel na izseljevanje, ki je pri nas na dnevnem redu. Slovenskemu ženstvn! Velikansko protestno gibanje proti nečuvenim napadom svobodomiselnega časopisja na našega voditelja je pokazalo, da slovenski narod zna ceniti čast svojo in čast svojih velikih sinov. — Slovenski narod in njegov voditelj, ministrski predsednik g. dr. Korošec, je dobil zadoščenje tudi s tem, da mu je poverjeno vodstvo države. Žene in dekleta, ne pozabimo pa, da brezver-sko časopisje še vedno grdo in podlo obrekuje g. dr. Korošca in vse, kar je slovenskega. Bodimo v boju proti liberalnemu časopisju še bolj odločne in brezobzirne! Zapomnimo si vsakega, ki bo še naprej z naročanjem teh listov podpiral sramotenje slov. naroda. Ne dopustimo, da bi si z našim denarjem vzdrževali svobodomiselne časopise. Podpirajmo dosledno in povsod ljudi krščanskega mišljenja, ki podpirajo naše katoliške liste. Pojasnilo. Podpisani sem dolžil g. Štefana Vuk v Sv. Miklavžu, da mi je dal mapo prenarediti v mojo škodo. On tega ni kriv, ampak druge o-sebe v sorodstvu. Prosim oblast, da gospode zemljemerce opozori, da ne bodo map predelovali brez vedenja in dovoljenja soseda 1 — Sv. Miklavž na Dravskem polju, dne 18. avg. 1928. Jakob Florjančič. Italijanski parnik se je potopil. Te dni se je potopil italijanski parnik »Mira Flores« in sicer ob Južnoame-rikanski obali In ravno tamkaj, kjer je zadela nesreča pred meseci italijanski potniški parnik »Principessa Mafalda«. Ladja »Mira Flores« se je potopila iz dosedaj neznanega vzroka takoj. Utonilo je 100 oseb, rešil se je po italijanski navadi le kapitan in 12 mož posadke. Grozna nesreča na otoku Halti. Iz Novega Jorka javljajo: Na severni obali otoka Haiti je divjal te dni silovit vihar, takozvani orkan, ki je to pokrajino popolnoma opustošil. Vremenska nesreča je zahtevala nad 1 tisoč smrtnih človeških žrtev in 10 tisoč ljudi je brez strehe. Škodo cenijo na 5 milijonov dolarjev. Nesreče na Dravi v Mariboru na Veliko Gospojnico. Na Veliko gospoj-nico popoldne je bil ves mlajši Maribor v Dravi, da se ohladi s kopanjem. Ta dan je utonil popoldne krojaški pomočnik Franc Voda in desetletni Srečko Oman. Nestlu Dabringer iz Pristana se je posrečilo, da je potegnil iz Dravinega vrtinca na Veliko gospojnico popoldne tri potapljajoče se in sicer eno odraslo žensko in dva moška, ki so se držali vsi tesno skupaj in je prišla rešitev v zadnjem trenutku. Ena najstarejših človeških naselbin. »Slovenec« poroča, da se je vrnila raziskovalna družba, ki je izsledila na Kitajskem ostanke najstarejše človeške naselbine, ki bi naj bila stara 20.000 let. Prebivalstvo je bilo, kakor se da sklepati iz okraskov, ribjih in nojevih jajc, na zelo visoki stopnji kulture. Brezprimerna surovost očeta. V vasi Bajmok pri Subotici je prišlo te dni do strahovite družinske žaloigre. 361etni zidarski mojster Anton Paj-dušič je sklenil, da zatstrupi svoje tri otroke v starosti 4, 3 in 2 let ter se potem loči od svoje žene, od katere je že več mesecev ločeno živel, ter se potem poroči z nekim 18letnim dekletom. Dekle mu je baje že obljubilo, da se poroči z njim, če se znebi svojih otrok. Nečloveški oče je pred dnevi prinesel pozno zvečer lug domov, ga raztopil v vodi in dal tekočino piti ubogim otrokom. Otroci so lug res izpili, dasi se jim je zelo upiral, nakar so se onesvestili. Po preteku kake ure so se prebudili in začeli jokati. Sosedje so na obupni otro ški jok vdrli v sobo in našli najman-šega otroka že mrtvega. Ostala dva so prepeljali v bolnico, kjer je triletna deklica kmalu nato umrla, živ pa je ostal samo najstarejši, štiriletni deček, pa še o življenju le tega dvomijo. Nečloveškega očeta so aretirali. Izjavil je, da je bil sit življenja in da ni imel denarja za preživljanje družine. Vendar pa je njegova ločena žena navedla pravi vzrok njegovega strašnega dejanja. Ali že imate Pevčevo __pesmarico? V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška ln Aleksandrova cesta, Jih dobite. Vsak snopič po Din 10.—. Društvo katehetov iavantinske ško flje priredi v torek, dne 28. t. m., v Celju, v Slomškovem domu zavoda čč. šolskih sester zborovanje s sledečim sporedom: Ob osmih zjutraj sv. maša. Ob pol 9. do 11. ure: Referata: 1. a) Nova šola in katehet, dr. Demšar; b) katehetski kongres v Mona-kovem, Ivan Bogovič. 2. Občni zbor lavantinskega katehetskega društva. 3. Slučajnosti. K udeležbi se vabijo gg. katehetje in drugi duhovniki Iavantinske in ljubljanske škofije. Po Mariboru in okolici hodi neki mali gospod s črno »špicbrado« (pravijo, da je bil poprej pri agrarni reformi) in sili od hiše do hiše naše ljudi za nakup nekih slik, med njimi tudi Radičevih. Spremlja ga mlad fant, ki pravi: »To je ta pravi svetnik!« Po mariborskih gostilnah zahtevata ta dva vsiljivca, da morajo gostilničarji te slike obesiti na vidnem mestu, sicer . . . Posebno nasilni pa so prodajalci teh slik na kmetih. Pri našem poslancu so se pritožili te dni kmetje in viničarji iz mariborske okolice, da prodajalci slik grozijo in pretijo onim, ki nočejo kupiti teh slik. V par slučajih so celo zagrozili v imenu »zagrebške vlade«. Ljudstvo na deželi je razburjeno radi teh nasilnežev. Tak način agitacije ni samo nasilen, ampak je tudi proti zakonu. Opozarjamo naše ljudi, da take agente takoj prijavijo bližnji žandarmerijski postaji. Kako znajo nasprotniki lagati in larbati! »Jutro«, oziroma »Večernik Jutra«, ki ga pišejo neki od vseh vetrov privandrani gospodje v Mariboru, je koncem prejšnjega tedna prinesel popolnoma lažnjiv opis dela na cesti pri takozvanem Rajzmanovem bregu pri Jarenini. Iz dopisa se vidi, da dopisnik sploh menda nikdar ni videl te ceste, ali pa je tako pijan kobacal po strmini, da je drugi dan pozabil, da je bilo to v Slovenskih goricah. Dopisnik pravi, da ta nevarni del ceste predeluje