Po&tnina ntoAana * Colo vfai.
Leto XIII.« štev. 297
Ljubljana, petek 23. decembra 1932
Cena * TOn
Li pr»vaiStvo; ujuoijana Knafljeva unča ft. - Telefon St 3122. 3123, 3124 £126. 312« Inseratni odaeiefc: LJubljana. Selen-eurgova oL 8 — Tel 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka uli.
ca >tev 11 — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
tt. 2. — Teiefon SL 190. Računi prt pošt. ček zavodih: LJubljana St 11.842 Praga Oslo 78.180, W'pri 5t 105 241
ttaroteini mate mesečno LHn 26.—„ Za Inozemstvo Dia 40.—.
UrModtvo: LJsttJaaa, Knafljeva ulica 6. Telefon tt 8122. 8123 8124, 8125, 8125. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon tt 2440
Celje. Kocenova oL 8. Tel. St 190.
Rofcepttn M ne vračajo — Oglasi do tarifa
$0,000.000 za pasivne kraje
Ministrski svet odobril so-milljonsk! kredit za prehrano siromašnih slojev, podpiranje brezposelnih in izvedbo javnih del — Na našo banovino odpade
6,200.000 Din
dita za izvedbo javnih del v višini 700 tisoč Din, ostane ministrstvu za socialno politiko in narodno z-dravie na razpolago za nujme podpore v nenred-
Beograd, 22. decembra, z. Kakor smo že poročali, se je vršila v sredo v ministrstvu za socialno politiko m narodno zdravje pod vodstvom ministra g. Ivana Puclja konferenca, na kateri so razpravljali o razdelitvi in uporabi naknadnih in izrednih kreditov v znesku 50,000.000 Din, ki so bili s posebnim zakonom odobreni ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje za podpiranje siromašnega prebivalstva pasivnih krajev, brezposelnih in za javna dela v to 'svrho.
Pravilnik, ki ga je ministrski svet že odobril, določa, da naj se 50 milijonski kredit uporabi v naslednjem razmerju: r milijonov za prehrano siromašnega prebivalstva, 10 milijonov za podpiranje brezposelnih delavcev, 35 milijonov za izvedbo javnih del. Kredit se razdeli na posamezne banovine takole:
1.	Kredit za prehrano siromašnih slojev: dravska banovina 400.000, vrba-ska 600.000, primorska 600.000. dunav-ska 400.000. drinska 500.000. moravs-ka 500.00. vardarska 500.000. zetska 600 tisoč, savska 400.000. ministrstvo za socialno politiko za ozemlje uprave mesta Beograda 300.000.
2.	Kredit za podpiranje brezposelnih delavcev: dravska banovina 1,800.000, vrbaska 600.000. primorska 900.000, dunavska 1.300.000. drinska 800.000. moravska 800.000. vardarska 700.000. zetska 600.000. savska 2.000.000. ministrstvo za socialno politiko za ozemlje uprave mesta Beograda 500.O00.
3.	Kredit za izvedbo javnih del: dravska banovina 4 milijone, vrbaska 4 milijone, primorska 4 milijone, dunavska 2.5 milijona, drinska 4 milijone, moravska 3.5 milijona, vardarska 3.8 milijona, zetska 4.5 milijona, savska 4 milijone.
Ostanek kredita za prehrano siromašnih slojev v višini 200.000 in kre-
videnih primerih.
Banske uprave bodo uporabile te kredite takole: kredit ia prehrano siromašnih slojev za organizacijo prehrane nepreskrbljenih otrok, siromašnih. onemoglih in starih nepreskrbljenih siromašnih ljudi; kredit za brezposelne delavce za organiz. prehrane brezposelnih industrijskih delavcev, ali za njihovo podpiranje s tem, da jih proti odškodnini zaposli pri splošno koristnih delih; kredit za izvajanje javnih del v prvi vrsti v krajih, ki so bili prizadeti od elementarnih nezgod, suše. poplav, kobilic itd.
Kredite bodo banske uprave razdelile med sreska odnosno mestna načel-stva. ki morajo skrbeti zp organizacijo podpor z izvajanjem javnih del v svojih okoliših. Za pravilno izvrševanje odredb pravilnika so odgovorne banske uprave. Banske uprave morajo skrbeti za to, da se podpore pode le samo nepreskrbljenim osebam, ki nimajo druge možnosti, da bi prehrani-le sebe in svoie rodbine. Vršiti morajo taka javna dela. ki omogočajo zaposlitev čim večjega števila ljudi v krajih, kjer vlada pomanilkanije ali ki so bili prizadeti od elementarnih ali drugih katastrof. Podipo-re in subvencije se smeio dodeliti samo ustanovam, ki nudijo popolno iamstvo za pravilno uporabo odobrenih kreditov in izključno za prehrano nepreskrbljenih slojev. O vseh podporah in oseb?.h, ki bodo dobile podpore, se mora voditi točna evidenca, kakor tudi o vseh izvršnih javnih delih. Banske uprave morajo o tem redno poročati minntrstvii za socialno politiko in narodno zdravje. Pravilnik stoni v veljavo 7 objavo v »Službenih Novinah«,
©slovenskih odnosih
Rešitev vseh še nerešenih vprašanj administrativnega
snačaja med obema državama
z?
Beograd, 22. decembra, AA Davi ob 8 40 je romunski minister za zunanje zadeve Tituiescu odpotoval v spremstvu ni« munskega poslanika na mšpnn dvoru G u- i r .mesca v St. Moritz. Na postaji so se posivili od njega zunanj miiisrer dr Bogoljub Jevtič. francosk' poslanik Naggiar. češkoslovaški poslarik Flieder z osobjem po= slaništva. romunski odpravn t< poslov Pati-nia/iu z o^obiem poslaništva, naš poslanik na romunskem dvoru Colak-Antič. pomočnika zunanjega ministra Potic in Juršie, načelniki zunanjega ministrstva dr Purič, Bodii. D«wiič, Pelivanovie. svetnik D;mič, v imenu predsedmštva vlade, namestnik šefa centralnega presbiroja Djurieič ter mnogi tuji in domači novinarji Na potu po naši državi spremlja romunskega zunanjega ministra svetnik zunanjega ministrstva dr. Subotič.
Kakor je izvede! vaš dopisnik, so b;la pri razgovorih med našim in romunskim zunanjim ministrom rešena vsa še nerešena vprašanja administrativnega značaja v od-nošajih med obema državama. V najkrajšem času bodo sestavljene komisije, ki bodo zvedle načeln: sporazum. Med najvažnejšimi vprašanji je bilo vprašanje trgovinske pogodbe
Pred svojnm odhodom je romunski zunanji minister Tituiescu dal naslednjo izjavo:
»Smatram, da je bilo neobhodno potrebno. da se vsa nerešena vprašanja, ki ob stojajo v odnošajih med nami in Jugoslavijo. deFnitivno rešijo V tem pogledu sva se z g. Jevtičem docela sporazumela Komisije, ki bodo imenovana, zaradi tega ne bodo imele nikakega posebno napornega dela marveč jim bo preostalo le še, da praktično izvedejo načelno že sprejete
rešitve. Pričakovati je, da bo njihovo delo čim prej gotovo. Z g Jevtičem sva spoznala. da je treba uvesti neke vrste generalni kliring za naše zahteve in protizahteve. Na tak način nam bo omogčeno, da koncentriramo vse svoje skrbi na glavne probleme. ki se pojavljajo dan ze dnem. Odhajam -z Beograda popolnoma zadovoljen tako glede rezultatov Male antante. kakor tudi ureditve odnošajev med našo dT-žavo i.n Jugoslavijo, ki so v resnici taki, dt> boljši ne morejo biti.
Mala antanta je dokazala, da prevladuje v njej miroljubni in konstruktivni duh in de se zaveda svoje naloge, organizirata mir v centralni Evropi. Zaradi tega bo posvetila vse svoje skrbi skupnim vprašanjem srednjeevropskih držav. Skupni interesi so močnejši nego so interesi posameznih držav, k' jihh ločijo drugo od droge Jugoslavija in Rurminiia pa sta s svojim poslednjim sporazumom dokazali popolno razumevanje in vzajemno upoštevanje medsebojnih interesov, kar je najboljše jamstvo za bodočnost.«
Pariz. 22 dec. z. »Information« poroča, da bo romunski zunanji minister Tituiescu v kratkem prispel v Pariz ter ob tej priliki informiral francosko vlado o konferenci Male antante v Beogradu. Razpravljajoč o rezultatih beograjske konference Male antante in juigosloveniko-italijanskih odnošajih. naglasa »Information«, da italijansko-romunska prijateljska pogodba, ki poteče meseca januarja, ne bo več podaljšana, ako bo vztrajal Mussolini na zahtevi, naj se pogodba izpopolni s posebno klavzulo, po kateri bi se Rumunija obvezala, da ostane nevtralna, de bi prišlo do kakšnega konflikta med Italijo in kako drugo državo.
Rooseveltov odgovor Hoovru
Roosevelt odklanja sodelovanje s Hoovrom in pripravlja lasten načrt za ureditev vojnih dolgov
Wa9hingt«n, 22. decembra d. Vztrajen molk, ki vlada v Beli hiši, naznačuje, da pta Hoover in Roosevelt. izmenjala nove dopise o dolgovnem vprašanju. Dejstvo je. da je Roosevelt odbil sodelovanje s Hoov-iom.
Republikanski krogi so nekoliko vzue-voljeni, ker Hoover ni obiavil odgovora, ki ga. je sprejel od Roosevelta. Ni izključe. no. da bo Hoover popustil in pozval Roose velta. naj sam imenuje že sedaj svoje posebne zastopnike za pogajanja z dolžniški ini državami V tej zvezi se imenujeta tudi tal eni Jonna Davvesa Mvšega ameriškega poslanika v Londonu in Newtona Ba kerja. bivšega vojnega ministra od leta 1916 do 1921.
Roosevelt Je v svojem odgovoru, v ka terem odklanja sodelovanje v vprašanju vojnih dolgo? Hoovru obenem sporočil, da je izdelal svoj načrt za rešitev vprašanja
vojnih dolgov m da bo po svojem nastopu imenoval posebne strokovnjake za izvršitev tega načrta.
Glede ustano-itve odbora za proučftev vprašanja dolgov je mnenja, da je tak odbor odveč, že sedaj obstoječi odbori ta organizmi imajo vse potrebne kvalifikacije za ponovno proučitev plačilne zmožnosti raznih dolžnikov. Roosevelt je prav tako proti vezanju vojnih dolgov z razorožitvijo in s svetovno gospodarsko konferenco. Vojni dolgovi so po njegovem mnenju zase zaokrožena celota.
DEKLARACIJA BONCOURJE VE VLADE
Nova francoska vlada napoveduje nadaljevanje pogajanj z Ameriko o vojnih dolgovih, izvajanje dosedanje zunanje politike in važne
notranje reforme
Parii. 22. decembra. A A. Danes se je Bon-courjeva vlada predstavila parlamentu. Po starem običaju so ee zato vse politične skupine deloma že dopoldne, deloma pa zgodaj popoldne sestale k posvetovanju, da določijo svoje stališče nasproti kabinetu. Socialisti so sklenili glasovati za vlado, vendar pa s pridržkom, če jih bo izjava vlade zadovoljila. Radikalni socialisti eo se odločili, da bodo brezpogojno glasovali za vlado- Verjetno je, da bodo radikalnim socialistom sledile še druge blizu jim stoječe skupine. Tako bo vlada zbrala skoraj gotovo precejšnjo večino, proti njej pa bo glasovala republikanska sredina, ki ji med drugimi pripada Tardieu.
Izjava nove vlade, ki jo je ob 15. prečital predsednik vlade Paul Bonconr v poslanski zbornici, minister Gardfy pa v senatu, pravi med drugim:
Vlada, ki se danes predstavlja, si ne prikriva težav, ki jo čakajo. Kriza vlade je nastala v izredno kočljivih okoliščinah, toda prizadela ni niti ugleda šefa strmoglavljene vlade, niti politike, k! jo je zastopal.
V sestavi sedanie vlade je treba videti željo po nadaljevanju politike, ki jo je vodil Herriot. Naloga nove vlade bo trnjeva. Posebno težaven ie finančni problem, ki ga bo morala sedanja vlada rešiti, da izravna primanjkljaj in doseže ravnotežje v proračunu. V ta namen bo treba velikih utesnitev in Črtania izdatkov; vlada pa trdno upa. da bodo vsi Francozi rade volie pristali na potrebne žrtve. Vlada bo skušala predvsem zaradi znižanja izdatkov preurediti javno upravo, odpraviti nepotrebne urade ter poenostaviti upravo. Predvsem bo treba takoj kai ukreniti, da se doseže ravnotežje v prihodnjem proračunu.
Vlada bo za sedaj zahtevala samo odobritev začasne dvanaistine. V januarju bo
najbrž zopet prisilila zahtevati odobren ja nove dvanajstine, ali pa bo morda že uveljavila vsaj delno nekatere odredbe za znižanje izdatkov.
Glede na vprašanje vojnih dolgov je vlada mnenja, da zahtevajo okoliščine in nejasnost sedanjega političnega položaja t ameriških Zedinjenih državah, da morajo biti pogajanja, ki jih bomo vodili, izredno previdna in oprezna. V kateri sineri se bodo vodila, je povedalo glasovanje zbornice 14. docembra. Od takrat je vzdrževal stike z Washingtonom Herriot. Vlada ima namen voditi ta pogajanja tako. da doseže ureditev zadeve ▼ celoti in odpravi eokljo, ki jo vlečejo za seboi in ki ovira splošno gospodarsko obnovo sveta.
S podporo svojih prijateljev, zlasti Velike Britanije, bo skušala vlada izvršiti tudi druga velika mednarodna dela. Zakaj kriza nima samo gospodarskih vzrokov, neeo tudi psihološke, zlasti vznemirjenost vseh narodov, nastalo zaradi medsebojnega nerazumevanja in tekmovanja.
Prejšnja vlada se je z uspehom prizadevala spraviti razorožitveno konferenco iz btanja negotovosti in zavlačevanja, ko je grozilo, da bo v njem obtičala
Mi bomo delo nadaljevali, branili bomo ter zagovarjali v ženevi francoski Konstruktivni načrt in pazili na to, da ne bi kdo izvajal iz našega lojalnega priznanja enakopravnosti in iz našega stremljenja xa pozitivno organizacijo mednarodne ali vsaj evropske varnosti posledic, ki bi stremele po zopetni oborožitvi, kar bi bilo nezdružljivo s smotrom konference in mirovnimi pogodbami
Deklaraciia vlade naSteva nato osnutek reform, ki fh namerava vlada izvesti, posebno na področju kmetijstva in nezapo-
slenosti. Vlada bo parlamentu vnovič predložila načrt prejšnje vlade o boljši organizaciji tn uspešnejši zaščiti kmetijskega pridelovanja. Pobijala bo nezaposlenost in skrbela, da čim bolje razdeM zaposlenost. V mednarodnem pogledu bo vlada aktivno sodelovala pri pripravljalnih delih za svetovno gospodarsko konferenco. Nadalje mia vlada v načrtu izboljšanje pouka, oskrbo bivših bojevnikov in vojnih žrtev, pripravlja, tudi načrt o pospeševanju varčevanja in načrt o splošna amnestiji. Vlada se zaveda, da razpolaga domovina s ponosnim kolonialnim imperijem onkraj morja. Ta imperij bo s svojim velikim bogastvom in s čim dalje tesnejšim sodelovanjem z metropolo bistveno pripomogel k naši gospodarski obnovi.
Deklaracija se končuje z besedami:
Culi ste, gospodje, kakšni so načrta za bližnjo bodočnost. Sodili nas boste po naših delili. Danes se obračamo k vam za vaše zaupanje. Aii bo republikanska večina poslanike zbornice in senata mar odrekla to zaupanje možem ki so v popolni zavesti težav, ki jih čakajo, sestaviti vlado samo zato. da ta večina izvrši nalogo, ki jo domovina pričakuje od nje?
Ko je Boncour končal, so ga poslanci na levici pozdravljali z dolgotrajnim odobravanjem.
Nato je zbornica sporazumno z vlado Sklenila razpravljati o interpelacijah k splošni politiki nove vlade. Na govorniško tribuno je prvi stopi! komunist D o r i o t. Poslanci, ki so že vajena običajnih komunističnih napadov na vsako mehansko vlado, so vstali in odšli na hodnike, ker so hoteli porabiti to prilnko, da izmenjajo vtise o vladni deklaracij.
Nemčija v borbi proti brezposelnosti
Obsežen načrt vlade za omiljenje brezposelnosti in za poslitev delavstva - Plenjenje trgovin se nadaljuje
Berlin, 22. dec. AA. ^o informacijah ia poučenega vira }« bL sinočna seja nemške vlade posvečena razpravi o borbi proti brezposelnosti in o zaposlitvi delavcev Vlada je pri tej priliki sprejela obsežen načrt ln povečala potrebne kreda te. Skupno je dovoljenih 1500 milijonov mark za takojšnjo izvršitev sprejetega programa, pri sestavi programa so sodelovali ministra za finance in gospodarstvo, komisar za zaposlitev in predsednik državne banke.
Predsednik vlade Schleicher Je sprejel zastopnike mest jn krajev, ki so poudarjali, da mora vlada takoj pristopiti k reševanju brezposelnostnega vprašanja. Glavna bremena brezposelnosti nosijo sedaj nemške občine in okraji, ki morajo sami fi-nansirati javna dela. Delegacija je izjavila, da so nemške občine in okraji proti finan-siranju javnih del s pomočjo posoj.il, pač pa bodo nemške občine sodelovale z vlado pri decentralizaciji velikih nemških mest.
Politični krogi trdijo, da bo za božične praznike zavlada! med vlado in strankami kratek mir. Na eni izmed prvih sej državnega zbora v januarju bo imel general Schleicher velik govor o programu »rooe vlade.
Berlin, 22. dec. s. Vlomi r trgovine z živili se nadaljujejo kljub vsem strogim varnostnim ukrepom. Vlomilci so, kakor že dognano, povečini mladi ljudje, ki z orožjem strahujejo trgovce in njihove name-
ščence. V zapadnem Berlinu je skupina mladih ljudi vdrla v prodajalno mesnih izdelkov in jo docela oropaia. Včeraj »o v Berlinu izropali 12 trgovin. Za napadalci ni nikakega sleda. Snoči je prišlo tudi v Hambornu do plenjenja trgovin z živili. Posredovati je morala policija, ki je tudi streljala, vendar pa ni bil nihče ranjen. Plenilci so nato pobegnili.
>Borsenzeitung« beleži govorice, ie dalj časa razširjene v Berlinu, o nameravanem pohodu stradajočih, ki ga hočejo prirediti komunisti. Komunistični list >Der Funke« potrjuje, da obstoji dogovor med komunističnimi organizacijami brezposelnih, da bodo v nekaj dneh izvedli iz vseh delov države pohod stradajočih v Berlin, ter pristavlja, da se ne sme zbuditi začudenja, ako bo prišlo ob tej priliki do plenjenja.
V pretekli noči je okrog polnoči prišlo do hudega spopada med komunisti in narodnimi socialisti. Skupina komunistov se je n-edadoma pojavila pred narodno-socia-lističnim lokalom v spodnjem Berlinu. Navalili so na narodno socialistične prostore Ln razbili nekaj oken. Narodni socialisti so pričeli zasledovati svoje nasprotnke in prodrli <k> komunističnega lokala, kjer pa so jih komunisti sprejeli a streli. Streljali niso le iz svojih prostorov, marveč tuli iz hiše na drugi strani ceste. Končno je oddelek policije vdrl v komunistične prostore, kjer je našel tri revolverje, 100 bok-serjev in aretiral 32 komunistov.
Pred rekonstrukcijo bolgarske vlade
Zemljoradniki zahtevajo štiri portfelje - Nov zakonski načrt o amnestiji emigrantov
Sofija, 22. decembra č. Vladna kriza v
Bolgariji je stopila danes v odločilno faao. Snoči je na konferenci načelnikov strank, ki so združene v Narodnem bloku, vodja zemijoradndkov, Dimitrije Vičev, pojasnil stališče svoje stranke, ki zahteva v vladi štiri ministrska mesta ter čim prejšnjo rekonstrukcijo vlade Kakor pišejo današnji listi, bo sedanja vlada podala ostavko že v petek. Ministrski predsednik Mušanov pa bo skušal takoj sestaviti listo nove vlade, tako da bi kriza vlade trajala le nekaj ur.
Demokratska parlamentarna frakcija je snoči v navzočnosti Malinova glede vprašanja amnestije sklenila, da mora biti amnestija brezpogojna in popolna za vse po-
litične prestopke. Z vso odločnostjo zahteva to tudi zemijoradniška parlamentarna frakcija. Spričo tega bo narodni poslanec Stevan Stojlnčev bržkone pripravil nov zakoniki načrt o amnestiji ter ga predložil narodnemu sobranju v rešitev.
Sofija, 22. decembra 6. Snoči ob 22. uri so neznanci v bližini policije izvršili nov atentat. Ubit je bil znani Ilija Gočev-Mi-takov. Pred nekaj dnevi je prišel v Sofijo, da opravi trgovske poele. Nastanil se je pri svojih sorodnikih v mestnem okraju Mali Bulevi. Ko se Je snoči vračal domov, Je neznanec oddal nanj smrtonosen strel in potem brez sledu izginil. Gočev je bil takoj mrtev
Neurath o nemški razorožitveni politiki
Nemčija bo pri razorožitve««! podajanjih vztrajala na svoji zahtevi po
enakopravnosti
Proti borzni špekulaciji na Grškem
Atene 22. dec č Vlada je izdala odredbo po kateri je prepovedana sleherna borzna špekulacija na inozemskih tržiščih. Odredba navaja tudi stroge kazni za kršitelje njenih določb.
Berlin, 22. decembra. AA. V reviji »Heimatdienst« priobčuie nemški zunanji minister Neurath članek o noložain, nastalem po sporazumu pet:h držav o nemški enakopravnosti in splošni varnosti
Neurath pravi, da }e Nemčija nastopila na razorožitveni konferenci z dvema zahtevama. po razorožitvi drugih držav navzdol do stopnje, kakor jo versaiileska mirovna pogodba oredpisuie Nemčiji, in do enaki voiaški oravici za Nemčijo. V prvem delu razorožitvene konference se Je Izkazalo, da so bila prizadevanja za urvetiav-
tjenje versailileskega oborožitvenega obrazca zaman. Resolucija z d<ne 23. julija je viden dokaz, da druge države »e marai-o v razorožitvi iti tako daleč Zato Nemčiji ni preostalo drugega kakor vstopiti v splošni sistem razorožitve, ki ga bo sprejela <-3zorožitvena konferenca. To njeno zahtevo so odklorrMe velike države meseca iulija. zaradi česar se je Nemčija umaknila s konference.
Vato opisuie članek nadaljnji potek poga-lani. ki so se srečno končala e sporazumom petih držav o nemški zahtevi po enakopravnosti, ki bo nriznana v okviru splošne var-
nosti Varnost za vse države, kakor jo zahteva Francija, je tudi nemška zahteva, pravi Neurath. Po mnenju nemške vlade, Nemčija sedaj ne uživa niti tiste minimalne varnosti. ki jo določa člen 8. pakta o Društvu narodov. Po Neurathovem mnenju bo konvencija o razorožitvi in varnosti prav tako veljavna za Nemčijo, kakor za droge države ter bo nadomestovala peto poglavje ver-sailleske mirovne pogodbe. "Za sedaj je pre-rano govoriti o poteku nadaljnjih pogajanj o praktičnem izenačenju Nemčije v vojaškem oziru, pravi na kraju Neurath. toda Nemčija bo na svoji zahtevi vztrajala da konca.
Odmev Jevtičevega govora v inozemstvu
Pariz, 22. dec. AA. Vsd listi so priobčili skoro dobesedno odgovor jugoslovenskega ministra dr. Bogoljuba Jevtiča na včerajšnji seji jugoslovetnskega senata na dogodke v italijanskem senatu zaradi incidentov v Trogiru in v Krku. Komentarjev sicer nimajo toda v naslovih naglašajo odločnost in dostojanstvo v izvajanjih jugoslo-venskega zunanjega ministra.
,Le Journal« citira zlasti naslednje Jevti čeve besede: »Kraljevina Jugoslavija odločno in lojalno želi biti ena izmed branilk miru, za katerega je trpela in trpi še »da4 žrtve in se toliko trudi zanj. Toda, da 3e razumemo: Taka njena politika miru ni politika sklonjene glave, ne prekrižanih rok
»'j-«* Oeurrec poudarja zlasti Jevtičeve besede, da je treba glede teh incidentov ohraniti mirno kri.
Tudi drugi listi, kakor >Le Mat in« poudarjajo, da je jugoslovenski minister odgovoril mirno, toda v odločnem tonu.
London, 22. decembra z. Govor Jugoslo-venskega zunanjega ministra v senatu živahno komentirajo tudi v londonskih političnih m diplomatskih krogih. Listi so objavili daljše poročlo o poteku seje senata, naglašujoC, da je bil govor ministra Jevtiča sicer vseskoai miroljuben, zaradi tega pa nič manj odločen.
Odgoditev madžarskega parlamenta
Budimpešta, 22. decembra, g. Ob pri-četku današnje seje parlamenta je izjavil minister za zunanae zadeve Puky, da je Madžarska vlada sklenila trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Madžarska vlada bo v smislu pooblastilmega zakona uveljavila to pogodbo z naredbo. Pogodba sama in poročilo o sklepu bosta predložena parlamenta na prvi seji po Božiču.
Na seji so govorniki socialnih demokratov zahtevali, naj se takoj uvede splošna m tajna volilna pravica. Ministrski predsednik Gorrtb&s je v odgovoru izjavil, da bo zakonski načrt o volilni reformi predložen parlamentu v primernem času.
Na koncu seje ie bilo prečrtano oismo državnega upravnika, s katerim se zaključuje z današnjim dnem zasedanje parlamenta in se prva seja novega zasedanja sklicuje za 20. januar.
Kakor poroča ^Maglgyar Orszag«. se mora za prihodnje dni pričakovati razpad krščansko-socialne gospodarske stranke. Stranka ima v parlamentu 27 poslancev, zmed katerih se jih namerava 13 pridružiti G&mbosov? stranki. S tem bi krščansko-soc'a!na gospodarska stranka kot droga najmočnejša opozicijska stranka v madžarskem parlamenta izgubila svojo važnost
Poglavje o vandalizmu [ Dr A m IC! I
okatera seja našega parlamenta žavfjanov na jugoslovenskem ozemlja ^^^ I ^^T lili ^^ I I
nata ie naredila v iug-oslovp.nsiki ter n strašnem barbarstvu in vnnHaliz- I ™ ® ^^^ ■ ■ ■ ■	m ■
Mak>katera seja našega parlamenta ali senata je naredila v jugoslovenški javnosti tako globok vtis in vzbudila tako velik odjek kakor senatova seja v sredo. Senatorji, ki so govorili o naj" novejših fašističnih izzivanjih in ožigosali fašistično protijugoslovensko politiko, so govorili iz srca vsem Sloveti" cem, Hrvatom in Srbom. Z iskrenim zadoščenjem pa so vsi državljani sprejeli državniško umerjena, a jasna in oddioč-na Izvajanja zunanjega ministra gospo" da Jevtiča.
Naša javnost je zadnje tedne z začudenjem opazovala, kako se v Italiji množe fašistične demonstracije proti Jugoslaviji. Poznalo se je, da so bile, kakor vse fašistične manifestacije in demonstracije, tudi te naročene in skrbno organizirane. Svoj višek so, dosegle na nedavni seji rimskega senata, kjer je neki senator Ricci interpeliral vlado ter ob tej priliki seveda brez meje na" padal našo državo in kjer je sam Mus-sotoi smatral za potrebno, da se pridruži »ogorčenju italijanskega naroda«. S tem je dobila najnovejša fašistična kampanja proti Jugoslaviji tako obliko, da je nanjo postal pozoren tudi zunanji svet in da je morala vzbuditi zlasti vso pozornost jugoslovenske javnosti.
Iz Riccijeve interpelacije in MussoliJ nijevega odgovora je Evropa tudi prvič avtentično izvedela, zakaj prav za prav se fašisti tako hudo razburjajo in razvnemajo. Zaradi kamemitega trogirske-ga leva in zaradi tik ega pretepa v Krku. Oba dogodka sta našim čitateljem že znana, uo podrobnosti pa so jih v senatu pojasnili zunanji minister in drugi govorniki.
V zgodovinskem Trogiru pri Splitu je btf poškodovan beneški grb krilatega leva nad nekdanjimi mestnimi vrati. Storilci še niso ugotovljeni in zato se še ne da reči. ali so to storili mladi vro-čekrvneži v odgovor na neprestano it a" lijansko iredentistično hujskanje, ali pa morda kak agent provokater, kakor so ta sum izrekli nekateri francoski listi in tu<M eden izmed govornikov v senatu.
Skoro istočasno je v Krku na isto-imensikem otoku umrl mlad italijanski ootant. Poleti je bii v pretepu z doma" čimi hrvatskimi fanti poškodovan in se je ootem kot narodni mučenik zdravil v reški bolnici. Vrnil se je popolnoma zdrav in je zopet Igral nogomet in hodil plesat. Ves mesec je bil zdrav, prvo decembrsko nedeljo, ko je popoldne zopet igral nogomet in zvečer plesal, pa mu je postalo slabo in naslednji dan je umrl. Uradno raztelesenje je ugotovilo, da je smrt povzročila kila, ki jo je naj" brž dobil pri nogometni igri, in da za-celjena rana iz poletnega pretepa ni igrala pri tem tragičnem koncu prav nikake vloge.
O vsem tem so bile italijanske obla" sti točno obveščene. Kljub temu so fašisti smrt Krškega optanta in neznatni trogirski dogodek izrabili za umetno izzvano in umetno podpihovano ogor" čenj-e doma cer za poskus nove proti-jugoslovenske kampanje v evropski jav" nosti. Ta poskus se je popolnoma izjalovil. ker trezno inozemstvo že dovolj pozna fašistične metode. Zato pa se je nadaljevalo hujskanje doma in se stop' njevalo. kakor smo že omenili, do interpelacij v rimskem senatu. Interpelantje so govorili o pobijanju italijanskih dr"
Spor
ob Jadranu
Pod tem naslovom priobčuje »Neue Leipziger Zeitung« naslednji članek:
V	našem času je po vsem videzu vedno premalo izpremembe, zato je poleg mnogih sporov stopil v področje možnosti še spor ob Jadranu. Italijansko-jugoslovensko na-sprotstvo ni postalo j«smo šele sedaj, saj skoro leto za letom prihaja do incidentov med obema sosedoma. Ravno te dni pa Je porušenje nekoliko simbolov starobeneške vladavine v malem dalmatinskem mestecu Trogiru zopet povzročilo hude demonstracije v Rimu rn drugih italijanskih mestih.
ItaJija zahteva danes Dalmacijo zase in se sklicuje na 4001etno gospostvo Benetk, čež da je Italija dedinja nekdanjega beneškega ozemlja. Razen tega pa se sklicuje tud' na dozdevno pripadnost dalmatinskega prebivalstva k italijanski narodnosti Ti argumenti so namenjeni v isti meri inozemstvu in italijanskemu narodu. Ali vzdrže podrobna raziskavanja, je pa drugo vprašanje.
Dalmacija je prišla pod beneško oblast na tak način, da je neki pretendent na madžarski prestol — po 1. 1400. sta bila Hrvatska in Dalmacija združeni z Ogrsko — odstopil svoje pravice do Dalmacije Benečanom, še preden je sploh postal vladar. Kar se Benetkam ni vdalo z lepa, so si osvojile s silo. Serenissima. ki je ostala vladarica Dalmacije do 1 1797., je smatrala deželo m narod le za predmet svojega gospostva, za blagostanje ;n ljudsko prosveto pa ni storila ničesar Ravno zato pa se je lahko ohranil slovanski značaj prebivalstva čist rn le v nekaterih mestih je prišlo do manjših italijanskih celic Avstrija je ohranila italijanski uradni jezik do leta 1909.. da je lahko izigravala Slovane in Italijane v svojo korist, omenjenega leta pa je na mesto italijanščine stopil hrvatski jezik. Ko je Italija vstopila 1. 1915 v svetovno vojr.o so ji morale an ta nt ne države kot nagrado obljubiti Dalmacijo Ker pa na mirovnih pogajanjih ta zahteva nI prodrla in je bila vzhodna obala prisojena novi jugoslovenski državi, smatra Italija odslej jadransko vprašanje za nerešeno. Vendar je Italija pr tem dobila Reko Za-dar m več strategično važnih otokov.
V	Dalmaciji prebiva danes po uradnih Italijanskih podatkih le kakih 8000 do 10.000 Italijanov, t. ). 1 dn 2 odst pri skoro 800 tisoč Slovanov (V resnici ie Italijanov komaj 3 — 4 tisoč On ur) Meri tem' Italijani pa se jih je mnogo stotin priselilo 5°1e ' po voini. o čemer inozemstvo ne ve ničesar Ti preseljene! so tovarniški delavci in
žavfjanov na jugoslovenskem ozemfla ter o strašnem barbarstvu in vandaliz-mu nad spomeniki starodavne italijan" ske kulture in civilizacije.
Interpelantom je odgovoril sam Mus-solini. Ni pa morda zavrnil njihovih iz" vajanj, o katerih je minister Jevtič upravičeno rekel, da morajo »ostati osam' Ijena in obsojanja vredna novost v mednarodnih odnošajih«. Ne. solidari-ziral se je z njimi in celo tudi z bučnim fašističnim protestom, ki se je izražal v pouličnih demonstracijah proti Jugo" slaviji.
Italijanski ministrski predsednik in z njim vsa fašistična javnost sta dobila dostojen ali zato nič manj odločen odgovor v našem senatu i z ust zunanjega ministra in senatorjev, ki so se oglasMi k besedi. Ne ministrov odgovor, ne rz" vajanja senatorjev ne potrebujejo ni-kakega dodatka. Svet si more stvori-ti jasno sodbo o vprašanju, kdo izziva m kdo ogroža mirno sožitje narodov, ali mi ali oni onstran meje.
Ker pa so v Rimu toliko govorih in so fašistični listi dan za dnem polmi jugoslovenskega »barbarstva« in »vasi" daliizma«, pa dva tisočletne civilizacije in kulture, se čutimo vendarle orimo-rane, napisati par opazk. Beneške leve dobimo po vsem našem primorju, v kolikor je nekdaj nosilo beneški jarm. Ti levi pa so bili čisto navadni državni grbi brez umetniške vrednosti. Avsitrij" ski dvoglavi orel. ki ga je bilo videti vsepovsod, je imel prav enak pomen, toda ko so Italijani zasedli bivše avstrijske pokrajine, so te »dvoglave kokoši«, kakor so jih Italijani imenovali, izginili do zadnjega že orve dnn. To seveda ni bil vandalizetn. temveč patri-otično dejanje.