oblastni odbor. Nadalje laže, da se sploh nič ne dela in da to delo nikdar ne bo končano. Celo tako bedast je, da trdi, da 5 občin jareninske in jakobske župnije protestira proti temu, da se je sploh začelo s tem delom. Iz tega vsega se vidi, da dopisa ni pisal noben domačin. — Zadevo pojasnimo na kratko sledeče: Na prošnjo 20 občin iz župnij Jarenina, Sv. Jakob, Sv. Jurij, Sv. Marjeta in drugih je okrajni zastop mariborski leta 1927 na predlog poslanca Ž e b o t a soglasno sklenil, da se preloži nevarni in silno strmi klanec na Rajzmanovem bregu. Zaradi strašne strmine se je na tem mestu zgodilo že več težkih in celo smrtnih nesreč. Delo za preložitev se je začelo letos spomladi z združenimi močmi. Okrajni zastop je dal v proračun >-i■ ■ mri-»xi~M»tii --ui krmari/ M Pernic zopet redno opdinira 1001 svoto nad 200.000 Din in je tudi dal na lastne stroške izdelati načrte. Občine, oziroma kmetje, so prevzeli do-važanje kamenja do daljnega Sv. Jakoba, lastnik kamenoloma je dal kamen po znižani ceni. Podjetje inže-nerjev Jelene in Šlajmer je takoj po licitaciji začelo z delom. Bilo je to težavno delo. Vrh hriba so morali razstreljevati in napraviti veliko iz-kopnino, a v dolini pa napraviti veliki nasip, da se tako strmina izravna. Iz strme sence, kjer cesta nikdar ni bila suha, se je sedaj preložila na solnčno stran. Strmina, ki je prej znašala do 17%, se je zmanjšala na 4—7%. Za tako veliko delo je treba časa! Ne more nihče na svetu, najmanj pa kak samostojno-demokrat-ski zagrizenec tako ogromno delo izvršiti kar v enem mesecu. Saj še kamna občine niso dovolj navozile in je tudi to žrtev moral prevzeti okrajni zastop. Vsak otrok tudi ve, da mora biti med delom stara cesta zaprta, ker bi sicer nadaljevanje dela pri pre ložitvi klanca bilo nemogoče. Podjetje, ki je prevzelo delo, vrši isto zelo vestno in strogo po načrtih, kakor so bili predpisani od nadzorne oblasti. Vse, kar laže dopisunček, ima namen, da bi ljudi nahujskal proti o-nim možem, ki so se res potrudili in so s težavo uspeli, da se ta nevarni klanec vendarle enkrat temeljito pre loži. Laž je tudi, da bi pet občin protestiralo proti načinu, kakor se dela. Nasprotno je res: Občine so desetletja prosile, naj se to delo izvrši. Kar niso mogli ne Nemci, ki so imeli desetletja okrajni zastop v rokah, storiti, kar ni mogel Lipov Tuna kot sa-mostojnež, to so izvršili možje SLS! To je resnica, ki je noben dopis v nasprotnih listih ne more nikdar ovreči! Cesta bo v par tednih popolnoma gotova in izročena prometu. Demokratom in samostojnežem pa svetujemo: Če že lažete, pa lažite po svojem časopisju tako, da se vam ne bo vsak pameten človek smejal! Smola, velika smola! Od Sv. Jurija ob Pesnici nam pišejo: Gospod urednik, ko bi vi znali, kaka salamenska smola je zadela tukajšnje samostojne demokrate in samostojneže! Na dolgo in široko so propadli pri obč. volitvah. Prvokrat, kar svet stoji, je v naši občini zmagala naša stranka! Oh, to jih grize! Posebno Francel in Stanko sta žalostna. In skovali so s pomočjo znanega šolnika iz Maribora »rekurz« proti volitvam. V rekurz so napisali cele romane o cigarah, o golažu, pijači, o strašni agitaciji »kle rikalcev«, ali na glavarstvu in na velikem županstvu so spoznali, da gg. Francli in Stankoti prav nič ne znajo sestavljati rekurzov. Odbita je njihova pritožba. Oh, to jih grize in še-geče! In te dni bomo izvolili našega poštenega in priljubljenega moža za župana. Cela občina se tega veseli, a nasprotniki se kislo držijo. Čudimo se samo, da je dosedanji župan, ki vedno pravi, da je nepristranski, pri volitvah in glede pritožbe proti istim stopil popolnoma na stran samostojnih demokratov in Radičevcev. Je slabo računal! Otvoritev gasilskega doma v Rimskih toplicah. Prostovoljno gasilno društvo v Rimskih toplicah, katero je bilo ustanovljeno leta 1921, je zelo delavno in si je v letošnjem letu postavilo ličen dom, ki je bil v nedeljo, dne 5. t. m., ob obilni udeležbi občinstva na slovesen način predan svojemu namenu. Celodnevna prireditev je prav lepo izpadla, posebno otvoritev doma se je izvršila na zelo prisrčen in ganljiv način. Kumovala je gospa Uhlichova, lastnica kopališča, cerkvene obrede pa je opravil vlč. g. župnik Bohak. Lepo petje s spremljanjem godbe je prednašal domači cerkveni zbor. Prireditev so posetili v častnem številu tudi gasilci iz Trbovelj, Hrastnika, Radeč, Loke, Vr-hovega, Laškega, Rečice pri Laškem, Teharja in Ljubljane. Trboveljska gasilska župa je bila zastopana po tov. Gučeku in Holešeku, oba vrla or ganizatorja gasilstva. Gasilci v Rimskih toplicah so s to prireditvijo dosegli lep moralen in tudi gmoten uspeh. Društveni odbor se zahvaljuje vsem, ki so na kakoršenkoli način pomagali, da se je dom lahko sezidal in da je tudi vsa prireditev tako lepo izpadla. Viničarski red nekateri že zahtevajo od Tiskarne sv. Cirila. Sporočamo, da naredba še ni stopila v veljavo, zato ga še nismo tiskali. Bomo pravočasno objavili v »Slov. Gospodarju«. Dijaka srednje šole sprejme dobra kršč. družina v Mariboru. Pojasnila daje iz prijaznosti uredništvo našega lista. * Šolska upisovanja. Ponavljalal izpiti na drž. ženskem učiteljišču v Mariboru se začnejo dne 27. avgusta ob osmih dopoldne; za prosilke za I. letnik bodo dne 29. avgusta ob osmih dopoldne preizkus sluha, zdravniška preiskava in ev. izpiti. Vpisovanje za vse letnike bode dne 3. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Vse drugo je objavljeno na črni deski pred rav-nateljevo pisarno. Sprejemanje v vse razre de ženske vadnice bo dne 1. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v razredih vadnice. Usposobljenostni izpiti za osnovne in njim sorodne šole v jesenskem roku 1928 se pri-čno na drž. moškem učiteljišču v Mariboru dne 5. novembra t. 1. Pravilno opremljene prošnje za pripust naj se pošljejo potom sreskih poglavarjev vsaj do 20. oktobra t. 1. v roke izpraševalne komisije. Povabil k izpitu se ne bo razpošiljalo. Vse drugo na črni deski v veži drž. moškega učiteljišča v Mariboru. Vojnlk. Vpisovanje v meščansko šolo ss vrši dne 30. in 31. avgusta od 8. do 11. ure z* I. do IV. razred. V I. rasred se sgrojmejo Vsaka slovenska hiša naj ima novo barvano ® 11 c^isml®!«:sliko I Naročajo se pri upravi „Našega doma" v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 6/1. učenci z dovršenim četrtim ali višjim razredom (oddelkom) osnovne šole. * Iz Poljšakove republike. Ze v par številkah ni prinesel »Gospodar« nobenega obvestila, kako in kaj je z zdravljenjem g. Poljšaka v baraki mariborske bolnice. Ker bo zapustilo koncem avgusta nekaj bolnikov čisto ozdravljenih barako, je naša dolžnost, da seznanimo javnost z znatnim zboljšanjem zdravstvenega stanja revežev, ki so bili zapisani ali smrti ali dosmrtni neozdravljivosti. Kratek pogled v Poljšakovo republiko. Barako, v kateri zdravi g. Poljšak raka, kostno jetiko in razne doslej neozdravljive kožne bolezni, so nazvali bolniki sami — republika. Ako vstopiš v to leseno barako, imaš na desni oddelek za moške, ne levi za ženske. Na obeh oddelkih so bolniki, ki so bili ob začetku zdravljenja po izreku priznanega zdravnika vsi v neozdravljivem in najtežjem stanju. Danes sta izginila z obrazov teh živih mrličev zavest ter pečat smrti in neozdravljivosti. Sami veseli obrazi, polni trdnega prepričanja v popolno zdravje. Vsakemu je za 70 odstotkov boljše, nekaj jih že gleda zdravju v oči. Med bolniki imaš izobražence, kmete, delavce in berače — mlade, srednje stare in celo take nad 80 let. Živijo v najlepši slogi ter medsebojni ljubezni, pomagajo eden drugemu, mažejo maže na platno in sploh so zaposleni z raznimi opravili od zore do mraka. Takoj izveš, kako in koliko se je zboljšalo temu ali onemu, koliko je pridobil ta na teži, kdaj bo zdrava ta mamica itd. Niti enega ni med temi pomilovanja vrednimi reveži, ki bi stokal, bil malodušen in ne v najtrdnejši veri, da bo zapustil barako ozdravljen. Ravno radi zaupanja, medsebojne ljubezni in podpore imenujejo bolniki sami leseno barako: Poljšakova republika. Ne da se opisati, kak ugled, zaupanje ter udanost uživajo v tej republiki: g. Poljšak, njegova soproga, dr. Vilimek in pomagač invalid brez noge Koželj. Izpovedi nekaterih bolnikov. V naslndejem hočemo podati na kratko, kaj pravijo nekateri bolniki sami o napredovanju zdravljenja: Fekonja Franc, 561etni zidar od Sv. Tomaža pri Ormožu, je bolan že 16 let na grozni bolezni »ulcus crucis« na desni nogi. Noga je bila v takem stanju, da so mu jo hoteli odrezati baš tedaj, ko se je pojavil g. Poljšak v mariborski bolnici. Nikdo ni verjel, da bo ta revež kedaj ozdravil. Kdor je videl to nogo, ga je streslo po celem životu in v strahu je pogledal stran. Danes mož že hodi, je pridobil na teži 7 kg, je vesel in izjavlja z vso sigurnostjo, da bo nadaljeval svojo obrt popolnoma zdrav. Čeh Emil, 211etni gimnazijec, je moral o-pustiti študiranje radi kostne jetike v obeh nogah in posebno v levem kolenu in v prstu na roki. Sedaj že pripogne bolno nogo za 90 stopinj v kolenu, hodi brez bolečin, prst na roki je zgubil na oteklini 3 cm, zredil se je in hodi okrog veselega obraza. Gabrik Jožef, klepar iz Apač, je imel obraz popolnoma razjeden od neozdravljive bolezni »lupus« in kostno jetiko na hrbtenici. Hrbet je imel čisto kriv in za moško pest debelo bunko na sredini hrbtenice. Obraz je že skoro popolnoma začel jen, oteklina na hrbtu se je izgnojila, hodi ravno, spi na hrbtu in dvigne od tal svojo železno postelj. Kolarič Vinko, preglednik finančne kontrole iz Apač, ima že šest let po celem telesu neozdravljivo kožno bolezen »psoriasis«. Zdravili so ga že razni zdravniki, tudi ma- □cx]naxnnDix]mnoDOO£jxinaonocno Bte F. Kartm E fsg/rrimiiaT «n so&»»«■• t„ u»tne boiestii, Maribor, Simrrtmhn 9 zopet ordinira 987 □□□□amDaaDDDmnTO riborski, a do Poljšaka brezuspešno, ker ae je bolezen vedno vračala. Po receptu nekega Rusa se je hotel ozdraviti svoj čas s stradanjem. Celih 40 dni ni zavžil drugega nego trikrat na dan majhen kozarček bezgo-vega čaja. Čutil je močno glad do 15 dni, potem pa ne več. Ko je začel po preteku 40 dni zopet uživati hrano, se mu je bolezen obnovila. Eno roko mu je zdravil v Poljšakovi baraki zdravnik, drugo in ostalo telo Poljšak. Poljšakovo zdravljenje se je izkazalo kot čisto uspešno, od zdravniške maže prvotno pregnana bolezen se vrača in jo mora prepoditi g. Poljšak. Katoliški župnik Ruk Matija iz Petrovega sela v Slavoniji je imel raka v debelem črevesu. Zdravili so ga najboljši profesorji in zdravniki. Odpustili so ga vsi kot zapisanega smrti. Danes gospod uživa vsako hrano, pije, puši, je vesel, hodi okrog in je že zapustil bolnico, opravlja duhovniško službo in se pripelje tu in tam po zdravila. Na ženskem oddelku je več slučajev kostne jetike, raka na prsih, maternici in par težkih kožnih slučajev. Korošec Pepca, devetletna Ruperčanka iz Slovenskih goric, ima kostno jetiko v nožnem kolku. Zdravniki so ji ovijali nogo v mavec, bolna noga je segala zdravi komaj do gležnja in sploh vstati ni mogla. Danes hodi brez bolečin, noga se je znatno podaljšala in izgleda veliko boljše. Enako kakor otrok Pepca se je zboljšala kostna j etika na nogah gospema: Krekovi in Kordonovi. Obe hodita brez bolečin, se počutita zelo dobro in bosta zapustili republiko zdravi. Z rakom na nosu in na ustnicah se zdravijo z najboljšim uspehom ter napredkom: 681etna Benko Frančiška, 641etna Barbara Pider in 841etna Vernik Ana. Dva od teh slučajev bosta dobra do konca avgusta. Tudi oba pred zdravljenjem obupna prsna raka sta za tri četrtine zboljšana. Na smemo pozabiti še omeniti