Italijani pa. se niso zadovoljili z avstrijskimi orli. Izginiti je moralo vse, kar bi sploh moglo pričati, da zasedeno ozemlje ni italijansko. Izginiti je moral v Bolcanu znameniti umetniški sporne" nik nemškega srednjeveškega pesnika. Razbili so v Trstu dragoceno umetnino našega kiparja Rendiča v parku pred glavnim kolodvorom in v drugem parku stoječi Elizabetin spomenik. Uničili so spomenike Volariča, VHharja pa še drugih v Primorjiu in na Južnem Tirolskem.
Vsi ti vandafizmi pa so še mili v primeri z drugimi, ki jih ima fašizem na vesti. Požgani so bili slovenski in hrvatski narodni domovi v Trstu, Barko-lah, Rojanu, pri Sv. Ivanu, v Pazinu, v Pulju. Gorici in povsod, kjer so staK. Herostratski vandalizem, kakršnega ne pozna zgodovina civiliziranega sveta, pa je dejstvo, da so v desetih letih svojega gospodovanja v Primorju popolnoma zastrli vsako kulturno življenje 600.000 jugoslovenskih ljudi, ki so v svojem prosvetnem napredku daleč nad-krilievali »nosilce dvatisočletne kulture in civilizacije«.
In ta novodobni vandalizem, osamljen v zgodovini, si drzne sedaj klicati na nas prokletstvo vsega sveta zaradi »oskrumbe znakov italijanske kulture« na naših tleh! Zahrbtni nameni pa so preočitni. da bi mogli koga spraviti v zmoto. Dosegft so le to, česar niso hoteli: še tesneje so strnili vse dele jugo" slovenskega naroda, v svetu pa še marsikomu, ki morda do sedaj še ni videl dovolj jasno, odprli oči.
mali nameščenci, ker Italijani ne vživajo samo vseh pravic, izhajajočih iz manjšinske zaščite (šole. društva itd.), marveč tudi razne prednosti na gospodarskem polju. Tako lahko izkoriščajo vodne sile in grade tvornice, zanje pa dobavljajo delavce lz Italije. V gornjem številu so zapopadeni tudi optanti, ki so se odločili za italijansko državljanstvo. Ker je bil večji del Dalmacije do 1. 1921. zaseden po italijanskih četah, se je tedaj gotovo vsakdo ki je hotel postati ali ostati Italijan, poslužil ugodne prilike.
D~uga stran jadranskega vprašanja pa je svetovni javnosti skoroda popolnoma neznana. V Istri, v napol slovenskem mestu Trstu in njega okolici ter pri Gorici živi do 500.000 Hrvatov in Slovenoev, ki niso deležni prav nikakršne manjšinske zaščite. Kakor pričajo nevtralne priče, ne smejo svojim otrokom dajati niti slovanskih imen. Tu ie odprta rana, sliona orni na južnem Tirolskem, samo da se je ob Jadranu spričo bujnega temneramenta obeh prizadetih narodov razvilo močno narodno sovraštvo, ki od časa do časa tudi bruhne na dan.
Tu je resnična nevarnost za evropski mir. ki se da odstraniti samo s pošteno in širo-kogrudno izvedbo manjšinske zaščite. V tem pogledu je seveda Italija čisto nedostopna. Razbitja levov sv. Marka v Trogiru ni mogoče odobravati toda postavitev italijanskega spomenika zmage v nemškem mestu Boznu ali požig slovenskega Narodnega doma v Trstu tudi niso ravno slavna dejanja za nasprotno stranko.
Velike poplave v Franciji
Pariz, 22 dec. s. Poplave v južni Franciji postajajo že katastrofalne. Tudi včeraj je bilo nad poplavljenim ozemljem več močnih nalivov Vodovje je odneslo več mostov in jezov. V mnogih mestih in krajih stoji v< da nad metei visoko. Materi-jelna škoda ki znaša milijone, se še ne da točno preceniti.
Vsa obala od vzhodnega rvmožja Pirenej oa do Rrvne je pod vodo. Mnogo občin v bližini Pemignana je popolnoma odrezanih od sveta. Te > občine so morali preskrbeti z živili in s oitno vodo letala. V depart-manu Herrault v vzhodnih Pirenejih so bile pretrgane mnoge železniške zveze. V vzhodnih Prenejih ie 50 000 ha rodovitne zemlje pod vodo Skoda ie mnngo večja, kakor je bila pri poplavah 1 1930 Vrsme je še vedno negotovo. Prebivalstvo se boji i nove katastrofe.	1
■	pa boš priznal, da je i FOTOAPARAT
I	nedvomno najbolj pripo-
I	ročljivo darilo. Družini
I	ohrani podobe srečnih in
I	veselih spominov. Zato
I	imej vsaka družina svo-
■	jega fotoamaterja.
Največjo izbero od cenenih do luksuznih fotoaparatov nudi
foto - drogerija
A. KAN C
▼ Židovski ulici
Za dame pa /ludi najodličnejše francoske parfume, kolinske vode itd.
Pridite izbirat
15310
Posledic, mandžurske avanture
Pariz, 19. decembra.
Japonska vlada je sestavila državni proračun za prihodmje leto, ki nam nudi zgovoren dokaz, da se narod v teku enega desetletja ne izpremeni .čeprav si navidez nadene drugo lice. Tradicionalne metode in običaji delujejo naprej. Tako ie tudi na Japonskem za zapa-d.no fasado ostalo vzhodno ogrodfie oligarhične Wad« v rokah nekaj diružin ,v katerih se oblast podeduje od roda do roda. Parlamentarizem je premalo domač in preslaboten, da bi mogel imeti odčočjflen vpdiv na državno politiko.
V času hude gospoda reke stiske, kj drži v krempijih seveda tudi Japonsko, so ministrstva izdala svoje proračune, katerih skupna vsota dvakrat presega državne dohodke. Ministrski svet je sicer malo po-rezaJ te prenapete zahteve, vendar tudi on ni mogel znižati proračuna več kakor za 30 odstotkov, tako da izdatki še vedno za 70 odstotkov presegajo državne dohodke. Ker se vteda zaveda, da ne more povišati davčnih bremen, se je odfločiia, pokriti deficit s prisilnim notranjim posojilom. Ta vest pa je skrajno razburila velike ustanove japonskega narodnega gospodarstva in japonska narod/na gospodarska zveza ter vse gospodarske zbornice, pa še druge korporaciie so poslale vladi energično spomenico, v kateri dokazujejo, da ie vladina namera neizvedljiva. Sicer bo zadnjo besedo o proračunu spregovorili parlament, toda niihče ne verjame, da bi parlament mogel še kaj Lzpremeniti na proračunu. ker je tudi on samo igračka v rokah mogočnih političnih oligarhij.
Ogromni proračunski deficit je deloma posledica gospodarske kriize, v prvi vrsti pa posledica mandžurske avanture. Vojni dogodki v Mandtžmriji so tudi povečali ape-tM vojaške kaste, ki bi rada naredila sedaj iz japonske vojske najsikiejšo armado sveta po vzgledu nekdanje nemške cesarske armade. Tako se nahajaio v proračunu abnormalno visoke vojaške zahteve za vzdrževanje vojske in za novo oboroževanje Dohodki za prihodnje budžetsko leto so proračunani na 1341 milijonov jenov (okrog 35 milijard dinarjev), izdatki pa na 2237 milijonov jenov. Deficit z^aša torej celo milijardo ienov. V njem pa niso vštete še razne manjše državne obvesno-st". zlasti rodbinske oenzije in obnova po potresu porušenega ozemlja. Ce prištejemo ta znesek k sedanjemu državnemu io.gu, k: ie ob konou meseca oktobra znaša že 7 5 mi'i>arde ienov, vidimo, kako iimer -alistična politika nevzdržno vodi vse japonsko narodno gospodarstvo v preoad. Med izdatki v novem proračuna je za vojne operacije v Mandžuriji znesek 186 m-lijonov (5 milijard dinarjev), za novo orožje 237 milijonov, za opremo voiske 217 milijonov; tako zahtevajo neposredni voja-§ki izdatki skupno z madžarskimi operacijami nič manj kot 820 milijonov jenov, ali 70 odstotkov vseh proračunskih državnih dohodkov. Vojaški izdatki so letos višji od onih 1. 1921, ko se je Japonska pred pomorsko konferenco v Washingtonu spustila z Ameriko v tekmovanje glede pomorskega oboroževanja in je gradila kar 16 velikih oklopniih ladij na enkrat Toda leta 1921 je Japonska še lahko prenesla take izdatke za vojsko, ker so bile niene blagajne še polne izza mastnih vojnih časov. Japonski generalni štab. ki ie danes prav za prav pravi gospodar v državi, pa 'ega ne uvažuie in vidi samo svoje potrebe. Generalni štab dokazuje, da ie japonsko oboroževanje v zadnjih letih zaostalo za drugimi narodi, ter zahteva, naj država v prihodnjem letu popravi, kar je glede »narodne varnosti« zamudila.
Potres v Ameriki
San Fr&ncisco, 22. decembra s. V neka-
terfh poterajinah države Nevade	so čutili
včeraj potresne sunlke. kakor *b	ne pom nljo že 25 let
Božične nagradne naloge
Izidejo jutri
Pravico do nagradnega tekmovanja ima vsakdo, kdor
kupi „Jutro"
VINOTOČ
v Šelenf»wwj»vi ulici St. 6
D E N E	čez ulico
Belo vino. Osterberger . . Din 12.— 10.--Belo vino, Štajersko I. . . . » 12.— 10.— Belo vino. Štajersko IL . . > 10.— 8.—
Haložan ..........» 8.— 7.—
Črno vino	» 10.— 8-—
Cviček ........... » 10.- 8.-
Nad 5 litrov »e Awdnvt na dom. Pri odvzemu nad 20 litrov vina popust.
Vinotoč v Selenhureovi ulici štev. 6. Vsaki dan specijalno kuhano vino. 15330
Dr. Anton Furlan f
Novo mesto, 22. decembra Devi je po dolgem trpljenju za za vratno boleznijo preminil v bolnišnici usmiljenih braitov v Kandaji g. dr. Anton Furlan, upokojeni svetnik stola sedmorice in tukajšnji odvetnik. Pokojnik ki je Štel 63 let, se je rodil v Vrbljen h pri Igm. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in jo je končal z odličnim uspehom, nato pa je ab. soMral pravniške študaje na Dunaju. Svojo prvo službo kot sodni avskultant je nastopil pn okrožnem sodišču v Novem mestu. Pozneje je bil sodnik na Vrhm ki, odkoder je biil premeščen in imenovan za predstojnika okrajnega sodišča na Brdu pri Lukovici. Leta 1911. je bil imenovan za sodnega, svetnika novomeškega okrožnega sodišča, kjer je biil do 1919, ko je bil kot znan strokovnjak v pravrrških zadevah imenovan za svetnika stola sedmorice v Zagrebu To mesto je zavzemal do 1. 1929., nato pa je bil upokojen. Za svoje zasluge na pravnem poprišču je bil odlikovan z redom sv. Save m. stopnje.
Pokojnik je bil vedno delaven in ne-utradiljfiv. nato tudi kot upokojenec ni mi-rovaj, nego je v Novem mestu odpr! odvetniško pisarno, ki je med tukajšnjim prebivalstvom kma'u zaslovela.
Nedavno je nevarno obolel in da bi na-Sel leka svoji zavratni bolezni, se je napotil na zagrebSko kliniko, toda rriso mu mogii več pomagati. Svojci so ga dali nato prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kameli ji kier je po hudem trpljenju Izdihnil. Pokojnik, ki je bil splošno priljubljen zaradi svoje prijaznosti in družabnosti in med pravnik? kot strokovnjak zelo uvaževac in upoštevan, zapušča žalujočo soprogo. Sina in hčerko. Bod5 m« ohranjen časten spomin, njegovim žalujo-6Vn s-voicem na lzreVp.mo is*kre<no so^aJHe!
V nedeljo in ponedeljek ob 14*30
igrišče Ilirije, dve nogometni tekmi
VIKTORIJA - ILIRIJA
15322
Zagreb Ob vsakem vremenu!
Trije shodi v kamniškem srezu
Kamnik, 19- decembra. Poslanec kamniškega sreza g. Amton Ce« rer je imel v zadnjem času več shodov v Tuhinjski dolini in kamniški okolici. Posebno lep je bil 9hod v Zgornjem Tuhinju. Velika šolska soba je bila nabito pollna kmečikiih gospodarjev. Zborovake je toplo pozdravil župan g. Anton Buikeljca. nakar je predsednik sreske organizacije JRKD vet. svet Jožo Rauter v poljudnih be6edah orisal gospodarske prilike kamniškega are-sa s poeebnm ozirom na Tuhinjsko dolino.
Za nJim je, iskreno pozdravljen, govoril tuhinsiki rojak, poslanec g. Anton Cerer, o delu Narodne skupščine in senata S posebnim zanimanjem so zborovalci poslušali njegova izvajanj« o zakonu o zaščiti kmeta in o zakonu o občin ab- Dotaknil se je seveda tudi naših političnih prilik in učinkovito zavrnil tendenciozne vesti, ki jih širijo nasprotniki z edinim namenom, da bi omalovaževali velike uspehe ki jih je dosegla sedanja vlada pri svojem s/trem!je-nju za konsolidacijo naših gospodarskih in političnih razmer. Govorila sta še šolski upravitelj g. Stane ^tefe in g. ravnatelj Lojze Peterlin iz Kamnika
Tudi na shodu v šmartnem v Tuhinjski dolini se je zbralo lepo število volnlcev, ki so z veliko pozorno>stjo aiodili izvajanjem govornikov. Domači trgovec g. En-gelman ie orisal potrebe revne Tuhinjske doline. Omenil ie z'asti naraščajočo brezposelnost in popoln zastoj v lesni trgovini ter živinoreji, 6 čimer je bila vsa Tuhinjska dolina usodno prizadeta
V nedeljo se je vršrl shod v Scrsnjah, na katerega so bih povabljeni tudi župani in občinski odborniki iz Gojizda Županjih njiv in Bistri oioe. ShoO je otvoril g. Rauter, ki je govoril o gospodarskih vprašanjih sreza Živahna razprava se je razvnela o pripravljajoči rs združitvi malih občin v velike Debata je v lepi luči pokazala, kako trezni m stvarni so naši kmečki gospodarji Narodno poslanec g Cerer je govoril o delu v Narodni skupščini in o aktualnih vprašanjih kamniškega sreza šolski upravitelj g Lojze Peterim pa je kot zadnji govornik pozva' navzoče, naj se organizirajo v stranki narodne sloge, v JRKD.
Železniške legitimacije za unokoience
Beograd. 2? decembra, z. Minister za promet g. inž Radivcjevič je danes obvestil ministra g. dr Kramerja. da je vprašanje železniških legitim"2ij za upokojene uradnike vzeto v postopek in da bo rešeno verjetvo še pred novim letom. G minister je izjavil, da bodo ugodnosti za upokojence vsekakor znatno razširjene
Gasilska boiičnica
Prvo prostovoljno gasilno »n reševalno društvo Ljubijana-mesto priredi v soboto dne 24. t. m v dvorani v Mestnem domu ofc štirih popoldne božičnico za otroke društvenih članov m jih bo ob tej nribki obdarovalo z obleko, obutvijo in drugim Bo-žičnica, s katero ie bila združena tudi veselica in se ie običajno vršila na Štefanovo. se letos radi težkih in preresnih časov ne bo vršila.
Zooet nofres v Oroitj
Atene. 22 dp^pmbra p V Srrfumu in na otoku KaMr^ke so včeraj občutili zopet močne potresne sunke.
Seja mariborskega občinskega sveta
Maribor, 22. decembra.
Nocoj se je sestal mariborski občinski svet k &voj; 6. redni seji Ker župan ex praesidio ni imel ničesar poročati, so sledila takoj poročila posameznih odsekov.
Za pTvi odsek je poročal obč. svet dr. S t r m š e k. Prosvetno ministrstvo išče primerne prostore za gospodinjsko šolo za učiteljice, ki je bila doslej v Futovem pri Novem Sadu. Tudi mestna občina mariborska je prejela dopis, naj bi dala na razpolago primerne prostore. Občina sicer nima na razpolago odgovarjajočih prostorov, kljub temu pa bo posredovala in iskala v svojih mejah sredstva, da bi se ta šola namestila v Mariboru.
Namesto odsotnega predsednika tretjega odseka je poročal občinski svetnik dr. V a u h n i k. Občinski svet je soglasno odobril uradni predlog mestnega gradbenega urada, da ae dovoli parcelacija Ivanu in Alojziju Božiču ter parcelacija dr. Schmiedererjevega posestva ob Koroški cesti. Ugodil je tudi prošnji Barbare Mi-trovičeve za postavitev tobačnega paviljona na Masarykov; cesti. Predlog ureditve prometa v Slovenski uLici je bil sprejel z izpremembami. Zaradi večje varnosti se za enkrat zapre le del Slovenske ulice med Gosposko in Gledališko uLico. Prometno vprašanje se bo še nadalje proučevalo. V celoti je bil soglasno sprejet predlog glede določitve parcelacije za gradnje lesenih hišic. V načelu se dovoli gradnja v naslednjih ulicah: manjše lesene hišice v Mejni in sosednih ulicah, r Pregljevi, v Korytkovi, Endlicherjevi, Beograjski, Dalmatinski, Parmovi in Celjski ulici, večje lesene hišice pa na Schmiedererje-vem posestvu pod Koroško cesto, v Vinarski ulici, na Radvanjski cesti, v Koseske-ga, Bolfenkovd, Aljaževi, Markorvi, Metelkovi in Ljubljanski ulici. Hiše, ki imajo zidana pritLičja, nadstropja pa lesena, se smejo graditi v vseh ulicah s predpisano eno nadstropno zaz.idavo. Tako n. pr. v Meljskem predmestju, v Tomšičevi in sosednih ulicah, v Koroščevl in sosednih ulicah, v severnozapadnem delu koroškega predmestja, v Magdalenski uLici in na Bet-navski cesti. Izvzete so bile samo nekatere glavnejše ulice, v katerih 3e smejo graditi samo sidane hiše, kakor Vrbanova do Tur.nerjeve ulice, Turnerjeva ulica, Samostanska, Jadranska, Focbeva, Stritarjeva in na Reiserjevem posestvu prj Magda-lenskem parku. V sklenjenem sistemu se lesene hiše ne dovolijo graditi.
Za četrti odsek je poročal obč. »vet. S a b o t y. Občinski svet je odobril predlog odseka, da se letos božične nagrade razdele V6em magistratnim uslužbencem in da se prepusti razdelitev upravnemu odboru, ki bo zadevo rešil še na jutrišnji seji, tako da bodo dobili uslužbenci nagrade izplačane še pred prazniki.
Mariborskemu smučarskemu klubu se dovoli podpora v znesku 1000 Din, pover-jeništvu J'*>AS, ki namerava prirediti v Mariboru prihodnji mesec veliko lahko-atletsko tekmo 5000 Din, podružnici SPD za planinski kongres, ki bo 6. jan. t Mariboru, 2000 Din.
Napredovanje učiteljstva
Beograd, 22. decembra p. Z odlokom ministra prosvete so imenovani za učitelje v IX. poiožajnd skupini nasieckijd učitelji pripravniki, odnosno učiteljice pripravnice: Ivan Murovec v Nomenju, Ana Gaie v Sv. Juriju pri Grosu-pljem, FeLksa Merhar v Birčni vasi, Viktorija žebre v škocijanu, Marija Hlebec v št. Vidu nad Ljubljano, Ljudmila Hude v Semiču, Branko Medved v Pišecah, Hilda Krušič v Vodicah, Anton Kneževč v Radatovičih, Marija Brenk ▼ Rajhenburgu, Fran Strehcvec v Krvavi peči, Ljudmila žigou v Rcvtah., Ana Šercelj v Selih pri Hnjah. Ivana Traven v št. Vidu pri Stični, Marija Ralič v Breznici, Milena Jan—Kode rman v Tepanju, Julija Punčuh v Novi vasi na Blokah, Benedikt Gabrovec v žireh, Marta Berger v Zagorju ob Savi, Vida Bezeljak v Trbovljah. Marija Verhovnik pri Sv. Jurju v Prekmurju. V Vin. položajno skupino so napredovali: Jožko Kos v Mariboru. Marija Weit—Kos v Velik h Dolencih, Marija Sevnik v Gornjem Lakošu, Justina Kotnik v Slivnici, Dragotin Kotnik v Slivnici, Oton Brelih v Bogojni, Cirila Korošak v Vučjl vasi, Marija Bratkovič v št. Janžu na Vinski gori, Nataša Suhadolc v Zgornji Šiški, Albert žerjav pri Sv. Bolfenku in Marija Beznak v Bogojini.
Novi grobovi
Na Dunaju je umrla 17. t. m. po kratki bolezni ga. Paula E k lova, roj. Burger-jeva, soproga predsednika senata ▼ pokoju g. Karla Ekla Pokojnica je bila po rodu Ljubljančanka; izhajala je Jz stare ljubljanske Biirgerjeve rodbine. _ V Maribora je preminil g Franc Golob, tajnik posojilnice v Rušah Pokopali ga bodo v soboto ob 15 i-z mariborske mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče _ Rodbini Fakinovi iz Kranja j'e umrla r ljubljanski bolnišnici hčerka Zorka. Pogreb bo danes ob 16. k S-v Križu. — Po-kojnikom blag spomin, žalujočim naše so-žalje!
Vremenska nanoved
ZagTebška vremenska napoved za danes:
V zaledju pretežno oblačno hladno. mesrl«»-no. v Primoriu vedro — Sitnaeija vferaf-šnjeea dne t Izobarična razdelitev se v zadnjih 24 urah ni spremenila Anticiklon ie oslabel ter 9e nrifel umikati pred der>resl-o. ki vdira v Evropo s severa in za na d a-3ritisk je padel za 1—3 5 mm. naiboli na severu in "»everozaoadu naiman? v južnem *rimorju Temperature so narasle ia 1 do 4 stopinje le v gorskih kraiih medtem ko so v nižiib oadlp 1 do ? «top?nii
Dunajska vremenska napoved n petek: Nobene bistvene spremembe, v meglenih erajih bo megla za kratek čas izrinila.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« |e zavarovan za 10.000 dinarjev!
Maši kraji in ljudje
Gradnja važne dolenjske ceste
Novo mesto, 22. decembra
Banska uprava je izdala odlok za gradnjo ceste Zagorica (Bič) - Sela pri šumberku v dolžini 1850 m. Z dograditvijo te ceste bo občina Sela pri Šumberku zvezana z državno cesto v Radohovi vasi. Za to cesto so se občani borili polnih 40'let in z izpopolnitvijo njihovih želj bodo lepi kraji, ki jih tolikokrat najdemo opisane v Jurčičevih povestih, rešeni dosedanje zapuščenosti. Ker so bili zaradi pomanjkanja prometnih zvez ti kraji zelo oškodovani, pomeni nova cesta za nje velik napredek, ker bodo dostopni tujskemu in trgovskemu prometu.
Gradbeni stroški so predvideni naokrog 220 000 Din, krili pa jih bodo banovinski zaklad ter sreza Litija in Novo mesto do polovice, ostalo pa bodo prispevale vse občine na progi Radohova vas - Sela in Dob - Podgaber. Gridbena dela bo izyrš"l novomeški cestni odbor v lastni režiji Z delom se začne takoj, ko stopi odlok ban-6?:e uprave v veljavo. Ta gradnja bo zelo važna tudi za omiljenje brezposelnosti. Mnoge delovne moči navedenih občin in okopce bodo imele nriliko skromnega zaslužka. Z dograditvijo zadnjega trakta ceste od Radohove vasi do Sel oa bo nastala tudi nujna ootreba nopravila in razširi en ja ceste od Sel ipri Šumberku do Za-gradca. V iem delu cestnega omrežia ležijo namreč številne lene vasi, ki imajo svoje gospodarsko središče in tudi svoj poštni urad v Zagradcu.
m ••	vivj •	•] •
Trije trziski nrazniki
Tržič, 21. decembra.
Na kraljev dan so dopoldne bile šolske proslave, zvečer pa je bila ustanovljena za Tržič in njegovo okolico strelska družina, v katero se je takoj vpisalo blizu 50 članov. Vidmar Jože je v nagovoru orisal namen in •pomen strelskih družin, prebral pravila in izvedel volitve prvega odbora. Za predsednika je bil skoro soglasno izvoljen dr. Vladimir' Premrov. praktični zdravnik v Tržiču. kateremu je v pomoč dodeljenih lepo število mladih ljudi, ki še niso pri društvenih poslih vpreženi. tako da je pričakovati največjih sadov od mlade družinice. ki bo imela redni občni zbcr vsako leto 17. decembra.
Slavnostni koncert pevskega odseka Bralnega društva v nedelo je bi' domala razprodan Moški zbor je nastopi] v dobri, mestoma prav dobri formi z desetimi pesmimi, ki so napravile na poslušalce najgloblji vtis. Štiri od teh so bile od sivolasega skladatelja Pet-a Jereba iz Litije in se je zbor ž njimi oddolžil zaslužnemu javnemu delavcu. Njegovo »Pelin — rožo« so morali ponoviti Ga. G. Schieckova, ki je zapela 3 Adamičeve otroške pesmice, Pavčičevo »Pa-stirico« in Mirkovo »Kateri kerub«. razpolaga z glasom velikega formata in izvrstne šole Njeno prisrčno petje je odjeknilo v poslušalcih, da so po vsak- pesmici gromko ploskali. V čast Nj. Vel. kralja_ je spregovoril odsekov načelnik g. Bocak, nakar je občinstvo zapelo državno himno. Bil je lep večer.
Predvanje o kumanovski bitki, ki ga je priredilo tržiško sokolsko društvo v ponedeljek zvečer v sokolnici, je bilo odlično obiskano. Predavateli g kapetan Stanoje-vič je vzbudil v poslušalcih vse riste skrite trenutke, ko so slovenska srca širom domovine trepetala za us^do nepoznane srbske a-made. ki se je spustila v neenak boj z za-
mgštMš ■
kletim sovražnikom. Sokoli so predavatelja
nagradili z zasluženo pohvalo za vzorno sestavljeno predavanje. Pred predavanjem pa je pozdravil navzoče Sokole in Sokolice polkovnik g. Novakovič, ki si jc že dolgo želel, da si "ogleda naše mesto. Govoril je o vzvišenih nalogah viteških združenj kakor je sokolstvo, strelci, lovska društva in drugi. Povedal je. kako si on predstavlja vzgojo današnje mladine, ki mora očuvati v bodočnosti vse tiste ideale, za katere so krvaveli najboljši sinovi našega naroda, za katere so delali najboljši možje naših prednikov. Omenjal je v pesniških besedah le-
poto naše Slovenije in pozival vse, da vstopijo v vrste njenih neustrašnih stražarjev, da nas ne bo prehitel čas. Tako pesniško zasnovanega govora še Tržič ni kmalu slišal, gotovo pa še nikdar iz vojaških ust Potem pa je nastopil narodni guslar g. Vu-čič, ki je občinstvo naravnost očaral, da je moral še in še dodajati. — V torek dopoldne pa je mladina osnovne in meščanske šole poslušala narodnega guslarja v telovadnici meščanske šole in ga navdušeno pozdravljala. Ti trije dnevi so bili za nas trije prazniki. Vsem, ki so k temu pripomogli, velja naša iskrena zahvala.
Tragedija rodbine Ase© pred sodiščem
Kako je 17-letni sin ubil svojega
Solun, 21. decemora.
Danes zjutraj je bil priveden pred porotno sodišče lTletni Sentov Aseo. ki je letos 12. septembra ubil svojega očeta, bogatega podjetnika, ki je hotel zapustiti rodbino zarad- ljubezni do mlade Beograjčanke Lele Salevičeve. O tej traged ji smo že svoječasno poročali in tudi obširna obtožnica ni navedla ničesar novega. Bogati podjetnik Mois Aseo se je 1. 1914. v Beogradu poročil z mlado hčerko bogatega trgovca Lowija. Zakonca sta imela četvero" otrok. od katerih je bil Sentov najstarejši. Ko se je Mois Aseo zaljubil v mlado Salevičevo in je žena o tem zvedela, je došlo med njima do popolnega sporazuma glede ločitve zakona. Letos 9. septembra sta se pred pričami sporazumela glede premoženjskih zadev v Skoplju in takoj nato sta odnotovala v Solun, da bi tam veliki rabin ločin njuno zakonsko zvezo To bi se bilo moralo zgoditi dne 13. septembra, v noči 12. septembra pa je to preprečil krvav čin sina.
Ravno tako kakor poprej preiskovalnemu sodniku, je sedaj obtoženi mladenič tudi predsedniku porotnega sodiJča opisal svoj zločin. Ko sem slišal, da se oče loči od matere, sem bil prepričan, da izgubimo vsi vse, kar je tvorilo dosedaj vrednost našega življenja Ločitev staršev ali pa smrt, to je bilo za mene eno in isto. LTsodne noči, ko je oče odšel v svojo posebno hotelsko sobo, sem hotel z njim govoriti, našel pa sem sobo prazno, ker je bil oče v dri«ibi nekih trgovskih prijateljev Podal sem se k počitku v sobo. kjer se je nastanila tudi mati, nisem pa mogel zatisniti očesa. Proti jutru sem vstal, ne da bi me mati slišala, in krenil proti očetovi sobi. V njegovo in mojo nesrečo so bila vrata odprta. Vstopil sem v sobo in ko se*n stal pred snečim očetom, me je spopadla tako besna togota, da sem zgrabil za steklenico na nočni omarici in ga udaril z njo z vso močjo po glavi. Potem sem mehanično izvlekel iz žena nož tn niti malo se ne zavedam, kako sem z njim navalil na očeta Če bi oče živel, bi gotovo razumel moje strašno dejanje in gotovo bi mi odou^til ker je poznal mojo veliko ljubezen do rodbine, doma in posebej še do njega «
Na vsa ponovna vprašanja je apatično odgovarjal, da se ničesar ne sspominja. alti pa. da nima kaj pristaviti k temu. kar je že povedal K razpravi je bilo pozvanih poleg hotelskega osobja, ki so našli smrtno ranjenega podjetnika v njegovi sobi. tudi več prič. ki so bile v Aseovi dmžbi usodnega večera. Med temi pričam) sta tudi dva njegova brata Rszven hotelskih uslužbencev in poPcijskih organov pa se ni nobena priča odzvala pozivu ln ie sodišče sklen^o. kaznovati vse odsotne
r-3
ffgaseže
tt@ts€3.
V glavnih vlogah
LIANE HAID GUSTAV FRoHLICH
za smeh in prijetno zabavo pa skrbi priljubljeni komik Szoke Szakall
Muzika tn šlagerji Robert Stolz. Režija Geza Bolwary
Danes ob 1/410 zvečer premiera
nagega prekrasnega božičnega sporeda očarljive operete
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
KULTURNI PREGLED
Francoski večer v drami
V torek je priredilo Narodno gledališče v dram. francoski večer ter vprizorilo Mae-terlinckovo »Zadoščenje« v prevodu in Mussetovo s-Le Chandelier« v originalu.
Maeterlinckov skeč je režiral Debevec, ki je postavil že nekaj tovrstnih del, v katerih se gledalcu odkrivajo muke in strahote iz vojmh dni. »Zadoščenje« je krajša stvar, p sana brez olepšav, v strogem duhu notranje vsebine in sliči kratkemu vojnemu poročilu Maeterlinck je hotel pokazati vojne grozote, ki so se morale izvršiti kljub prijateljskim odnošajem med poedin-ci sovražnih narodov Njegov uspeh je od-v sen le od režiserja in igralcev, predvsem igralke, ki prevzame vlogo Lene šaričeva je svojo vlogo igrala s pretresljivo čuv. stvenostjo V okviru stilne režije je njena podoba posebno ob tistem poslednjem slo. vesiu. vzdramiila v gleda 'cu obupen strah pired neznanim' teminami
Nate je nastopila v Mussetovl komed;ji v vlogi Jacqueline šarmantne in lahkožive krasotice Komedijo je režirala sama in je dobro prikazala igrivi značaj v sceneriji in igri Njena igra in oeseda sta bili žarišče komedije v kateri so se uveljavili prav posrečeno mlajši člani Francoskega instituta.
Koncert Grafike v Ljubljani
Agilno glasbeno društvo »Grafika« priredi vsako leto (poleg sodelovanja na mnogih dobrodelnih akademijah) tudi nekaj samostojnih koncertnin nastopov. Prvi letošnji večer se je vršil v sTedo v dvorani Flharmonične družbe pod vodstvom prof. Adolfa Grdbmdnga, ki je duša vsega glasbenega delovanja »Grafike«.
Spored sam je navajal v pevskih točkah skoro izključno jugoslovanske skladatelje (izvzeti je, mislim, le Križkovskega), v orkestralnih pa Schuberta :n Mendels. sohna. Mladi orkester »Grafike«, po sestavi salonski, se lepo razrja in je od svojega prvega nastopa dalje pokazal mnogo napredika. Težišče društvenega delovanja pa je vsekakor v zboru. Moški zbor šteje do 30 članov, ki so dobro uvežbani ter se lotijo lahko tudi težjih skladb Spored je navajal dve Adamičevi narodni pestmi, dve Mirkovi skladibi (»Podokn ca« in »šumi. potok, šumi .«), Matetičevo istrsko narodno Ocvirkovo »Majolčico«, Foersterje-vega tako m nogokrat petega »Spaka«, Mirkovo »Na trgu«, ki se tudi dostikrat Izvaja Grobmingovo »Deklica«. Križkovskega »Utopljenka« ter po eno pesem Premrl o vo in Ravnikovo. Vse pesmi so bile osofcito v pogledu dlinamike zelo natančno naštudirane in dobro podane, le intonaciji
očeta — Odgodena razprava
z visokimi globami. Branitelji obtoženega so zahtevali, naj še nekateri strokovnjaki preiščejo obtoženčevo duševno stanje. Tej zahtevi ni bilo ugodeno, pač pa je predsedstvo sodišča sklenilo odgoditev razprave zaradi pomanjkanja prič. Branitelji so nato zahtevali, naj se obtoženca proti kavciji izpusti na prosto in če treba policijsko nadzoruje. Svojo zahtevo je eden od njih utemeljeval s tem. da ni mogoče niti misliti na to, da bi se dal dokazati mladeniču un. r iz premišljenosti, ker je očividno, da je bil zločin izvršen v trenutku silnega afekta. Državni tožilec Je temu oporekal, češ. da je prav lahko mogoče, da bo zločin kvalificiran kot premišljen umor m da se zaradi tega lahko izreče tudi obsodba na 15 do 20 let robije in da ni govora, da bi se moglo obtoženca pustiti na prosto. Porotno sodišče je bilo istega mnenja in tako bo mladi Aseo pričakoval novo razpravo v preiskovalnem zaporu.
Živahno gradbeno gibanje v šaleški dolini
Šoštanj, decembra.
V	nasprotju z mrtvilom, ki je v splošnem objelo tok življenja v naši ljubki dolini je bila gradbena podjetnost letos izredno živahna. Upravičeno smemo označiti letošnje leto v tem pogledu za rekordno. V Šoštanju samem je bilo letos zgrajenih 12 novih hiš ter 6 večjih dozidav Nasproti kolodvoru je pod streho lepa enonadstrop-na hiša gdč. Cilke Vasletove. Prešernovemu trgu v kras bo pa enomdstropna hiša, ki jo° je postavil ključavničar g. Toter. Na Aškerčevi cesti stojita dve novi hi:i: prva ge. Spendalove, druga g Kosarja. Koroško cesto sta za dve hiši povečala tovarniška delavca Nachtigall in Sušeč, na Aškerčevi cesti je dozidana lična hiša tovarniškega delavca Plambergerj.a. Največ se je zidalo v Metlečah, kar pet ličnih hiš so tam letos zgradili. La=tniki so Kompan, Hofbauer, Tekauc, Lesikošek in Kranjc. Večje prezidave so podvzeli nri Cerovšk'i Klemenčiču. Lichteneggerju. Pirmanšku, Teranu in pri hiši Hauikejeve žage
V	Topolšici so letos dogradili polovico kolosalne stavbe Mladike ki je tudi že nastanila, pTed zdraviliščem pa stoji dograjena lična hiša trgovca Menharta. Druž-mirje se je povečalo za novo hišo delavca Blagotinška Več se je rdalo v Pesjem. kjer so zgradili 7 hiš rudniški uslužbenci Deco-sta. Dobnik, Šrot. Valenčak, Rahten in Ul-rih ter mesar Luikmer.
Naj še omenimo veliki dozidak pri znani kalorični elektrarni v Velenju. V trgu Velenje se je tudi letos malo zidalo. Novi sta samo dve hiši. eno je postavil čevljar Kuranda. drugo a1 kovač Prevorčnik. V glavnem so torej v naši dolini letos zidali mali ljudje, željni lastne strehe.
Iz 'itomerske občinske uprave
Ljutomer, 21. decembra
Na zadnji občinski seji je župan g. Žma. vec poročal o vseh korak h. ki jdh je sto-rila mestna občina, da se občina štrigova tudi v sodnem pogledu priklopi ljutomerskemu srezu. Cestni odbor je novembra pregledal traso za novo cestno zvezo Ljutomer—štrigova Cesta naj bi držala lz Stročje vasi preko Banfja Veščice in Raz-križja. Cestni odboi je novo cesto že upošteval v svojem proračunu. Zarad; vzdrževanja meščanske šole se je vršil pred kratkim sestanek županov, na katerem je mestna občina prevzela 34 odstotkov vseh izdatkov za stvarne potiebščine to je S717 Din. Uprava je vzela to poročilo na znanje. Dalje bo mestna občina morala pri-sipevati za obe osnovni šoli preračunanih 48.063 Din.
V začetku decembra je morala mestna občina dati delavce in votz za transferacijo zanibljenih predmetov Uprava je skleni.
je ponekod manjkalo urawnovešenosti.
Mnogoštevilna publika (vzlic bližnjim praznikom je bila dvorana domala zasedena) je vsako točko nagrad la s posebno živahnim in hvaležnim aplavzom, osobito seveda one pesmi, ki so od nekdaj najbolj efektne točke vsakega pevskega društva kot n. pr Foersterjev »Spak« in druoe »Grafika« je s svojim nastopom dokazala, da vztraja neumorno na začrtani si poti in da napreduje od nastopa do nastopa. Njena vzorna organizacija in disciplina j6 bosta pripomogli, da bo kmalu stopila v vrsto naših najodiličnejših pevskih zborov in nam dala lahko še mnogo enako uspelih koncertov.	L. M. S.
Iz zagrebške kronike
Zagreb. 13. decembra.
Film ej še vedno močan magnet. Ce kakšna filmska veličina stopi s platna med nas, navadne smrtnike, tedaj lahko že vnaprej trdimo, da bo vzbudila občudovanje kakor kakšno bitje z onega sveta. Če se takale zvezda pojavi med nami. ni stagnacije zakaj že »bon ton« zahteva, da vidiš to čn-do in k zlodiu vse modrovanje, vsa logika: treba ie. da se molče pokoriš tej najvišji družabni zapovedi!
Tako se je ondan v našem gledališču zbrala družba, ki io 9irer redko ali morda celo nikdar ne vidiš v gtedaPšču. Naši umetniki si prizadevajo, da bi ustvarili kar naiboliše kreacije in iib tudi ustvariio: toda oni ne bodo pritegnili v gledališče tega občinstva.
ta, da zatorteva od davčne uprave povrnitev stroškov, župan je potem poročal o sestanku županske zveze v Križevdh in v Ljutomeru ter o zasliševanju v zadevi pritožb zoper nekega občinskega uslužbenca, ki so v ostalem že predmet sodnijske tožbe. Ker zastopa g. župan mestno občino v nekaterih zadevah kot pravrak. je upra va sklenila, naj položi za to svoje delo odvetniški račun. K vprašanju komasacije o čin je bil sprejet predlog, naj bi mestna občina in bodoča okoliška občina imeli neke naprave skupno, n. pr. čakalnico, zapor itd. K poročilu električnega odseka je bil sprejet sklep, da naj se stari zaostanki brez izjeme sodno izterjajo Z vpraša nje mizvršer.ih instalacijskih del in plačil strank se bo bavila občinska uprava v po-9ebi seji po novem letu Nato je občinski svetovalec g. Sinigoj izjavil da odstopa kot predsednik električnega odseka, kar pa občinski odbor ni vzel na znanje. Po rešitvi nekaterih dopisov je octbor sprejel v občinsko zvezo urarja Marša Rafka in de. lavca Mira Jožefa. Na predlog finančnega referenta je bil odobren obračun za leto 1931. Občinska uprava je nato naklonila raznim prosilcem manjše podpore Naposled je sklenila da mora krojač Banič do 15. januarja izoraznriti občinski zapor, sicer izgubi začasno službo nočnega čuvaja.
Pri pokvar ie^pm želoden. pli___ v črevesju, slaber. okusu v ustih, čelnem glavobolu, ' za^-elri blJ"vaniu aH driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice si snu., j, nas?lo in priletno. Znazdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz - vode kot - ^ h'prodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._
Aretiran slepar
Ljubljana. 22. decembra.
Včeraj je bil aretiran v mestu neki Jo-van Djonovič. ki so ga imela varnostna oblastva že dalje časa na sumu. da se peča s sleparskimi posli. Policijska uprava je dobila razne prijave in pritožbe tako iz Ljubljane same kakor tudi iz raznih krajev na deželi, da bodi po Sloveniji neznan mlajši moški, ki ponuja v nakup najrazličnejše predmete, razne praktične novosti, slike in tako dalje, za kar vzame na račun denar, dočim stranke potem blaga ne dobe. Onis sleparja se je popolnoma strinjal z Djonovičem. Po aretacij'i je Djonovič dolgo časa tajil, da bi bil identičen z iskanim sleparjem, ko pa Je bil konfrontiran z opeharjenimi strankami, se je naposled vdal in izpovedal, da Je res izvršil v Sloveniji, in sicer v glavnem na Dolenjskem, več sleparij.
Policiji se je priiavilo pred tem že 16 osleparjenih strank, prav gotovo pa so številne, ki prijav niso podale Pri zasliševanju se je Jovan Djonovič, ki je star 26 let in doma iz Virpazara izdal, da se je nred prihodom v Slovenijo potikal po Hrvatskem, že prej pa tudi v Južni Srbiji, kjer so osnovali brezposelni trgovski potniki pravcato organizirano družbo za sle-parjenje. Naštel j« tudi imena teh svojih sodelavcev. 9 katerimi je vzdrževal zveze, odkar je bil v Slovenci Policijska uprava je sedaj na pod'agi Djonovioeve izpovedi obvestila vsa druga varnostna oblastva v državi da bo tako omogočeno sleparje 9praviti za zamrežena okna ter zaščititi prezaupljive ljudi pred njihovim (početjem.
Zverinski umor spečega
Sv. Lovrenc v SI eoncah. 22. decembra
V	torek zvečer so »e zbrali v žganjarni posestnice Toplakove Marije v Mostju, občina Sv Lovrenc v Slovenskih goricah. 221etni B-rimen Lovrenc, hlapec pri posestniku Toplaku Jakobu, in okoli 18 let stara hlapca Mergeduš Jakob in Slana Anton vsi iz Mostja, ter kuhali žgan'e kri čemer so se pa seveda tudi pridno za livali Med fant; je nasta1 majhen prepir baje zaradi neke ženske, s katero je imel Brumen Lovrenc ljubavno razmerje. V tem prepiru sta potegnila Mergoduš ln Slana noža ter navalila na Brumna ki pa jima je ušel tn pobegnil domov v hlev kjer se je spravil leč. Oba hlapca sta ga pa zasledovala ter izsledila v hlevu v postelji že spečega Začela sta ga obdelovati z nožema po vsem telesu. Ko sia videla, da se Brumen ne gane več, sta napa dalca pobegnila Brumna so pozneje naJii v hlevu v postelji mrtvega.
O zločinu sta bila obveščena orožniška postaja m sodišče v Ptuju, odkoder fe je včeraj napotila na lice mesta sodna komisija ki si je kraj zločina ogledala ter nato odredila prenos trupla v mrtvašnico pri Sv. Lovrencu, kjer se ie izvršilo '&z-telesenje
Komisija je ugotovila, da je imel umorjeni Brumen 16 vbodov, zadanih z nožem
Dovolj je, da stopi s platna povprečna igralka, ki ima že zdavnaj za seboj svojo prvo pomlad, pa ni ljudem nobena cena previsoka Ni li značilno, da je bilo gledališče ob tej priliki popolnoma razprodano in da je blaeajna pobrala okrog 100.000 Din?! In ?e lo je značilno, da ie bilo gledališče razprodano bar v 3—4 dneh. čeprav so bile vstopnice horendno visoke (140 Din).
Ženska, ki je mogla naprav;ti tak čudež in ki je s filmskega platna stopila pred nas. je — Lil Daeover Prišla ie, da nam pokaže svojo veliko umetnost v _ kozmetiki in svojo nad vse visoko eleganco v — oblačenju Vsekakor sta bili to dve senzaciji večera. Poleg tega pa še nastop odličneca igTalca Deutscha. ki je bil njen partner Vse ostalo je pomenilo razočaranje tudi za one. ki so prišli pogledat njo — Lil Dagover. vsi pa so žalovali za lahkomiselno izdanim denarjem.
★
Matica hrvatskih gledaliških amaterjev je izvajala v odličnem prevodu Milana Bogda-noviča Hoffmannsthalovesa »Slehernika« Predstava je imela uspeh in so jo moral' ponoviti.
★
V	spomin stoletnice ilirskega pokreta in 751etnioe smrti Fra Ivana Frana Inkiča so uprizorili dramsko kroniko v sedmih slikah ki io je spisal Borivoi Jevtid Delo se odi i kuje po prekrasnem ieziku in se zvesto okle
pa zgodovinskih dogodkov.
★
Koncertna sezona je pred božičem vedno
OBČUTEK ZANESLJIVOSTI
in dovršene negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za svojo intimno toaleto preizkušeno soJ za izpiranje ISLA-Spiilsalz, proizvod šolnika Bad Ischl Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Paracelsus k. d. ZAGREB 3
HOTEL MILiNOV
Zagreb
NA JELAČIČEVEM TRGU
Tekoča topla in niadna voda v vseb sobah. Telefon v sooab m ves ostali komfort- —
ZMERNE CENE.	219
HOTEL LN RESTAVRACIJA KOVAČ,
ZAGREB. GAJEVA ULICA ST SI TELEFON 73-35-
Uijam&t;nk) iiai* sod* po .25—od Oin. frvovTMaa lo-ai.iia Suhinja Lz bratu aa-ravna vma V »lik tt hladen m Pn »iva-nju i»n-k< 24 u 15 % tx»tmst». — Prl-OOf^Sa «f> lastni* DJUR0 PAJ1C	861
HOTEL »ASTORIA"
ZAGP^" Ppf-nska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodv -a. Najmodemeje z vsem komfortom opremMene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315
Zahtevajte samo
Pechovo Antracen črnilo,
ki je izvrstne valitete.
317
od kolena do trebuha. Dve rani ita b;li smrtonosni, in sicer ena na levem stegnu, kjer je bila prerezana žila odvodnica, in ena na desni strani trebuha, kjer ie bila istotako prerezana žila odvodnica P>ško-dovanec je umil zaradi izkrvavitve in bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman. Komisija je še konštatirala, da je imel Brumen pet ran zadanih do "osti. Zverinska morilca sta pobegnila in orožniki zasleduj eio.
v Ratečah - Planici
Inž. Janša se je vrnil s študijskega potovanja iz Avstrije in je pričel 19. t. m. s poučevanjem smučanja v smučarskem domu Ilirije v Planici. Snega je sicer malo, vendar je za vežba-nje dovolj in dober.
Skrivnostna smrt 81Ietne starke
Maribor, 22. decembra.
21. novembra so našli ljudje v Šalovcih v Prekmurju obešeno v sobi 811etno Ano Lebševo. Kta je živela starka v žalostnih razmerah, so vsi mislili, da je šla prostovoljno v smrt Kmalu pa so se razširile govorice, da ni umrla naravne smrti Zato je sodišče v Murski Soboti odredilo ekshumacijo in obdukcijo trupla. Komisija je ugotovila, da je starka umrla nasilne smrti. Tri aretirance so pripeljali k mariborskemu sodišču.
Elitni kino Matica
_Telefon 2124_
Danes ob 4. in %8 zadnjikrat
Hans Albers
Mart ha Eggerth in Gerda Maurus v prekrasnem filmu
Zma^a ljubezni
Zvečer ob 1410. nri premiera našega božičnega sporeda.
Zvezde z neba g
živahna in imamo v tem času mnogo koncertov. Omenjamo samo nekatere:
Pianist Karlo Zecchi je umetnik, ki fasci-nira s svojim igranjem. Čeprav je njegova tehnika dovršena, ni nikjer vsiljiva; vedno je podrejena višjemu umetniškemu smotru. Dovoli je, če omenim njegovo izvajanje . Bacha: tako dovršenega Bacha čuieš le redkokdaj.
Pevsko društvo »Reljkovič« iz Vinkovcev je nastopilo s svojim mešanim zborom v narodnih nošah in je z iz%-ajanjem narodnih pesmi navdušile docela polno veliko dvorano Glasbenega zavoda. Zbor je dirigiral Slavko Jankovč
»Čirilo Mftodov zbor«, ki je bil ustanovljen pred letom dni in ki se je popolnoma posvetil cerkveni glasbi, je priredil v katedrali koncert staroslovanskih cerkvenih pesmi. Zbor je svoi program izvedel zelo lej>o Dirigiral ga ie Boris Komarevski.
Glasbena akademija ie nriredila produkcijo goslačev iz šole prof Humla Orkester ie dirigiral rektor akademij Fran Lliotka. Na sporpdu so bila dela ftarih moistrov. Zlatko Topolski oa je igral Beethovenov edini koncert za violino Topolski ie zelo nadarjen mlad goslač ki vzbuia najleoše nade
»Zagrebački madrigalisti« so odkril? dela Molandsk^ca skla.tetelia laroba Obreehta. rigar glasba ie sedai že stara kakih pet sto let VzPc temu ie 5p vedno interesantna in oredstavlia izredno zanimiv zgodovinski dokument »Zagrebački madrigali^ti« so si mnogo prizadevali, da bi bila izvedba kar moči dobra.	Žiga Hirschler.
Tudi delovna sila strojev ima svoje meje!
V stanju so v določenem času postaviti gotovo število oglasov, če so stalno založeni z naročili Cenjene inserente in naročnike malih oglasov prosimo, da to upoštevajo in da nam dostavijo svoja naročila že v dopoldanskih arah, ker ni dvoma, da bo moralo mnogo oglasov, ki nam bodo dostavljeni šele danes popoldne, Izostati.
Zaradi nagradnih božičnih uganh bo trJutroM izšlo v 50.000 izvodni nakladi in bo torej reklamno sredstvo, ki v uspešnosti nima primere
Domače vesti
♦	Odlikovanja v na&i vojski. Na predlog ministra vojske tn mornarice so odlikovani: rezervni sodni kapetan 1. razreda dr. Tomo Tolazzi z redom jugoslovenske krone 4. stopnje, rezervni kapetanl 1. razreda Fedor Slajmer, Alojz Lorger, Jakob Perhavec, Dominik Lušin, Lovro Hribar, Ignacij Vidic, Ivan šterk in dr. Valentin Meršol, nadalje rezervni kapetan 2. razreda Vladimir Perše, rezervni pehotni poročniki Štefan Mance, Bogdan Pogačnik in Pavel Križan, pehotni kapetan 2 razreda Fran Kobal ter obveznik Alojzij Pogačnik, vsi z redom jugoslovenske krone 5. razreda; inženjerska narednika Anton Iršič in Miha Kurni.k pa s srebrnima svetinjama za vestno službovanje. Dalje je odlikovan g. Alojzij Biber z redom jugoslovenske krone 5. stopnje.
♦	Odlikovanje. Generalštabni pripravnik kapetac Ervin Rataj is Dravograda Je odlikovan z redom češkoslovaškega leva če stitamo!
Nafprimersiefše darilo za BOŽIČ fe
Voigtlanderfeva BRILLANT-KAMERA
Cena Din 420 — DROGERIJA „ADRIA"
Mr. Ph. S. Borčič
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica L
♦	Pragmatika bančnih uradnikov. Zveza
bančnih, zavarovalnih in industrijskih uradnikov Jugoslavije je pristojna ministrstva in institucije delavske zaščite opozorila, da je neka zagrebška banka svojim uradnikom izročila odpoved službene pragmatike ter zahtevala, naj Ji do konca decembra sporočijo pismena potrdila glede odpovedi. Zveza bančnih uradnikov se je postavila na stališče, da uradniki posameznih zavodov niso opravičeni dajati Izjave o odstopu od pragmatičnih pravic.
♦	Odpoved delavske kolektivne pogodbe na Jesenicah 8 strani delavstva priznana
kot upravičena. Prejeli smo: Predstavniki jeseniških delavskih strokovnih organizacij so pred tedni odpovedali kolektivno pogodbo, ki se je sklenila med podjetjem in delavstvom preteklo pomlad. Kranjska industrijska družba pa odpovedi ni vzela na znanje z utemeljevanjem, da za odpoved niso podani dovolj tehtni pogoji. O tem je nato sklepalo posebno razsodišče, ki so ga sestavljali zastopnik Delavske zbornice g. Ivan Kopač, zastopnik Zbornice za TOI g. Franjo Žagar in sreski načelnik g. dr. Ivan Vidmar iz Radovljice. Razsodišče je imelo več sej ter je vsestransko proučilo nastali položaj in delavske razmere. Predsednik razsodišča sreski načelnik g. dr. Vidmar je vse gradivo proučil in ugotovil, da je bila odpoved kolektivne pogodbe s strani delavstva upraviče. na m da so biil za odpoved podani dovolj tehtni razlogi. Ker Je razsodišče priznalo odpoved pogodbe za p.ra v«močno. ie priča-
kovati pogajanj za sestavo nove kolektivne pogodbe, ki bi bila za delavstvo bolj
ugodna.
♦	Odprte in oskrbovane so planinske koče SPD: Dona v Kanaoiišika Bistn ci, Dam na Krvavcu in koča na Veliki Plani ni. Odprte so Piskernikova koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozirtsiki planini in Celjska koča v Celjskem gorovju. Val vazo rje-va koča je stalno odprta in oskrbovana. (Glede ključev za Prešernovo kočo se je ogtasSti pri oskrbnici Valvasorjeve koče.) čim bodo snežne razmere na Peci za smučanje ugodne, bo Uletova koča stalno odprta in oskrbovana vso zimo. V koči je nameščenih za zametke posetoke 44 postelj v kurjenih sobah Vse prijave glede poee-ta je pravočasno poslati podružnici SPD »Peci« v Mežici. Koča na Ljuibnikiu je odprta in oskrbovana vse leto. Pot je dobro markirana. Izredno lep razgled. Restavracija na Boču bo tudi letošnjo zimo odprta in oskrbovana. Odiprte in oskrbovane so vse koče na Pohorju. Koča pod Bogatinom je zaprta. Kdor jo želi posetiti, naj se zglasi pri g. Hodniku, gostilničarju v Bohinju. Dom na Mrzlica je odprt in oskrbovan vse leto. Planinski dom na Mirni gori je vedno odprt in oskrbovan. Tomaži nova koča na Sv. Goni in Koča na Sv. Planini sta vse leto odprti in oskrbovani. Odprta in oskrbovani so Plani n£toi dom na Kofcah, Smučarski dom na Zelenici ln okrepčevalnica na Ljubelju. Prav tako je Planinski dom na Usc' odprt in oskrbovan.
♦	Vesti za planinarje. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. V okolici »Sv. Janeza« ob Bohinjskem jezeru je dovolj snega za vežbanje. Smučarski tečaj za začetnike bo trajal od 25. t. m do 1. januarja pri hotelu »Sv. Janez«. Prijave sprejemata pisarna SPD in pa ga. Marica Jeraijeva, oskrbnica hotela »Sv. Janeza« ob Bohinjskem jezeru. Sneg je v rovtah nad »Sv. Janezom« v višini 600 m (20 minut). — Cojzova koča na Kokrškem sedlu bo odprta 25. Ln 26. t. m. ako ostane vreme neizpre-menjeno. Potrebujejo se dereze in cepin — Staničeva koča pod Triglavom bo za božične praznike zasilno oskrbovana ln odprta. Do gornje krme kopno. V okolici koče poldrugi meter snega. _ Prešernova koča na Stolu bo za božične praznike odprta In za silo oskrbovana, če se vreme ne poslabša Smuka Je okrog koče ugodna in tudi nesmučarjem je koča lahko dostopna — Koča pod Bogatinom bo za bo-žiične praznike odprta ln preskrbljena z vsemi jedili. Sobe kurjene. Snega 25 cm (trd) Klijuče ima oskrbnik koče Franc Stros v Siari Fužini Posetnik.1 naj se obr nejo na oskrbnika ali pa na podružnico SPD v Bohinjski Srednji vasi (g. Hodnik), kjer tud{ lahko dobe ključe. _ Posetnikl imajo med prazniki znižano vožnio oo že leznici na povratek.
♦	Prijateljem Pece. Iz Mežice smo preje li: Posetnikom Pece sporočamo, da so snežne razmere pri nas dokaj neugodne Vreme je zdaj stalno in so na Peci lepi solnčni in tapll dnevi. Snega (pršlča) je
Božična darila
tn različne Ocrr" manufakturni tr
ivU kupite najceneje v mi	15080
»PT?I TONČKU« LJUBLJANA — MESTNI TRG 25.
ZA PRAZNIKE RIO VINO
Preskrbite se z našo izborno kapljico. Novi in stari rizling, cviček, »Kuč« zdravilna črnina in namizna vina.
Vsa vina čez ulico 1 liter Din 9.—.
AVTOMATIČNI BUFFET RIO šelenburgova ulica. Telefon 28—36 15333
vv
NAJVEČJA I! Z B HIRA
Darila za Božič po konkurenčnih cenah dobite v največji izberi
V DROGERIJI
Mr. Ph. S. BORČIČ
Šelenbnrgova ulica 1
Poljsko monografijo o Cankarju pripravlja v obširni zasnovi prof dr. Jožef Golabek. man naši javnost oo nedavno izišli monografiji o Vo i novi čii Avtor kj bo zasedel na pomlad doslej zaradi r>omanjkanja znanstve nika >razno kntedro za slovanske lifaratun-na univerzi v Varšavi, je na boljši sodobni polisk poznavalec vseh slovanskih literatur iz katerih je napisal že vrsto razprav Zop<M nas bo prehitel tu jec Vekdai nas ie prekosil Poljak Korvtko v etnografiii. nato Baudouin de Courtenav v dialektologiii in sedaj Gola bek 9 Cankarjem Pa tudi Srbohrvatom er ne god bolje prof Malecki iih prehaja z dialekti, a prof Golabek z Voinovičem. Kako izpolnjuje aiiina funkcijo domačega delavca, o tem drugič — S. B
Not mladinski mesečnik »Kovalo«. D!iaki L Jržavne realne gimnazije v Ljubljani so zaceli izdajati 9voi leposlovni mesPČnik z naslovom »Kovalo« Pravkar je izšla prva številka 1 čno opremlienesa lista z uvodno besedo. v kateri pravi uredništvo mpd drugim: »Mladina smo zato smo mozaik, zato smo konglomerat zato smo žr-^obarvna množica različnežev In ta razl čnnst nam daie pečat podobnosti n skupnosti nam vsem otrokom vojn* Borili se bomo nroti "pikursko mate rialistični brezbrižnosti ki vlada med so-dobnmi 9lovenskinr srednješolci in kultur nim izživljanjem nagega naroda Hočemo iz povedati tisto čw>ar nočemo in ne moremo zamolčal' « Nato »Ipdiio leposlovni prispevki-Zoranova socialna rK^em* Kruhoborc^m« povest '»tega avtons »Tovarna«, pesmi Janeza N in T V črtice niscev «5—1, T V. in Zorana ter celo fragment dramatskega poizkusa avtorja, ki se krije pod psevdonimom
S—i »Kovalo« se skuša razviti v osrednie leposlovno glae:lo slovenskih srednješolcev Izdaiatelj je prof dr R Kolarič. Urejata pa list Jože Bajec in Borut Žerjav. K vsebini se bomo povrnili v pregledu slovenskih diia škib revij, ki ga probčimo ob prvi priliki »Kovalo« stane za dijake 26 Din na leto
»Zvuk«. Izšla je druga številka glasbene revije »Zvuk«. Tu so objavljeni tile pri spevki: Antona Lajovica »O reformi naše muzičke nastave«. Riharda Švarca »MuzLka na radiju« in Stanislava Vinareva »Fiirt vangler« Dalje poročila iz Beograda (BTan-iko Dragutinovič), iz Zagreba (dr Pavao Markovac) in iz Ljubljane (Slavko Osterc). referati m beležike o glasbenem življenju v inozemstvu, o knjigah, časopisih in glasbenih založbah s številnimi ilustracijami.
Se ©na francoska književna nagrada. Malo pred podelitvijo Goncourtjeve knlrf ževne nagrade je bila nagrada ,Prhx F6-mina« priznana Ramonu Fernandezu za njegov roman .Le Pari«
Gledališka kriza v številkah. Praska
Je imela 1 1927 sedem državnih gledališč, od letošnje jeseni ima samo 2 V Beri!nn izmed 40 gledališč ne igrajo v 20 V vaej Nemčiji Je bilo v letih 1928—29 zaprtih 14 gledališč, koncem 1 1931 že 48 in sred! letošnjega leta kar 60 Mnoga gledališča so skrajšala sezono za 3—4 mesec^, v vsej Nemčiji deluje v letošnjem decembru samo 73 gledalnšč Izmed 15.000 nemških igralcev pevcev iD režiserjev Ima samo 3000 angažman za vso sezono Od 1. 1929
so bile igralske plače znižane za 25_66
odstotkov.
ZANJ NI VESELJA 1
Celo doma, v zakurjeni sobi, ga nadleguje strašen kašelj. Neštetokrat ga prisili, da prekine igranje.
Ampak jutri bo mati preskrbela
KRESIVAL
in
tedaj bo v nekaj dneh rešen prehlajenja.
Dovoljeno od Min. socijalne pol. in narodnega zdravja S. št. 16562 od 29. IX. 1932.
komaj 10 cm in sega do višine 1600 m Me. žica Ln Podpeca sta brez snega. Smuka je na Peci neugodna, vendar pa vabimo vse one posetntke, ki so v poletni sezoni imeli z vremensko smolo, zdaj za praznike pose-tijo našo divno Peco s krasnimi razgledi, Peca je dostopna brez tečav. Vse sobe so kurjene ln prehrana je zelo cenena. Naša podružnica oddaja dnevno dvakrat vremenska poročila po železniški postaji na Pre-valjah, zaradi česar prosimo posetnike Pece, da pazijo na ta poročila po radiu ln v časopisih, ki so popolnoma točna.
(Ugodnost!
Damske zimske usnjate rokavice (podložene) St. 6—6%, z gumbom . . Din 45.— št. 6%—7%, z gumbom . . . Din 55.—
ANT. KRISPER
Mestni trg 26. Stritarjeva ulica 1—3 LJUBLJANA	15351
♦	Peomi »Rdeče kamelije« Dore Grudnove, sestre pesnika dr. Igo Grudna, so pravkar izšle v založbi Bel-o-modre knjižnice v Ljubljani. Po svoji vsebini se bo zbirka prilegala naši omladini in Je zanimiva predvsem za primorske rojake. Cena vezani knjigi 32 Din, broširani 22 Din.
♦	Kalendar »Emigrant« je izdala Zveza emigrantov iz Istre, Trsta in Gorice v okusni žepni obliki z vsebino, nanašajočo se na Izseljence, ln z raznimi informativnim materiijalom. Predgovor je napisal predsednik zveze g. dr. Ivan Marija čok. Koledar toplo priporočamo. Dobi se v knjigarnah ali pa se naroča na upravo lista »Istre« Zagreb, Masarykova nilca 28-ItI. Stane 10 Din.
Za preproge nespremenljiva
Smyrna volna
Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana
♦	Neznan slaboumen moški. V okolici Preddvora, se je v zadnjem času pojavil neznan slaboumen moški, ki odgovartja na vprašanja, kdo je, da se zove »Jovo iz Like« če ga vprašajo, koliko je star, odgovarja: tri godine Slaboumnež je star šele okrog 24 let. srednje apognjene postave, podolgastega obraza, kostanjevih las in je brez brk Obnaša se kakor otrok in se ve. nomer gleda v zrcalce, nato pa navadno rad zdrobi steklo v prah, ki ga povžije Dalje se obnaša večkrat, kakor bi igral harmoniko in oponaša medvedov ples Na vprašanje, kad vidi v ogledalu, pravi, da gleda svojega brata. Iz njegove govorice ba bilo sklepati, da je doma kje v savski banovini V Preddvoru in tam na okrog se zadržuje že nad mesec dni.
♦	Okradeni mrliči. V Tešnju pi\ Velikem Bečkereku so doslej neznani zlikovci ople nili tamkajšnjo katoliško cerkev in odnesli tudi. tip sv Antona z malim nabiralnikom. v katerem Je bilo nekaj tisoč dinarjev Oplenili pa so tudi mrtvece na tam kajšnjem pokopališču Ko je orišla neka služkinja na grob svojega bivšega služb«-dajalca. se jO Je v pokopališki kapelici nudil grozen prizor Trupla pod kapelico pokopanih so ležala poleg krst oa tleh kapelice ter so bila oplenjena Pokojnemu trgovcu Ivanu Biheru so zlikovci vzeli iz ust zlate zobe Tudi; neko drugo truplo, o katerem je bilo znano, da je bilo poko pano z velikimi dragocenostmi, je bilo popolnoma oplenjeno
♦	Nerazjasnjen samomor. V Sarajevo Je izvršil samomor šef tamošnjega državne ga tožilstva cadsvetnik Vladimir Fasovac Vzrok samomora nI znan
♦	Ciril Metodova družba proBi avole podružnice. da nakažejo svoje prispevke za leto 1932 po položnici.
FOTOGRAFSKE
RAZGLEDNICE
smučarske, zimske, božične ln novoletne, v največji Izberi pri
FOTO TOURIST
Šelenburgova ulica 6.
KLOBUKE
sa Božič v lepih modnih barvah tn oblikah, dobre kakovosti ter razne Športne zimske čepice dobite v trgovini klobukov
MIRKO BOGATAJ. LJUBLJANA,
Stari trg 14	15233
Cene nizke.	Solidna postrežba. I
Sprejemajo ee popravila.	'
V pričakovanju „Jutrovlh" nagradnih nalog
de en dan nas loči do razpisa nagradnih nalog, za katere vlada povsod zlasti pa v družinah največje zanimanje Pndne in spretne žen«ke roke čakajo nestrpno, da se bodo lahko udejstvile pri rešitvi naloge, ki bo res služila za najboljšo preizkušnjo spretnosti, vztrajnosti in dobrih, zdravih živcev Gospodov, ki bodo pravilno rešili razpisano nalogo, pa najbrž ne bo dosti. Po našem mnenju bodo pokazale dame več potrpežljivosti in vztrajnosti. Sicer bomo pa videli! Vsi, ki bodo vztrajali do pravilne rešitve, bodo imeli lepo priliko, da se poleg njihove vztraj-nosi izkaže tudi sreča, ki jim bo prisojala prav lepe nagrade V zadniem hipu so se že itak bogate in pestre nagrade pomnožile še za en fotoaparat in- so tako reševalcem te naloge na razpolago kar štirje izvrstni fotoaparati. Novo ustanovljena
fotomanufaktuira. tvrdka »Fototehnika«, dražba z o. z v Ljubi lani Prešernova ul. št 9 dvorišče). Ia se bavi z dobavljanjem fotoaparatov in vseh fotopotrebščin nam je poslala kot svoi prispevek k nagradam za odrasle izvrsten fotoaparat. Tvrdka se bav> z razvijanjem plošč in filmov, s kopiranjem in povečavami. Sama izvršuje tud' krasne trgovske fotoreklamne koledarje in fototiskovme za vsakovrstne stenske reklame Mnogim odličnim tvrd-kam j« že oskrbela zelo učinkovito reklamo
Nagrad torej ne bo manjkalo, časa za reševanje tudi ne. pač pa bo, kakor se nam zdi mnogim od močnejšega spola manjkalo nekaj lastnosti, ki igrajo veliko vlogo pri tej preizkušnji Jutri naj si vsakdo oskrbi »Jutro« m tri dni ima čas za preizkušnjo svoje vztrajnosti.