gospo A. Kropš iz Maribora. Celih 15 let so jo že zdra vili razni mariborski ter graški zdravniki brezuspešno na kožni bolezni »psoriasis« na obeh rokah in nogah. Ko je prišla v Poljšakovo republiko, se je lotil ene roke zdravnik, druge Poljšak. Poljšakova roka je ozdra vljena, pri zdravnikovi se je bolezen vrnila in jo bo treba pregnati s pomočjo — republike. Kaj pravijo zdravniki? V zgorajnem smo navedli le nekatere slučaje iz Poljšakove republike. Vsak, ki ima oči in sliši izpoved bolnika, se lahko prepriča sam, da smo beležili dejstva ter čisto resnico. Poljšakovo barako je obiskalo veliko resnih ter najboljših zdravnikov iz Maribora, Zagreba, Italije ter od drugod.Vsi so priznali napredek, se čudili in častitali k uspehom. Poljšakovi odločni nasprotniki so zdravniki, ki so doslej zdravili po več let brezuspešno: raka, kostno jetiko in neozdravljive kožne bolezni. Nekateri mlajši so tako zakrknjeni, da zabavljajo črez Poljšakovo zdravljenje, ne da bi si bili ogledali posamezne slučaje in ne da bi bili govorili z do-tičnimi bolniki. Za nas pa, ki želimo na smrt zapisanim bolnikom zdravje, je glavno to, kar nam izpove bolnik, ne pa to, kar zanika iz nevoš-Ijivosti zdravnik! Vsem zdravim, resnim fn človeštvu dobro hotečim ljudem so dosedanji Poljšakovi uspehi dokaz, da je že zmagal in ne bo njegove zmage nad dp sedaj neozdravljimi boleznimi vesela sam' le Slo venija, ampak celi — trpeči svet! Poročila SLS. Zmaga SLS v obmejni občini. V občini Slatinski dol pri Svečini se je te dni izvršila volitev župana in je bil soglasno zopet izvoljena dosedanji župan in naš somišljenik g. Kari Trabos. Za svetovalce pa sta izvoljena posestnika gg. Alojz Juder in Fr. Paskolo. Čestitamo! Krajevna organizacija SLS pri Sv. Ani v Slov. gor., in Prosvetno društvo izrekata Jugoslov. klubu in njega načelniku, dr. Korošcu popolno zaupanje ter obsojata nesramno pisanje v liberalnem časopisju. Shod SLS pri Veliki Nedelji. Na Marijin praznik, dne 8. septembra po rani maši bo pri nas veliki shod SLS za gornji del ormoškega okraja. Govori narodni poslanec Fran Ž e b o t iz Maribora. Naprošen je tudi narodni poslanec Vesenjak. Ze sedaj vabimo domačine in sosede iz Sv. Lenarta, Sv. Tomaža, Sv. Marjete in iz Ormoža! Prosimo zaupnike po vseh župnijah, da razvijejo živahno agitacijo za veliko udeležbo. Poslanec Že-bot pride gotovo namesto obolelega domačega poslanca g. Bedjaniča. Krajevni odbor SKZ v Šmartnem ob Paki je sklenil dne 5. t. m. sledečo resolucijo: Krajevni odbor SKZ se pridružuje protestom celokupne poštene Slovenije proti infamnemu bla tenju našega političnega voditelja g. dr. Korošca od strani »Jutra« in njemu sorodnih listov, izreka pa g. min. predsedniku popolno zaupanje, za nesebičen trud v blagor Slovenije pa globoko zahvalo! Velik okrajni shod SLS v Ljubnem ob Savinji. Na splošno željo pristašev iz celega okraja se vrši v nedeljo dne 9. septembra, po rani sv. maši velik okrajni shod SLS v Ljubnem ob Savinji za gornjegrajski okraj. Govori razven domačih narodnih in oblastnih poslancev več narodnih po slancev iz drugih okrajev. Po shodu seja okrajne organizacije SLS, na ka teri se bo razpravljalo o zelo važnih okrajnih zadevah. Krajevne organizacije, agitirajte za obilno udeležbo! Javen shod SLS v Zavodnjem pri šoštanju. V nedeljo, dne 26. t. m., se vrši po sv. maši v navadnih prostorih javen shod SLS. Na shodu poroča oblastni poslanec Ovčar. Somišljeniki od blizu in daleč prav uljudno povabljeni! Političen shod SLS v Kalobju. Dne 12. t. m. je priredil pri nas političen shod g. oblastni poslanec dr. Ogrizek iz Celja. Poročal je o delu v oblastni skupščini in o občem političnem položaju. Zborovalci so brez ugovora poslušali njegova izvajanja in izrekli zaupnico našim poslancem ter soglasno obsodili pisavo »Jutra« in sorodnih liberalnih časopisov. Posebno so se ljudje zanimali za oblastne dav ke. Ko jim je pa vse gospod poslanec razložil, so vsi odobravali tako oblastno davčno politiko. Pred shodom si je poslanec g. dr. Ogrizek ogledal 2 g. Grasellijem in Pinterjem traso nameravane nove ceste ter se je udeležil osebno občinske seje, kjer je odbornikom razložil, kako naj organizi rajo zgradbo nove ceste. Obljubil je tudi sam stopiti v zadevni odbor, kar nam jamči, da se bo z delom čimprej pričelo. Veličasten shod SLS v Laškem. Naše ljudstvo si je že dalje časa želelo zopet slišati priljubljenega, nadvse delavnega in stvarnega govornika g. ministra n. r. in našega narodnega poslanca g. dr. Gosarja. Ta želja se mu je izpolnila v nedeljo, dne 19. t. m. Takoj po prvi sv. maši se je zbrala ogromna množica ljudstva in poslušala nad vse pazljivo predavanje dr. Gosarja o delu naše stranke in vodju dr. Korošcu za naš narod in državo. Govornik je žel za svoje poročilo velik aplavz. Za njim pa je govoril narodni poslanec g. F. Ž e b o t. Takoj se je dotaknil nesramne in za državo in ljudstvo skrajno škodljive politike naših samostojnih demokratov, katerih delo in politika je bila samo laž in govorjenje in bili podobni vsikdar, kadar so bili na vladi, gosenicam, ki se spravijo nad ubogo drevo. Omenil je tudi, da je v Laškem ena večja demokratska glava, ki se ima zahvaliti klerikalnemu in že umrlemu poslancu g. Žitniku, da je danes to, kar je. Kdo je ta demokratska glava, smo vsi takoj razume li. Je pač drugi dr. Šalamun iz Ptuja, ki je klerikalce le takrat rabil, kadar je bil v stiskah. Pozival je navzoče, da se izogibljejo trgovin in gostiln, kjer se bere in kjer je naročeno »Jutro« in »Domovina«. — Nato je govoril oblastni poslanec g. Matevž Deželak, ki je predlagal sledečo resolucijo: »Zborovalci, zbrani na shodu, se zahvaljujemo našemu poslancu g. dr. Gosarju za njegovo skrbno delo v okraju in ga prosimo, da dosedanjo delavnost v prid delavca in kmeta o-hrani še v bodoče. 