SRČNOST
Redkokdaj je srčnost ostavila ljudi v toliki meri kot v naši dobi. Med tem pogosto pozabljamo, da brez srčnosti in odločnosti ni rešitve. Sedanjost je kruta, ker čakamo prekrižanih rok boljših časov, mesto da sami poskrbimo za izboljšanje prilik. Eden glavnih pogojev za samoohranitev je dobro zdravje. Ni-li optimizem svojstvo vseh
zdravih ljudij? Krepite se vsak dan z Ovo-maltine! Prepričani smo, da je ta izdelek dober a takisto vemo. da ga ljudje danes bolj potrebujejo kot kdaj prej Kdo izmed nas zamore stalno iz dneva v dan obvladati vse neprilike, ako mu jo moč izčrpana?
♦	Kupujte božične In novoletne razglednice v korist Jugoslovenske Matice. Naprodaj &o pri vseh podružnicah, trgovinah s papirjem ln trafikah.
♦	Kdor kupuje Ciril Metodove razglednice, podpira družbo, ki je obrambno, pa tudi humanitarno društvo. Podpiraijte družbo, domače umetnike in domačo obrt!
♦	Nakaznica na užitek življenja. Prele. 11 smo: V zadnji številki »Hotela«, revije Mednarodnega hotelskega udruženia v Kolnu, beremo zanimivo pobudo o novem propagandnem sredstvu za hotele, zabavišča in slično, ki bo gotovo tudi v našem hotelirstvu in v Javnosti vzbudila veliko zanimanje. V hudi gospodarski krizi, v ka teri se nahajajo posebno naši hoteli bi se hotelski in razmi drugi obrati zabavnega značaja oživili z izdajanjem nakaznic, ki vsebujejo pravico na okusno kosilo ali večerjo s steklenico vina, na plesno ali drugo zabavo. Tako nakaznico lahko kupec izroči kot božično ali drugo darilo prijateljskemu zakonskemu paru, prijatelju ali svoji prijateljici. Ta delikaten način obdarovanja bi gotovo našel odmev v javnosti, ker bi se tako omogočilo mnogim, ki si sicer ne morejo privoščiti kake vesele ure, obisk zabavnih lokalov, ne da bj jim bilo treba veleti, kdo jim je naklonil to ve-selije. Oživeli bi pa tudi naši tujsko-pro-metni kraji, kamor bi se posestnik take nakaznice laže odločil napraviti svoj nedeljski izlet. Hotelski in drugi zabavni obrati bi se s podaritvljo takih nakaznic ob posebnih prilikah na lep način oddolžili svojim stalnim gostom, obenem bi pa s tem vršili za svoj obrat uspešno reklamo
♦	»Allegro« aparat za brušenje. Zunanjost je zelo važna za človeka in zaradi tega se v vsem civiliziranem svetu posveča tolika pozornost britju. Ko so iznašli aparate za britje, so se začeli ljudje v ve liko večji množini briti sami. Z aparatom le omosročeno lahko |n tudi vsem zdravstvenim predpisom odgovarjajoče britje Stalno izmenjevanje rezil pa b; predstavljalo precejšen izdatek. Industrija Allegro Emmenbriicke v Švici pa izdeluje že več let aparat za brušenje, ki zaradi svoje iz-borne kakovosti služi več let. S tem aparatom se lahko brusijo navadna in dvojna rezila brivskih aparatov. Vsi, ki se sami brijeio. rabijo tak anarat za brušenj?
♦	Obleke in klobuke kemično fistj, barva, plisira in lika tovarna Joe. Reich.
♦	Primerjajte »Diana« pasto za zobe s katerikoli drugo, pa boste »talno samo njo uporabljali Cena: normalna tuba & Din. dvojna tuba 8 Din.
♦	»Franz Josefova« grenčica povzroči lahko odvajanje.	_
NAMIZNA VINA
priznano dobra, tudi na litre, priporoča staroznana delikatesa - bnffet JANO, Židovska ulica L	15291
Čudovite uspehe dosežete z liker-esenca-mi, ki so pripravljene za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega nuna
Dobite jih v drogerijah RANC, Ljubljana m Maribor.	15373
Namesto posebnih daril nudi »DAJ — DAM« za polovično ceno v Bruslju odlikovana vina v buteljkah po Din 15.—.
Zaloga dr. Čemetovega Poslovnega koledarja 1933 se manjša. Sedaj ga še dobite, ne odlašajte. Din 30.— v trgovinah.	15257
Ker opuščamo
DAMSKE OBLEKE
razprodajamo iste
po polovičnih cenah
K. SOSS, MESTNI TRG 18—19	15843
Iz Lltihlfane
o_ Prispevki delodajalcev in delojemalcev za podpiranje brezposelnih se že pridno pobirajo po mestnih, za to določenih uslužbencih. Večina delodajalcev plača brez prigovora. Le nekateri delodajalci, ki imajy vajence, se branijo plačati prispevke zanje, češ, da vajenci nič ne zaslužijo in da zato niso dolžni zanje plačevati prispevke. Treba pa je pomisliti, da vajenec svojemu mojstru le precej Koristi s svojim delom, zlasti v zadnjih ie-tih uka. Redki so med vajenci, ki imajo stanovanja in hrano pr.i gospodarjih, še redkejši, ki bi dobivali obleko Večina va^ Jencev Je ia revnih rodbin in jih mora občina med časom nka podpirati zlasti % obleko. Upravičeno je torej, da mojstri prispevajo tudi za svoje vajence, čim ve£ bo dobila Pomožna akcija prispevkov, tem več revežev bo podipirala in tem bolj bo. do razbremenjeni privatniki, ker bodo lahko prosilce odklanjali in jih navajali os mestni soclalno-politični urad, naj se tamkaj zglašajo za delo, in če tega ne bodo mogli dobiti, pa za podporo, če &o upravi-čeni dobivati Jo v Ljubljani.
Šolski otroci
so najbolj izpostavljeni nalezljivim boleznim. Proti vhalanju klic skozi duplini ust grla vam bodo najbolj pomagale priljubljene
Dobivajo se V vseh lekarnah.
Cena velikega zavojčka Din 15; cena malega zavojčka Din 8.
u— Ne žalite nabiralcev prispevkov za pomožno akcijo, Nekao dni že pobirajo mestni uslužbenci prispevke delodajalcev in delojemalcev, pri večini strank so prav vljudno sprejeti ln se jim plačajo zneski proti potrdilu brez ugovora, če se v decembru število uslužbencev ne ujema s stanjem zavarovancev pri bolniški blagajni v novembru, se zadeva kar aa licu mesta lahko uredi proti potrdilu delodajalca, nabiralec pa kasira denar v zmanjšani al( zvečani odmeri. Zgodilo pa se je že nekaj primerov, da so delodajalci z ža. Igivimi opazkami ln priimki napadli nabiralce, čeprav ti povsod nastopajo kar naj-vljudnejše. Prosimo vse prizadete, če že nočejo plačevati izkazanih zneskov, da mirno ln vljudno odklanjajo plačilo in ne žalijo uslužbencev, ki vrše svojo ne prav prijetno nalogo izven svojega službenega časa ln Jim tako plačilo za njčhovo po» žrtvovalnost gotov0 zagreni delo, d^ ?ra kljub vsej dobri volji ne moTejo več nar daljevatl z isto vnemo, s katero so ga pričeli če bi se tak) izpadi le še ponavljali, bo morala Pomožna akcija take primere imeti v evidenci Pomožna akcija nikogar ae siM, ampak poziva vse dobro misleče, naj prostovoljno darujejo. Organizacije delodajalcev in delojemalcev so pristale na to akcijo in če se ji njihovi člani odzovejo, je to le znamenje njihove discipliniranosti in v čast članom kakor organizacijam
VEDNO NAJBOLJŠE
in najcenejše nogavice kakor čudi vse modne potrebščine pri M. PIBNATU, Sv. Petra cesta 22.	377
Na^i modemi trgovci ao z neverjetno rafmiran m okusom uredili svoje izložbe za božični teden. Vsakdo mora priznati odličen okus naših izložbenih aranžer-jev, ki najdejo za vsako stroko uprav umetniške načrte, ki jih tudi zvedejo. Me, ndli smo da bi bilo prav težko aranžirati lepe Izložbe za električne potrebščine in za električna svetlobna telesa. Elektroindustrija d. d. na Gosposvetska cesti pa je dokazala, da se da tudi v tej stroki pokazati kraser arangement izložb Izložba svetlobnih teles te industrije zasluži vse priznanje kaker tudi vsak posamezen predmet, ki ga je razstavila v svoja izložbi, že izložba sama pove da je ta tvrdka v stanju, najmoderneje opremita palače in stanovanjske hiše z vsemi električnimi potrebščinami zlasti pa še z vsemi potrebščinami za razsvetljavo. Izložbo si ogleduje vedno mnogo pasantov.
u— Pretirane vesti o poravnavah uglednih ljubljanskih trgovcev se zadnje dni kolportirajo po LJubljani Ker so te vesti neresnične, se opozarjajo vsi oni. ki jih širijo z namenom da b; škodovali poedi-nim trgovcem na ugledu in časti In vobče ljubljanskemu treovstvu. da preneha širiti te vesti, ker se bo sicer orot. npm sodno nastopilo Smatramo za potrebno ugotoviti, da nikakor nI na mestu če se v času. ko naša trgovina rvrPživHa hude težave ln Be bori s številnim1 nenrillkami ki ovirajo normalen poslovni notek / 'ažnim' informacijam) škoduie treovinl na ugledu in kreditu ter se Spodjeda jo osnove solidnega poslovanja Predsedstvo Združenja t* Bovcev.

Slamič že zna urediti, maj bo praznik ali post, da izborno počutiti itnora vsak njegov se gost.
15072
u— Iz bioskopov. Za božič borno gledali novo Stolzovo delo »Zvezde z neba«. Re-&ral je Geza Bolvary, ki je režUa znane filmske operete »Ljuibavnd regiment«, >Tango ljubezni«. Pesmi je konec« ter »Pesem, poljub, dekle«. Nastopajo v tej opereti Liane Haiid, Gustav Frohlich in Szoke Szakall. Tako bo za božične praznike v Elitnem knu Matici res smeha in zabave v zvrhani meri Premiera bo jutri. — N°v film Iz življenja džungle borno vide Ji t kinu Ideal od jutri. Imenuje se »Maradlu« in spominja rta slavni film »Trader Horn«. Tudi ta film je ameriško delo in kaže življenje na otoku Borneu, kier vloda v razkošni palači mlad knez. ki 3e zaljubi v belo ženo in jo hoče imeti za ženo. Film je vseskozi napet, najstrašnejši je pa prizor bruhanje starega vulkana, ki zaMje z lavo prestolnico mogočnega kneza.
u— Umetnostna ra-zstava v Jalcc^čevem paviljonu je odnrta vsak dan od 10. do 16. ure. Paviljon je toplo zakurjen. Ves dan igra radio. Za božič se nudil prav lepa prilika nakupa umetnin. Razstavlja 25 umetnikov 125 slik in kipov.
u_ Društvo ^Soča« v LJubljani se naj-Iskreneje zahvaljuje vsem tvrdkam ln posameznikom, ki so karkoli darovali za letošnjo društveno božičnico in s t*n pri-pomogl'1, da so bili lahko oboarovanl revni in potrebni.
u_ Za fcožlnico siromašnih otrok je darovala ga. Vida dr. Grablovčeva 100 Din. Srčna hvala!
u_ Pogrešani dekleti. Pred dnevt Je od-čila neznanokam od svojega gospodarja, posestnika Franceta Peteree v Dobrunjah pri Ljubljani, 15 letna Terezija Uršičeva, ki je služila tam kot pestunja. Uršičevo je dobil Peterca iz banovlnskega dečjega doma v I/Subijani. Pogrešano dekle je srednje rcočne postave, za svojo starost dobro razvito, rdečega polnega obraza, črnih postriženih las ter je oblečena v siv plašč, na glavi pa ima modro čepico. Z Izgovorom, da gre k zdravniku, je odšla od doma pred dnevi okrog 22 let stara Ivana Novakova iz Lok ipri Trbovljah. Ker je bila v zadnjem časn bolehna, ni izključeno, da se ji je pripetila kaka nesreča
u_ Raznašalcl božičnih drevesc mod seboj. Na Kongresnem trgu, kjer je zrasel pravcati smrečji gozd, so iztaknili števil-brezposelni priložnostni zaslužek. Nastavljajo se tam kar v gručah in iščejo prilike, da se ponuditio kupovalcem božičnih drevesc in jim odnašajo kupljena drevesca na njihove domove. Seveda pa vlada tudi tukaj velika konkurenca, zaraidi česar je prišlo včeraj med temi priložnostnim; zaslužkarji, v ostalem res samimi reveži, do pravcatega haloja. Baš zaradi konkurence je nastal meč raznašalci drevesc okrog 15. hud prepir in naenkrat so pričele leteti tudi klofute, nakar jo je cela velika druščina ubrala v diru proti leseni stojnici v parku, da se tam s^oprlme^o. ženska, ki prodaja slaščice v baraki, je v domnevi, da ji nameravajo odnesti njeno Nago, stopila na prag in se postavila z metlo v bran. Dogodek je povzročil med •občinstvom pravo senzacijo, tamkaj so se začele zbirati cele gruče pasantov, ki so pač imele svojo zabavo, zlasti pri pogledu na hudo mamico in na prerekajoče se moške, ki so se pa po kratkem pretepu pomirili in odšli posamič znova na oprezovanje za zaslužkom.
u— Roparski napad. Ivana Lavriča Je ustavil ipredsnočnj^m v Trnovem neznan, okrog 20 let star moški in se mu pridružil. Ko sta prišla med brezpomembnim pogovorom po Sodarski ulici ln naprej na piano, »e je moški nenadoma ustav,1] ln udaril i^avr.iča z železnim predmetom po glavi, tako hudo, da ga je omamil. Nato mu je segel v hlačni žep ln mu ukradel rjavo usnjato denarnico s 115 Din. Roparski napadalec pa nI bil zadovoljen s tem, marveč mu je ukradel tudi cigaretno dozo, nakar je pobegnil v noč.
14 dni
(he$ pCačno
na monju
m sicer v Splitu v hotelu Central (lHstnik Mate Matic) se bo solnčil in krepil v prihodnji letoviški sezoni tisti, ki bo znal v kratkih, jedrnatih besedah najlepše opisati svoje vtise o filmu
lite Ceclif a
/eee
otokov
To filmsko visoko pesem o krasotah našega Jadrana bomo videli med božičnimi prazniki v Elitnem kinu Matici. Opise vtisov je treba poslati do 30. t. m. upravi Elitnega kina Matice. Posebna žirija bo določila, kateri opis je najboljši.
i
u_ Dolgi prsti povsod. Zdajle pred prazniki so postali dolgoprstnežj še podjetnej-ši. Gredo za vsem,; stvarmi, ki jih dosežejo Neznan nopoštenjakovič se je hotel oskrbeti za pravnike s kokošijo pečenko m je stopil ponjo na dvorišče Franceta Kneza v Rožn. doiini; odnesel je dve kokoši Včeraj ponoči je bilo vlomljeno na Vodnikovem trgu v zaklenjen zaboj s čevlji last Marije Smrečnikove Tat se je oskrbel z dvema paroma suknjenih copat in pa štirim-, pari nizkih copat te kamelje dlake Kuharici Mariji Vrtovškovi Je ne kdo ukradel med nakunovanlem 'na tre« iz plašča črno usnjato denarnico in okrog 3S0 Din gotovine Z dvorišča Julije Lazar-jeve v Rožni dolini pa je odnesel nekdo več tamkaj se sušečih prtov, vrednih 200 Din. Dalje je bilo ukradenih v Ljubljani te dni raznim lastnikom okrog 1? koles.
a_ ženska založba Belo-moch-a knjižnica
je pripravila sa članice predplačnice 20 Din izdaje sa 1. 1931 »Nadomestilno izda»jo< z naslednjimi knjigami: »Rdeče kamelije«, Dore Grudnove (novo) Uganke Kokalj-že-Ijeznove (novo), »Na Gorenščem Je f letno« Maniee Komanov«, .Vladka, Mitka in Mi-rica« Zofke Kvedrove. Prosimo cenj naročnice predplačnice, da pridejo po knjige v pisarno Atene, Dunajska cesta la-II, kjer dobe tudi novo izvirno družabno Igro »Pot po Jugoslaviji«, t umetniškim,; ilustracijami akad. slikarja, prof. M. šubica, po tekstu priznane mladinske pisateljice Marije Jezernikove.
u_ Dobavo pisarn l&kl h potrebščin razpisuje mestna občina ljubljanska za 1. 1903 za mestne urade tn podjetja. Dobavni pogofc ln drugi pripomočki se dobe v mestnem gospodarskem uradu, soba 12. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v mestnem gospodarskem nradu, »oba 12, do 22. januarja opoldne. Ponudbe morajo biti zapečatene in opremljene z nadnisom »Pisarniške potrebščine za 1. 19>33.«
če hočeš dobro musko
imet, kupuj pri RADIO'
DOBERLET
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta štev. 7 ZASTOPSTVO:
Telefunken ^ Siemens
aparatov.
15342
u— Obleke po najnižji ceni. Produkcija oblek v Tekstilni industriji d. d. v Varaž-dinu je v Jugoslaviji nekaj svojevrstnega, kakor je n. pr. produkcija avtomobilov v Fordovih tovarnah ali pa produkcija čevljev pri Bat'i. Izdelki nizkih cen in izbor-ne kakovosti se lahko dosežejo samo s pomočjo izbornega produkcijskega sistema. Po takem sistemu je urejena tudi imenovana industrija, ki se je uveljavila že po vseh večjih krajih s svojimi oblekami znamke »Tivar«. Cene so tako nizke, da se kupci kar čudijo. To je omogočeno z vzorno ureditvijo tovarne, ki sama izdeluje vse potrebščine za obleke ter silno ekonomično izrablja čas in delovne sile. Iz izdelanega blaga se krojijo obleke za dečke in gospode vseh vrst in krojev Vse se izvršuje na tako zvanem letečem traku od tkalnega stroja do Izgotovljene obleke v likalnlci ln oddelku za razpoši- j ijanje Važno pa je to, da pridejo izdelki v roke konsumentov naravnost brez vsakega posredovanja. 2e v tovarni so za vse vrste dolojene stalne cene in po teh cenah se tudi brez vsakega tudi najmanjšega pribitka prodaja v prodajalnah »Ti-var« oblek. V Ljubljani sta taki prodajalni na Sv. Petra cestj pri mestnem kopališču in na Mestnem trgu št. 3, kjer so na razpolago oblačila vseh vrst, za dečke in gospode, kakor so prisipela iz tovarne.
u_ Bož'čna darila — višek okusa — vodile« pisemski papir, polnilna peresa BONAČ, šelenburgova.
u_ Drsališče SK MIHJe ob Celovški cesti se pripravlja in bo ob povoljnem vremenu že jutri otvorjeno. Sezonske vstopnice se dobe po lanskih cenah v trgovini A. Goreč, Dunajska cesta. Primerno božično darilo za mladino in športnika'
u— Sokol i Ljubljana — Tabor priredi r soboto 31. t m. ob 20. svoj običajni »Silvestrov večer« v vseh prostorih na Taboru. Po redu bogata prireditev, polna ša_ Ijivo-zbadljivih kupletov itd. bo nudila vsakemu posetniku lepo razvedrilo. Opozarjamo bratsko članstvo na to prireditev, želeč mu vesel in srečen božič. Zdravo!
u_ S. O. >Preporod« Zadnja letošnja plesna vaja bo drevi 23. t. m. v Trgovskem domu. Začetek točno ob pol 20 na kar se opozarjajo zlasti novinci. Poučeval bo g Jenko, igral pa priznani »Ronny jazz« Vstop dovoljen le dijakom in po članih vpeljanim gostom.
u— Gostilna »Bobenček« priporoča dobra bizeljska vina, kraški teran ln vsak petek namočeno polenovko.
u— Božična darila od finega najfinejše, od lepega najlepše nudi M. TI ČAR, Ljubljana.
Iz Maribora
a_ Na državni trgovski akademij* se Je
včeraj končalo prvo polletje. Z odličnim uspehom Je izdelala ena učenka, s prav dobrim 7 z dobrim 51, z zadostnim 7 z nezadostnim pa 65. Zaradi bolezni 4 učenci in učenke niso bili ocenjeni. Med semestrom so izstopU; trije učenci, eden je pa umrl.
a— Promovlral Je za doktorja prava g.
Karel Jančič, znani mariborski športnik, novomeški sodnik in agllni član mariborskega železničarskega kluba, čestitamo!
a— Delavske razlike plač iz leta 1923-24 so pričeli te dni Izplačevati železniškim delavcem. Za enkrat sicer samo 10 odst. od celotne razlike, vendar je pričakovati, da bodo sčasoma kljub vsem denarnim težkočam našli sredstva, da pridejo naši železniški delavci do svojih razlik, na katere čakajo že dolga leta. Za izplačilo vo di energično borbo Združenje narodnih železničarjev, kateremu je uspelo doseči, da se razlike vendar že izplačujejo
a— Za pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora so darovali: Neimenovani 1000 Din. dr. Karl;r 500 Din, dr. To-mažič 500 Din, dr Vraber 200 Din, R. Ja» nežnč 300 Din. F. Casl 250 Din, dr. Močnik 100 Din, A- Sirak 100 Din. J. Fredl 500 Din, Pimter & Lenard 2000 Din, G. Bern-hard 100 Din, D Rosna 100 Din, I. in A Ašič 250 Din, A. Poš 100 Din, G. Valjale 100 Din, D. Tomibak 200 Din, A Šprageff 100 Din. J. Femelj 300 Din, M. Lenoe 100 Din, F. Teiohert 100 Din. T-Rišavy 100 Din. J. Pipuž 100 Din, upirava posestva »Hausarapacher« voz krompirja, F Majer 18 kosov raznega mamifakturne-ga blaga In I. Sošterič obleko, perilo in obutev
a— Precej razburjenja je povzročili pred-včerašn jim dopoldne neki konj. ki je zdivjal in dirjal z vozom vred iz Dvofa-kove ulice oe7 državn.i most na Glavni trg. kjer so ga pasanti komaj s silo usta* vili. K sreči je bila cesta v tem Pasu prosta in n? prišlo do nobene nesreče
a— Napad na kolesarja Ko 6e je neljal pr^dsinoenjim okrog 21- delavec Matija Kodri? iz Kopernikove ulice s ko^om po Aleksandrovi cesti proti domu, so ga ne-
nadoma napad® na Aleksandrovi cesti pred poslopjem novo ograjene carinske pošte trije neznani mtedeničd m se je moral na njihovo zahtevo ustaviti ter stopiti s kolesa Tedaj pa ao g« kaT oa lepem močno oklofuitah. nakar so pobegnili v smerr- proti (Cošakom.
a— S kropom Se je polil. Po nesrečnem naključju j<s zlil na sebi veliko posodo kropa 11 letni posestnikov sin Štefan Pau--ko iz Podove ter se strašno opekel po vsem telesu Prepeljan je bil v marbor-sko bolnišnico, kjer pa Lrr.ajo zdravn ki ie malo upanja, da jim bo uspelo ohraniti ga pri življen ju.
a— Čudna tatvina V predpretekli noči je neznan tat nasilno odprl izložbeno reklamno omarico fotografa Maver j a na vrt' ni ograji pivovarne »Union« in odnesel iz rsie vse slike, vredne okrog 300 Dn Oči-vidmo je hotel tat imeti eno izmed lepih razstavljenih slik. pa jc zaradi tega, da stvar ne bi postala na ta način očitna, odnesel tudi vse ostale a<ike
Iz Celja
e— P.sateli dr. Anton Novačan, odpravnik poslov jugosloveruskega poslaništva v Kairu, se mudi v privatnih zadevah v Celju ta se vrne te dni na svoje službeno mesto.
e— Predavanje o Norveški. V ponedeljek 19. t. m. zvečer je predaval g. dr. B. škerlj iz Ljubljane na Ljudskem vseučilišču v Celju o Norveški, številne poslušalce je ob predvajanju lepih skioptičnih slik povedel z juga dežele po kopnem in po morju skozi Oslo. Bergen in drugih mest do Karamerfessta ta do Nordkapa, skrajne severne točke evropske celine. Opisoval je gospodarske razmere, prirodne posebnosti in prebivalstvo Norveške, germanske Norvežane in mongoliidme Lamonce. V božičnih počitnicah na Ljudskem vseučilišču ne bo predavanj. Prihodnje predavanje bo v sredo 11. januarja.
Le&e svež.z bmtbtmfere
fini bonboni in razni božični obeski lastnega tovarniškega izdelka po ugodnih cenah pn tvrdki ANTON FAZARINC, Celje. 15103
e— Božična številka »Nove IK>bes bo te-
š£«. v soboto 24. t m. dopoldne.
e— Božična obdaritev revne dece. Odboru državne krajevne zaščite dece in m'.a-dne je z dobro zasnovano akcijo us&eio, da je nabral 9.650 Din za božfčno obdaritev revne dece. Občina Celje-okolica je da^ rovala 3.000 Din, banska uprava dravske banovine, megtaa občina celjiska, R/ieči križ in Mestna hranilnica v Celju po 1500 Din, Ljudska posojilni;ca 500 Dn in Celjc-ka posojilnica 150 Din. Poleg tega Je društvo poklonilo iz svojih prihrankov 4350 Din, tako da znaša Skuipna vsota 14.000 D?n, Vsaka šola je prejela 3.500 Din. Otroci bodo Obdarovani za bočič v šoiaJi, ker lahko te najlbolje presodijo razmere in potrebe posamezr/kov. Odbor krajevne zaščite vsem dobrotnikom revne dece naj-iskrenejšo zahvalo.
Halo!	Halo!
Vsak dan sveže čajno pecivo, druge slaščice ter priznani tirolski kruh (Kletzenbrott) dobite pri Kari Mantel, slaščičarna, Gosposka 16, CELJE!	15352
e— Oelovnd trg. Pri cei^fel e&spozituri javne borze dela se Je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 192 brezposelnih (181 moških in 31 žeaslk), posredovanj Je bilo zvršenih 91 (za 75 moških in 16 žensk), dne 20. L m. pa je oslalo v evidenci 814 brezposelnih (705 mcšikih in 109 žeutJk) napram 735 (624 moškim in 11 ženskam) 10. L m. število brezsposelndh stalno narašča. Delo je na razrpolago za 3 mizarje, 2 hlapu ca, 1 mizarskega vajenca, 5 sUižkinj, 2 kmečki dekli in 1 kuharico.
e— Izprememba posesti. Vilo podpolkovnika v p. g. Lemaiča v Aškerčevi ulici je kupil pisatelj g. dr. Anton Novačan, odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva v Kairu.
e— Nesreča ta n»pa<L V sredo Je padJa 11-letna hčerka uradnika Edita Krušičeva. iiz Celja tako nesrečno, da se je močno poškodovala po desnem stegnu. V škofji vasi pri Celju je neki delavec napadel 25-let-nega posestnikovega sina Karla Kolarja in ga mdarU z ročico s tako silo po desnici, da mu je zlomil podlehtnioo. Krušičeva in Kolar se zdravita v celjski bolnici.
e— Policijske vesti. Trgovki ge. Josipind Vranjekovi je nekdo ukradel iz predsobe njenega stanovanja v Trubarjevi ulici 5. svetlo rjav damski plašč in rjavo aktovko. Kolo, ki ga je 18. t. m. nekdo odpeljal hišnemu posestniku Simonu Naratu iz Nove vasi pri Celju izpred neke gostilne na Kralja Petra cesbi, so našli pred delavnico nekega mehanika na Dečkovem trgu. Kolo so vrnili lastniku.
e— Pasjj kontumac. Sresko načelstvo v Celju je razglasilo za občine Celje okolico, Veliko Pirešico in Polzelo srteg pasj: kontumac. ker se je ugotovilo, da se je klatil po občinah Veliki Pirešici in Celju-okolici stekel pes, ki je ogr zel več oseb in psov. V omenjenih občinah morajo biti
Velefilm bajnega orijentalskega čara! — Velefilm napete vsebine kot Trader Horn! — Na tisoče in tisoče sodelujočih! — Opasne borbe s krokodili, tigri, leopardi in ogromnimi kačami. Bela žena v ujetništvu mogočnega maharadže in njen drzen beg preko opasne reke, polne pošastnih krokodilov. — Izbruh starega vulkana!
Vse to ln še mnogo drugih vele-napetih senzacij vam bo nudil naš božični spored
Maradu
Zvočni kino IDEAL
REVMATIČNE BOLEZNI
lahko odpravite
naj bodo v mišicah ali v sklepih. SLOANOV LINIMENT vam jih odstrani. Brez vdrgavanja takoj prodre, greje ln umiri. Ne trpite, imejte vedno pri roki steklenico. Porabljajte mast SIX>AN proti revmatizma, isbiasa, bolečinam v križu, bolečinam v ledjih, bolečinam kon-tuzije ln distorzije in zoper vse vrste bolečin v mišičevju.
Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah.
SL@AK-©v LINIMENT
odpravi bolečine
Odobreno od Min. Soc. pol. in Nar. zdr. S. Br. 4497 od 15. marca 1932.
402
psi, ki niso varno priklenjeni pri hiši, opremljeni s sigurnimi nagobčniki in vrvicami. V mestu Celju ie od 22. t. m. uveden navaden pasji kontumac; pse Je treba opremiti z nagobčniki, če pa so brez nagobčnikov, jih je treba voditi na vrvici. Vse pse v mestu Celju je treba do 25. t. m. prijaviti mesenemu načelstvu, soba št. 20. Za časa kontumaca se psi ne smejo vodti v javne lokale. Konjač ima nalog, da uniči vse pse in mačke, ki jih zaloti nezavarovane ali nezadostno zavarovane.
e— V celjski dvorani Celjskega doma se vrše zadnje priprave za otvoritev novega
zvočnega kina, ki se do imenoval Elitni kino Union. Dvorano so docela preuredili, razkošno opremili in namestili številne okusne tapete Kino .si ie nabavil izvrstno zvočno aparaturo ter posebno kurjavo. Celje bo imelo torej sedaj dva zvočna kinematografa, Mestni krno s koncesijo mestne občine in Elitni kino LTnion s koncesijo društva »Celjski dom«.
e— Mestni kino Danes ob 20.30 izvrstni sinhroniziram zvočni film »Nevarna ljubica«. V glavnih vlogah slovita umetnika Willy Forst in Marlene Dietiich.
Ii žlvlienia na
11 škofje Loke
§1— Odhod vzornega uradnika. Od škofje Loke se je poslovil davčni uradnik g. Karel Machtig, prijeten družabnik in zaveden Sokol. Na novem službenem mestu v Ljubljani želimo njemu in družini mnogo zadovoljstva.
šl— Socialno delo KJS. Na praznik uedinjenja so obdarovale naše Kolašice 64 najrevnejših šolarjev. Za božične praznike so pa poklonile gospe v KJS ubožnim materam in ženicam čez 200 kg bele moke.
ši— Da se beračenje čim bolj omeji je
pričelo orožništvo zasledova-ti vse tujce. Homanov skedenj, ki je bil nekaj dni pravo pribežališče sumljivih ljudi, so do kraja izčistili. Ob neki priliki so imeli na občinski stražnici kar 12 moških in žensk. Pri pregledu so ugotovili, da so bili med njimi trije, ki so jih Iskale oblastva. Pred kratkim so pritirali na stražnico kar 25 ljudi, zbranih z vseh vetrov, a domačina niti enega Tudi kapucinski ln uršulinski samostan sta bila naprošena, naj podpirata znane reveže. Ker se resno želi, da bi imela zadevna akcija uspeh, se je vršil v sredo v škofji Loki pomenek vodnikov orožniških postaj iz vsega okraja. Pripominjamo, da ima mesto vse svoie uboge v sirotišnici tn je tedaj pokret za omejitev beračenja tudi s tega vidika popolnoma na mestu.
il— Fi|ateHstl6n| klub «e je nameraval ustanoviti za škofjo Loko. Na sestanku pri Otetu pa Je bilo tako malo udeležencev, da z ustanovitvijo tega kluba vsaj zaenkrat ne bo nič.
Iz Trbovel)
t— Otroci iz zagorskega šolskega oko. liša bodo morali obiskovati šolo v Zagorju.
Ob trboveljski občinski meji leže naselja Bevško, Sv. Urh in Prapreče. Ker so ti kraji mnogo bliže Trbovljam kakor Zagorju, so obiskovali šoloobvezni otroci iz teh krajev osnovno šolo v Trbovljah—Vode. Zagorska občina je zaradi tega prispevala k proračunu krajevnega šolskega odbora Trbovlje—Vode primeren znesek, ki je znašal pred dvema letoma okrog 9000 Din. Proti temu se je svoječasno pritožila TPD in iz občinskega proračuna občine Zagorje je bil ta znesek črtan, zaradi česar je krajevni šolski odbor Trbovlje— Vode soglasno sklenil, da bodo morali otroci iz teh naselij odslej obiskovati šolo v Zagorju, kamor pa bodo imeli še enkrat daljšo pot. Pri tem bodo najbolj trpeli otroci posebno v zimskem času. Pri tej priliki pa se je tudi pokazalo, kako nujno bi bila potrebna korektura občinske meje med omenjenima občinama. Ko se bo izvedel novi občinski zakon in se bodo Izvršile pre-grupacije občin, takrat naj bi se razmišljalo tudi o tem.
t— Občni zbor strelske družine 96 J6 vršil v petek zvečer v Volkerjevi gostilni. Predsednik inž. Cotič je podal kratek preeled delovanja od ustanovitve do danes. Drušlvo šteie 71 članov, kar je za današnje razmere gotovo lep uspeh. Strelišče je urejeno. Največjo zasluso za to imata TPD in podjetnik S. Hauck, ki gTfsta družini v vsakem pogledu na roko. Slovesne otvoritve strelišča se je udeležilo veliko prebivalstva, največ iz delavskih vret, kar dokazuje, da vlada ?a strelski pokret. ki je skozi in skozi patrioti-čen, tudi med delavstvom veliko zanimanje, četudi se zaradi težavnih gospodarskih razmer ne more v tem pokretu udejstvovati tako, kakor bi ee morda rado. G. predsednik
je dotaknil tudi incidenta s pevovodjo Mladinskega zbora e. Š. in izpada v »Pohodu« Razvila se je obširna debata, v kateri se ie zadeva vsestransko razčistila in je dobil predsednik inž Cotič od občnega zbora popolno zadošrenie Po poročilih ostalih funkcionarjev so bili izvoljeni: predsedn;k inž. Cotič. podpredsednik inž. Štefe, tajnik Ravnikar, blagajnik Bereer, odborniki: Pust, Kol-bezen. Omerzu. češčut, Meško. Novak, Mi-klavoič in Grosar. Članarina ostane B Din mesečno. Pri slučajnostih je bil izvoljen za častnega člana družine generalni ravnatelj TPD g. Skubic. Pozimi se bo uvedlo sobno streljanje.
t— Sokolsko gledališče je v nedeljo zvečer uprizorilo Nušičevo veseloigro »Go6pa ministrica«. Dvorana je bila razprodana. Glavno ulogo je podala gdč. Ramovševa gotovo r.ad V9e posrečeno in brez vsakega pretiravanja. Simo Popoviča je podal g. Kodrič dostojanstveno prav dobro. Izvrstno je igrala razposajenega sinčka gdč Urbančičeva. Tudi ostale uloge so bile v prav dobrih rokah, posebno ujec Vaso (Mahkota). Dara (Cukjatije-va). Čeda (Vončina). dr. Ninkovič (Frever). Todorovič (Rihar). Pera (Plavšak) in sorodstvo ge. ministrke. ki je že ob svojem nssto pu vzbudilo salve smeha Tudi vsi ostali igralci so izvedli svoie uloge kar najbolje. Občinstvo se je izborno zabavalo in splošna želja je. da se igra ponori
t— Napis? na rudniški restavraciji so izginili. Prejšnji rudniški ravnatelj je pustil napraviti na prenovljeni rudniški restavraciji nad vhodi napise, ki so določali,
skozi katere vhode smejo uradniki, pod-uradniki in delavci. Ti napisi, ki gotovo niso bili primein sedanji dobi, so povzročali, da so se gost"'e izogibali rudniške restavracije, kar jc tudi razumljivo, saj si nihče ne bo pustil diktirat:, kam bo hodil pit za svoj dena:. Sedanji rudniški ravnatelj g. inž. Lcskot je odredil, da se ti napisi odstranijo.
Iz Krškega
kr— Lepo šolsko slzvje. Meščanska in osnovna šola sta proslavili rojstni dan Nj. Vel. kralja skupno v sc.f:ok-k.i dvorani. Za uvod so zapeli učenci in učenke pod vodstvom gospe Levstikove vzorno in prisrčno »Zdravo kralj«.. Telovadni nastop deklic s spremljevanjem klavirja pod vodstvom učitelja g. Raka jes bil odličen. Detklamacije so bile podane z razumevanjem in toploto. Dopoldanska proslava se j« zaključila z uprizoritvijo pravljične igre »Jurček«. V soboto zvečer in nedeljo popoldne je penovil Podmladek RK meščanske šole v sokolski dvorani, obakrat za odrasle, imenovano pravljično igro s petjem m orkestrom, ki je privabila v dvorano »koraj vse 6tarSr naših malčkov, igra je bila podana pod spretnim vodstvom g. Stiplovška vzorno, z njo je bilo zadovoljno staro in mlado. Nad vse j® ugajal Jurček s svojo živahno igro in odličnim petjem, največ simpatij je pa uživala -šaljiva trojica muzikantov, ki je brla neštetokrat aiklamirana pri odprti sceni. Kostume je iT-vr"i.ln tki n<ičr*ii	uč. S^rklnv-ška gdč. Kramaričeva, besedilo za vse pev* ske točke je pa zložil g. dr. Dobo višek. Scenerija, zlasti .pa kostumi in maske nastopajočih, kar je bilo vse delo strok, uč. g. Stiplovška, je bilo odlično; s tako naštudiran® in opremljeno igro bi lahko nastopil brez strahu v vsakem več iem me^tu Rc7->ct ju g. Stiplov^ku na krasnem uspehu čestitamo. ■Med dejanji je igral pod vodstvom g. Pfei-•ferja sokolski orkester, ki je ponovno dokazal, kako zadovoljivo zna izpolniti draga če mučne pavze.
kr— Glasbeni odsek ponovi na Silvestpo-vo prSj-jtbljeno šaloigno »Trije vaški svetniki« v režiji g. dr. Do4x>višfka. Orkester bo takrat presenetil Krčane z novo naštudira-nimi komadi ter z mno^mi drugimi zanimivimi točkami. Naj ne bo Krčana, ki ne bi posetil te prireditve.
Iz Šoštanja
5— Osebna vest. Po kratkem službovanju v Šoštanju odide te dni davčni uraJ-nik g. Kavčič Franc na svoje novo službeno mesto v Krškem
š— Obrtniške vesti. Brivnioo na Prešernovem trgu je po pokojnem brivskem mojstru Josipu Koiaku prevzel g. Lenart Alojz. — Koncesija dimnikarskega mojstra za šoštanjski okoliš je bila pode'jena gospodu Fuchsu Benjaminu. — Pred izpras©-valno komisijo zadruge lesnih, kovinar* skih in sorodnih strok sta napravila minulo nedeljo preizkušnje za mizarske pomočnike pomočnika Deberšek Rudolf in KLančnik Ivan, za slikarskega pomočnika pa Novak Ivan.
š— Izprememba posesti. Znano Orlov© trgovsko hišo na Trgu kralja Petra je k»-pil za 420.000 Dm lastnik Prvega celjskega mestnega mlina g. inž. Rakusch.
š— Dobro je mislil, a slabo je storil Ros Mitin Prokofij, ki služi za hlapica na Pre-volnikovem posestvu v Št. Vidu, ko j« šel ponoči mirit prepir med oskrbnikom Višnerjem ln njegovo ženo. Mirilec je zašel v prepir, iz katerega se je rodil pretep. Ko je Rusu začela huda presti, je zgrabil cepin in z njim udaril Višnerja s tako silo po levici, da mu je zlomil kost pod laktom. Višner se zdravi v slovenjgraškl bolnici
Iz Konjic
nj— Na zadnji seji občinske nprave Je
župan g. Jereb Rado poročal o računskem zaključku za leto 1931. ki izkazuje 33.000 Din prihranka. Od zadev, ki so se obravnavale. je omenrti, da se je občinska uprava soglasno izjavila za krajevno potrebo gostilne Otorepčeve Jožefe v Konjicah. V upravo komune sta se poleg g. Mastnaka Avgusta kot načelnika še določila občinska odbornika gg. Sutter Maks in Koropec Franc. Sklenile se je, da občina ne bo prevzela več javnih reklamnih razglasov za tuje trgovce detajli ste. ker ima občina itak v -ovojem območju dovolj domačih trgovcev.
nj— Sreska pomožna akcija za brezposelne Je pričela delo. Načeiuje akcijskemu odboru g. Gologranc Franc, kateremu stojijo ob strani požrtvovalni gospodje in dame, ki bodo izvršili podrobno delo v najkrajšem času.
nj— »Dve nevesti«, Golarjevo komedijo, je vprizoril Sokol v soboto in v nedeljo v telovadnici. Obe predstavi sta bili lepo obiskani. Igralci so vloge dobro rešili. Pripravlja se za začetek Januarja lutkovna igra. V teku zime bodo še dvakrat nastopili diletantl
Kongresni trg v božičnem odela
Star običaj je že, da se Kongresni trg deset dni pred božičem spremeni v smrekovo drevesnico. Leto za letom vozijo okoličani ta čas v Ljubljano mlado smrečje in se razvije na trgu velika trgovina s temi božičnimi simboli. Vendar se do letos še ni dogodilo, da bi bil ves Kon-
gresni trg tako zatrpan s smrekami, da Je prost le zapadni del, da je po trgu mogoč promet z vozovi. Pa ne le, da je ves trg izpremenjen v smrekov gaj, tudi velik del Zvezde je zastavljen s smrečjem in ker vendar še ni dovolj prostora, so se nekateri prodajalci preselili na Dvorski nasip, ki je sedaj že obnovljen. Ni dvoma, da bodo prodajalci večino drevesc prodali, saj si v teh časih kljub pomanjkanju tudi najrevnejša družina želi božičnega drevesa, da pod njim za kratek čas pozabi brige in težave, ki so jo težile skozi vse preteklo leto.
Iz Hrastnika
b— Sokolsko društvo je priredilo preteklo nedeljo popoldne v okusno okrašeni dvorani Sokolskega doma v proslavo uedi-njenja in rojstnega dne Nj. Vel. kralja akademijo. Zelo skrbno pripravljena aka = demija je obsegala 18 prvovrstnih toik. \'sei točke so navduševale mnogoštevilne obiskovalce. Čast prirediteljem! Vidi se pe, da se tudi naše občinstvo vedno bolj zanima za tovrstne prireditve. Nekateri so 6e pa tudi zavedali, da je preteklo 8 let, odkar je bil otvorjen naš Sokolski dom- Zavedali so se dejstva, kaj bi bile take akademije brez Sokolskega doma. — Pripomnimo še, da je sodelovalo pri akademiji Glasbeno društvo s polnoštevil-nim mešanimi in moškim zborom ter orkestrom.
h— Kino Narodni dom predvaja v bo« žičnih praznikih velefilm »\Vings«.
Iz Ptuja
j— Iz Sodne službe. Sodnik Fraujo Ste-fanciosa se je po daljšem bolezenskem dopustu zopet vrnil ter prevzel pcxsle II spor-nege oddelka na civilnem sodišču. Sodnik dr. Lipie pa je zopet prevzel VI. kazenski oddelek.
j— Napredovanje. Poveljnik ptujske orožniške čete g. Milan Cvetkovič je napredoval v čin majorja. Poročnik Cedomir Stojkovič pa je napredoval v čin kapetana II. stopnje. Vrlima oficirjema iskrene čestitke!
Iz Ljutomera
lj— Učiteljsko zborovanje. Pr;d kratkim je zborovalo Učiteljsko društvo za naš srez. O podrobnem učnem načrtu za višjo narodno šolo je predaval tov. Kotnik Njegovemu izčrpnemu referatu je sledila vsestranske debata. Potem eo prišle na vrsto razne stanovske zadeve Med temi je bila najvažnejša spomenica sekcije JUU 7-a dravsko banovino glede premestitve uči-teljstva, ki je bila soglasno sprejeta. Uči-teljstvo je izreklo poverjeništvu JUU in predsedstvu društva popolno zaupanje.
IZ MOKRONOGA nam pišejo z oz rom na naše svoječasno poiočilo o ondotni bo-žičnici, da je g. Kunz iz Ljubljane obdaril šolske otroke s slaščicami, da pa so glavno obdarovanje (z obleko, obuvalom i. dr.) preskrbele marljive trške Kolašice. ki so v ta namen nabrale 4000 Din.
PODČETRTEK. Tukajšnje prosvetno društvo »Sotla« je priredilo v nedeljo 11. t. m. svojo petdeseto predstavo z uprizoritvijo drame »Trhli dom« Igra je bila podana tako naravno, živo m čustveno, da se je orosilo vsakemu oko. kdorkoli je imel vsaj nekaj razumevanja. Naši igralci so ram dali že veliko lepih predstav, vendar pa je bi! »Trhli dom« krona vseh. ki smo jih doslej videli na odru »Sotle« Vi» delo se je, da 60 se vsi igralci res potrudili in podali svoje težke vloge od prvega do zadnjega odlično. Društva »Sotla« je doletela velika izguba z odhodom učiteljice g. Anice Gabrijelove, ki ie odšla na višjo pedagoško šolo v Zagreb Bila je zelo priljubljena in je marljivo. ne?eb;čno sodelo-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LJubljsnl
Številke za označbo kraja pomenijo: L- čas opazovanja, 2 stanje barometra. 3 temperatura, 4 relativna vlaga v >/», 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v n>m Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
22. decembra
V,jnbljana, 7, 774.2, —3, 90, mirno, megla, —, —; Ljubljana 13, 775.4, —2, 90, mimo, 10, —, —; Maribor 7, 773.2 —2, 90, mirno, 10, —, —; Zagreb 7, 774.0, —1, 90, SSW4, 10, —; Beograd 7, 774.0, —1, 90. mirno, 10, 0.2, dež; Sarajevo 7, 775.3, —4, 90, mirno megla, —, —; Skoplje 7, 776.5, —3, 90, mirno, megla,	SpUt 7, 770.7,
7, 80, mirno, jasno, —; Kumbor 7, 769.5, 4, 90, mirno, jasno, —, —; Rab 7, 769.4, 7, 60, mirno, 1, —; Vi«, 7, 771.1, 9, 90, NNE4, 1, —, —.
Temperatura: Ljubljana —2, —3; Maribor 1, —2; Zagreb 0.0, —1; Beograd 0.0, _1, Sarajevo -2. —4; Skoplj-e 0.0, —4; Split 12. 6; Kumbor 3; Rab 6; Vis —, 8.
Sonce vzhaja ob 7 33. zahaja ob 1*5.21.
Luna vzhaja ob 1.29, zahaja ob 12.18.
vala pri prosvetnem društvo. Želimo ji obilo uspehov z željo, da ob prvi priliki pride zopet k nam. Zapustil nas je tudi g. mr. ph. Viktor Puks, ki nam je bil vselej zvest prijatelj in družabnik. Tudi njemu kličemo tja v daljnje Vinkovce: Na skorajšnje svidenje.
SV. JURIJ V PREKMURJU. Družba sv. Cirila in Mertoda je pos?ala velikodušno darilo za revne otroke tukajšnje osnovne šole. Priredila se je božičnica z dvema igricama in deklemacijami. Po božionici je mai Jezuščefk razdelil darila 65 najsriro« m ašn ejšim otrokom.
TRBOJE. V četrtek je bil n« slovesen način otvorjen zimski kmetijski tečaj v Trbojah pri Smledniku ob navzočnosti gg. županov občin Smlednik, Vogije, Hrastje in Mavčiče, občinskih odbornikov ter šob ekih upraviteljev gg. Rupreta, Travna in Rozmana, nadalje sreskega načelnika dr. Ogrina, sres. kmet. referenta Suštiča in referentov^ pomočnika Martelanca. Udele-
žencev je bilo okrog <50 in sicer samih gospodarjev in odraslih kmečkih mladeničev. Tečaj je otvoril s primernim nagovorom sreski načelnik Kratko je orisal današnji težki položaj bmetstve, ki mu je v teh razmerah tem bolj potrebna strokovna izobrazba. Sreski kmetijski referent je pojasnil postanek in ustroj zimskih kmetijskih tes čajev, ki nudijo kmetovalcem obsežen strokovni pouk in tako nadomeščajo kmetijsko šolo. Takoj nato so se pričela predavanja, ki se bodo danes zaključila-
ŽABNICA. žabničani so znani kot napredka željni gospodarji. Pomladi bodo pri vstopu v vas zidali Zadružni dom. ki bo veljal okoli 200.000 Din. V enonad-stropno stavbo se bodo vselile razne krajevne zadruge. V ozadiju nameravajo namestiti mlin za drobljenje koruze. V prvem nadstropju bodo uradni prostori Kmečke hranilnice in posojilnice. Tudi stanovanje za oskrbnika bo v poslopju. Gradbenemu odboru načeluje g. Porenta. tajniški posli pa so r rokah upravitelja g. Kavčiča.
ŠPORT
Tekme
v korist brezposelnih igračev
Na Štefanov** na igrišču Korotana ob 13: Hermes : Jadran, ob 14.30 Svoboda : Korotan.
Da ne bo ostala Ljubljana za praznike brez vsakih nogometnih prireditev, so se gornji klubi sporazumeti, da kot II. kolo tekem v korist brezposelnim igročem od« igrajo na Štefanovo dve tekmi.
Ker je vstopnina k tem tekmam jako nizka, pričakujemo, da jih bo puiblika — posebno z ozirom na res koristen namen — posetila v velikem številu.
Obe gornji tekmi •><• vršita na novem j igrišču Korotana na Rakovniku-
Viktorija (Zagreb) : Ilirija
Za oba praznika jc povabik v Ljubljano Ilirija zagrebško Viktorijo ki je bila kakor znano najboljši k'ii"b zagTebške lige -v letošnjem državnem tekmovanju ter je vse tri naše vodilne klube v Zagrebu kakor tudi v LjubUjmi in Mariboru porazila. Borbenost zagrebške Viktorije je znana, saj moštvu ni mogel niti Gradjanski do živega in je v obeh tekmah z Viktorijo samo delil točke. Viktorija je bila na prvem mestu v zagrebški Ligi. v državnem prvenstvu se pa kot mlado moštvo zaradi pomanjkanja rutine seved". še ni mogla uveljaviti. Moštvo je tehnično prav 'epo vigrano in ima več izvrstnih igračev, od katerih je v prvi vrsti omeniti srednjega krilca Premerla. ki je hrbtenica vsega moštva in je rudi stalno v d.žavni repre* zentanoi. V napadu je znani golgeter Kornfeld, ki razpolf-ga z razanrirm strelom prav močna je na tudi obramba in odličen vrataT Urh- Viktorija bo nastooila oba dneva proti Iliriji, tekmi se bosta vršili na igrišču Ilirije, pričetek ob 14.30-
Smučarski svet Logarske planote
Logaška planota je ljubljanskim smučarjem najbližji višinski svet, 500 do 800 m nad morjem, težko jim je najti ugodnej'-ših »smučišč visoko in daleč na Gorenjskem.
Visoko ležeči jelkovi gozdovi Srniaka, Hrušice in Požganskega vrha zadržijo kraško burjo, da ne Mzorha naših smučarskih poljan. obenem pa jih ovarujejo tudi toplih južnih vetrov Tako blizu Ljubljane smo, za 14 D"'n pripelje smučarje prvi jutranji vlak v Logatec že cb pol 8. zjutraj. Kar pred postajo natakne smučar smučke, pa že gre. Nobenega drenja in iskanja prenočišč. od jutra do večera lahko smuča po kraških brdih in dolinah.
Smučarski klub Logatec je postavil ob cesti, ki vodi od postaje, pregledno karto »smučarskega sveta logaške planote. Z živo-barvnimi trakovi je zaznamo v amih šest izbranih 2 do 7 ur zamudnih smučarskih tur z navedbo turnega časa. Smučar-izlet-nik pregleda v kratkem vsa ugledna smučišča, ki so označena na karti z belimi ligami in obenem izbere svoiemu treningu odgovarjajočo turo. Začetniki se pa itak ne bodo mogli ločit5 od najbližjih vrhov Ženčka. Sekirice in Koša.
Kot vodniki bodo na razpolago izletnikom naši smučarji, klubu javite prihod, pa vas bodo počakali vodniki na postaji. Z veseljem se boste vračali uživat zimsko sonce naših kraških brd in dolin ter radi priznali, da ni lepa le Gorenjska, temveč tudi naš obmejni notranjski kot z jelkovimi gozdovi in divnimi smučarskimi poljanami
Vsi športni klub; in organizacije ee opozarjajo, da morajo vse objave za božično številko, ki izide v soboto zjutraj, oddati v redakciji najkasneje do danes opoldne. Po 12. uri došle objave bodo brezpogojno izostale.
Razpis mladinske smuške tekme za dr. Gradnikov prehodni kip. SK Ilirija priredi mladinsko črnuško tekmo v nedeljo l- januarja s startom in ciljem za streliščem pod Rožnikom. Tekmuje se v 3 kategorijah io sicer: I. kategorija na cca 6 km za tekmovalce od 16—17 let II. kategorija na cca 2 km dolgi progi za 14—15 let. III. kategorija na cca 1 km od 13 let in mlajši. — Pričetek tekme točno ob 10. Žrebanje ob 8.30 v restavraciji »Rožnodolsko jeze* ro«, kjer je tudi okrepčevalnica in garderoba- Prijave sprejema tvrdka Goreč, palača Ljub. Kred. banke do 31. t. m. do 18. Prinesti je treba tudi starostno potrdilo (rojstni list, dijaška knjižica). Proga bo tekla približno ob Večni poti, višje od g. Herzmana'cyja, kjer je s ta rt. Nato naprej do bivšega igrišča »Panonije«, dalje proti Brdu in nazaj proti Večni poti na cilj. — Tekmuje lahko vsak ne glede na to, ali je član kakega kluba- Darila so določena: za prvaka I. kat. kip Smučarja — darilo g. dr. Gradnika —, prvaki ostalih dveh kategorij dobe maže »znamke *Tempo«. Po* I leg tega prvi trije vsake kategorije tudi diplome. Prehodno darilo g. dr. Gradnika preide v last dotičnega, ki si ga pribori dvakrat zaporedoma ald trikrat v presledkih. Istega sedaj brani Klančik Gregor, član Smuškega kluba Dovje-Mojstrana. ki si ga je pribori! prvikrat lani- Razglasitev rezultatov po končani tekmi v garderobi restavracije Rožnodolsko jezero.
Smučarski klub Ljubljana sporoča, da se bo danes ob 14 aa šolski polikliniki (drž učiteljišče) zd ravni šlo pregled po klubo-vem zdravniku vseh onih tekmovalcev, ki
so se prijavili za II. tečaj na Koprivniku. Ob 20. sestanek za udeležence tečaja v damski sobi kavarne Emona. Zdravniški pregled in sestanek sta obvezna!
Smučarski klub Bloke sporoča vsem ljubiteljem zimskega športa, da se nahaja na Blokah poleg SK Bloke tudi Društvo kmečkih fantov in deklet (e kratico: d. k. f- d.), ki goji poleg svojega prosvetnega dela tudi smučarstvo, a nima z našim klubom ni-kakih poslovnih vezi. Naprošamo vso športno javnost, da pri dopisovanju in objavah v časopisju pazi na naš naslov (s kratico SK Bloke), da ne bi prišlo pri evemtuelnih informacijah glede prehrane, prenočišč, vremenskih poročil itd. do ne= ljubih nesporazumtjenj.
Športno drsališče SK Ilirije bo ob po-voljnih vremenskih razmerah že jutri ali vsaj v nedeljo otvorjeno. Sezonske vstopnice se dobe po lanskih cenah v trgovini A. Goreč na Dunajski cesti. Tudi dnevna vstopn-Via bo enaka kot lani.
Uprava drsališča SK Ilirije ima važno sejo danes ob 18.15 v garderobi drsališča. Vabijo se gg- inž. Bloudek. Ve.rbič, Sturz. Medic. Lajovic, Vodišck.
Hockeyssekcija Ilirije. — Danes ob 19. v klubski sobi kavarne »Evropa« strogo obvezen sestanek igralcev hockeva na^ ledu- Sestanek je izredno važen, ker začnemo s tekmami že 5. januarja in je čas za trening ter sestavo moštva le na kratko odmerjen Poleg dosedanjih gralcev so vabljeni na sestanek vsi perfektni drseči, ki imajo veselje in vo'jo za igranje ho-ckeva. predvsem drsalci-nogometaši'
Plenarni spstanek ljubljanskih sodnikov Sekcije ZNS bo danes ob 20. v posebni sobi restavracije »Pri slonu«. Udeležba obvezna.
ŽSK Hermes (nogometna sekciia). Na praznik 26. t. m. igrajo tile igralen pTOti SK Korotanu: Poženel. Pleš, Klanor k Fer* jam. Kret-c. Glavič. Mihelak, BardUclkv. Zupančič. Primar. Skrrrrnr, Brodntc. Močnik. Zore, rediteliji Prešem. Merjasec Jeglič. Za vse imenovane danes ob 17-30 se-star^k r>ri Beliču. Vs.i toono m sigurno.
ŽSK Hermes Cpingncmg sekciia) v-bi na sestanek ob 19. v posebni sobi gost ne »Pavlet.;č« vse svoje č'"ne fer <?g. Cigier. Lnke/;č. Marinko. Ko?m-k. Sernec ter gdč Otrinovo Gre ra obstoj sekcije. " sk Jadran (■nogomet™ sekci^). Danes ob 20 «e^tanek r»ri Sokli&i- Pridejo naj Logar. Brca- Kosmač. Oven I Notar. O ver II. Prftz^l Zajec. Kern, Katoc. Kocjan. Pe^c Verbič.
SK Jadran. Danes ob ?0 obvezen sestanek za vse člane pri »Matkotu«.
Melodiia 1000 otokov
Božična filmska ptemi"ra ZKD v Elitnem kinu Matici
Za božične praznike nam prinaša ZKD svoj najletoši film. »Melodijo 1000 otokov«, delo mladega celjskega filmskega -mat^r-ja Maksa Osvatiča. Ime avtorja filma ]e Ljubljančanom sicer manj znano, zato pa je mladi umetnik mnogo bolj poznan v tujih filmskih krogih. Nedvomno pa bo ime simpatičnega m nedosegljive lepote naše solnčnega juga navdušenega Celjana Osvatiča zaslovelo tudi po naši domovini.
bo ZKD pokazala občinstvu njegovo prekrasno filmsko delo »Melodijo 1000 otokov«. Maks Osvatič se je že v zgodnji mladosti zanimal za fil^- Angažiran je bil pri družbi »Emelka« v Monakovem. kjer se je zanimal za tehnično stran filma, obenem pa je igral in sodeloval v večjih in manjših vlogah pri neštetih lepih filmih.
Čim se je porodila ideja lastne domače filmske industrije, se je mladi Osvatič vrnil v domovino in zastavil na tem polju vse svoje sile, izkoriščajoč vse svoje pridobitve v inozemstvu. Ena misel mu je bila stalno v glavi: prikazati lepote naše domovine, zlasti našega Jadrana in očarljive Dalmacije. Dolgo se je pripravljal in naposled je čvrsto šel na delo. S svojo filmsko in zvočno kamero je hodil od kraja do kraja, se vozil po morju v posebno najetem čolnu, angažiral igralce, čisto preproste ljudi, iskal stika z mladimi ljudmi, ki so kazali zanimanje za filmsko umetnost, jih učil, vodil in izobraževal, dajal domisleke in navodila ter čvrsto vztrajal na svoji zamisli, da bi ustvaril film, ki bi predočeval našo lepo Dalmacijo kot biser vseh lepot.
Celih šest mescev je trajalo delo. Mnogo truda, žrtev in stroškov je bilo položenih v film. V fotografičnem in tehničnem oziru je film tako sijajno uspel, da so Osvatiču tuji kritiki resno in prijateljsko svetovali, naj film modernizira v zvočni, v kar je avtor tudi privolil. Sinhronizacija in godbena stran filma sta bili izvršeni na Dunaju z najpopolnejšimi zvočnimi anaraturami.
Tako je danes film kot popoln zvočni film pred publiko, ki je strmela v inozemstvu in ki bo očarala tudi pri nas v Ljub ljani Film pa ni zgolj kaka reportaža naravnih lepot naše krasne obale in našega juga. temveč ima tudi prav mično. mnogokrat prav humoristično vsebino, tako d" bo vsakdo imel ob gledanju tega krasnega filmskega dela popoln užitek.
»■Melodija 1000 otokov« je delo. ki ga je ocenilo kot odlično delo naše mlade filmske industrije že inozemstvo, a domnevno bo tudi domovina s pohvalo in hvaležnostjo nagradila trud in žrtve mladega avtorja.
Sokolstvo
Iz mimskega sokolskega okrožja
Bližamo se koncu leta, ko se vsa društva že pripravljajo, da zaključijo bilanco svojega dela. Tudi naše okrožje bo veselo uspehov skupnega dela v cilju razširjenja sokolske misli. Tyrševo leto se je po vseh edinteah proslavilo prav dostojno Telo vadnica, kot tudi P. O. so svojo nalogo izvršili zadovoljivo. Zimska sezona v okrožju j<> začeta v največjem razmahu.
št. Janž - Krmelj. kot najmočnejše društvo v okrožju je priredilo 4. t. m. lepo uspelo in obiskano prvodecembrsko akademijo s telovadno-prosvetnlm programom V novembru je dramski odsek odigral v polni dvorani igro ^Maškarado.- za kraljev rojstni dan pripravljajo »Peterčkove poslednje sanqe.<j Konec leta pa bo društvo otvorilo lutkovno gledališče.
Mokronog je zelo vestno, res sokolsko disciplinirano društvo in točno izvršuje vse naloge in dolžnosti. Društvo je na naj-svečanejšl način proslavilo sokolski praznik 1. decembra z izbranim programom. Uspehi so v ponos prirediteljem, obisk je bil zelo lep. V soboto 10. in 11. t. m. je dramski odsek odigral Jurčičevo ljudsko igro sDomen«.
št. Rupert radi pomanjkanja primernih prostorov ne more delati tako kot bi bilo treba, vendar se dela prosvetno. 1. decembra se je vršila svečana seja, s slavnostnim govorom in zaprisega novega članstva. V novem letu bo društvo pričelo z graditvijo sokolskega doma, tretjega v okrožju, želimo mu mnogo uspehov in vztrajnosti v delu!
Mirna je v tehničnem pogledu v vsem okrožju na višku, pa tudi prosvetno ne zaostaja Proslavo 1. decembra so opravil.) dostojno s svečano sejo ob navzočnosti uradov, društev in številnega članstva, ki je napolnilo Sokolski dom. Posebno priden je dramski odsek, ki je podal v jesenski sezoni že dve igri. »Pri belem konjičku« in dve veseli enodejanki za Martinovo. Pripravlja ^.Revčka Andrejčkas:, kar naj bo za zgled društvom, ki še do danes niso pokazali ničesar!
Trebnje bi se kot središče šn sedež okrožja moralo razvijati l-epše, posebno, ko ima samo dobre moči v vseh smereh. Akademijo v proslavo 1. decembra je priredilo 11. t. m Program bi bil lahko boljši. Obisk lep. Lepo se razvija knjižnica n mladinski pevski zbor. Dramski odsek se pripravlja šele za Silvestrovo, zato je pa to vrzel pokrila dramska druž.ina metliškega Sokola, ki je igrala 7. t. m. pred polno dvorano Meškovo žaloigro »Pri Hrastovih/; tako popolno, da kaj takega Trebnje še ni videlo! čestitamo!
2užemberk se je v letošnjem letu zopet postavil na noge. saj je tamošnji Sokol priredil javen nastop, ki je pokazal, da ;e tudi Žužemberk sokolski. Tudi on gre v novo leto veselega koraka saj dobj novo telovadnico s svojo streho Samo po določeni potj — brez strahu! Prvi december je bil slavljen s slavnostjo sejo, zaprisego in nastopom mladine.
Mirensko sokolsko okrožje stopa v novo leto z novimi nadami z geslom vsi za enega, eden za vse! In tako je prav. —ar.
Sokol Ljubljana II poziva članstvo, da po svojih močeh daruje v denarju ali blagu za naše revne izseljemške otroke na \VestfaIskem. V*6a darila naj se pošljejo na naslov: Narodno obrambni odsefe Saveza SKJ. Narodni dom, Ljubljana. To« manova ulica. — Občni zbor Sokola Ljub-lana II bo 14 januarja točno ob pol 20. v I.b razredu realne gimnazije v Vegovi ulici. Reševale se bodo važne društvene zadeve.
Vrstni red večjih Sokotskih prireditev. Prihodnje leto, ko se vrši v Ljubljani v proslavo 70Ietnice obstoja Sokolstva na slovanskem Jugu pokrajinski zlet jugoslo-venskega Sokolstva, bodo praznovali sokolsko slavje tudi bratje Poljaki na pokrajinskem zletu malopoljske delnice v Lvovu. Ta zle-t bo združen s saveznimi medzletni-mi tekmami. Vsepoljski zlet pa bo leta 1035 v Varšavi. Ukrajinski Sokoli v Poljski se marljivo pripravljajo na svoj zvezni zlet leta 1934 isto tako v Lvovu. V daljini se rišejo že konture X. vsesokolskega zleta v Pragi leta 1938.. vmes pa bo priredilo najbrž leta 1936. jugoslo,rensko Sokolstvo svoj II. vsesokolski zlet. Kje in kdaj pa še ni določeno.
Iz sokolske župe Novo mesto, župna uprava in ŽPO sta imela pred dnevi seji, na katerih se je pričelo pripravljati za občine zbore društev in čet, k,i se morajo izvršiti do 18 jan 1933 Dne 3. in 4. t. m so se vršili pod predsedstvom člana STO br Jake Je-siha župni prednjaškl izpiti, ki so jiih napravili: sestri Marija Adamič iz Novega mesta. Draga Kolenčeva iz Mirne in br Tone Valentlnčič iz Novega mesta, vsi absolventi prednjaške savezne šole župno načelništvo j*? sklenilo, da bo od 2 do 10. januarja župni prednjaški tečaj na kar že danes opozarjamo vse edinice župe.
Sokolsko društvo Senovo pri Rajhen-burgu je priredilo 8. t. m. akademijo, šolska dvorana je bila polna in občinstvo se je izrazilo izredno pohvalno, ker je bil celotni program res lep in je nudil obilico duševnega užitka. Sokol je pokazal pri tej proslavi, da zmore veliko Vse točke so bile z burnim ploskanjem občinstva sprejete. Posebno je ugajala otroška igra »Gremo v Korotan« pod vodstvom učiteljice s Stane Gajškove. Pevski zbor je zelo dober v kratki dobi ga je izvežbal učitelj br Stanko Gajšek. Telovadne točke moške in ženske dece, moškega naraščaja, članic in članov so bile izvajane izTedno lepo. Posebno dobra je bila telovadba na orodou; višek navdušenja so Izzvali nastoni članic pod vodstvom učiteljice s. Jenčičeve in proste vaje članov pod vodstvom podna-čelnika br. Ivanca. Celotno režiio je vodil br. načelnik učitelj žener Vilko. Sodeloval je sokolski orkester pod vodstvom ravnatelja meščanske šole, br Gorlškom — Za moralni uspeh gre zahvala vsem. Ki so pri akademiji sodelovali Pri tej nriliki pa povemo jasno, da ie še nekag oseb tukaj na Senovem takih, ki se zadržujejo vedno nele pasivno pri sokolskem delu. ampak jim je očitno odvratno vse ono. kar le soko'skega še vedno očitno kažejo svojo nolitično zagrizenost, za nie je vsak so kolski delavec nič m se mora prezirati Upraveeno se javnost čudi. temu. zakad se ne nare-dHo nrimemi koraki! KdoT ž'V od naroda ln države, mora tudi z« nje delati! Demonstrativno zakasnjenje te proslave od gotovih oseb se je dobro opazilo Zahtevamo, da se temu oočetju nare-dii enkrat konec! _ Dne U t m se je poročil učitelj br. načelnik žener Vilko z s.
Milico Malijevo. Mlademu in marljivemu
sokolskemu paru prav .skreno čestitamo!