2. Celemu Jugoslovanskemu klubu čast in največje zaupanje. 3. Klanjamo pa se vodji naroda in ministrskemu predsedniku g. dr. Korošcu in se zavežemo, da bomo vse potrebno ukrenili, da tisti, ki ga blatijo, dobijo zasluženo plačilo. Št. I1J ▼ Slov. gor. V nedeljo, dne 19. t. m., se je vršil v Slovenskem domu občni zbor Kat. prosvetnega društva z običajnim sporedom. Iz poročil je razvidno, da je društvo marljivo delovalo s skioptičnimi in drugimi predavanji, z dramatičnimi prireditvami in uporabo knjižnice. Nato se je vršil Sar-denkov večer, proslava njegove 501etnice, z dvojnim predavanjem. Prvo je bilo povzeto iz zgodovine lav. škofije, drugo o pesniku Sardenku. Kot ponazoritev predavanja so gdč. dijakinje v splošno zadovoljnost podale njegov igrokaz »Skrivnostna zaroka«. Sv. Ana v Slov. gor. Dekleta Marijine družbe so na sestanku dne 15. t. m. na željo družbenega voditelja vlč. g. župnika Seško i""1'"!! liitdlliiltlliltljMilii! !^IHJIIJlIfJiltlf -iS 1 05 «pat ■0 a> C C JE rt -M O) m ■O .E* TS ® C a O -- CL C - CS — *C£ ¿s6? > £ £ V «pbk X! Jf -0 "rel-c fle e > T? ® (S) «S tO Ql 014848539153234853915302000248535348010102482353485323535302024853532353232353482323 Veliki SejITli ¥prežne živine za sivo-rjavo tirolsko gorsko živino, za sivo živino gornje Inske doline, za tirosko pinzgausko, za lisasto živino spodnje Inske doline ter za živino Tuxer-Zillerske doline se obhajajo v velikem številu v vseh delih dežele v septembru, oktobru in novembru in nudijo najboljšo priložnost, si nakupiti plemensko in; vprežno živino, strogo odrejeno, zdravo in mnogokrat opremljeno s plemenskimi spričevali. Živino-prodajna posredovalnica tirolsko-dežeinega kulturnega sveta v Inomostu, Wilhelm Greilstrasse 9, daje vsa zaželjena pojasnila in je vedno pripravljena, po svojih zaupnikih pri nakupu biti v pomoč. Veliki sejem plemenskih bikov za zvezo odrejevalnih zadrug Inske doline se obhaja za sivo-rjavo gorsko živino dne 6. oktobra v Silz-u. Veliki zvezni sejem odrejevalnih zadrug za lisasto živino spodnje Inske doline se obhaja dne 11. oktobra v Buch-u pri Jenbach-u. Veliko ogiedovanje pinzgauske plemenske živine, lastne zvezi severno-tirolskih odrejevalnih zadrug, se vrši v Kitzbüchel-u dne 6. oktobra. Natančne sejmske sezname in propagandne podatke dobite na zahtevo brezplačno od zgoraj imenovane posredovalnice. «r > > 996 Predsednik: Raitmair. 1002 Marko Čufcic Ketlar Maribor l 5!ov«iraka o!ita18l O > tO c5§ o d > Z N t ■Sod «'S a g 2 > M a, w <2 Cß > "3 > S S. Ol ° r* r-i —■ . O P. -- '2 o a <= Ä O K, T o^ ** —( ° o ^ a-a g o-P ® ctf '2 ■O L* Ö oQ g. ® ® rt «» 2 — 3 ft Ü S '3 ® n s •—> K H-ät CO fc, u S 5 CS 73 o o i® 0 I— 01 Ci O) O 3 sä - I-1 h 0 3 is H« l, «0 o fc-H N a* ® S 53) M t- I- 5 ■B —. OB >o ■—> o« o ■g ^ s w > r 1 S S aiS ~ m 2 ^ ■ (0 . O h m «i H Ženska med 59 in 60 let stara, se takoj sprejme kot varuhinja majhnih otrok, ki naj bo tega posla že vajena. Naslov v upravi lista. 989 Prava pot za zopetno pridobitev zdravih živcev! Bolni, onemogli živci zagrene življenje, povzročajo mnogo trpljenja kot bodeče in trgajoče bolečine, omotico, bojazen, šumenje v ušesih, motenje prebave, nespanje, nedelavnost in druge neprijetne pojave. Od vsega tega trpljenja Vas reši edino le pristni Kola Le-cithia, hrauivo, ki vsebuje največ vi-taminor, za vse človeštvo vir do-, brote ki na čudovit način pospešuje telesne funkcije, okrepi hrbtni mozeg in možgane, ojači mišice in ude, daje moč in nov pogum do življenja. Pristni Kola Lecithin dela često čudeže, provede prave re- diine snovi do skrajnih kotičkoT kjer se dela kri, poživlja, drami, in ohranjuje mlado in sveže. Prepričajte se sami, Vam ne obljubljam nič neistinitega, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, 1006 popolnoma zastonj in franko malo škatljico Kola Lecithin in knjigo zdravnika, ki ima dolgoletne skušnje, ki je sam trpel na slabem živčevju. Pišite mi takoj, da Vam brezplačno pošljem obljubljeno. 810 ERNST PASTERNACK, BERLIN, S. MSchaelkirchplatz 13, Abt. 32'-. Citaj »Slov. Gospodarja«! »Ni lepše prilike kakor sedaj,« povdarja župnik, »pa si oglejte vse, da morete soditi.« »Bi že šel rad, a potem me še bolj črtijo, posebno Nürnberger,« ugovarja Pernhard. »Kaj ta, naj ne bo tako ozkosrčen, saj njegov brat Štefan na Štraleku tudi na tihem odobrava to gibanje.« »Vem, vem, gospod župnik, a on je zelo previden in nikdo prav ne ugane, kakšnega mišljenja je.« »Pa ga povabite, da se še on udeleži te prireditve, mogoče vzame še svojo hčer seboj, ji bode tudi ugajalo, če pride med ljudi, saj vedno čepi doma, odkar je odšel mladi Herberstein.« »Da, res je,« pritrdi trški sodnik, »bil sem še pred tednom tam, ker sem imel opravka v gradiču, drugače je bila Agata vedno tako vesela, a sedaj je tako otožna, in ko sva sedela skupaj s plemičem in sem omenil mladega graščaka, da ga vsi pogrešamo, se je spustila gospodična ▼ jok, zapustila je nagloma sobo in nisem je videl tisti dan več, ali ji je vendar šel mladi baron tako k srcu, res, smilila se mi je.« »So težave in tajnosti,« pravi župnik na pol tiho. »Vi govorite zagonetno,« reče trški sodnik in napeto gleda župnika, »vam bo kot dušnemu pastirju kaj več znanega.« »Znano in tudi ne, a govoriti se ne da o tem, sedaj še ni čas.« »Nikakor nočem siliti v vas, saj nisem Nürn-bergerjeva žena, oprostite, da sem se tako daleč predrznil, a ostane pri tem, da grem v Štralek in povabim oba, da prideta prihodnjo soboto v Ra-dehovo, ko se slavi stavba kapelice.« »Dobro, gospod trški sodnik, naj le prideta, bomo vsaj videli, kaj počenja ta družba.