Akcija za Sokolski doin » Št Rupertu dobiva v zadnjen/času konkretne oblike Kako težko je delo v sokolskem društvu na deželi, ki je brez prostoiov baš v zimi kadar je največ časa za delo na razoola«o. m ootre-ba poja6nievati Zivotarenie ie temu posledica; nekaj časa irre. toda polagoma se polasti vseh neka apatija m volia do dela irme. Zato sp vrli Št Ruperčani pravilno presodili položaj in pokrenili akcijo, ki nai sokolskemu društvu prihodnje leto prinese maihen. skromen Sokolski dom Društveni odbor ie na splošno zahtevo članstva u vi del. da sedanji nevzdržen položaj vodi samo k nedelavnosti. pa je kupil okros 2500 5tirijaških metrov velik prostor, kjer bo pomladi /.apelo stavbno delo svojo pesem Bodoči dom bo zaenkrat imel telovadnico z odrom ter iru-štveno sobo. Načrte zanj je napravil domačin, stavbni tehnik Škarja iz Ljubljane brezplačno. za zvišanje zbrane stavbne srlavnice ,->a je započeta nabiralna akcija, ki ie pokazala že tudi prve uspehe. Od domačih posestnikov pričakuje društvo, da bodo daro%rali nekaj trradbenesra materia'a in sa tudi brezplačno pripeljali na stavbišče. upajo na podpore oblasti in iz sokolskih vrst ter domačesia denarnega zavoda '»Kmečke posojilnice in hranilnice«. prvi pa se je odzval br Slavko Ceh iz Ponikev pri Trebnjem z darom 1200 Din. ki nai bi našel mnoso posnemovalcev. Krepko na delo in Sokolski dom v št Rupertu bo kmalu stal!
Smučarski odsek kranjske sokolske župe priredi tečaj za soko[ske društvene vodnike, ki bo nepreklicno od 2 do 12. ianuarja na Jezerskem. Zbirališče vseh tečamikov bo 2. januarja ob 8 ?jutraj na dvorišču hotela »Stare pošte« v Kraniu odkoder ob točno ob 8-30 odhod nB J-zersko T^čiini« ki naj prineso s seboj po'eg popnlne smučarske opreme 5*> rezervna stremena. ro-plo preobleko, nekaj d-nmače suhe hrane za celodnevne izlete in sevedo tudi nahrbtnik. Celotna oskrba za tečai	pri-bl;žno 300 Din ali na dan 25 D m Cena je tako nizka, da bo lahko prav vsako društvo poslalo n« tečaj vsaj po en^ga člana Cas za prijave je do 28 t. m. na naslov: Smučarski odske kranjske sokolske župe s sedežem na Jesenicah
Iz delovanja našega Sokolstva. Vršil se ie vaditeljski tečai v župi Skoplje. ki je trajal mesec dni in sa je obiskovalo 25 slušateljev. V sarajevski župi so imeli enotedenski tečaj za društvene načelnike in dvotedensko šolo za vodnike sokolskih čet. Sokolska župa^ Zagreb je izdala poljudno brošuro z vprašanji in odgovori >Da postanem Sokol«, ki je vai-no propagandno sredstvo za širjenje sokolske misli po deželi Kako veliko važnost polagajo na prednjaške tečaje, se vidi iz delovanja vrbaškesa okrožja župe Novi Sad. kjer se vrši nedeljski tečaj z 19 slušatelji, obsol-viran pa ie bil tudi trodnevni tečai z 51 slušatelji za vzgojo naraščaja in dece
Češkoslovaški sokolski smučarji pridejo v Bohinj. V Bohinju se bodo vršile leta 1933. savezne tekme jugoslovenskega Sokolstva v smučanju, in sicer od 16. do 19. februarja. Na zadevno povabilo ostalim slovanskim sokolsikim organizacijam so se odzvali češkoslovaški Sokoli, ki pošljejo r Bohinj izbrano vrsto svojih smučarjev in smučark. Ako bodo pozitivno odgovorili tudi poljski Sokoli, potem bodo hkratno z jugoslovenskimi tekmami tudi slovanske smučarske tekme Sokolov.
Stanje Sokolstva na Slovaškem. Pred prevratom madžarska vlada sploh ni dovolila snovanja Sokola v Slovaških svojih pokrajinah. Zato tamkaj tega pokreta sploh niso bližije poznali. Ko pa je pripadla Slovaška v skupno češkoslovaško državo, se je kaj kmalu pokazalo, da je tudi med brati Slovaki mnogo ljudi, ki so pripravljeni delovati v Sokolu. Prva društva so nastala takoj po prevratu ob izdatni pomoči tjakaj premeščenih čeških uradnikov. Vendar pa je danes .slovaško Sokolstvo dobilo že trdna tla pod seboj. Poleg Slovakov deluje v sedmih žunah veliko čeških Sokolov in vrste se vedno bolj množe. Danes je na Slovaškem že 11.627 članov in 4297 članic, naraščaja in dece pa toliko, da štejejo slovaške župe skupno 31.455 pripadnikov. Zgrajenih je bilo tekom let 30 sokolskih domov in 42 letnih tel o vadi š£ s popolno opremo, kar priča o velikem de'u, požrtvovalnosti in u danosti slovaških Sokolov napram sokolski misli.
Poljsko Sokol s t ix> se organizira podrobno. Preteklo nedeljo so se vršila v Varšavi posvetovanja vodilnih oseb poljskega Sokolstva. Prisotni so bili poleg vseh članov zveznega odbora m načelništva tudi vsi staroste žup in pa okrožij ter načelniki Za posvetovanja je bil po centralah izdelan podroben načrt dela v organizatomem, tehničnem in prosvetnem pravcu. ki je tvoril temelj vseh posvetovanj. Domnevamo, da nameravajo bratje Poljaki svojo sokolsko organizacijo slično izvesti, kakor je to izvršeno v češkoslovaškem in jugosloven-skem Sokolstvu.
Nov pokret v ruskem Sokolstvu. V Rusiji sokolovanje ni dovoljeno, ker tamkaj vodi vso telesno vzgojo izključeno samo država potom svojih telovadnih zavodov, vendar skoraj povsod po sokolskem telovadnem sestavu Pač pa pridno gibljejo ruski emigranti vsepovsod, kjer jih je nekaj koloniziranih. Tako doznavamo da se je sedaj pričelo veliko gibanje za osnutek ruskega Sokolstva v severni Ameriki, kjer obstoje v Zedinjenih državah takozvani R-klubi ruske omladine Na zadnjem zborovanju omenjenih klubov je bilo zaključeno, da se stopi v stik z ruskimi Sokoli v Pragi v svrho organiziranja ruske sokolske zveze v Ameriki
Zanimanje v Španiji za Sokolstvo. Na zadnjem praškem vsesokolskem zletu ie bila zastopana španska telovadna organizacija z večjim številom telovadcev in strokovnjakov. ki so tamkaj tud: j*>?no nastopili Letos v decembru so priredil1' v Mauridu španski gimnasti svoje svečanosti in povabili tjakaj tud4 češkoslovaško Sokolstvo. ki se je vabilu odzvalo bi poslalo v Madnd svoiega saveznesa oodna-čelnika br dr Kbngeria in br 3+erca Istočasno pa i? odredilo da Doset* Madrid tudi vzorna vrsta pariškega Sokola da tamkaj pokaže zbranim strokovnjakom celotni sokolski telovadm >istem na orodju in v ostalih panogah *er prost'h vajah Kakor je v Rumuniji sokolsk5 sestav že pri-lično udomačen velia trditi da bodo tudi Španci prevzeli v glavnem Tyrševo vzgojno metodo in ves sestav.
Cio§podar§l¥
Povišani prispevki za delavsko zavarovanje
2e na seji ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki se je vršila 9. in 10. novembra t. 1., je bila povišana stopnja tarife za bolezensko zavarovanje za vse organe Osrednjega urada (okrožne urade) razen za okrožne urade v Ljubljani, Beogradu, Novem Sadu in Dubrovniku na 42 odst dnevne zavarovane mezde kot tedenski prispevek, dočim je bilo določeno, da cstane pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani ter pri beograjski »Omladini« nadalje prispevek v višini 36 odst. Glede prispevkov pri okrožnih urad!h v Ljubljani, Beogradu. Novem Sadu in Dubrovniku je bilo sklenjeno, da bo o tem sklepala decembrska seja ravnateljstva.
Ta seja se je .®edaj vršila 15. in 16. decembra in je bilo po proučitvi referatov o finančnem poslovanju teh okrožnih ura-dov določeno, da f-e tudi za te štiri okrožne urade poviša prispevek na 42 odst., kakor za vse ostale organe v državi, razen Trg boin. m podp. društva v Ljubljani in beograjske »Omladine«, kjer se bo pobiral prispevek v višini 36 odst.
Povišanje bo stopilo v vel'javo 1. januarja t 1 Prj ljubljanskem okrožnem uradu se je pobiral 36% prispevek do 1. .dec. 1931., ko je bil povišan na 39%, sedaj p3 bo s 1. januarjem ponovno povišan na 42%. Kakor znano se na podlag- odloka ministra za soc. politiko s 1. januarjem t. 1. poviša tudi pri&?e«vek za slučaj nesreče, in sicer od 6 no 7 par od 100 Din zavarovane mezde za vsak nevarnostni odstotek (do leta 1928. je znrJšal ta iprispevek 5 par).
Ka zadnji seji ravnJrtelijstva Osrednjega urada se je nadalje razpravljalo o proračunih za upravne stroške osrednjega in okrožnih uradov ter privatno-dri-stvenih bla?ajn. Osrednji urad skuša sedaj čim bolj znižati režijske in administrativne stroške. Znižanje izdatkov je bilo izvedeno tako v osrednjem uradu, kakor tudi v okrož. uradih, pri priv. društvenih blagajnah ter v zdrav, ustanovah, število nameščencev je znižano tako, da pride na 450 zavarovanih članov 1 administrativni uradnik Proračuni upravnih stroškov za 1. 1933 izkazujejo prihranek od 12 mlHjonov Din in so bili soglasno odobreni.
Končno je ravnateljstvo ugotovilo, da so prispevki prostovoljnih zavarovancev (ki se rekrutirajo večinoma iz vrst kmetijskih delavcev in malih obrtnikov, ki delajo brez pomožnega .osobja) nezadostni za kritje izdatkov zaradi podpor tem članom. Zato je ravnateljstvo sklenilo naprositi g. ministra za soc. politiko, da spremeni tozadevno naredbo iz 1. 1922. in sicer v tem smislu, da naj plača prostovoljni zavarovanec glede na svoje imovinske razmere polni prispevek, kakor ga plača obvezni zavarovanec v VII. do X. mezdnem razredu
Težak položaj bratorskih skladnic.
Dolgotrajna kriza v premogovni industriji je privedla tudi rudarsko zavarovanje v t&-žak finančni položaj, zlasti je ogroženo zavarovan ie za starost in onemoglost- -Stanje zavarovanih članov, ki je ob koncu leta 1925. znašalo v dravski banovini še 16.666, je že ob koncu leta 1927 padlo na 13.890; ob koncu leta 1929 je zaradi ugodne gospodarske konjunkture naraslo zopet na 15.578, od tedaj pa zopet stalno pada, tako da je bilo v letošnjem avgustu zavarovanih le Je 10.009 rudarskih in plavžarekih delavcev. Upokojitve pa so se nadalje pomnožile (deloma tudi zaradi redukcij). Število upokojencev, vdov in sirot po novem pravilniku je v 8 letih naraslo na 2819; po starih pravilih je znašalo ob koncu 1. 1924. 3703- vendar je do teya števila naraslo šele v 30 letih.
Čisto premoženje pokojninske blagajne je znašalo cb koncu pret leta 15.7 m liiona Din To premoženje, ki tvori kapitalno kritje za pokojnine, pa se krči, ker se mesečni deficit stalno veča. V avgustu je znašal predpis pri 10.006 članih 1.008.009 D'n, skupni dohodki pa so znašali 1,017.000 Din. Ker pa so .-kupni izdatki v tem mesecu dosegli že 1.140000 Din (samo pokojnine 1 nrlijon 1'^3-CO, Din), znaša torej mesečni primanjkljaj 123.000 Din. Če ostane pri tem neugodnem stanju, bo narasel letni deficit na okrog 1.500.000 Din, kar predstavlia eno desetino čistega premoženja-
~©s£?55s3arske vesli
= Izjava upravnega odbora Prve hrvatske štedionice o poslovanju pod rež'mom uredbe. Lpiavmi odDor Prve hrvatske štedionice objavlja v zagrebških iistih obširno izjavo o poslovanju pod režimom uredbe, izdane ra podlagi § 5. zakona o zaščiti kme-. ta. V tej izjavi dajt upravm odboi nekak obračun o delovanju, ki je podprt med drugim rudi z ugotovitvami posebne komisije k-T. banske uiprave, kii je na zalite /o bančne uprave in po odobrenju trgovinske?.? ministra pregledala vse poslovanje ter je ugotovila, da so iznešene pritožbe brez o nove. Novo poslovanje banke se ugodno ra.i« vija. Po 23- aprilu nastale nove obveznosti banke (predvsem nove viogj) so do 30. septembra narasla na 39.1 milijona Din. V smislu uredbe je banka od teh novih tujih sredstev plasirala 22 milijonov Din v blagajniške bone Narodne banke, 6.4 milij. Din v krati ->ro jne kredite, dočim im-a ostanek v blagajne odnosno naložen pri Narodni banki in Poštni hran Inici. V okviru starega poslovanja je banka v teh 5 mesecih izplačala 83.3 mi'\jon,a ~)in, in sicer na plače in režijo 17 tnilijoi r Dm, na odplačilo reeskonta lombarda in repor-ta pri Narodni banki in Drž hip. banki ter na odplačilo tekočega računa pri Poštni hranilnici 20.7 mu.j- Din obresti Narodni banki in Drž. hip banki 13.8 mili ona Dm in za izplačila sta-in v.agateliern 27.2 milijona Din Samo Narodni bar.f::. Drž. hip bank; in Poštni hranilnici ie plačala Prva hrvatska štedionica v 5 mesecih 34 5 milijona Din L'pravni odboT je mnenja, da bi mo-aili ti državni in privilegirani de= nami zavodi v darašnji kritični dobi in pr današnjem stanj-j našega den.irstva opusti t; odkazovanje dannh kreditov Našemu denarnišKu n; bila v dobi kreditne krize prožen* niti približno taka p< moč od strani novčenične banke in državnih denarnih zavodov, knko' v dragih državah-
Našo denarništvo ie pokazalo navzlic temu veliko odpornost m likvidnost, saj je v enem letu iziolačfllo okrog 4.5 mili i« r d p dinarjev vlog Samo Prva hrvatska štedionica je od 13. jul&ja 1931, ko ee je pri«
I čelo dviganje vlog, do 30. septembra izplačala 955 milijonov. Zavodom podeljeni krediti se ne bi smeli za gotovo dobo zmanjševati ali odkazovati, saj obstoja za te kredite večkratno kritje Po poteku 1. četrtletja re2ima uredbe je uprava Prve hrvatske štedionice sklenila izplačati kvoto 20 odst. na vse vloge do maksima'nega zneska 5000 Din (takih vlagateljev je 72-920). Od te kvote pa jc bilo banki treba izplačati le 37 odst. n je bil vse nedvig-njen znesek prenesen na novo poslovanje Nove kvote doslej ii mogla odobriti zaradi obvez drugih plajil. /.lasti zaradi odplačila kredita pri Narodni banki Navzlic težikočam pri izterjevanju danih posojil je banki uspelo rd 23. aprila do 30. septembra likvidirati 105.7 nvlijona Din. kar potrjuje relativno ugodno likvidnost plastnega denarja. Ped režimom uredbe je poslovanje pokazalo 7 a dovoljuj oči dobiček; , pri tem pa je upoštevati tudii okolnost. ,da 1 lanski dob;č"k od 9.8 milijona Din ni bil I razdeljen Tudi režijske stroške je uprav? j znižala in bo znašal samo prihranek na per* ! sonaV.ih izdatkih na leto 14.4 milijona Din. ! = Jugoslovenska udružena banka sporn-| ča v zagrebških listih, da bo v sporazumn j s komisarjem trgovinskega ministra od i 15. januarja naprej izplačala s 100 ®/o vs*' i vloge na knjižice, ki ne presegajo 10.00> j Din..
j = Banke pod zaščito § 5. Min strski svet j je odobril zaščito po § o. zakona o zaščiti j kmeta Vršački pučki banki d. d. iz Vršca in Srpski štfdonici d. d. iz Erdevika.
— Finance okrajnih cestnih odborov. Kakor smo že krabko omenili, vsebuje najnovejša publikacija finančnega min:str.:tva o samoupravnih financah tudi pregled fi-nanc okrajnih cestn;h odborov v dr a v ii vi banovini, ki jih je 24. Iz tega pregleda je razvidno, da so znašali vsi dohodtki okrajnih cestnih odborov v dravski banovini v pret. letu 53.0 milijona Din; od toga odpade na preostalo gotovino 4.2 milijona Din. na donos cestnih doklad 20.4, na subvencije in pomoči 14 8, na najeta posojila 5.2 in na dohodke iz prejšnjih let 3.5 milijona dinarjev. Okrajne ce&tne doklade so b:'e dinarjev Okrajne cestne dcklade so krile le 28 odst. vseh izdatkov Izmera doklade je bila naiveč,a pr cestnih odborih Loga* tec (50 odst.)'. Šmarje (48 odst.). Konjice (47 odst.). Litija (46 odst) -o Slovenigra 'dec (44 odst.) najmanjša pa pri cestnih odborih Ljubljana okolica (14 odst.). Murska Sobota (25 odst.). Donja Lendava (26 od9t.) in Metlika (27 odst) Pr vseh ostalih cestnih odborih je znašala doklada 30 do 40 odst — Izdatfc cestnih odborov so zrašali le 45.8 milijonov, tako da so imeli cestni odbori ob koncu 'eta 7.2 milijona dinarjev razpoložljivih sredstev Osebni izdatki administrativnega osobja so znašali 1.5 milijona Din (2.8 odst. dohodkov), pisarniške potrebščine pa 0 4 milijona Din (0 7 odst.) Največ so znašali izdatki za popr.-vo in gradnjo cest. namreč 30.4 milijona Din ali 57.5 odst. dohodkov: za obre* s tov a,nje in amortizac ;o posojil so cestni odbori izdali 5.2 nvlijona Din. za izdatki3 po prejšnjih proračunih 2.0 milij. Din. za nepredvidene izdatke pa 60 milij D ri — Največ dohodkov je imel okrajni cestni odbor Maribor, namreč 11.2 mil i ion« Din. potem pa sledijo okrajni cestni odbor- Kočevje (4 1) Logatec (3 3). Kranj (3.1). Celie (3.0) Ljubljana okolica (2 6). Smarie (2.4). Rado vi i i,ca (2.3). Litija (2.3) LaSko (2 3). Ptuj (2.2) itd Najmanj"? dohodke pa so imeli cestni odbori Črnomel j (0 3 riv'iij d;narjev). Metlika <U4) Gornii grad '0 6). DoWa Lendava (0.7), Novo mesto (0.8) in Konjice (0.9).
= Neosnovane vesti. Od Zveze jug o slovenskih hranilnic smo prejeli: Ker se med občinstvom širijo popolnoma neusnovane vesti, da bodo vlagatelji denarnih zavodov izgubili do 40 odst. svojih vlog, ugotavljamo. da so take tartarske vesti brez vsake podlage in utegnejo izvirati iz napačnega tolmačenja zakona o zaščiti kmetov, kate rim se bo baje dolg odpisal, ako so plačevali 40 odst ali morda celo višja obresti od svojih dolgov. V naši banovini pa tako visokih obresti ni plačeval neben kmet in tudi, ko bi jih bil, se to vlagateljev pravnic ne tiče. Ti naj obranijo mirno kri, ker bodo dobil' vse svoje vloge z obrestmi vred nazaj. Treba bo pač malo potrpljenja, ker se posojila ne dajo kar čez noč izterjati.
= Seja Zveze Industrijcev. V sredo 21. t m. se ie vršila redna seja izvrševal-r.ega odbora Zveze indiustrijcev. V okviru poslovnega poročila se je razpravljalo o vprašanju registracije novih članov. Kakor znano, so od 1. avgusta t 1. dalje vsa industrijska podjetja v smislu določb Zakona o obrtih obvezno včlanjena v Zvezi industrijcev kot obveznem združenju industrijcev za dravsko banovino. Prilično število industrijskih podjetij še ni izpolnilo potrebnih formalnosti zaradi vpisa v seznam članov. Izvrševalmi odbor je skleni:, da se naj delo glede registracije novih članov čimbolj pospeši, ker se bo v 1. četrtletju 1933 vršila redna glavna skupščina po določbah novih pravil. — Nato je odbor razpravljal o vprašanju povišanja tarife za nezgodno zavarovanje od sedanjih 6 ua 7 odstotkov zavarovane mezde za nevarnostni odstotek 100. Istočasno se obeta še nadaljnje povišanje prispevkov za bolniško zavarovanje. Odbor je izrazil resne pomisleke proti povišanju socialnih bremen, ki pri pravilnem gospodarjenju ne b: bilo potrebno. Cas je, da se vzamejo končno v pretres svoiečasni konk-etni predlogi industrije glede revizije zakona o zavarovancu delavcev. Zlasti je potrebno, da se izvrši decentralizacija delavskega zavarovanja, ker se centralis+;čna uprava n: obnesla. temveč je bila zavarovanju v veliko škodo. Končno je o-dber razpravljal o ustanovitvi Centralnega odbora jugoslovanskega lesnega gospodarstva ter Mednarodne organizacije lesne ekspor+ne trgovine. Vzel ie na znanje poročilo o udeležbi gg. inž. Milatla Lenarčiča in E-rnesta H i en,^ a kot delegatov na mednarodni lesn. konferenci v Milanu dne 12. in 13. t m. ter je odobril sklep lesnega odseka glede prispevanja podjetij lesne stroke v svrhe oertra'ne organizacije.
= Likvidacija, v likvidacijo je stopi'n ! Splošna gospodarska poslovalnica, reg. z. j z o. z. v Mariboru.	'
= Dopolnilni sporazum k trgovinski po. godbi z Italijo je sedaj objavljen tudi v /Službenem listu od 21. t. m.
= Prodaja železa. Dne 23. januarja se bo vršila pri splošnem oddelku direkcije drž železnic v Ljubljani of<vtnn licitacija glede >roda|e starega železa. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI- pogoji pa pri istem oddelku.)
— Cdnaja z?kupa restavracije na postaji Novo mesto st bo vršila potom licitacije
16. januarja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Og'as je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pr: isti direkciji).
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 2. januarja panudbe glede dobave nosilcev in 1000 kg olja za mazaaje. — Direkcija državnesa rudnika Kreka sprejema do 12. januaija ponudbe glede dobave 1700 kg jeklenih vrvi. do 19 januarja pa glede dobave 100 k. nadov rudarskih žag in 120 m gonilnih je: nen. — Dne 16. januarja se bo vršila pri ekonomskem oddelku upTave drž. monopolov v Beogradu licitacija glede dobave papirja
=. Dobave. Stroini oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 3. januarja j, en udbe glfde dobave 270 komadov obloč-nic, 50 komadov dvostopnih kazalnih stekel, 15 komadov motnih š'p, 150 komadov dormantin - obročkov, 4 komade kavčuka-»Hh zaklopk in 15 kg kavčuka v ploščah-(P :goji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejeli a do 29. t. m. ponudbe glede dobave materiala za električne železiv.ce. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 2. januarja ponudbe glede dobave 20 pl^šč železne pločevine. (Predmetni oglasi eo na vpogled v Zbonici za TOI.)
B orxe
22. decembra.
Na ljubljanski borzi se je danes deviza London znova dvignila. Po večdnevnem popuščanju pa so se zopet dvignile tudi devize Tnst. Newyork. Praga, Berlin, Amster-rlcm in Bruselj. V avstrijskh šilingih ni prišlo v privatn°m kliringu do zaključka.
Na zagrebškem efektnem tržišču se Vojna škoda nadalje drži na doseženi višini; oromet ie b'l za ka&o po 240 in 242 in za december po 237 in 239. Zaključki so bili še v 7°/o Blairovem posojilu i>o 38.50, v 6°/o begluških obveznicah po 34.50 in 35-50 ter v delnicah priv. agrarne banke i>o 250 in 257.50.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2311.24 — 2322.60, Berlin 1369.03 —1379.83, Bruselj 796.91 do f00.85, Cur h 1108.35 - 1113.85, London 192.08-193-68. New York ček 5738.81 do 5767-07, Pariz 224.72—225.84, Praga 170.45 do 170.31. Trst 294.51—296.91.
Curih. Pariz 2G.27, London 17-38, New-vork 519.75. Bruselj 71.90, Milan 26.61, Madrid 42.375, Amsterdam 208.60, Berlin 123-725. Stockholin 94.75, Oslo 89.60. Koben-liavn 89 75, Sofija 3.75, Praga 15.38, Varšava 58.15. Bukarešta 3.085.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 2-10 _ 241. za december 238.50 — 239.50, za februar 225 bi., 7'J/o investicijsko 50 den., 4" o agrarne 26 — 80. 6°/« begluške 32-50 do r ■ uh-r 38 - H8.75. 85/o Blair 44 do 45; bančne vrednote: Trboveljska 152-50 do '65, Sečerana Osijek 180 bi., Sečerana Vel. Bečkerek 730 den.. Narodna šumska 30 den., Gutmann 80 bi., Isis 20 — 35.
Beograd. Vojna škoda 242, 240 zaklj., za december 240 bi., za februar 215 bi., 7% investicijsko 52 zaklj-. 4°/o agrarne 29 bi., 6®/» begluške 36. 35.75. 7% Blair 38.25 den.. S°/o Blair 41 den.. Narodna banka 440 zukl;., Priv. agrarna banka 262, 257 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.98, 9taats-eisenbahnges. 16.25, Trboveljska 21.50 Hlagov^^ -ii^asča
ŽITO
+ Chicago. 22. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 44.375, za marc 46.375, za maj 46.25: koruza: za december 22-75, za marc 26.875, za maj 28.375; oves: za marc
17.25.
+ \Vinnipeg, 22. decembra. Pšenica: za december 40.25. za maj 42.75, za julij
43.875
+ Ljubljanska borza (22. t. m.) Tendenca
žito čvrsta Zaključkov m bilo- Nudi se pšenica (slov postaja, mlevska tarifa, plač. v 30 dneh): baška. 76 k» do 207.50 — 210. baška. 77/78 kg po 212.50 - 215. sremska. 79/80 kg po 217.50 - 222.50. moka (slovenska postaia) baška »0« oo 340 _ 345. banatska do 350 - 355: koruza (slovenska po-staia mlevska tarifa): baška umetno sušena do 115—117.50 za december do 120—122.50. za januar po 122-50 - 125
+ Novosadska blagovna borza (22. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 32 vagonov. Pšenica (76 kg}: ba^ka. okolica No« Sad. Sombor 160 — 162; srednjebaška 161 — 162: gornjebaška 162 — 164; baška potiska 162 — 164; ladja Tisa 166 — 168; ladja Bege j 165 — 167; gornjebanatska 157 — 159; sremska 160—162; srednjebaška 78 kg 16-1 _ 166. Ječmen; Laški iu sremski n5 66 k<j 90 — 97.50 0»es: baški sremski 95 _ 97.50 Rž: ba«ka 125 - 127.50 Korn™
baška 51 — 53; za januar 52 _ 54; baška
in sremska za marc - maj 66 — 68; banatska 47 — 50. sremska 51 — 53; sremska, umetno sušena 60 — 62; pariteta Indjija 00 — 62; banatska. sušena 57 — 59; baška. suš. 60—62. Moka: baška, banatska »0g« in >0gg« 257.50 .. 272.50; v2« 237.50—252.50-»5« 215—225; »6s 172—182.50; »7< 125—135; >8< 80 - 82.50 Otrobi; baški in sremski j8 - 60. baratski 56 _ 58. Fiiol: baški jH: 115 - 120
Dr. Henrik Steska:
O občinskih volitvah
Občina kot zgolj juridična oseba seveda sama ne more vršiti poslov 9vojega delokroga ter je treba, da zakon določi, kdo nal za občino deluje. Načrt zakona o občinah predvideva troie ob^uskih or?anov: občinski odbor. občinsko upravo in občinskega predsednika. Ti nazivi fe ne sklalajo povsetn s terminologijo. ki io uporab! a naša sedania ustava, člen 93 ustave vzporeja banovin s ko vere (širše zastopstvo banovinske samoupia-ve) in banovinski odbor (ožji izvršni organ te samouprave) z občinskim zborom in občinskim odborom. Po terminologiji naše ustave bi se torej moralo širše občinsko zastopstvo (današnji odbor) imenovati občinski /,bor. 0'i" občinsko zastopstvo (današnje starešinstvo) m občinski odbor V nekaterih delih naše države so sicer prei ime'i tudi zbore v eh vclilcev v občini, novi načrt pa ne TKr.ma več te institucije pri občini, marveč le še pri soseski, odnosno vasi.
Občinski odbor s<>«toii v občinah do 20^0 prebivalcev iz 12 odbornikov, v občinah do 4000 prebivalcev iz 18 odbornikov, v občinah do 8000 Dreb;ve.l-o'jv iz 21 odb~.nikov in v občinah preko 8000 prebivalcev iz 24 odbornikov Skok od 12 na 18 odbornikov je dokaj izdaten.
Ti odborniki se volijo z občim, enakim, neposrednim in javnim glasovanjem za štiri leta-
Volilno sposobnost
(aktivno volilno pravico) ima vsak stanovalec, ki ie po zakonu o volilnih imenikih vpisan v volPni imenik občine, torej vsak moški državljan, ki je dovrši] 21. leto starosti in ki je vrh tega najmanj 6 mesecev nastanjen v dotični občini, ali pa ima kot državni usl ižbenec. brez ozira na dobo, v občini svo! službeni sedež.
Za volivnost
(za pravico biti izvoljen ali za pasivno volilno pravico) se zahteva, da ima dotičnik domovinsko pravico (članstvo) v občini, da le vpisan v volilnem imeniku občine, da je dovršil 30 leto starosti in da ni izkliučen od vo-lilnosti Izkliučeni ra so od vo'ilnosti aktivni občinski uslužbenci, uradniki onih oblastev, ki občino neposredno nadzirajo, oni. ki se z občino pravda;o. ki so občinski dobavit*3!'";, nrevzemniki občinskih del in zakupniki občinskih posestev in Drihodov. dalje oni. ki so izvolitev v nosledniih štirh letih neopravičeno odklonili, in končno oni. ki uživalo p<id-noro iz javnih sredstev. Tzkliučeni so poleg tega še vsi oni, ki nima?o domovinske pravice v občini, kar bo treba popraviti. Gotovo ima zgoli
eraka rolilna pravica za vse občinsko zastopstvo tudi razne slabe strani, ker pri takem volilnem sistemu odloča le enakost po številu, ne upošteva se pa tudi enakost po vrednosti ali pomenu, ki ffh imajo kulturno in gospodarsko višie stoječi sloii za napredek človeške družbe. Za občino bi bila po naziraniu mnogih umestnejša Vo-lina pravica po razredih, pri čemer bi se pa volilci ne razdelili po celotni davčni vsoti, marveč bi se v tri neenake dele delilo celotno število po davkih razvrščenih volilcev. tako da bi n. pr. v 1. razr. volila prva desetina, v 2. razredu tri nadaljnje desetine in v 3. razredu poslednjih šest desetin volilcev z vštetimi onimi, ki ne plaSjajejp nikakršnega direktnega davka. Res. da se po ustavi voli v Narodno skupščino iz občim, enakim in neposrednim glasovanjem, a Narodna skupščina ima svo? korektiv v 9enatu. ki je povsem drugače ustrojen.
Navzlic tem in podobnim pomislekom pa bo vendar morala za občino obveljati obča enaka volilna pravica, ker tako volilno pravico predvideva ustava tudi za banovinsko samoupravo, dasi banovinsko veče nima takega proti uteža. ki bi s>e mogel vzporediti s senatom- Kot protiutež in korektiv proti morda se poiavliajočim izrodkom občinske^ in banovinske samouprave je mišljena pač le državna uprava, ki ji gre že po ustavi nadzor nad to samoupravo.
Vendar ene vsega ozira vredne omejitve ustava ne izključuje niti pri volitvah v Narodno skupščino, temmani pri volitvah v ba-novinska in občin, zastopstva Ze zakon o volil, imenikih za Narodno skupščino predpisuje vobče &-mesečr.o bivanje v občini, dasi pri leh volitvah ni tako važno, koliko časa volilec v tej ali oni občini biva; glavno je, da
X — J1 i _ __n»! ,to1 ;\itA tt rvKJ>ini' no a
pooblasitev se mi zdi nepotrebna Občinska uprava nmra najmanj SO dni pred volitvno razglasiti dan volitev in volišča. Voli se s kandidatskimi listami, ki obsegajo toliko kandidatov, kolikor je treba voliti odborni-I kov. iu enako ?!evilo namestnikov Nosilec liste je obenem kandidat za mn»to občinskega predsednika Na urva tri mesta kandidatne liste se ne smejo postaviti kandidati, ki ne govore iD ne pišejo službenega iezika, dalie ne osebe, ki so v aktivni državni ali samoupravni službi ali ki so duhovniki Tudi niora lista obsegati vsai do enega kandidata iz vsakega nosebneta občinskega dela. ako je takšnih sosesk v občini
Kandidatske liste mora okraino sodišče potrditi. Re*itev o potrditvi ali odklonitvi kandidatske liste ie dokončna in ni nobene-ta pravnega leka zop«»r njo. V potrjenih kandidatskih listah se pozneje ne sme nikakršna izprememba izvršiti Edinole kandidati, ki so umrli od dne potrditve (bolje bi bilo: od dne predložitve) liste pa do tretjega dne prf»d volitviio ali v tei <!obi izgubili pogoie volilnosti. se smejo izm°niati. kar oa mora istotako sodišče potrditi Ako ie bila ena sama iista potrjena, bi smelo gla:icva-nje odpasti. česar pn načrt ne predvideva.
Slično kakor pri volitvah v narodno skup-šči no se bo volilo ali na enem samem ali ua več voliščih. Za vsako volišče bo sestavljen poseben volilni odbor in. ako ie več volišč, še glavni volilni odbor za vso občino.
Načrt zakona o občinah predpisuje javno glasovanje. Menim, da tak predpis ni potreben in koristen, ker se /njim omogočajo razni neumestni pritiski in se vzbuja grenko čustvo odvisnosti od oseb. ki bi utegnil^ svoio premoč zlorabljati. Ako pa se mentali-teta v raznih kraiinah naše države v tem vprašanju preveč razlikuje- nai se to vprašanje prepusti banovinski uredbi.
Da se glasovanje more nemoteno vršiti, je predvidena tudi prepoved točenja in dajania aP-obolnih pijač. Dalie je zabranien poziv volilcev na skupno delo in na voiaške vežbe in se naj po možnosti obvesti tudi pozivanje roedinih volilcev, ker sme volilec 1<» osebno glasovati.
Z banovinsko uredbo naj bi se določile
podrobnosti o sestari kandidatnih list, o volilnih odborih in o postopku pri glasovanju. Po mojem naziranju bi bilo to sicer zelo umestno, ni na treba, da se v zakon o občinah sam maši toliko podrobnosti, kolikor jih ima načrt. Tudi naj za izdanie take banovinske uredbe ne velja drug rx)stopek nego je predpisan v čl. 91 in 93 ustave, in naj se ne dira po nepotrebnem čl- 86 ustave. po katerem ie ban predstavnik »-fhovr.e oblasti v banovini. Zakon 9am naj navaja le načela volilnega postopka, a eno glavnih načel je vprašanje, jeli treba predhodne privolitve kandidatov ali ne. o čemer pa načrt molči. K^.ritev tega vprašanja ie tem nujnej-ša, ker po načrtu bo kazn >van oni, ki odklanja izvolitev brez opravičljivega razloga. Po načrtu so
je že dlje v državi. Pri volitvi v občini pa le gotovo treba daljšega nastanjenja v njej sami in bi doba enega leta nikakor ne bila pretirana. Občina vrši malone izključno naloge ožjega krajevnega interesa in za spoznanje teh koristi ter oseb. ki bi najuspešneje mogle zastopati te koristi, je pač potrebno daljše bivanje v občini.
Redne volitve se vrše vsako četrto leto in jih odredi ban s pooblastitev se mi zdi nepotrebna. Občinska
ŽIVINA.
+ Na živinski sejem v Ptojn, ki se je vršil 20. t. m. je bilo orignanih 158 krav, 72 tel le, 130 volov. 20 bikov in 55 konj. Prodanih je bilo skupno 147 glav. Cena kravam je bila 1-25—3.50 Din. telicam 2.50—4.50 Din. volom 2—4 Din, bikom 2—3 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 200 do 2600 Din komad. Dne 21 t. m. pa je bilo na svinjski sejem pripeljanih 23 prascev m 91 svinj. Prodanih je bilo vsega skupaj 57 komadov. Gena prascem je bila 70 — 175 Din za komad; plemenske svinje so se prodajale po 200 — 450 Din za komad, pršu-tarji po 6—7 Din in polmastne svinje po 6.50 — 8 Din kg žive teže.
Načelstvo in nadzorstvo posojilnice v Rušah, r. z. z n. z.,
javlja tužno vest, da je njen dolgoletni tajnik, gospod
Golob
danes preminul..
Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.
Ruše, dne 22. decembra 1932.
15353
Posojilnsca r. z« i n. ze, Ruše
izvoljeni ta odbornike
kandidati one liste, ki je dobila največ glfi-sov Velja torej načelo relativne večine. To načelo ni dobro, ker ne daje manjšinskim listam prav nobenega zastopstva, čeprav morda predstavljajo skupaj večino volilcev ter poedine teh manjšinj&kib list ne zaostajajo mnogo za večinsko listo. Tudi je možno, da se razne manjšinjske struje zedinijo na skupno kandidatno listo in s tem relativno najmočnejšo strujo v občini po vsem izločijo iz občinskega zastoj>stva. Namesto strogega izvajanja relativne večine, bi bik* umestneje, da se vpeljejo sorazmerne volitve ali pa se na kak drug način skrbi za primerno zastopstvo izdatnejših manjšin.
Pri sorazmernih ali proporčnih volitvah bi moglo obveljati ali načelo čistega sorazmerja, ki le izključuje manjše liste, ali pa bi se v svrho omogočitve uspešnejšega delovanja v občini dalo listi z največjim številom glasov neko prednost, ki pa ne sme biti tolikšna, da zavaja razne manjšine h kompromisom zgolj za volilne namene. Brez proporca pa bi se mogle manjšine ščititi n- pr. e predpisom, da pripadajo relativni večini tri petine kandidatskih mest. vsaki manjšini, ki šteje vsaj četrtino glasov, pa po ena petina mest, a preostala mesta bi se po istem ključu porazdelila. Seveda bi potem moralo biti število odbornikov deljivo s številom 5-
Ako se ne uvede čisto sorazmerje in bi dve ali več kandidatskih list z največjim številom glasov dobilo enako število glasov, potem se mora ponovna volitev izvršiti, kar načrt tudi omenja. Ponovna volitev na enem ali več voliščih ee tudi vrši, ako se glasovanje zbog nereda itd. ni moglo izvršiti.
Na izpraznjena mesta pridejo po vrstnem redu namestniki. Ako bi pa bila lista izčrpana in zbog tega nad ero tretjino odborniških mest izpraznjenih, se mora po načrtu za ta mesta za še preostalo volilno dobo vršiti dodatna volitev. Ako se pa izpraznijo mesta prvih dveh kandidatov ali ako občinski odbor ne šteje ^č nego tretjino, se izvoli popolnoma nov odbor. Ako načelo relativne večine ne bo v vsej strogosti obveljalo, se bodo morali tudi predpisi o pogojih ža dodatne volitve deloma izpreme-niti in se mora taka volitev izvršiti, kakor hitro je le ena kandadatna lista izčrpana.
Proti nepravilnosti volitve 6e sme vsaka v volilni imenik vpisana oseba (načrt pravi volilec; a menda ne misli le takega volilca. ki ie dejanski tudi volil) pritožiti v roku osmih dni na upravno sodišče. Pritožba bi se morala vložiti pri občini, ki jo pošlje preko nadzornega upravnega obln-stva na upravno sodišče. Za večjo varnost sme pritožitelj prepis pritožbe poslati tudi neposredno upravnemu sodišču. Ker prične nov občinski odbor poslovati šele takrat, bo postane volitev izvršna in začarno še stari odbor vrši svoje posle, ie potrebno, da se pritožbe proti volitvi čim preje z vsemi volilnimi spisi predložijo in da upravno sodišče čim preje reši pritožbo. Razni v zakonu predpisani kratki roki iamčijo za hitro rešitev Ako se ie pri volitvi le izid volitev nepravilno utrdil, bo upravno sodišče kar ss-mo utrdilo pravilni izid. Ako se mora zbog nepravilnega postopka volilnega odbora razveljaviti izvolitev, se mora za mesec dni na osnovi prejšnjih kandidatskih list. a z novim volilnim odborom nanovo voliti, a kadar se mora izvolitev razveljaviti radi drugih nepravilnosti. 60 mora v teku dveb mesecev vršiti nova volitev r obnovo celega volilnega postopka Dvomim, da bi bilo v vs^h takih slučaiib treba ves volilni postopek obnoviti. Tud? ob ostalih nepravilnostih ie takrat ko nepravilnost nanaša V na glasovanje. omejiti obnovo na glasovanje, o čemer na? upravno sodišče" odloči Rešitev upravnega sodišča ie dokončna
Glede prestonkov r>r; občinskih volitvah in slede kazenskega po«tnnka v tnlrih slučajih veljajo r»o smislu predpisi o volitvi narodnih poslancev.
Iz življenja in sveta
Cerkev v Malmgreenov spomin
V Aeppelviekenu pri Stockholmu so svečano otvorill Malmgreenovo cerkev. Dr. Finn Malmgreen je končal, kakor znano, svoje življenje na pohodu iz Nobilovega taborišča z dvema italijanskima sopotnikoma. Blagoslovitvi cerkve so prisostvovali tudi člani švedskega kraljevskega doma. Levo zgoraj: Malmgreenova slika
Zgodovina največjega lista
Od ustanovitelja do njegovega prapra vnuka
Založništvo londonskega velelista »Times«, ki ima v angleškem javnem življenju veliko vlogo, je izdalo v podobi knjige njegovo zgodovino.
Ustanovil ga je 1. 1785. pod vlado kralja Jurija III. John VVaflter in je ostal napre-to njena last njegovega rodu do svetovne vojne. Takrat je prešel v roke lorda North-clitffea. Vendar je postal 1. 1922. njegov ta^taik zopet prapravnuk ustanovitelja John Walter, in sicer skupno z Johnom Jamesom Astorjem. Da bi list za bodočnost napravili nezavisen od vseh srprememib lasti, je bola takrat predana vrhovna odločilna moč petčlanskemu komiteju, ki ga sestavljajo vsakokratni najvišji sodnik na Angleškem. najvišji oxfordsiki rektor, predsednik Akademije znanosti, predsednik zve.
Spremenjeno podnebje
Zalivski tok naj se usmeri proti Novi zemlji
V Rusiji se bavijo ta čas z velikopoteznim načrtom inž. Avdjejova, ki ne stremi za ničemer kakor za tem, da bi spremenil polarno podnebje ogromnih delov severne Evrope in Azije v zmernejše podnebje.
Kakor znano, se obrača Zalivski tok, ko je obkrožil severno obalo Skandinavije, proti Novi zemlji. Mrziii tok, ki mu prihaja naproti iz Kariškega morja, te »ledenice severnega tečaja«, kakor ga je imenoval že pred sto leti naravoslovec v on Baer, pa ga zavrne proti severu. Načrt inž. A vd je jeva je sedaj ta, da bi z nasipom ob Kariških morskih vratih mrzlemu toku zaprli pot proti zapadli, kar bi imelo za posiledico, da bi Zalivski tok nemoteno nadaljeval svojo pot proti Novi zemlji, pri
čemer bi zmanjšaj pritok polarnih lednih mas v Ka roško morje. Poleg tega bi odve-dal Avdijejev toplejša vodovja Jenieeja in Oba z jezovi v nižine, močvirja in doline sibirske obale. Tako bi morala dobiti ta ozemlja zmernejšo Mimo. S tehniškega vidika bi bil načrt povsem izvedljiv.
Gospodarsko bi imeža izvedba klimatske spremembe v polarnih evropskih in sibirskih ozemljih ogromen pomen, kajti pomisliti moramo, da je baš hudo podnebje tisto, ki ovira tu izkorščanje neizmernih naravnih bogastev, velikanskih gozdnih kompleskov z najboljšimi lesnimi vrstami, premogovnih in rudninskih skladov, kožul hovine itd.
Pariška pustolovka
Pred pariškim sodiščem se je morala te d™ zagovarjati nenavadno originalna go-ljufiea Neki dobrodušni in lahkoverni rentnik j,i je posodil 40-000 frankov, ker jn je verjel, da je nezakonska hči Poin-careja m prijateljica Ta.rdieuja. Sodnik se je zelo čudil tožitelju, kako je moral pu* stolovki tako nasesti. Toda mož je ffrvar pojasnil takole: »Kaj pa sem hotel! Napisala je pred m o ji mi ■ očmi brzojavko Poin-careju. Zadnji stavek se je glosil: Tisoč pozdravov in poljubov tvoja Hemrietta! Z dozidevrrm Tardieujem pa je govorila pustolovka naravnost iz mojega stanovanja in v razgovoru ga je tikala m mu videva* la najslajša imena.«
Zlato daje zdravje in veselje
To ni nič novega, da se počutijo ljudje z veičjimi količinami zlata v žepu malo bolj zadovoljne z življenjem nego ljudje brez tega dražila, toda freiburška ki nika Schreiber in Billinger sta odkrila, da ima isti učiinek tudi zlato v najmanjših količinah v podobi določene sol:, ki jo jemlješ kot zdravilo. Znaki duševne utrujenosti izginejo v kratkem času, srce utriplje bolj živo, dihanje postane bolj prosto itd. Posebno za duševne delavce je alato v najmanjših količinah kot medikament zelo priporočljivo.
Ni dneva brez železniške nesreče
Radij v Kanadi
Madame Curie-Skodk>wsiko je te dni obiskal v Parizu poseben odposlanec kanadske vlade. Prišel je, da sporoči sood-kriteljšci radija, da so našli v Kanadi ogromna ležišča uranove rude. Najdišča so baje tako bogata, da bodo ne le presegla belgijski monopol v radiju iz Belgijskega Konga, ampak da bo eicsploatacija teh naj« dišč tudi bistveno pripomogla k pocenitva radija. V kanadskih slojih uranove rude je 1 gr radija že ▼ 10 tonah, dočim morajo izkopati v Kongu najmanj 40.000 toi uranove rude, za isto koiičino radija.
Tuberkuloza na jeziku
Ruški očenrfak prof. Motatkov je odkril nov n«0m za zdravljenje tuberkuloze jezi. ka, ki sicer z odstranitvijo nekaterih živcev na jeziku. Rana se zaceli, a prej se ločijo bacili jetike fe notranjosti tkiva. Prof. Mokrtkov je svojo metodo preizkus'1 že v enajstih primerih, v devetih s popolnim uspehom.
Pravkar je izšla
BOŽIČNA ŠTEVILKA
tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET44
z naslednjo vsebino:
> VAŠKI IZVEDENCI« (Peter 2mi-tek — slika)
NOVE NAJDBE PRACLOVEKA NA JAVI (Dr. Hans Weinert — s slikami)
POD FEREDŽOM (Hamza Humo — s slikami)
BERGEN (Dr. Božo Skerlj — s slikami)
REKORD V FOTOGRAFIJI OB DVESTOLETNICI OČETA TEKSTILNE INDUSTRIJE (Z. Strekelj)
SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA BOŽIČNI PREHLAD (Po Ch. Dickensu — s slikami)
MOŽGANSKI RADIO (s slikami) JUBILEJ KININA NAJSTARSI SLOVENSKI LETAK (A- Debeljak — s sliko) ČLOVEK IN DOM (Sodobno stanovanje in gospodinja — s slino)
TRI MINUTE POTOVANJA (Južno
morje — s sliko)
ANEKDOTE
ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Dobrodelne znamke — s slikami > ŠAH
KADAR DEKLETA SPIJO HUMOR (Adamson)
ze knjižnih strokovnjakov im guverner Angleške banke. Take naj bi se ohranila tradicija in poli tična neodvisnost lista.
Kakšno priljubljenost uživa list, kaže primer za časa splošne stavke 1. 1926. Dne 4. maja je izšla zadnia redna številka, 25. maija so natisnili na 6 razmnoževalnih strojih izredno izdajo na dveh straneh, in sicer v 48.000 izvodih. Prva stran je vsebovala vremensko poročilo in poročilo o stavki, druga stran stolpec parlamentarnega poročila, 27 vrst finančnega poročila, 14 vrst poročila o — criquetu (kar je značilno za angleške razmere) im končno rad o-program. V nadaljnjih 14 dneh je naklada od 48.000 izvodov narasla na 405.000 primerkov!
Tiger napadel krotilca
v maneži cirfcusa Scala v djunajificem Pratru se je te dni pri dresuri levov in tigrov primeril incident, katerega žrtev je postal krotilec levov ii tigrov Peppa iz Južne Amerike. Krotile« je pokušal prizor v lev m io in tremi tfgd. D« bi imel živali bolje v oblasti, je odiložii-l dresurne vilice. Ta trenutek je porabila levinja, da se je spustila z en'm izmed tigrov v spopad. Krotilec je. oim je stvar opazil ho« tel ločiti zveri, a tiger ga je napadel z zobmi in ga ugriznil v levo ramo, da so ga morali odpeljati v bolrnišlioo.
Letalka v tornadu
Angleška letalka Amy Johnson *Mo!Hso-nova. ki je izvojevala nov !etal«kii rekord od Kap?ikega mesta do Londona, pripoveduje. da je na tej vožnji doživela vihar, ki mu ne pomni primera v dosedanjem življenju. Najhujše je bilo to, kar je morala prenesti n« nočni vožnji med Dualo in Mosaamedesom. V tem pasu jo je zajel močan tornado in da se mu izogne, je morala napraviti ovinek, ki jo je oddaljrl od kopnine. Letel« je kakšnih 100 milj nad morjem. Pozneje je imela vel ka.nrfce težave, da se je zopet mogla vrniti na svojo progo nad kopno. Na povratni vožnji v London, pa se je morala izogniti nekemu 13.000 čevljev visokemu vršacu. V področju Atlaškega gorovja v Afriki se je borila z viharjem, kri ji je piib.il nasproti z brzino 75 milj.
Smrt znanega vremeno-slovca
S to številko zaključuje revija svojo 12. kniigo, zato je številki priloženo vsebinsko kazalo, ki ga dobe vsi naročniki brez odškodnine.
»2IVLJENJE EN SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — Posamezne
številke 2 Din po vseh trafikah
Mož-rekorder čestita ženi-rekorderki
AngleSki letalec Mollison pozdravlja Amy Johnson po srečnem povratku iz Kapskega
mesta v London
šest dni v oblasti viharja
Strahotni doživljaji angleških pomorščakov na
Atlantiku
Prof. dr. Albert \Vigand, zaslužni hamburški meteorolog je umrl v 51. letu svoje dobe. Stekel si je velike, zasluge z raziskovanjem megle
Pil slabosti ie naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske bolezni soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nc.-ni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
Bombažni nasadi na Češkoslovaškem
Gospodarski oddelek Bafovih tvormc v Zlimi je sklenil, da bo začel kult*virati boim/baine nasade- Bombaž bodo začeli go> jiti na razinih ozemljih CSR. Zaenkrat bodo zasadila poakuctio ozemlje 20 ha na južnem Slovaškem.
»Udeležil sesr se že mnogih pomorskih voženj, spoanal sem morje od vseh strani neba, a na to vožnjo bom mislil še ob svoji smrtni uri,« pripoveduje eden izmed posadke angleškega tovornega, 7600tomskega •pamoka »Phemius«, ki je te dini po strahoviti borbi z viharjem prispel v kings-fcomsko luko na otoku Jamaiki. In nadaljuje:
»Neke noči. bilo je v Karibskem morju, je hipoma zadivjalo, še preden smo razumeli, kaj se prav za prav dogaja. Orkan je planil na nas in vrgel ladjo iz njene smeri. Kakor orehovo lupino je premetavalo »Phemius« sem in tja. Včasi smo imeli občutek, da stojimo na glavi. Na krmu, v ladji, v prostoru za posadko se je vse premetavalo. Dovolj pogosto smo morali skakati v stran, da nas niso težki predmeti ubili.
Morje se je razbesnelo nad nami z vso togotmostjo. Vsak korak na krovu je pomenil življenjsko nevarnost. Mogočni va lovi so odnašali, kar ni bilo pritrjeno, čez krov, a ljudi ki so se držali z obema ro kama napetih vrvi, so pretresali do krvi.
Z ob'»pom in zagrizenostjo, s slabotnim upom, smo se borili proti divjemu vihar-
Koncesioniranje maserske obrti
V Prn^i so se zadnje pase sšlno razpasti takozvani »saloni za masaž*)«, kjer Sj ponujale svojo izvežbanost mlade »miserke« vseh mo ^očn h narodnosti. Vlada m nn-gla dovolj nastopiti proti tem ustanovam, tet-r oi imela potrebne zakonite zasombe. Zdaj pa so napravili zakon, ki predpisale, da smejo izvrševati rn-asersko obrt izključno diplomiran« maserji, in sicer vedno osebe istega spola. S tem so oblasti uspešno nastopile posebno proti tajni prosti« tuciji.
Hripa v Ameriki
Poročila vvashingtonskega Zdravstvenega urada pravijo, da je zajel vso Ameriko od severa do juga mogočen val hripe. ki se razvija posebno r.a ozemlju Zedinjenih držav v nevarno epidemijo. V tednu pred 3. decembrom je zahtevala bolezea širom Amerike okohi 800 smrtnih žrtev. Bolniki dobijo med hripo pljučnico in umno. Stičen značaj je dobila hripa Midi v Mehiki, kjer je samo v Tampicu umrlo 32 os-ib.
V curiškem predmestju Oerlikonu je te dni zavozila električna lokomotiva v ekspre=ni vlak. Dva voza sta se razbila, štirje potniki so bili usmrčeni. 20 pa hudo in* lahko
ranjenih
Sotnidnik Al Caponeja ranjen
Amerike e gangsteTje je. kakor vse kaže, začela zapuščati sreča. Pri neki raciji v Chricagu je policija zasačila in hudo ranila voditelija Al Camonejevegu štaba, zločinca Fnmea Nitti.j"a- Nitt ie vodil /,io-čin^ke podvige z« Caponejeve odsmnosti ▼ zaporu, tako da je zdaj sloviti 2<aags*er brez naslednika, ki bn ga bil vreden.
Most od Trsta do Gradeža
Kakor poročajo iz Trsta, pričnejo prihodnje leto graditi velik moderen most od kopnine do otoka Gradeža v Tržaškem zalivu. Prometu bodo izročali most 1. 1934. Gradež, otok in mesto je b!lo mogoče do. sffej doseči samo z ladjo.
Letalo na strehi
V pariškem predmestju Amtony se je primerila težita in malo običajna letalska nesreča. Neko lovsko letalo je treščilo na streho neke hiše. Bencin se je vnel in v neko4 ko sekundah je bila tudi hiša v plamenih. Oba moža posadke sta zgorela, deset stanovalcev pa so odpeljali s hudimi opeklinami v bolnišnico. Gasilci so le s težavo pogasili ogenj. Zdi se, da je nesrečo povzročil defekt na motorju.
Odškodnina za irboj
Ameriška poslanska zbornica ie dovolila 30.000 dolarjev odškodnine družinama nečaka mehiškega državnega predsednika Or-tiga Ru£ia in nekega njegovega tovariša. Oba mlada človeka so lansko leto po pomoti ustrelili ameriški policisti, ki so ju smatrali za razbojnika. Družini sta za. tevali milijon odškodnine.
Itafiisrnski vohuni v Švici
Švicarski zvezni evet je te dni izgnal rz svojega ožilja šest italijanskih vohu.iov, ki so se mudib \ Švici z namenom, da bi izvabil več italijanskemu režimu nepri« jetnih oseb na svoje ozemlje ter jih tam vjeli in zaprli Med izgnanimi vohuni sta tudi policijski detektiv A'foerto Firster-macher in dr. iur Luigi Alabiso.
ju. Upali amo, da se bo besnenje elementov končno poleglo, a trajalo je večnost....
Sredi obupnega boja je udarila med nas vest: ognji v kotlih so ugasnili! Polastila se nas je breamejaa zaprepaščenosL Sedaj nismo imeli več pare v kotlih in nismo več obvladali železne orehove lupine. Smrt nam je bila zapisama v otbrazih. Luči 30 ugasnile, temota je bila še strašnejša od besmečih elementov. Ležali smo do smrti utrujeni v svojih ležiščih, če nismo baš plali vode iz notranjih prostorov ali pritrjevali kosov tovora. Valovi okoli nas so bili do 80 čevljev vsoki. Položaj je postajal vedino htrjši. Grozovit ropot je pretresal ladjo, enega izmed dimnikov je prekucnilo in vrglo preko krova kakor šibico. Valovi so raztreščili rešilne čolne drugega za drugim. Sesalke nso več zadostovale. V kajut&t- častnikov je stala voda že do kolena visoko in se je še venomer dvigala. Nismo imeli več živil. Voda je bila pokvarila ves proviamt in smo rešili samo ša nekoli ko škatel z mesom in nekaj prepe-čenca. Od tega smo živeli skoraj teden dni! Inženjer in strojniki so skušali spraviti pomožni stroj v obrat — a silovito* gu-gamie ladje je povzročilo, da je steklo vse olje iz tankov.
Videli smo, kako so umirali tisoči ptic, ki jih je bil presenetil vihar, in so iskale na ladji zadnje zatočišče. Ih čudno: tudi žuželke je prinese! vihar s seboj! Pokrivale so v cent'metrsk-.h plasteh krov, valovi pa so jih sproti pometali v morje.
Trupla ki jih je odnašalo neprestano ▼ morje, so privabila cele jate somev. Na stotine jih ie biio okoli ladje in so z odprtimi žreli čakali na plen
Končno, po šestih dneh nepopisne muk« in pomanjkanja nas je vihar ostavil. Sonce je prisijaio skozi oblake ... Bil je zadnji čas.«
ANEKDOTA
Malo je manjkalo, da nista dva avtomobila trčila drug v drugega. Stražnik pristopi in pravi šoferju:
»Ali ne veste, da morate dami, ki se pripelje v nasprotni smeri, prepustiti polovico ceste?«
sTo vem,« pravi šefer. >in tudi tako naredim. čim doženem, za katero polovico se je odločila.«
Vsak flan ena
»Irena pa je v vseh rečeh zelo počasna.« »Prav iraaš, nji je bilo treba štirideset let, da je dosegla svoje trideseto leto.«
IX<<MMMMMMMMMM<MMXMM<<<<MMMMM<MMMM<M<MMHMM
a (Soztc

/cnjige „{$utrove! mladinsice Cw'iz»ice
L Prigode porednega Bobija 2. Sinko Debelinko 8. Prigode gospoda Kozam urnika
4.	Janko in Stanko
5.	Skok, Cmok in Jokica
6.	Bratec Branko bi sestrica Mica
7.	Samo in Joko
8.	Osel gospoda Kozamtrrnika
9.	Vrtismrček in Silonoska 10. Popkins
Vsaka knjiga stane Din 12.—, poštnina Din 2.—*
Pri odjemu vseh 10 knjig
Pri odjemu 6 knjig , . IM odjemu 4 knjig . •
Din 90.— poštnina Din 7.— Din "0.— poštnina Din 5.— Din 44.— poštnina Din 3.—
Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica.
PRIGODE POREDNEGA BOBIJA
tfATSKO IN STANKO
SKOK. CMOK IN JOKICA
PRIGODE GOSPODA KOZAMURNIKA
KRAU DEBELUH SINKO DEBELINKO
Vlichel Zčvaco:
224
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
36.
Carcagne se je vrnil k hiši zale Perrette. Naj je še toliko razbijal po vratih, nihče se mu ni oglasil. Ko je to videl, je stopil do najbližjega soseda, si izsposodil lestev ki splezal čez ziid.
Našel je Martino skrito pod posteljo. Kakor hitro je bila zaoula Carcagnevo trkanje, se je bila potuhnila, prepričana, da so prišli zdaj še ponjo. Carcagne ji je komaj dopovedal, da se ji ni ničesar bati in da ji ne preti nobena nevarnost. Ko se je nekoliko pomirila, jo je jel izpraševati. A vse, kar je vedela povedati, mu ni dosti pomagalo.
Tedaj je zaporedoma obredel kralje, odkoder je navadno s to" varisema pazil na hišo. Upal je, da vendarle nagde Gringailla in Escargassa. Iskal ju je zaman. Bralec ve, zakaj nista mogla priti.
Obupan se je vrnil v mesto in jel p potikati povsod, kamor je navadno zahajal z njima. Nikjer ju ni našel, nikjer ju niso bili videli.	;
Ves objokan od žalosti, z glavo na pol zmešano od premišljevanja, kako bi našel prijatelja in kako bi rešil dekleti, se vje nazadnje vrnil v svoj brlog in upehan padel na slamnjačo.
Drugi dan je bilo njegovo iskanje enako jalovo. Ne tovarišev ni bilo najti, ne gospoda Jehana. Ubogi Carcagne ni več vedel, katerega svetnika bi še poklical na pomoč. Ko je pa zvečer ob
šestih taval po Momfcmartrski uKci, je mahoma zagledal pred seboj Gringailla Ln Escargassa.
Po prvih objemih ki radosftnUi vzkllkih.se je pričelo razlaganje ki pripovedovanje. Gringailla in Escargassa so bili izpustili takisto, kakor so .ju bili prijeli, to je, brez vsakršnega po-jasnila. Sicer se pa nista obotavljala s tem, da bi bila vpraševala, kako in kaj, ampak sta jadrno vzela podplate pod pazduho.
Spotoma sta se ustavila pri Perretti. Zvedela sta, da so jo bili zaprli. Na to novico sta bila že pripravljena. Zastran tega, kdo bi bil položil roko na dekleti, jima pa Martina ni vedela ničesar povedati. Tovariša sita takoj pomislila na Concinija. Carcagne jima je povedal, kar je bil videl. Zdaj je bilo treba le še dognati, kaj se je bilo zgodilo z Jehanom.
»Aii si šel pogledat v votlino?« je vprašal Gringaille.
»Glej, glej, na to pa nisem pomislil!« je priznal Carcagne.
Gringaille je bil mož naglih sklepov.
»Pojdita v Čeladarsko ulico,« je ukazal, »m pazita na ječo. dokler se ne vrnem. Jaz stopim med tem na Montmartre.«
Kar zdirjal je. Ob vhodu v kamnolom je zagledal vodnjak, v katerega je bil padel Jehan. Pustili so ga bili odprtega, nihče ga ni bil zasul.
»Tega vodmjaka še ni bilo, ko smo zadnjič hodili mimo,« je pomislil Gringaille.
Ko se je ozrl, je zapazil nedaleč od vodnjaka nekaj tramov, deska in kup sveže prsti. Pogledal je še v vodnjak in sklenil:
»Vodnjak je star, a prav te dni so ga odprli. Cemu neki?«
Nai si je še toliko Ubijal glavo, zadovoljive razlage ni mogel najti. Pustil je to stvar in krenil v votlino. O Jehanu seveda ni bilo duha ne sluha. Tedaj se je i znova spomnil vodnjaka. Pomislil
je, da mora biti tista črna luknja ponoči kaj nevarna, ker človek lahko cepne vanjo, ne da bi vedel kdaj.
Odtod pa do vprašanja, kaj se je neki zgodilo z Jehanom, je bS samo korak. Vzdignil se je Ln jo mahnil naravnost v sosednji mlin. Za srebrnijak, ki jima ga je plačal naprej, sta se dala dva hlapca pregovoriti, da sta vzela zvitek dolgih, močnih vrvi in šla z njim. Privezala sta ga, in Gringaille se je s plamenrico v roki spustil v vodnjak.
Na dnu vodnjaka je našel dvojico ostrog, bodalo in rapir. Takoj je spoznal Jehanovo orožje. Zdad je vedel, koliko je bila ura. Glavar je bil padel v zasedo! Gringaille, zvit prekannenec, si je dejal:
»Če bi bil glavar mrtev, se ne bi baii trudili z njim in ga ne bi bili potegnili iz vodnjaka, še manj pa, da bi mu bili vzeli vse orožje z ostrogami vred. Gospod Jehan je torej živ. Zdaj bi rad le še vedel, kam so ga spravili. Morda je tudi on v samostanski ječi? To bo treba dognati.«
Z najdenimi stvarmi se je vrnil v votlino. Tam je spravil Jehanovo last in se neutegoma lotil skrinje, v kateri j3 bilo orožje. Nekaj tega orožja je.skrbno odbral, ga lepo zavil Li povezal, si naložil zavoj na ramena in odšel.
Vrnil se je h Carcagnu in Escargassu; čakala sta ga tam, kamor ju je bil postavil. Vsi trije so jo maimili k nekemu trgovou, ki so ga poznali. Ko so zapustili prodajalno, se je bil sveženj z orožjem izpremenil v šestdeseto rico zlatih piš+ol.
Ves večer so hodili po beznicah in se obširno in skrivnostno dogovarjali s sumljivimi ljudmi. Ko so se vrnili v svoj brlog, niso imeli od tistih šestdesetih pištol, ki jim jih je bil naštel trgovec, niti ene več. To jim pa ni branilo, da me bi bili kaj židane volje.
io
Petek. 23. decembra.
LJUBI JANA 11-15: Šolska ura: Tomažev »veti večer (Milkovič). — 12.15: Plošče- — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18-30: Julijske Alpe. — 19: Francoščina. — 19-40: Zdravstv- predavanje. — 20.15: Prenos koncerta z Dunaja. — 21: Salonski kvintet — 22-15: Čas, poročila.
Sobota. 24. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče. — 17: Otroški kotiček. — 17.30: Salonski kvintet. _ 18.15: Božično zvonjenje. — 18.30: Božični nagovor. — 19: Recitacija. — 20: Koncert opernega kvart. — 20.45: Citraški ter-cet »Vesne«. — 22: Koncert komornega
zbora. _ 22.45: Re-producirana glasba. —
23.30: Zvonjenje k polnočnici. — 24: Prenos pol.nočn;ce iz šentpetrske cerkve. — 1.15: ključek.
BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 18: Program iz Zagreba. — 24- Prence polnočnice. — ZAGREB 12.30: Plošče — 18: Godalni kvartet.
—	19: Orgle. — 19.30: Hrvatske božične pesmi. — 20.30: Koncert na orgle. — 21: Orkester — 23: Plošče- — 24: Prenos polnočnice. _ pRAGA 19" Prenos orgelskega koncerta iz Brna. — 20.15: Češki Betlehem.
—	22 15: Češka »Božična maša«. — 23-15: Orgle — 23.55: Polnočniea. — BRNO 19: Orgelski kon^t. — 20.15: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20-30: Božični večer.
_ 21: Pesmi. — 22.05: Koncert solistov. —
Klavirski koncert. — 23: Božične pesmi. — DUNAJ 11.30: Orkester. _ 17: Komorna glasba- — 19.40: Božične pesmi in igre v Alpah. — 20.30: »Mir na zemlji« _ 21: Iz Mu hlačk erja. — 22: Voglerjeva pastoralna maša v Es-duru — 23- Orkester. — 24: Fanfare. — BERLIN 21: Orkestralen koncert. _ 21-50: Recitacija. — 22.10: Godba na pihala. — 23.45' Božični pzodrav iz Amerike. _ 24: Iz Miihlackerja. _ K5NIGS-BEPG 20.15: Božič zapuščenih. — 22: Koncert. — 23.45: Iz Berlina. _ MOHLACKER 20.15: Božično petje. — 21.45: Komorna glasba. — 22.30: Koncert na orgle. — 24: Prenos iz Berlina. - BUDIMPEŠTA 17-45-Božični koncert. — 24: Prenos polnočnice.
—	RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.45: Božični koncert.
VSAK NAROČNIK »J U T R .»« ie zavarovan za 10 ftftft riin?»H*»v?
Za božične
praznike
vsi v restavracijo
Zadružni dom na Glincah,
TRŽAŠKA CESTA 10 oa. pravkar prispelo fino štajersko vino in prima dolenjski cviček ter na pristne domače krvavice ln pečenice, ki se dobijo edinole tu. Poleg tega bo dobil kot božično nagrado vsak deseti gost klobas, eno klo-ba.so z zeljem in kruhom brezplačno. Zato želim vsakemu posebej, kakor že omenjeno, da bi bil deseti gost. To velja za dneva božič in štefanji dan. Poleg tega bo dosti zabave za stare in mlade.
Torej, udeležite se tekmovanja na klobase.
Za obilen obisk se priporoča gostilničar 15305	TONE HUČ
Reo^rtoarji
DRAMA
Začetek ob 20. Petek. 23.: Zaorto. Sobota; 24.: Zaprto.	" "
Nedelja. 25. ob 15.: Jurček. Izv^n. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Celjsik grofje. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 27. ob 15.: Srce igračk. Izven. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Voda-Izven-Torek, 27.: Zaprto.
OPERA
Začetek ob 20.
Petek. 23 : Zaprto. Sobota. 24.: Zaprto.