« S tem sta se poslovila. Župnik je odšel pri stranskih vratih skoz sadonosnik in tako prišel v župnišče, ker ni hotel, da bi ga videli Nürnberger ali njegova žena. A le-tej odhod in prihod župnika ni ostal neopažen, gledala je skoz okno podstrešja, ko je zapustil Morenus svoj dom ter čakala tako dolgo, dokler se ni vrnil. »Le čakaj, ti protestant, ne boš dolgo v Šent Lenartu,« je zapretila Katarina na pol glasno sama pri sebi, se podala v pritličje ter potolažila sveto jezo s krepkim požirkom iz pigkerča, napolnjenega z vinom. CO Se W C Q co <ß -s J — C0 v 3 rt Ä.2» ■s ¡g rt s N o J3 C CO ^^ X" irt »tM rt 'S ^ SSÄ S > L o ^ XJ 'S flj £ *** ^S rt C« O a co &8i@ CGEiai MfjM&niB Odobrilo ministrstvo prosvete pod O. N. br. 54.792 dne 14. julija 1928. tV kupuje po najvišji ceni Podravska Industrija sad* nih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9. 760 Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah Fran Repič, so-darsko podjetje, Ljubljana, Trnovo. — Pomočnike sprejme v stalno delo. _991_ Za Birmo! Blago, obleke vseh vrst kupite najugodneje v trgovini Franc Sen-čar, Mala Nedelja in Ljutomer. Oglejte si zalogo! Nakup jajc, masla, putra, zabele, suhih gob ter vseh poljskih pridelkov. 803 Sprejmem sodarske pomočnike pri prosti hrani, stani, stanovanju in perilu. Franc Repič, sodar v Ljubljani, Trnovo. 963 Sprejmem deklo na de želo. Naslov v upravništ-vu lista. 984 Viničar s i—5 delavnimi močmi in večletnimi spričevali s sprejme. Naslov v upravi lista. 957 VINO proda prvovrstno lansko letno odlikovan s prvovrstno prlznanlco še 90 hi letnik •27. Cene: mešano belo 8.— Din | Rizling 9,— Din fiipon (molzer) 10.— Din Vzorol so ne pošiljajo! Veleposestvo Segula, Hla-ponei, Juršinci, žeL post. MoškanJcL 943 in temnorudeče črešnje prodaste najbolje pri Po-dravski industriji sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9. 750 Strojno pletenje podučuje pletarna Vezjak, Maribor, ! Splavarska ulica 6. 975 Sprejme se učenec v pekarni Pečnik, Selnica ob Dravi. 086 Vzamem na stanovanje in hrano dve šolarici. Maribor, Koroška cesta 19. 1. nadstr., 2. duri. 630 Cunie, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke kupim in plačam najboljše A. Arbeiter, Maribor, • Dravska ulica 15. Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. 566 Iščem za moj vinograd v Kamnici pri Mariboru za nesljivega in pridnega vi-ničarja z najmanj Atirimi delavnimi močmi. Prijave v moji pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta. Dr. Oton Blanke. 98-j Lepa kmetija na prodaj v Razgorji št. 5 eno uro od Vojnika, v obsegu 16 ha: njive, travniki, s&do-nosnik, vse okoli hiše, tudi gozd čisot blizu. Hlevi in kletiobo kane; gospod, poslopje novo; dva kozolca, vodnjak doma, vse v dobre mstanju. Cena 200 tisoč Din. Proda se zato, ker sta mož in žena umrla brez otrok. Vpraša se v župnišču v Vojniku. 980 Vajenec za krojaštvo se takoj sprejme, ne čez 15 let star. Košar Ant., krojač, Maribor, Slomškov trg 5. »88 Prodam radi bolezni pr- vrstno posestvo: obsega 30 oralov, tri četrt ure od Maribora. Naslov v upravi lista. 983 Prodam novo zidano hišo, davka prosto, vrt in sado-nosnik. Tik šole, cerkve in okrajne ceste v Konjiškem okraju. 930 Borovnice plačuje najbolje Podravska Industrija sadnih iz-i delkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9. 751 V. SKAKAŠKI VEČER. Nekoliko časa se gospodari Z lažjo, zvijačami in sleparijo; Nazadnje vsak lažnik se sam pokvari. Stritar. Koloman Šef je imel s svojo sekto srečo. Glas o čudežu hitrega uničenja miši, ki so se pojavile v toliki množini, se je raznesel kmalu po celih Slovenskih goricah in še dalje. Ljudje so res verjeli, potrdilo jih je pa še bolj v tem mnenju, ko so zaporedoma ozdravele osebe, ki so se zaobljubile h kapelici božjega groba. Tako so ozdraveli Matej Murko, sin Gregorja Grempas v Šombartu in drugi. Gregor Šin-dler v Partinju se je kot mlad fant rad tepel; neko noč pa je prišel nepravim fantom v roke, nabili so ga pošteno, vsled udarcev po glavi je oslabel vid, tako da je bil skoraj slep in to že nekaj let. Kakor je bil prej brezbožen, tako je postal sedaj ponižen, zahajal je pridno v cerkev. Poskusil je tudi že marsikaj, da bi ozdravel, a bilo je vse zastonj. Slišal pa je o novi kapelici in o Čudežih, ki se tam godijo. Podal se je tedaj v spremstvu svoje matere na pot ▼ Radehovo na dom Kolomana Šef, ki je bil ravno namenjen iti v kapelico. Ko mu je slepec vse razložil, nasve-toval mu je Šef, naj se zaobljubi k božjemu grobu ter daruje telico. Mati, ki je ljubila sina nad vse, je takoj vse obljubila. Šef je položil roke na slepčeve oči ter mrmral neke besede, nato oba , odpustil z navodilom, da naj uporablja gotova 1 sredstva, katera je natančno naštel. V osmih dneh se naj zopet javita. To se je tudi zgodilo in glej čudo, Gregor Šindler je videl vedno bolj in bolj in ko je minulo pol leta, je bil čisto zdrav. Kako veselje je seve imela Šindlerjeva mati, si lahko vsak misli, najboljše pa je imel Šef, ki je sprejel zraven lepo rejene telice še obilo drugih darov. In glas o čudodelni kapelici božjega groba je šel še dalje. A pravo je šele prišlo. Sin posestnika Ožbolta Lukašic iz Zamar-kove, Martin, se je nekoč pri prekopavanju zemlje močno prehladil. Dobival je živčne napade vedno bolj in bolj, nekaterikrat je obležal kakor mrtev. Nobeno zdravilo ni pomagalo. Po uporabi vseh domačih zdravil in vseh mogočih poskusih z različnimi molitvami, ki so v stanu pregnati bolezen, se starši niso vedeli obrniti že do nikogar več. 'og m «n Maline tfidnle •^Ä NAŠO DECO Nevidno kraljestvo. (Pravljica.) ! (Konec.) »Seveda, seveda, to je ona. Kaj ne, da, lepe sanje sem ti poslal. Idi tja, govoriti hoče s tabo!« Sedla sta na zlato klop in sta se pogovarjala, dokler ju kralj ni opozoril: »Zdaj je dosti! Ti, Tone, moraš domov. Prenočiti tu ne moreš, nimamo postelj, ker sanje ne spe, ampak so po noči na zemlji pri ljudeh. Ti pa, kraljičina, moraš na posel!« Tone se je opogumil, rekoč: »Ne grem odtod! Ali ostanem tu, ali pa mi dajte kraljičino s seboj za ženo. Brez nje mi ni več živeti!« »Moj najlepši san mi hočeš odvzeti? Toda bodi, ker si mi rešil življenje. Ko prideta na zemljo, vrži njen pajčolan skozi podzemska vrata nazaj v mojo deželo. Potem bo postala človek, zdaj je le san.« Tone je kralja zahvalil. Pomisleke je pa le še imel radi kraljestva, ki ga kraljičina najbrže pričakuje na zemlji, ki ji ga pa seveda ne bi mogel dati. Kralj je obžaloval, da jima nima dati vidnega kraljestva, pač pa hoče za nju izbrati največje in najlepše nevidno kraljestvo. »Kaj mi bo pomagalo kraljestvo, če ga ne vidim?« »Ti in kraljičina ga bodeta videla. Videla bodeta gradove in vrtove, gozdove in travnike. Prebivala bodeta v tem kraljestvu, se tam sprehajala in sploh delala, kar se vama bo zlju-bilo. Drugi ljudje pa ne bodo videli nič.« Tako se je zgodilo. Ko sta bila na zemlji in sta vrgla pajčolan skozi vrata, sta na mah sedela na starem mlinskem kamnu pred Tonetovo hišico. Vsa srečna sta bila in sta kramljala, dokler se ni prikazal mesec na nebu. Tedaj se jima je zdelo, kakor da bi temen oblak stopil pred svetlo ploščo in obenem je padla pred njiju na tla velika zgubana ruta. Nato je mesec zopet zasvetil. Dvignila sta ruto in sta jo razprostrla. Videti je bila, kakor zemljepisna karta. Po sredini je tekla reka, mesta, gozdovi in jezera pa so bili ob straneh. Sedaj sta vedela, da je to njuno nevidno kraljestvo. Ko sta se ozrla na hišico, sta videla krasen grad, v katerega sta stopila kot kralj in kraljica. — Drugega jutra je vedela vsa vas, da se je vrnil Tone sanjar in da ima s seboj tudi ženo. Vaščanom žena ni nič kaj ugajala. Prenavadna oseba se jim je zdela, premajhna in prešibka. Tudi obleka ji ni bila dovolj bogata. Pač niso videli, da je bila to kraljičina. Niti niso opazili, da se je hišica izpremenila v grad. Kraljestvo, ki ga je dobil Tone, je bilo res nevidno. Tone se ni brigal za ljudi, ampak živel je s svojo drago kraljičino vesel in zadovoljen v svojem kraljestvu. Dobila sta šest otrok, drug lepši od drugega in to so bili sami kraljeviči in kraljičine. V vasi seveda tega ni vedel nihče, ker so bili ti ljudje povsem navadni in tudi premalo pametni, da bi to uvideli. Vremenski preroki iz živalstva. Niso samo lastovke, pri katerih se iz visokega ali nizkega poleta sklepa na dobro ali slabo vreme, dobri vremenski preroki, tudi druge ptice tukaj veljajo. Če se n. pr. zbirajo ptice pevke, ki pri nas prezimijo, v velikih jatah, bo nastopil hud mraz.'Dež se obeta, ako se podajo kosi in drozgi na prosto polje za živežem. Krokarji visoko pod nebom in galebi daleč od morja naznanjajo velike viharje. Nemirne in glasne race in gosi so preroki deževnega vremena. Poje taščca nizko v grmovju, pride nevihta, lepo pa ostane, ako prepeva visoko v drevju. Čuki in sove se prav nič ne ogla- se, ako ima biti kmalu snežno ali deževno vreme. Celo svinje so vremenski preroki. Preden nastopi vihar ali se prične de ževje, postanejo nemirne in neprestano krulijo. Psi so v takem slučaju leni in zaspani, krt dela vedno več in hitreje krtine in iz nastopa številnih kresnic v poletnih nočeh tudi lahko sklepamo na deževno vreme. Za smeh. Majhna jajca. Gospa: »Oj, danes ste mi prinesli tako majhna jajca!« — Kmetica: »Jajca so sveža, da so majhna, temu nisem jaz kriva.« — Gospa: »Seveda ste krivi, zakaj ste jih pa tako hitro vzeli iz gnezda?« Psička bi rad. Oče: »No, Mihec, kaj bi rajši imel, malo sestrico ali malega bratca?« — Mihec: »Če že smem izbirati, bi pač imel najrajši malega psička.« Uganke. 1. Rešitev dopolnilne uganke: Vodilo. Simon Jenko. Zarja dan pripelje, dan darove razne s sabo nam prinese tužne in prijazne. Žalosti se znebi, preden dan ugasne, al spomin ohrani na trenutke jasne. To vodilo zlato za življenje kratko kožo ti ohrani dolgo časa gladko. 2. Rešitev Stritarjeve uganke: Kos-sok, polž, črešnja. 3. Nove uganke: Kdo se joka, kadar sije solnce? Kam gre zajec, ko je eno leto star? Kdo ima oči, pa sam ne vidi se? Katero zeleno drevo nima listja? Bolezen je postajala vedno hujša. Že nekaj dni so vili silni krči ubogega Martina, stokal je v močnih bolečinah, toda pomoči ni bilo. V obupanosti sta stala starša, ki sta imela sicer obilno premoženje, ob postelji edinega sina. Proti jutru na dan sv. Matevža pa je postal Martin po velikih bolečinah čisto trd, ni pomagalo nobeno drgnjenje, bolnik je ležal v postelji kakor mrtev. Srce ni več bilo in na obrazu je nastala posebna bledoba kakor pri mrliču. Tudi pero, nastavljeno pod nos, se ni ganilo, znamenje, da ni več življenja v telesu. Pripravili so vse, da položijo mrliča na mrtvaški oder. Oče se je podal v trg, da naznani župniku smrtni slučaj in odredi vse za pogreb. Ko koraka ves zgubljen in potrt po potu skoz črni les, sreča ga Ivan Serk iz Navarde. Slišal je, da je Lukačičev sin nevarno zbolel. Zato takoj vpraša, kako mu je. Ko pa stopijo Lukačiču solze v oko in zamahne z roko, kakor bi -hotel pokazati, da je sin mrtev, stopi Serk bližje, prime Lukašica za roko in pravi: »Ne obupaj, dragi sosed, še je pomoč.« Lukašic pogleda pozorno Serka, katerega je poznal kot resnega, vernega moža. »Če je človek mrtev, ni več dosti pomoči,« reče Lukašic z zategnjenim glasom in hoče iti dalje. »Čakaj no, da ti nekaj povem, hvaležen mi boš.« Ogovorjeni obstoji in gleda soseda, kakor bi hotel reči: sin je mrtev, obuditi ga ne moreš. »Vidiš, dragi sosed,« povzame besedo Serk, »jaz sem bil tudi hudo bolan, že dolgo sem imel bolečine v želodcu, pri vseh ljudeh sem bil, ki zdravijo ljudi, a vse skupaj ni pomagalo nič, spil sem toliko zdravil, da bi lahko gnala tri dni mlinsko kolo. Nekega dne, ko sem bil že čisto obupan, pride k meni sosedova Micika, zelo pobožna ženska ter mi pripoveduje, da pomaga Koloman Šef iz Radehove vsakemu, kdor se do njega obrne. Storil sem tako- šel sem takoj drugi dan k njemu, povedal mu vse, nakar mi je rekel, naj se zaobljubim k božjemu grobu ter darujem dve sveči; dal mi je še neko grenko tekočino in naročil, kako moram živeti zmerno. In glej, čudo, po nekaj dneh je bilo že boljše, in zdaj sem zdrav, da bi lahko prebavil žeblje. Poskusi, Koloman Šef zna več kakor hruško peči, on je od Boga poslan, da nam pomaga.