Nedelja, 25. ob 15-: Adel in Mara. Izven. Znižane cene. — Qb 20.: Pri belem ko-iiičku Izven. Ponedeljek, 26. ob 15.: Mala Floramye. Gostuje g. Dubajič iz Zagreba. Izven Znižane cene. — Ob 20.: Pri belem konjičku. Izven. Torek, 27.: Zaprto.
*
Božični repertoar drame. Na božični dan in Štefanovo bosta dve mladin. predstavi: prvi dan ljubka igrica »Jurček*, drugi dan »Srce igračk«. Znatno znižane v?ne, od 20 Din navzdol. V nedeljo zvečer se ponove »Celjski grofje« po znižanih dramskih cenah
Božični repertoar opere. Na sveti dan popoldne se bo ponovila Hatzejeva izredno me-lodiozr.a opera »Adel in Mara«, na Štefanovo pa »Mala Florainye«, izvrstna splitska opereta, z g. Dubajičem kot gostom Igra ima 21 slik, ki so med sebej strogo vezane. Izvedba je skrbno pripravljena in usueh j* že v naprej zasiguran. Kdor se hoče izvrstno zabavati, naj pride beluiuu koniičku« Gostilničarko Polonico Golobovo
poie Poličeva, plačilnega natakarja Smolo Gostič. Zupan je fabrikant Matevž Kotenina, rregcva hči Metka je Španova. advokat dr-Kal n Masolič, Sigiemund Žnidaršie ?tček, profesor Miklavž Zmazek Železnik, njegova h?i Stanislava Smerkolieva, potočni par Carkareva in Jelnikaf. V opeieti ncst. pi tuli prominentna oseba, katero predstavlja J. Beletto. Zapel bo dva znana slovenska samospeva, Gerbičevo »Pojdeni na pre;o« in Aoamičevega »Planinca«. Ogromno ulo-go v opereti ima baletni zbor, ki ga je na-štuuira! mojster Golovin in pripravil zelo efektne plesne točke.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Zače»f»k ob 20 15
Ponedeljek. 26.: Zadeva Kaiser.
★
Šentjakobski oder v Mestnem domu bo
ponovii na splošno željo iz lanskega repertoarja izvrstno veseloigro »Zadeva Kaiser«,
ki ie zelo zabavna in izvrstno naštudirana. Prodaja vstoonic od dane9 dalje pri dnevni blagajni v Mestnem domu od 10. do 12. in od 15. do 17. Občinstvo naj ne zamudi prilike ogledati si izvrstno veseloigro.
MARm«R«Kn GLEDALIŠČE '
Petek, 23 : Zaprto. (Generalka za Belega koniička.)
Sobota. 24.: Zaprto.
Nedelja. 25. ob 15-: Celjski grofje. Znižane cene. — Ob 20.: Pr belem konjičku. Premiera. Povišane cene. Izven.
Ponedeljek. 26. ob 15-: Boccaccio. Znižane cene. — Ob 20.: Pri belem konjičku. Povišane cene. Izven.
Kaj bo o božiču v mariborskem gledališču? Premiera z velikim zanimanjem pričakovane revijske operete »Pri belem konjičku« bo na prvi božični praznik ob 20.,
prva ponovitev pa na Štefanovo zvečer. Pri tej opereti, ki presega po privlačnosti 'n priljubljenosti »Grofico Marico«, ki je b'la še pred kratkim največji »šlaser«, sodeluje izredno velik aneambl. nabavile so se nove dekoraciie in kostumi, zaradi česar so nastali veliki stroški. Zato veljajo oba večera povišane cene. Bloki ne veljajo. — »Celjski grofje«, uspela zgodovinska drama, ki jo je mariborsko občinstvo sprejelo izredno simpatično. se ponovi na prvi božični praznik ob 15. Znižane cene. — »Boccaccio«, Suppe-jeva melodiozna klasična opereta, se poje na Štefanovo kot popoldanska predstava. Tudi pri tej predstavi veliaio znižane cene.
ČH?ufr« h^t^slfo rpviio
»ŽfVIJFN.JF IN SVET«



■B"
Umrl nam je naš dobri soprog, odnosno oče, 'stari oče, brat, stric in svak, gospod
Franc ftolob
tajnik posojilnice v Rušah
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 24. decembra 1932 ob 15. iz mestne mrtvašnice na mag-dalensko pokopališče na Pobrežju pri Mariboru. Maribor, Ruše, 22. decembra 1932.
Žalujoče rodbine Golob, Glazer, Sinič in Kotar.
Pisarniški prostori
primerni tudi za modni salon, zastopstva, obstoječi iz 3 sob, s posebnim vhodom, v mezzaninu palače Ljubljanske kreditne banke, v neposredni bližini glavne pošte, se proti primerno nizki ceni ODDAJO takoj. V najemnino so vštete električna razsvetljava, centralna kurjava, topla voda Telefon na razpolago. Oddajo se tudi posamezne sobe, vsaka s separatnim vhodom.
Poizve se pri Al orna Company, d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2, I. nadstr.	15234
3glasi v „Jutrts" imajo
sigurea uspeh*
$ tam p a nje srečaka i pianova Državne klasne lutrije
Državna Klasna Lutrija na osnovi zakona o Državnom Računovodstvu raspisuje ofertalnu licitaciju na dan 25. ja-nuara 1933. god. u svojoj zgradi Vasina ulica br. 20. u 11 časova pre podne za izradu 3,700.000 komada srečaka, 18.000 velikih i 600.000 malih planova za 27. i 28. kolo srečaka.
Oferti taksirani po zakonu o taksama primace se pom. dana do 11 časova pre podne.
Kaucija se polaže na dan 25. januara 1933. god. na blagaj-nici Državne Klasne Lutrije najdalje do 10 časova pre podne i to: za srečke 30.000.— dinara u gotovu i 50.000.— din. u državnim hartijama od vrednosti a za planove 10.000.— dinara u gotovu ili 30.000.— din. u državnim hartijama od vrednosti a prema čl. 88 Zakona o Državnom Računovodstvu.
Uslovi se mogu videti svakog radnog dana od 8—12 časova pre podne u administrativnom odeljenju Državne Klasne Lutrije.
Iz kancelarije Državne klasne Lutrije K. L. Br. 18224 od 20. decembra t. g. u Beogradu.	15309
•i.\v,s.\N-|C.vX i-\ --1- v /r 'X.£\->ri1

Potrti od neizmerne bolesti javljamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je danes ob 6. zjutraj previden s tolažili sv. vere naš predragi soprog, najboljši oče, brat, svak, stric, gospod
dr. Anton
9n starejši
SVETNIK STOLA SEDMORICE V POKOJU, ODVETNIK, IMETNIK REDA
SV. SAVE HI. STOPNJE ITD
v starosti 63 let po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnkega bo v soboto 24. t. m. ob 3. popoldne iz mrtvašnice bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji na novomeško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v kapiteljski cerkvi.
Novo mesto, dne 22. decembra 1932.
FRANJA FURLAN roj. ERŽEN, soproga; DR. ANTON FURLAN mlajši in MILENA FURLAN, sin in hčerka; JANEZ in MARTIN FURLAN, brata; LIZA DORMIš roj. FURLAN, LOJZKA HIRZENBERGER roj. FURLAN, ZINA PO-LJANEC roj. FURLAN in FANI FURLAN, sestre.
1
Cene malim ofglasom
Zenitve In dopisovanja.	tcwd« Du» i— trn enkratne prt-
po/btne za kifro ati ta dajanj, naslov Din i.—, Ogla* trgovskega tn rvklojrtnegB značaja; vsake beseda D*n L—- Po Din L— ta besedo M zaračunajo nadalje t« oglasi, ki »padajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto*. -Kapital*, »f najem*. »Posest* »Lokalu, »Sta novanje odda* »Strvji* »Vrednotem, •Informacijeuživali*, »Obrt* In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniku In »Zašlo-tekc. če te t oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se tiče potnika. Kdor s! pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali služba, plača ca
Za odgovor
v znamkah
beeedo 50 pm Pri vseh oglasiti. ki se taroCunaJo po Utn l.—
za besedo. se zaračuna enkratna pristojbina Utn S,— ta iitro ah ta dajanje naslove Vm ostali oglasi metal nega cnačt. )a se računajo po 50 pat te vsako besedo Enkrat n* pristn ibina Z£> iitro ali ib dafanfe naslova pri oglasih, ki ce zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaia rhn V— Nafmanfžt znesek prt oglasih po 50 par ze besedo, fe Din 10.— Vi oglasih po I Din za b rs edo pa Din 15.— pristojbine za eia/e oglas« le plačati pn predali naročila, oz* roma hh fe %rpnxlafi v of.rmu obenem t narnčilnm
Pozor, gostilničar}!, rasta vratarji!
Bermet vino črnino tz Fruške gore nudi B. Marin ko v, Sremski Rarlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne do napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova. Sremski Karlovci. FVuška gora.	30V
Kdor f i £ « taslužka, pla-ea za vsako besedo 5<1 par: ta naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor o o d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. u dajan;« naslova ali IS šifro pa 5 Dia. (3)
Vsako prepisovanje na stroj'
prevzamem na dom. Naslov je pustiti v »sramnem oddelku »Jutra«. ii£i3-3
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za <!« :anje naslova ali šifro 5 Din. — Oglasi sofralnega »tisčaja !«i vsaka beseda 50 par; z« dajanje na-ijova a!i J ifro pa 3 Din. (8)
Kupim knjige
M«ks;m Gorkij: »Fo-ma Gordjejev« (izšla v »Slovanski knjižnici v Gorici
pred vojno); Zola: »Tr: novele« fm*vda im3 knji ga kak drug naslov. 0r: g naien na- "v novel: Na;? MieonKn. Jacrjues Damn-ur) Champol: »Mož Simone«, (izšla v Leposlovni knjiž niči); Vlad. Levstik: »Svo boda« (brošu-a. izšla pred vojno). Knjige naj bodo po mož-iosti dobro ohranjene io čiste. Ponudbe t navedbo cen« na oglasni oddelek »Juitra« r>od šifro »Vezava postranska stvar« 52004-8
Dekle
vajeno gofctuue. že+i me sto natakarice v bt*jši gostiima, event. gre tuda v
pomoč gwpodinji — pnota m«i;hnii plači. Zna tudi Si-vaiti. Naslov v oglasnem vddeiku »Ju,tra«. 52173-2!
Skiadiščnik-
ekspe<lij'ent
jngoslore. državljan. pošteD zanesljiv. išče meeto. — Dolgoletno spričevalo o vestnem in vzornem službovanju v velikem jndu atrijskem podjetja. Zrno žen je v govoru i.n pisav sloiv.. hrvatskega in nem škega jezike ter stroj ep: s ja. P r i m a reference na ra-zpoiago. Cenj. ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra pod »34 let«.	52100-2
Lestenec
m jedilnico, eleganten — ugodno prodam. Na; lov y oddeHtu »Jutra« 52250-6
Otroški voziček
lep, prodam. Naeiov pov«
oglaeni oddek-k »Jutra«.
53i93-6
Nuirasmatiki
Prodam Napoleonov Blatnik in 40 Framko-v b po- Ijeteroa. Poljanska c. 15. sebno označeno črko. Do- ,	52101-19
sedaj le par komadov iih- J _
n-ih. Naefov pove oglasni
Modna trgovina
staroznana, dobro vpeljana, se proda ali sprejme družabnika. — Ponudbe Dod »Center LJubljana« na oglasni odd. »Jutra«. 51847-19
Lokal
kra««B. »a pisarno — lin
več garaž
proti tHo ngodni najem tiraj odda mestna zastav
oddelek »Jutra«
53287-6
Ugodna prilika!
__ Radi družinskih razmer
Dva nora CTriii(*{ I P™^«"1	oddam l«po
v d pol <x »liiuci j urejen-o 9peeeiri ;<=-ko trgovi-dobro ohranjene poceni: n<>. na t>rometn.i to^ki v
proda.m. oddelku
Naslov v ogla?. Ljubi.'ara/ Cena zelo ugod »Jutra<.	"	_ . .
522S4-6 na. Pr«irobne ponudbe na i og'a#. oddpleik »Jutra« pod
Za SVeti V&čer ' »Prometna točke«.
Štirlsob. stanovanje
komfortno
samsko stanovanie
ter zrafen+ in evstie
pisarniške prostore
odda zavarovaJnka »Dii-nav« v s.voji palači na Alek^ndro^i ce«tj. Infnr macjje «e dobi-jo i»wna,m v dru-žbend p:»arn«
53119 31
m slavnostne prilike n«-ro&lte domač; šampanjec
»Panonski biser«
katerega kvaliteta ne zaostaja za frainoo^kim. —
Vsaka t>a&eda 50 p»r; t* da^an^e naslova aH ta šifro r*» S Din. ft)
Blagainičarko
Sedne zunainioMi. mlajSo i« pošteno, iščem za bar buffet. Dop^e n?> og-l a s-nf o-id^lfk »Jutra« p>od ' J;fro »Takoj«.	5312J-1
Hišnica
d "-bi brezplačno stan-ovenje
na periferij; Ljubljane — a'-: n zna in ima veselje oSdeTovati vrt. Na-=?ov v oglasnem oddelku »Jutia« 5i."S8-1
Trgovski pomočnik
vojaščine r»ro»t. dobi mesto sfc:ad!5*n:ka. Pon.udbe 7 na v "d Ko d'0 ?eda.n;*e.ge ?lu2lx>van;a. zahtevo pla-č-e je rn»lati na o-glasni o>ldelok »Jucra« p(id ši-fro »Agii«n trgovski pomočnik«.	522704
Prvovrstno
kuharico
takoj ali fioaneje sprejme velike gos^na v Lj ubija no. Oferte na oglaem oddelek »Jutra« pod znač-ko »PrvK>Trs;jia«.	523i0-l
Čevljar, pomočnika
takoj j^-ojme Zarnik v Gnjevi u.i:ci 9. 52311-1
Vajenca
Bi dam-sko krovaštvo sprejme A. Paulin. Ljubljana. Kongresni trg štev. 5.
52322 44
Službe išče
Vsaka besed« 50 par: za dajenje naslova ali za šifro r»a 3 Din. C2)
Knjigovodja-
biiancist
perfokten eioven«k;i, srbo-hrv. ic nemški korespon dent z doigoIei.no prakso želi takoj ali s I. j«n<uar jem zaradi družinskih raz logov oremeniti ri-užbo. — Cwij. ponudbe na ogla«sn4 oddelek »Jutra« pod Jifro »Ljubljanu ali bližin ia oko lica«.	"a2263-2
Vsaka beseda 1 Din; z* dajanj« naslova sli šifre t>a o Din. ('J)
Radio-aparat
3—4cevni. aove tifpe, 4o-bro >hra.nj-euega kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ku ku« 52038 9
Štiricevnl radio
s 4 pomiom eJ. mag. zvoi aikom naprodaj po tekni zk; cftmi. Naslov v ogi oddelku »Jutra« 52236-9
Atrio,moto
Vsa-ka beseda 1 Dm; z« dajanj« oasio^ra ali TA ftif.ro pa 5 Din. (10)
Avto
fielo fi?ia iimuzina), tipe Ek.s. Eks. Supersike. s 6 cilindri, kot nov, zel« ma lo vožen, pripraven za avtotaJisi — proda Iva® Kahn«, Moste. 52031-10
Oglasi trg. rajičaja po i i Dia beseda; ta dajanj« naslov* ali s« šifro 5 Din. — Oglas: ' socialnega značaja vsa » ka beseda 50 par: za j dajanje naslova ali za i šifro pa 3 Din. (7) i
Pupo za izložbo
datnsko. celo aii doprsno, kupi »Reiko-rd^. Ljubljana. Aleksandrova ce ta št. £>.
52306 7
Prodam
Oglasi trg. tnačaj» po 1 Dia beseda; sa da janje na-slov« ali ti šifro S Din. — Ogla« socialnega tnačaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanj« nasloor« ali ta šifro p« 8 Din. (6)
Prvovrstna vezilja
'-ščp m p? to. Ponud-be pod šifro »Ljubljana ali ;zvem« n* oglas.ni oddelek .Jutra.
522S2-2
Kočije
andauer. bruna, sanke lr> konjsko op-emro proda špedicija Turk v Litibl;en: 50401 6
Čevlji na obroke
-Te.ipo«. Gledališka ul. 4. Maribor. Slovenska al. IS !-in Celie. Dečkov trg št 4 51RS7 6
Traftko s trgovino s papirjem
za prodajo poštnih ia taks-Stoklereirco. stene samo 32 nih vrednot, ležejo v naj-Din v delikatesni trgovini strožjem centru Zag-pba, M. Ravtar, Ljubljana. ■ prodam zaradi bo'ezni i.n 52264 i starostn lastnika. Ta prvovrsten i.n renomiran obrat
Smuči
nov«, kompletne, ugodno naprodaj v Ljubljani. Za loška cesta 21. 52306 6
Vsaka t»»eda j Din; u iaja-nj« naslova al! ta iifro pa B I>n. 06)
40.000 Din posojila
iščean proti vknjižbi n« prvo mesto na (»ose^tvo, ki je v vsakem slučaju vredjno več rtotisoč Din. Pon-udhf na og'««. odd-ekk »Jtttra« pod Šifro »Varna naloeba«.	52166-16
jo iiborno vpeljan :n opremljen t bogato zalogo blaga, ter ima ogromen promet. ki donaša zajamčeno mesečno. 9 knji-i gami in narooiinieami 1o-; kazljivo, četrt milijona dinarjev. Večletna najem nima zaigotovl.je.na, proti meeočm stanarini 2500 Din Pogrebna gotovina cea Din 175.000. Poslovalnica M S. PaVeikovič. Zagreb — Hi Ca 144. pritličje. ____ 532.55-10
Lep lokal
sre^ei in prostoren, event. s stanovanjem v I nadstr odda v centru mesta L. Rioth. Mes-tni trg štev. 5 52313-19
Stanovanje
velifke s-r/he in kirhi.nje od do.m s 1. januarjem na Glincah. Tržaška cesta 3.
52298-21 |
Štirisob. stanovanje
so',nčtio, plin. v centrn oddam s 1. februarjem, -n
trisobno stanovanje
solnčno. plin, tudi v centru oddam s 1. januarjem.
Zakonski par
pa dobi b^uplačno stanovanje na perifi-rij-i Lj.ulv lja.ne, ako žena zna in ima veselje obde'ovati ze-len.adirvi vrt. Nasi-ovi v oglasnem oudeiku »Jutra« a22<i9-Jl
Stanovanja
Knjižico
Ljubljanske kreditne banke
30.000 Din prodam najvišjemu ponudniku proti gotovini. Ivan Berčun. Ljub-Ijana, pošitni preda! 151.
52286-16
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Din: u dajanj« naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (12)
Mizarji, pozor!
Takoj kupim i t-p». poipoi-aoma novo. moderno spal ntoo proti gotovini. Ponudbe na og asnd oddelek »Jutra« po«i značko »So lidao delo«.	52089-12
Več novih spalnic
masivnih, politiranih. k-oni-pi-etnih, pa 5<XiO Din prodam frantko. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«.
5č»i5-12
Oblačila
j Prg. oglasi po 1 Din J beseda; za dajanje oa slova ali ta šifro 5 I>ir Oglasi socialnega t na čaja vaaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali ta Šifro 5 Din. (13)
Več moških oblek
toženih, in tiirisko saiknjo iki ugodna ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	53156-13
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali ta šifro p« 5 Din. (1S»
Tri trgovske lokale
mi skladišča oddam i ja niarjem nj prometnem kraju v LjnM jami. Piemt-ponudbe oa oglas, od lelek »Jutra« pod značk« Cgodnost II«. 52032-19
Velik lokal
na Mestnem trgu Mev. 17 v Ljubljani oddam. Pojasnila v trgovini Kenda.
51854-19
Pekarno
vsem in v en ta r jem oddam. Potreben kapital Din 25.000. Ponudbe na oglas, videlek »Jutra« pod šifro Zlata ja.rroa«. 52242-19
Lokal
v novi zgradbi v sredini mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«
52316 19
Lokal
za trgovino z meš. blago-m ali ka,j sličniga, odda ta koj v najem Aleš-ovec i Kranju.	52328-IS
&<Uyr o n d I prebnaitu plača ta vsako besedo 1 Din: kdor išč* pre hrano pa « besedo 5>J par; za dajanje na »lova ali šifro 8 Din. »ziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasa 1 Din
Dve gospodični
dobite domačo in zdravo hrano po najnižji ceni. — Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Center III«. 52000-14
Vsaka beseda 1 Dui: »a lajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (16)
Črešnjevih plohov
več m'. 5—10 'im debelih, od 2 m dolžine naprej, suhe, boljše kvalitete, ne grčav«, kupimo. Ponudbe samo sz prve roke na na slov: Remec Co„ Ljublja na. Kersnikove o!ica št. 7 52231-15
Vsaka beseda i Din. ta dajanj« naslova aH ta »ifro p® 5 Din. (17)
Trgovino
mešanim blagom oddam najem z vsem inventarjem trgovcu ali netrgovcu. Dopise na oglasni oddelek »J-U"tra« [>od šifro »57.5«.
52314-17
Pridelki
Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova aH za šifro pa 5 Din. (33)
fcjUgar tiice Knrroughs:
Tarzan, krall džungle
DRT7CJ1 OEL
153
Tedaj je Tarzan vstal, se stresel kakor lev tn postavil nogo na nasprotnika. Iz ust mu je planil divji opičji krik. Blazni svečenik častilcev sonca je ležal nezavesten na tleh. La je hotela pobegniti,
a Tarzan ji je urno zaskočil pot.
Več vagonov sena
sladkega an polsladkega, prešanega v bale. prodam Reflektamti naj pišejo ne nasloo-: Adam Kimcl. St. Jurij ob južni železnici, kj-er iivejo tudi cene.
52094-33
Prodaja pristnih ljutomerskih vin
t lastnega vinograda »d 50 1 naprej. Cene najnižja iti blago najboljše. Flori-janska ulica 37, pn Tigru — med 15. ic 17. uro vsa ki dan.	52055-33
Dijaike sobe
Vsaka beseda 50 par. ta dajani« naslova aH za šifro 3 Din. (21-a)
Stanovanje
tri- «li štnrisnbrvo. iščem s 1. februarjem « m-estu ali na Mi.r)u. Ponudbe na og:. oddelek >'utre« pod šifro »Cisto«.	516*2-21/«
Komfortno
stanovanie
4 —.Vobmo, v centru mesta iščem s 1. majem. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pet-
sobno«.
52:302-21/3
Sobo odda
Vsaka beseda par. ta dajanje naslov« ali
ta šifro 3 Din. (23,
Snažno sobo
2 posteljama oddam
Gotovina 10.000, Irtkasa«?, Izmenični tok, Jara, Idi i a Iz dež<*le. Inienjer, tkvi-ziter, Kn"jgovodstvo, Kuka. Kandit, Komfortno 20, Konja, Kierkoli 50. Kode Ijevo. Klavir, Konkurenca Lep. Lokal, Lokal 72. Lepa parcela. Lahko on-avi-'o. Ljubljana, LnibVana VII. Lepa prilika 222. Marljiva ia točna. Manufak turist. Marljiva. MleLar, N a. 'bol jšo pon,n«fl>e. Na-v ••■iba cen N« *aka rica 5381. Na obroke. Navedba Naložitev kapitala. Nu-jno. prometna 8S8. Po<r"dha. Plačnica točna, Periferijs Ljubljana. Pisalni st.roi io | Poceni. Posojilo. Plačam v ' jrntnvinii. Prvovrsten. Po m'ad 33. Prlki-ojeva^a. P"im'ak. Plačam takoj, p-a ktikei nriTva. Planinka, Premet. Poštena in dobra, Pri;azen kraj. Poštena 30. Reva vrači;«. Rde^a kapi ca. Resno 62. R"dka pri lika. RaSliV.no. Resno 7H.
mea.+o. Stroga di-skrecita. .Solidno. Sreča 32 Samostojen, Spretna. Si-Tirnist Sprec.ra ffharica.
SV<id'Sčnik 20 Skladiščnik mla;ša m-oč. Sta'en. S'uiSkinia. Stroja •sTTKvst. Samo I. vn suho blago. Sreča 1933. Silve-s,,-r. Sf>osoben. Sigurno in dobra eksistenca, ŠiviJia, Ta koš Takoj 140.OOO. ta koTsn-a ženitev. Temnica. Točen plačnik 94. Trgov ka. T-ro vik i lokali. Trajen d"hodek 5OiT0. Trtrnvi n.-i. Tovarna, Točna plaS-nioa. Topo. Tovariš. Učitelj, ['godna legn. l?=.peh Bnraretiran. Ugodno. Ilgod-rvst. Trudna prilika IT. Visokošo-lka. Vdova. Vo-ga S09. Vi nsk i sodi. Vs« oskrio. Vezij ja. Vesten p'ačnik. Vfs-^pa. Veseli božični prazniki. Zanesljiva *n pridna. Zmerna cena. Z.i.m^njava. Zdravo In mi ho. Zanes'.'iva. Zmerne obresti. Za december, Zaup na moč. Zmožna. Zvesto ba. 7,elez.ninar. Jtivali. 2!2. ."00.000. 130.000. 5>5. 101. i.Vl.000. 180.000. 22.
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« nafriova aH ta »ifro pa 6 Din. (261
Vsaka boaeda 1 Din. ta dajanj« naatora »Ji ta Mfro pa 5 Din. (H7
Telefon 2059
PKEMOU so ha drva
POGAČNIK
'ohoričeva ulica 5 Parfumerija
VRAN
Mestni trg 11
toči odprto Kolinsko vodo v vseh dišavah. Posebno fina in lepo opremljena je »Opera« in Fleur d'Amour
Naznanilo.
»Bistra«, avtopromet-
na družba z o. z. v Ljubljani, sporoča cenjenemu občinstvu, da na sveti dan 25. decembra ne obratuje 15329
PH božičnih okraskih
za božično drevo dobite 40 % popusta.
URAN, Ljubljana
Mestni trg 11
I
Delo
lobi danee v teb teak/ih časiib še najlažje vsak. 6« m do»m a oprem1 ■iinna&o p eti I okvi Damo tekoče vsa komur delo » tem ia mu odkupuje mo iidvriam- p «• 'enjne, dobavlja mo prejo im iipla čujemo mezdo u pletenje, kar do k a roje mnog-" ta ivalnih pisem Ce bočet« d-elatf in zaslužiti. obrnite <e taupno z« gra tisprospok te oa tvrdko: Domača pletarska fndusui ;a Josip Kališ Maribor. Trubar j«*a 2 odd. 6.
375

Velika izbira
vseh snežnih čevljev, ga-loš in škornjev »Tre-torn< ter drugih znamk pri
ALEKS. OBLAT
L »»'b! rana Sv. Petra c. 18

Za mai denar kupiš barve, firnež i. t. d. pri tvrdki DRAGO FRANZ
Stari trs štev. 11
Vse, kar želite,
dobite v »Jutrovem« malem osrlasniku
Harmoniko z oktavo
1. januarjem prt glavnem I trov-rstno. zelo dobro o-bra kolodvoru. Naslov v og.. [ njeno, komijiletno s kov oddelku »Ju.tr««. 32063 23 [ Skom ugodno prodam. Na
»lov pove oglasni oddeiek »Jutra«.	.52049-26
Lepo sobo
v bi iti n: obrtne šole yi dam 1 a4i ž gospr«l"ma gifpodičnama, ozir. sred nješocema alt taJL"-nskemu paru NaMov » oglasnem
Gramofon, plošče
nemške, komad po 15 Din dobite v Tavčarjevi ulici št. 1.1/1. levo. 53226-26
oddelku »Jutra«. 52209 2S | 10 gramofon. pk>ŠČ
za 120 Dim preda F. Hud-
Opremljeno sobo
v m-irna uiici t>luu centra ■oddam s 1. januarjem 2 | g .»if^Ktome ali guspod.čna m a. Nasov pove >g:as-n oddelek »Ju-tra«. 5Ž169-Ž3 |
Opremljeno sobo
s poeebni-m vbodom s stopnji« (»Mam s 1. januarjem na Taboru št. 5/II, levo.
53.91-23
nik, fotograf, Celovška e. it. 4(i.	623u2-56
Vsaka beaeda 1 Din; «a dajanj« naslera aH t« šifro pa 5 Di.n. f30)
Sobo
t eno ali dvema posteljama oddam v viii blizu I novega mofttu za bol-nic-o. | Cena zmerno. Na K ode! je-v o 13.	52304-23 I
Veliko prazno sobo
ulično, primerno za stanovanje aii atelje, takoj odda Uran, Ljubljana, Mestni trg 11.	523io-23
Vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslov« aH
ta šifro 3 Din. (23-a)
Prodajam na hranilne knjižice
razno kuhinjsko posodo, osobito opreme ta neveste r-aano okovje 13 mizarje in v«e v žel-eirainsko »tro-ko spadajoče predmete. — Stanko Florjančič. železna-na, St. Petra cesta 35. _____5(2220-30
Brivci, pozor!
Damsko frlaira-nje, trajno vodno ondulaoijo, barvanje las in manikiranje poučujem v obliki tečaja. Zahtevajte pojasnila. Salon Rožič. Ljubljana VII.
52333-90
Izgubljeno
Opremljeno sobo
po*elwi.m vbodom, toplo čisto, v centru mesta išče gospodična od 24. dec. do 2. jan. 1933. Po-nndbe pod »Cista« na ogl. oddelek »Jutra«. ačESI-SS/a
Vsaka beseda 50 par; <a dajanj« naslova ali ta šifro pa 3 Din. (28)
Sobo
posebnim vhodom in souporabo kopalnice iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Centrum 200«.	52305-23/a
Vsak* beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali «a šifro 3 Din. (22)
2 dijaka (inji)
blizu učiteljišča v Mariboru vzame boljša družina Vprašati: Sohweiger. Dr. Fr. Roeinova 9, Maribor.
51727-22
Stanovanje
Vsaka baseda 1 Din: ta dajanj« nastova aH M šifra pa S Din. (31)
Sobo in kuhinjo
oddam plačila zmožni stranki na Sv. Petra cesti št. 49.	52908-2
Večje stanovanje
Centru mest« odda L. j Roth. Mestni trg štev 5. 1	52312 31
Vsaka beeeda 1 Din; ta dajanj« nasiova ali šifro pa 5 Din. (18)
Dotičnik
ki je 20. t. m. \n urada
zemljiške knjige pomotoma
odnesel spise
advokatske pisarne drja. S.
e štamipi.l,jirano firmo, naj jih blagovoli vrniti.
52280-28
Brivno britvo
staTO, sem izgubil na Vodovodni cesti. Pošten najditelj naj jo proti nagradi
Oglejte si!
zalogo moških klobukov. Krasna izbira, nizke cene, preoblikovanje 25—45 Din.
FRANC BEKNIK
družba z o. z., Dunajska cesta 14,
vhod poleg trgovine Agnola 15250
Smuči in
sank
zastonj
nikjer ne dobite, najceneje pa pri
Fajfar M«
kolarstvo
LJUBLJANA
Trnovska ulica 25 Telefon 3410. 13304
MM
Umrla nam je naša zlata
ZOR K A
Pogreb bo v petek, dne 23. decembra 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Kranj — Ljubljana, dne 22. decembra 1932. ~	15334
Rodbini: F AKEN", POTOČNIK


Zahvala
Ob prebridki izgubi naSega predragega in nepozabnega soproga, ateka in svaka, gospoda
Antona Kašman
veletrgovca z železnino
izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so spremili blagopokojnika v tako ogromnem in častnem številu na zadnji poti, kakor tudi vsem onim, ki so nam v tej težki preizkušnji skušali na katerikoli način lajšati našo neizmerno bol.
Posebno se zahvaljujemo zdravnikom gg. dr. Hubadu, dr. Guzelju in dr. Krajcu za njihovo požrtvovalno zdravljenje, preč. duhovščini za častno spremstvo, mestnemu katehetu g. dr. Vilku Fajdigi za duhovno tolažbo ob zadnji uri in za njegove goreče v nebo segajoče molitve, bolniškim s<2stram Leoni-šča za vzorno sopomoč, upravnemu svetu Okrajne hranilnice in posojilnice, mestnemu občinskemu odboru z župani, vsem stanovskim tovarišem z gremi-jem trgovcev, sokolskim pevcem za ginljive žalostinke in gasilski godbi za žalne koračnice, potem ostalim Sokolom in gasilcem, oficirskemu zboru, Vodovodnemu društvu, zastopnikom Elektrarne d. d., nadalje predstavnikom raznih uradov, korporacij in organizacij, gg. notarju Stevu šinku in načelniku Sokola Rudolfu Horvatu za ginljive poslovilne besede ob odprtem grobu, zastopnikom raznih podjetij, kakor tudi njegovemu trgovskemu osobju in končno vsem prijateljem in znancem, ki so počastili pokojnika, nam preostalim pa izrazili sožalje in sočustvovanje.
Zlasti se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov.
Vsem, ki ste ga imeli radi in ki ste z nami čutili: naša najiskrenejša zahvala!	15326
V Skofji Loki, dne 21. decembra 1932.
Žalujoča soproga Marija s hčerkama Nadico in Silvieo.
Dalmatinski vinotoč!
r.ovo otvorjen »Pri dobri kapljici«
Šolski drevored 8
kjer se točijo vsakovrstna pristna dalmatinske vina v iokaiu po 10 Din. čez ulico pa po 8 Din. 52324-18 i
Dopisi
Vsaka beseda g Din. ta dajanj« oaalova ali
šifr« pa 5 Din. (S4)
»Božič«
Mo4do avid-enje v nedei jo ] ob 4. uri. Pišite. — Več ufttmeno. Poljub. S2283-S1
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma: j
Auto. Avba. Agilen, Alt-deutsch. Auto takojšnje plačilo. Brezobrestno. Bri-Ijanti. Barve. Boiičn« že Ije. C^s-to 200. Čedno. Cen ter. Cisto. Častnik. Dobra moč 22. Dama. Dam de nar. Dobro sitniran, Dve-etno spričevalo. Dober sa služek Dobro idoča ob-t. Dobro arce, Din 46.000 Dru-žabmiika (cio), F.ngross nakup. Februar. Franjo. Frizersko vajenko Goto vina 1932, G. L. 46. Gn tovo. Gotovina. Gostilna G P M.. 30.000 gotovine
brejuje Davorin Kavljen. Izdaja sa Konzorcij »Jutra« Adoll Kibmkai. L& Marodno askamo d. d. kot uakamarja Vrane JezeršeiL Za useratm del Je odgovoren Aluj2 Novak. V a v Ljubljani