« Dalje bo sledilo. -.a - J.*; 4 i . CM ■5.5 f'5.0 = - 3 t« o C-* N! c8 s « « IzzU ü > .E Ä'M Oü S? c . t» « > r «j eo ein I ßo V m C8'|\* > oill . i» k. C O OD Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let m MIL1A V Celju, Krekov trg (V lastni palači pri kolodvoru) otiniiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiínitRflffiMi Prihrankom rojakov * Ame- Za hranil, vloge Jamči poleg premoženja hranilnice riki, denarjn nedoletnlh, ki |i f]«|«|o sodišča, tor naloi-ham cerkvenega >■ občinske« $i denarja posveča posebne ocíalo. fflllll!!IIIIU!lilUIIIIIIUIIllllllllllUIIIIIIV!«<^Utin še mesto Celje 4 k vsem premoženjem in vso davčno močjo. oiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiNiiiiiijiiiiiiiiiiiiiitiui: Hranilnica daj» posojila na zemljišča po na)nl*|l obrestni meri. — Vsa prcinje re-in|e brezplačna. ¿■^niniMiliB Velne?»«, bele ta pisano ptatn«, |j hiačeviuo, kambrike, deiene, g srajce, nogavice, kravate, dežnike itd. kupite najceneje pri tvrdkl Alojz Drofenik, Celje samo Glavni trg it s samo Vsakovrstni ostanki za polovično seno. 567 ntirinriiirisiBmgiriPEgiManFianBiPgiiipprii Zadružna gospodarska banka d.d. Podružnica Maribor WWH1WV is isw.jii „„...ai . Zakaj kupite v Celju 3S5?3iB Franc Dobovičnik, Celje,G08n08ka »'-'s Ker Ima veliko tovarniško skladišče vsako- vrstnega blaga. Ker ima trgovino v lastni hiši ln ne plačuje najemnine. Ker Ima veliki promet, vsled tega sveže blago. Ker ima lastno tovarno odej (koltrov). Ker Ima lastno Izdelovanje različnega perila. Ker Ima polteno moro, dobro blago in nizko cene. Ker ima zamisel »mali zaslužek, a veliki premet«. 992 _ Vsakomur se izplača, da obišče pa če tudi od daleč strogo soUdno in pošteno trgovino Franc Dobovičnik, Celje,Go8poska»'15 9C Za trgovce poseben oddelek na debelo. mmmmmm* f lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta I, prod tranetikauske g | lerkvija. — Izvršuje vse bančna posla najkulantnoje. — Najvišje ebresto-11 vanjo vlog na vknjižba ln v tekočem računu. tj Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije. JS ¿JBILMUB LE LW LJi LES UH [_■ L0 L£i • JB l L* t. ?3 S _R LS L^UB UB LiSLB Največja izbira vsakovrstne svile že od Din 24'- naprej 84 se dobi pri L TRPINU Maribor, Glavni trg 17 Fran Strupi, Celje 1 Vam priporoča svoje bogate zaloge steklene lu porcelanaste posode, ivetUJk, oglodal, raznovrstnik ilp, laplh okvirov Itd. — Prevzema veakertna steklarska dela. - NaJsoUdnaJšo ceno lu točna postrežba. Ne drobne la na debele. H« drobne lu ta debele. "a Do sedaj na/cene/ša tvrdka v držav!t mtilaahki-e: Mvk šf Hernia Tovarna glasbil, gramofonov In harmonik. R. LORGER, MARIBOR, »T. 108-A. Violina od Din 95.— d. Ročno harmoniko od 85.— Tamburieo od Din 98.— d Oramoioni od 345.—. Zahtevajte nai veliki katalog, katerega Vam poiljomo brezplačno. 711 Vreče za hmelj pro m od Din 7.50 naprej kakor tudi veliko izbiro vsakovrstnega stofa v brezkonkuren-čnih cenah priporoča manufakturna veletrgovina A NTON M A C U N Gosposka ul. 10 - Maribor • Gosposka . 10 912 Na drobno ! Na debelo! Zeleznina Anton Brenčič v Ptuj u mm priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih potrebščin go« ter vsakovrstno orodje za obrt. Ugodne cene. Točnd postrežba. OTELETENJEji 1 „BISSULIN" je popolnoma nerazdražljiv, "t?. iavrženje pri z njim zdravljenih brejih živali S-«] *e nisem opazil. swtH«r«rfsw.H. -t": Prager Aroh. f. Tiermcd 1926, H. B. 11. „BISSULIN" se dobi le na odredbo živinozdravnika H. TROMMSDORFF, CHEM.FABRIK, AACHEN (Brošura) Knjižica s sliko bolezni brezplačno pri zalogi: ,LYXOS" MR. K. VOUK, ZAGREB, JORJEVSKAiUL. 8 463 ¿Kdor oglašuje, ta napreduje! Vaš denar ima pri meni večjo vrednost! VI kupit« pri mani 90 zala smernih cenah prav dobro blago. Počastite me s svojim obiskom in pretehtajte sami resničnost gornja trditve! Kolarič Franc, trgovina, APAČE - a 3 iM- ^-C'"-' „SALONIT" Ia. azbest — cementni — škrilj Najboljši materija! za pokrivanje streh 883 „SPLIT" anonimno društvo za cement Portland (Tvornica v Solino pri Splita) Denar naložite najboljša ln najvarnejša pri SpadnjeStajerski ljudski posojilnici v Mariboru Stolna ulica 0 r. <.>».<. Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge §p brez odpovedi po 6°/o na trimesečne odpovedi po 7Va BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B Najvarnejše in najboljše naložite denar pri LJUDSKI POSOJILNICI UM REGISTROVANI ZADRUGI Z NEOMEJENO ZAVEZO v lastni hiši, Cankarjeva ul.št.4 poleg davkarije ^fliDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiii!iii!iiiiiiiiiiiii!!ii!!iihk ^niiiKiiiimnnnnniniiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN. stanj« hranilnih vioa nad Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov- i/mo + cui „ncco+nii/i Din 60,000.060. - Posojila ----Z-Z-„ , J x--KmetSKl posestniki, na vknjižba, poroštvo ter sestnikov z vsem svojim premoženjem. Vsled tega Ljudska posojilnica jeVaš «ostavo^pod^iugodnej- jamstva 8p hranilne vloge pri tem zavodu najbolj varno naložene zavod. Poslužujte se ga! .........""..............................................................................................................^ifiiiniiiininmiimnnmiriiiiiiiiiiiiiiniiiifflraiiiiir Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariherl. ■«■ Izdajatelj: Keszor eij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.